Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 11 PEU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(2),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije v obliki predlogov sprememb,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0213/2021),

A.  ker so bili izidi evropskih volitev leta 2019 pozitiven znak, da se evropski državljani vse bolj zanimajo za dogajanje na ravni EU in menijo, da zakonodaja EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje; ker je splošna volilna udeležba leta 2019 znašala 50,6 %, kar je največ po letu 1994 in opazno povečanje glede na leto 2014, ko je bila volilna udeležba 42,6 %; ker se je udeležba v letu 2019 povečala v vseh skupinah prebivalstva, vendar se je najbolj povečala ravno v mlajši generaciji, konkretno pri mlajših od 25 let in v starostni skupini med 25 in 39 let; ker kljub splošnemu povečanju volilne udeležbe še vedno obstajajo velike razlike med posameznimi državami članicami;

B.   ker je v raziskavi eurobarometra o državljanski udeležbi, opravljeni junija 2020(3), 55 % vprašanih menilo, da je glasovanje na evropskih volitvah najučinkovitejši način za zagotovitev, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo mnenje državljanov; ker je več raziskav eurobarometra pokazalo, da državljani niso zadovoljni z delovanjem demokracije v EU, čeprav je eden od njenih ciljev prav nenehno izboljševanje delovanja demokracije; ker to nezadovoljstvo ni bilo zaznano le na ravni EU, temveč tudi na nacionalni ravni; ker velik delež državljanov EU meni, da njihovo mnenje ni upoštevano, in dojema EU kot oddaljen subjekt;

C.  ker so člena 10 in 11 PEU ter členi 20, 21, 24, 227 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podlaga za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik in zakonodaje EU;

D.  ker ima v skladu s členom 10(3) PEU vsak državljan pravico vključevati se v demokratično življenje Unije, odločitve pa se morajo sprejemati na čim bolj odprt način in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

E.  ker člen 11(1) in (2) PEU od institucij zahteva, da „dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije“ ter „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“;

F.  ker je v odstavku 19 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(4) poudarjeno, da je posvetovanje z javnostjo in deležniki nepogrešljivo za sprejemanje dobro utemeljenih odločitev in kakovostnejšo pripravo zakonodaje;

G.  ker člen 165(2) PDEU določa, da mora EU spodbujati razvoj izmenjave mladih in izmenjave pedagoških in drugih strokovnih delavcev ter spodbujati sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi;

H.   ker lahko državljani EU, če želijo uveljaviti svoje pravice iz Pogodb, vključno z Listino o temeljnih pravicah, le pod določenimi pogoji sprožijo postopek neposredno pred Sodiščem Evropske unije; ker so demokratične volitve v Evropski parlament najpomembnejši instrument od spodaj navzgor, ki je na voljo državljanom v EU, okrepiti pa je treba tudi druge instrumente, ki pomembno dopolnjujejo parlamentarno pot, in sicer evropsko državljansko pobudo, možnost pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic in peticije, naslovljene na Parlament;

I.  ker je bilo doslej izvedenih šest uspešnih evropskih državljanskih pobud – zadnji sta bili pobuda „Zaščita manjšin“ in pobuda „Končajmo dobo kletk“; ker je namen Uredbe (EU) 2019/788(5) o evropski državljanski pobudi, ki je začela veljati januarja 2020, državljanom zagotoviti enostavnejšo možnost, da od Komisije zahtevajo, naj predlaga zakonodajne akte na področjih v pristojnosti Unije; ker je bila pobuda Zaščita manjšin prva evropska državljanska pobuda, o kateri je Parlament razpravljal na podlagi revidirane uredbe o evropski državljanski pobudi, decembra 2020 pa jo je s 76 % oddanih glasov tudi odločno podprl; ker je kljub temu učinek evropskih državljanskih pobud majhen, deloma zaradi neukrepanja Komisije;

J.  ker priporočila evropskega varuha človekovih pravic niso pravno zavezujoča, vendar je stopnja ukrepanja v skladu z njegovimi ugotovitvami stalno visoka;

K.  ker imajo državljani EU in vse fizične in pravne osebe s prebivališčem oziroma sedežem v eni od držav članic pravico, da v skladu s členoma 24 in 227 PDEU Evropskemu parlamentu predložijo peticijo o temi, ki jih neposredno zadeva in sodi na področje delovanja EU;

L.  ker spletna javna posvetovanja, ki jih opravlja Komisija, večinoma zadevajo določeno ciljno skupino, niso predstavljena širši javnosti in so včasih premalo obsežna, kar pomeni, da ne dosežejo znatnega deleža prebivalstva; ker je Evropsko računsko sodišče leta 2019 opravilo celovit pregled politike Komisije o posvetovanju, v katerem je Komisiji priporočilo, naj izboljša način, kako vzdržuje stik z državljani, da bi spodbudila večjo udeležbo;

M.  ker Komisija dialoge z državljani vodi na način, da jim posreduje informacije, namesto da bi z njimi razpravljala o njihovi viziji in o tem, kaj bi si želeli spremeniti v EU, in ker ni vzpostavila povratnega mehanizma, prek katerega bi državljane obveščala o rezultatih njihove udeležbe;

N.  ker državljani ob sedanjem načinu delovanja obstoječih instrumentov udeležbe, kot so evropska državljanska pobuda, javna posvetovanja in dialogi z državljani, ne morejo zadostno vplivati na odločanje v EU; ker je glavni razlog za to nezadostno nadaljnje ukrepanje v procesu odločanja na institucionalni ravni;

O.  ker večino oblik udeležbe redko uporabljajo posamezni državljani; ker posamezni državljani večinoma ne poznajo obstoječih instrumentov udeležbe in so zato premalo zastopani v stališčih in podatkih, zbranih z obstoječimi instrumenti; ker državljanska udeležba ne nadomešča organizirane civilne družbe;

P.  ker sedanji instrumenti udeležbe ne izkoriščajo polnega potenciala državljanske udeležbe in torej ne prispevajo dovolj h krepitvi demokratične legitimnosti EU ter povečanju občutka odgovornosti državljanov za sooblikovanje EU v skladu s svojimi potrebami in vizijami;

Q.  ker je mogoče demokratično legitimnost EU okrepiti med drugim s preoblikovanjem obstoječih instrumentov udeležbe, pri čemer se posebna pozornost nameni najmanj zastopanim skupinam v družbi, zlasti mladim, ter z nadaljnjim razvojem evropskega javnega prostora;

R.  ker je nadvse pomembno, da izboljšamo udeležbo državljanov in preglednost na ravni EU, saj bomo tako približali Unijo državljanom, povečali njihovo zaupanje v institucije EU ter dosegli resnično demokracijo na več ravneh; ker brez preglednosti ni mogoča javna razprava o zakonodajnih aktih; ker nimajo vsi deležniki enakega dostopa do institucij EU ali informacij o njenem delu; ker bi morala Komisija voditi odprt, pregleden in reden dialog z državljani in organizacijami civilne družbe; ker bi morala EU zagotoviti, da lahko civilna družba dejavno sodeluje v javni razpravi in da lahko vpliva na postopke oblikovanja politik in odločanja;

S.  ker je treba okrepiti evropsko razsežnost državljanske vzgoje ter povečati poznavanje EU med državljani, da bi omogočili državljansko udeležbo;

T.  ker v državah članicah narašča potreba po evropski državljanski vzgoji; ker je v tem okviru treba priznati delo organizacij civilne družbe na področju državljanske vzgoje in učenja ter spodbuditi celosten pristop k državljanski vzgoji, vključno s formalnim in neformalnih izobraževanjem;

U.  ker so obstoječi uspešni projekti o sodelovanju državljanov, kot sta pobudi European HomeParlaments in mladinski dialog EU, pokazali, da želijo biti državljani redno vključeni v postopke odločanja EU;

V.  ker Svet še vedno deluje za zaprtimi vrati, kot je potrdila preiskava evropske varuhinje človekovih pravic OI/2/2017/TE o pomanjkanju preglednosti v Svetu glede dostopa javnosti do njegovih zakonodajnih dokumentov in glede njegovih postopkov odločanja;

W.  ker Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj odprto vlado opredeljuje kot kulturo upravljanja, temelječo na inovativnih in trajnostnih javnih politikah in praksah, ki jo vodijo načela preglednosti, odgovornosti in udeležbe in ki spodbuja demokracijo in vključujočo rast“;

X.  ker so se posvetovanja z evropskimi državljani o prihodnosti Evrope, ki so jih leta 2018 izvedle države članice, izkazala kot učinkovito orodje za sodelovanje z državljani v zadevah, ki se nanašajo na EU; ker v tem procesu ni bilo konkretnih nadaljnjih ukrepov in kontinuitete, zaradi česar je ta poskus državljanske udeležbe privedel do mešanih rezultatov;

Y.  ker bi morala biti javnost čim bolj udeležena na konferenci o prihodnosti Evrope, ki bi lahko bila dragocena izkušnja sodelovanja z državljani in bi pripomogla k razumevanju, kaj resnično pričakujejo od EU in dela institucij;

1.  poudarja, da je treba razmisliti o tem, kako bi lahko Unija postala učinkovitejša pri sodelovanju z državljani v skladu s temeljnimi načeli Unije o predstavniški demokraciji; meni, da bi morali imeti državljani večjo vlogo pri odločanju v EU, da bi Unija bolje odražala stališča državljanov ter postala odpornejša, bolj demokratična in učinkovita; v zvezi s tem meni, da sprememba Pogodb ne bi smela biti izključena, čeprav to ne bi smel biti cilj sam po sebi, in da je konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za konstruktiven dialog z državljani o teh ključnih vprašanjih;

2.  meni, da se vsaka reforma, katere namen je, da bi Unija postala bolj socialna, pravična, povezana, združena, osredotočena, zmogljiva, suverena in odgovorna, okrepi z neposrednim sodelovanjem z državljani prek mehanizmov udeležbe;

3.  poudarja, da obstaja temeljno neskladje med vizijo EU, osredotočene na države članice, in vizijo EU, osredotočene na institucije EU, ki ga je mogoče preseči z razvojem pristopa in instrumentov za Evropsko unijo državljanov;

4.  poudarja, da imajo obstoječi instrumenti udeležbe različne pomanjkljivosti, zato bi jih bilo treba izboljšati in razviti nove, da bi bila državljanska udeležba dostopnejša, bolj vključujoča, plodnejša in učinkovitejša; meni, da je treba olajšati udeležbo javnosti v širših političnih razpravah in državljanom omogočiti, da vplivajo na politične rezultate s pomočjo sinergij v obstoječih mehanizmih, ter da je zato nujno sodelovanje državljanov strukturirati na način, ki ustreza pričakovanjem državljanov; meni, da bi moral ta pristop k udeležbi od spodaj navzgor dopolnjevati predstavniško demokracijo v EU;

5.  poudarja pomen evropske državljanske pobude, ki je edino orodje udeležbe, s katerim je mogoče doseči zakonodajne spremembe na ravni EU; poziva k okrepitvi odziva na to pobudo s sprejetjem parlamentarne resolucije za vsako uspešno evropsko državljansko pobudo; opozarja, da mora Komisija dosledno izpolnjevati svojo pravno obveznost, da navede zadostne razloge, zakaj je oziroma ni ukrepala v zvezi z evropsko državljansko pobudo, in meni, da mora biti ta razlaga celovitejša, tako da bodo imeli državljani natančno predstavo o tem, kaj naj pričakujejo, ko začnejo evropsko državljansko pobudo ali se ji pridružijo; obžaluje, da Komisija uspešnih evropskih državljanskih pobud ne pospremi z zakonodajnimi ukrepi; meni, da bi lahko Parlament v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2019/788, kadar Komisija v predpisanem roku ne objavi svojih namer ali sporoči, da ne namerava ukrepati v zvezi z evropsko državljansko pobudo, ki izpolnjuje postopkovne zahteve in je v skladu s Pogodbama, zlasti temeljnimi vrednotami Unije iz člena 2 PEU, sklenil, da bo evropski državljanski pobudi v skladu s členom 222 svojega Poslovnika sledil z zakonodajnim samoiniciativnim poročilom; poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo predložila zakonodajni predlog, potem ko bo Parlament sprejel takšno samoiniciativno poročilo; pri tem predlaga spremembo sedanjega okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo; poziva k spremembi uredbe o evropski državljanski pobudi, da se Komisijo spodbudi k predložitvi zakonodajnega predloga, kadar predložena evropska državljanska pobuda izpolnjuje ustrezne zahteve;

6.  poudarja, da bi morala Komisija na podlagi poročila Evropskega računskega sodišča(6), ki je priznalo učinkovitost javnih posvetovanj Komisije, in glede na zadovoljivo mnenje državljanov izboljšati svoj postopek javnega posvetovanja, da bi spodbudila večjo udeležbo državljanov ter bolje spremljala in ocenjevala njihove prispevke;

7.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti in posodobiti sedanjo zasnovo in prakso dialogov z državljani;

8.  poudarja koristi sodelovanja z državljani in civilno družbo pri razvoju evropskega javnega prostora in dopolnjevanju demokratične legitimnosti EU, ki ji jo zagotavljajo predstavniške institucije in demokratični postopki;

9.  poudarja, da niso vsi deležniki enako politično aktivni ter glasni ali vplivni, zlasti državljani in skupine civilne družbe; zato meni, da je za ohranitev participativne demokracije v EU treba podpreti neorganizirane državljane in jim olajšati dostop do volilnih in drugih možnosti udeležbe po vseh kanalih, najsi bodo povezani z EU ali ne;

10.  meni, da je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik; meni, da si morajo institucije EU prizadevati za doseganje kar najvišjih standardov preglednosti, odgovornosti in integritete; poudarja, da je dostop državljanov do dokumentov evropskih institucij temelj participativne demokracije; poziva zlasti Svet, naj poveča preglednost svojega postopka odločanja in dostop do dokumentov;

11.  poudarja potencial novih tehnologij, ki lahko zagotovijo nove možnosti za sodelovanje z državljani, zagotovijo učinkovit pristop od spodaj navzgor in izboljšajo zmožnost državljanov, da nadzirajo odgovorno ravnanje institucij;

12.  poudarja, da je odprta vlada, ki združuje ukrepe za večjo preglednost in odgovornost ter orodja udeležbe, dober odziv na demokratični primanjkljaj, ki je posledica vtisa o nezadostni udeležbi državljanov EU pri odločanju v EU;

13.  pozdravlja predvideno ustanovitev organa za etiko kot neodvisnega organa za krepitev preglednosti v institucijah EU;

14.  opozarja na novi program za državljane, enakost, pravice in vrednote, ki naj bi zagotovil večjo prepoznavnost in vpliv dejavnosti, ki prispevajo k dialogu z državljani in njihovemu sodelovanju v participativnih demokracijah; poudarja, da je treba zagotoviti kontinuiteto in povečati sredstva za sklop, namenjen državljanom, tudi za partnerstva med mesti in dejavnosti spominjanja; pozdravlja uvedbo dejavnosti za nadaljnjo krepitev evropskih vrednot v okviru tega programa, kot je ozaveščanje o skupni evropski zgodovini; poziva k hitri ustanovitvi „skupine za civilni dialog“ znotraj novega programa;

15.  meni, da je pomembno spodbujati izmenjave med državljani različnih držav na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti prek mrež mest in regij ter z omogočanjem medregionalnega dialoga; poziva Komisijo, naj v ta namen zagotovi zadostna finančna sredstva v sklopu „Udeležba in sodelovanje državljanov“ programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote;

16.  poudarja, da bodo boljše informacije o pomislekih državljanov institucijam EU pomagale, da bodo lahko na te pomisleke bolj pozorne in se nanje bolje odzivale, tako da bodo zagotovile ustrezne kanale za stik z državljani in zbiranje njihovih pomislekov ter v postopku odločanja, ki bo temu sledil, ustrezno ukrepale; poziva k izboljšanju mehanizmov udeležbe, da bi lahko državljanska udeležba pomembno vplivala na odločanje v EU;

17.  poudarja, da je treba zlasti z mladimi sodelovati v politični razpravi o prihodnosti Evrope ter jih dosledno vključiti v mehanizme udeležbe in redne dialoge z državljani, saj bodo današnje odločitve določale njihovo prihodnost; poudarja, da je treba opredeliti nove načine komuniciranja in interakcije, prilagojene interesom mladih;

18.  pozdravlja posvete, ki jih vodi Komisija in so posebej namenjeni otrokom, in podpira vzpostavitev platforme EU za udeležbo otrok v prihodnosti; pozdravlja vključitev mladih v digitalno platformo in okrogle mize državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope; poziva institucije EU, naj oblikujejo načine za podobno strukturno sodelovanje z otroki in mladimi v prihodnosti z ustreznimi mehanizmi za povratne informacije;

19.  poziva k resnični udeležbi mladih in mladinskih organizacij pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju prireditev in programov; izraža pohvalo prizadevanjem v okviru mladinskega dialoga EU, da bi mlade in mladinske organizacije vključili v oblikovanje politik in odločanje; poziva institucije EU, naj se zavežejo, da bodo na podlagi izidov tega dialoga sprejele konkretne ukrepe;

20.  poudarja, da je treba v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in organizacijami za državljansko vzgojo zagotoviti, da aktivno evropsko državljanstvo postane del učnega načrta po vsej EU; poziva Komisijo, naj zagotovi podporo za dopolnitev izobraževalnih programov v vseh državah članicah, zlasti s podpiranjem razvoja skupnega učnega načrta o evropski in svetovni državljanski vzgoji, s spodbujanjem boljšega poznavanja obstoječih institucij EU ter zgodovine in kultur držav članic ter s spodbujanjem objektivnega in kritičnega razmišljanja o koristih Evropske unije; predlaga, naj se v učne načrte vključijo moduli o delovanju in zgodovini EU, ter poziva Komisijo, naj predlaga smernice za takšne module;

21.  želi spomniti na deklaracijo ministrov EU za izobraževanje s 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, v kateri so zahtevali okrepitev ukrepov na področju izobraževanja na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi zaščitili našo pluralistično družbo;

22.  poziva Komisijo, naj uvede vsakoletne olimpijske igre o delovanju in zgodovini Evropske unije za mlade v srednjih šolah, poklicnem usposabljanju in drugih izobraževalnih strukturah, da bi povečali zanimanje, udeležbo in razpravo o zadevah Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba program Erasmus+ uporabiti tudi za krepitev evropske državljanske vzgoje, zlasti med študenti in mladimi; poudarja, da mora Komisija bolje podpirati programe s področja zadev EU in študijske programe EU, ki obstajajo po vsej Evropi in zunaj nje, in sicer z nadgradnjo uspešnega programa Erasmus+;

23.  meni, da bo zagotavljanje sodelovanja mladih bistven del dolgoročnega učinka pobud za dialog z državljani; poudarja, da se je zato treba pri vseh učnih dejavnostih EU osredotočiti na mlade in predlaga, naj se spodbuja uporaba orodij za sodelovanje mladih s posebnim poudarkom na družbenih medijih, mobilnih aplikacijah, mobilnih igrah, kvizih in drugih mladim prijaznih oblikah; kot zglede dobre prakse pozdravlja izobraževalne programe med vrstniki, kot sta Evropski mladinski parlament in strukturirani dialog EU z mladimi;

24.  poudarja pomen, ki ga imajo akademski krogi, raziskovalci in univerze za izboljšanje ravni znanja in izkušenj državljanov o mehanizmih udeležbe v EU, da bi povečali njihovo udeležbo v postopku odločanja EU;

25.  poudarja, da so z evropsko razsežnostjo državljanske vzgoje tesno povezani učinkoviti dialogi z državljani in njihova aktivna udeležba; zato poudarja, da je treba okrepiti evropsko razsežnost državljanske vzgoje, da bi državljanom omogočili udeležbo in delovanje kot obveščenih državljanov ter njihov polno udeležbo v civilnem in družbenem življenju tako na evropski ravni kot na ravni držav članic, na podlagi razumevanja političnih, pravnih, družbenih in gospodarskih konceptov in struktur, pa tudi globalnega razvoja in trajnostnosti; poziva Komisijo, naj razvije celovito evropsko strategijo za razširitev državljanskih kompetenc v EU ter podporne ukrepe, ki bodo namenjeni zagotavljanju enakega dostopa do državljanske vzgoje vsem ljudem, ki prebivajo v EU, da bi jim omogočili uveljavljanje njihovih političnih pravic;

26.  predlaga vzpostavitev evropske mreže za državljansko vzgojo kot platforme za izmenjavo dobre prakse in znanja o metodah za krepitev evropske razsežnosti državljanske vzgoje; poudarja, da so potrebni novi modeli in instrumenti državljanske vzgoje;

27.  poudarja vlogo, ki jo imajo mediji pri oblikovanju državljanskega mnenja o politiki Evropske unije in sami Evropski uniji; poudarja, da je treba ohraniti neodvisno in raznoliko medijsko okolje po vsej Evropi, vendar meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati proti dezinformacijam in napačnemu poročanju o vprašanjih Evropske unije v medijih, zlasti z večjo podporo vseevropskim medijskim projektom, ki temeljijo na dejstvih;

28.  poudarja pravico državljanov do dostopa do zanesljivih neodvisnih in dejanskih informacij o Evropski uniji, njenih politikah in postopkih odločanja; priznava, da je treba vzpostaviti raznovrsten dostop do nevtralnega, neodvisnega in informativnega skupnega evropskega informacijskega središča, ki bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU; se tudi zaveda, kako pomembni so obstoječi evropski mediji; meni, da se je treba konkretno spopasti s širjenjem napačnih informacij in dezinformacij, zlasti v kriznih časih, ko so še toliko bolj potrebne veljavne, zanesljive in pravočasne informacije; poudarja, da je v teh procesih neodvisnost medijev bistvena; poziva, naj se v delovanje spletnih platform uvedejo nadaljnje povratne informacije, preverjanje dejstev in moderiranje v zvezi z napačnimi informacijami in dezinformacijami, ki bodi spoštovali temeljne pravice, zlasti svobodo izražanja; zato meni, da je treba nujno izboljšati izobraževanje novinarjev, da bi spodbudili neodvisno in kritično razmišljanje;

29.  pozdravlja cilj akcijskega načrta za evropsko demokracijo, da bi z informiranim odločanjem izboljšali sodelovanje državljanov v demokratičnih sistemih; poudarja, da je treba zagotoviti sodelovanje mladih in državljansko udeležbo ljudi iz prikrajšanih okoljih v okviru programa Erasmus+ in evropske solidarnosti; pozdravlja napovedane ukrepe iz akcijskega načrta za evropsko demokracijo za okrepitev svobode medijev, svobode izražanja in kakovostnega novinarstva; z veseljem pričakuje predloge Komisije o praktičnih in učinkovitih orodjih za boljše zagotavljanje varnosti novinarjev, ki so prepogosto žrtve groženj in neupravičenega ustrahovanja, kar omejuje pravico državljanov do obveščenosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni posebnih predlogov za zagotavljanje umetniške svobode in zaščito cenzuriranih in preganjanih umetnikov, ter poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo nadalje razvija to področje;

30.  je seznanjen s pravico vseh državljanov EU, da od institucij EU zahtevajo in prejemajo informacije v enem od uradnih jezikov EU; poudarja, da sta resničen dialog ter dejavno in informirano sodelovanje državljanov EU v postopku odločanja o zadevah EU mogoča le, če ni jezikovnih ovir, zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za komuniciranje z državljani v vseh uradnih jezikih EU; ugotavlja, da je treba za izboljšanje vključevanja, ozaveščenosti in prepoznavnosti čim bolj izboljšati dostopnost spletnih vsebin; predlaga, naj bodo vsa spletišča EU uporabniku prijazna in na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

31.  opozarja, da evropske politike in zakonodajo najpogosteje izvajajo lokalne in regionalne uprave, ki lažje dosežejo državljane in imajo osrednjo vlogo pri izobraževanju državljanov o EU, saj gre za ravni upravljanja, ki sta državljanom najbližji; poudarja, da bi lahko bil prvi korak povečanje sredstev, dodeljenih pisarnam evropskih institucij za stike, in razvoj njihove teritorialne mreže po vsej Evropi;

32.  pozdravlja mnenje Odbora regij s 14. oktobra 2020 z naslovom Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani(7); zahteva, da se poleg vseevropskih orodij za državljansko udeležbo vzpostavi mreža upravljanja na več ravneh, ki bi morala služiti kot veriga prenosa med evropskimi institucijami in državljani;

33.  poudarja, da je treba državljane v celoti vključiti v odločanje EU, da bi povečali legitimnost EU in zaupanje javnosti v delo institucij; zato poudarja pomen stalnih mehanizmov udeležbe za dodatno lajšanje in spodbujanje državljanske udeležbe pri odločanju EU, ki so bolj daljnosežni kot glasovanje in drugi obstoječi načini in instrumenti; podpira dejavnosti ozaveščanja o teh mehanizmih, da bi čim bolj povečali njihov učinek in učinkovitost; poudarja, da so taki mehanizmi potrebni na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter da je potrebno ustrezno horizontalno in vertikalno usklajevanje med institucijami na različnih ravneh;

34.  poudarja, da bi lahko imeli redni participativni postopki z državljani različne namene, kot je vplivanje na letne politične ali zakonodajne prednostne naloge, oblikovanje posebnih predlogov v zvezi s posebnimi vprašanji, razpravljanje o institucionalnih zadevah ali odločanje o porabi nekaterih javnih sredstev; vendar poudarja, da se bo z ustreznimi in preglednimi nadaljnjimi postopki državljanska udeležba sicer izkazala za koristno na nekaterih področjih, da pa morajo državljani jasno razumeti rezultate sodelovanja, pa tudi neločljivo povezane omejitve;

35.  ugotavlja, da mehanizmi za državljansko udeležbo zajemajo širok nabor orodij, ki se dopolnjujejo, kot so skupščine državljanov, državljanske pobude, javna posvetovanja, dialogi z državljani, participativno načrtovanje proračuna, referendumi itd.;

36.  želi spomniti, da bi morali mehanizmi za državljansko udeležbo posameznikom omogočiti, da izrazijo svoje zamisli in pomisleke; poudarja, da morajo biti participativni, vključujoči, odprti, namerni, nadnacionalni, pregledni, nestrankarski, odgovorni, učinkoviti, vidni in privlačni;

37.  poudarja, da je potreben vključujoč pristop, če naj bi dosegli čim večje število ljudi; poudarja dejstvo, da bi morala izbira udeležencev zagotoviti uravnoteženo zastopanost prebivalstva in bi bilo treba z ustrezno uporabo mehanizmov obveščanja doseči v raznoliko javnost, da bi se v celoti odražala družbena in teritorialna raznolikost; poudarja, da bi morali imeti vsi državljani enak dostop do mehanizmov udeležbe, tudi tisti, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi, ali tisti, ki so manj izpostavljeni informacijam EU; poziva, naj se mehanizmi udeležbe razširijo na vse, tudi državljane tretjih držav, ki prebivajo v EU, in državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici ali v državi, ki ni članica EU, katerim bi bilo treba ponuditi alternativne mehanizme, prilagojene njihovim potrebam;

38.  poudarja, da morajo imeti državljani dostop do mehanizmov udeležbe v vseh uradnih jezikih Unije; opozarja, da so zaradi jezikovnih ovir evropske institucije oddaljene od državljanov, prav te ovire pa preprečujejo razvoj resnično vključujoče evropske demokracije;

39.  poudarja, da je pomembno invalidom omogočiti popoln dostop do vseh različnih instrumentov, ki jih EU zagotavlja državljanom, zlasti s sistematičnim tolmačenjem in prevajanjem v znakovni jezik in lahko berljiv jezik;

40.  poudarja, da bi morale imeti organizacije civilne družbe, socialni partnerji in drugi deležniki pomembno vlogo pri participativnih instrumentih; meni, da so ustrezne metodologije, ki podpirajo njihovo udeležbo, bistvenega pomena; poudarja, da morata biti, če naj bi bili ti instrumenti uspešni, vključena tudi Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor;

41.  meni, da je treba že od samega začetka obveščati o namenu, pravilih in časovnici participativnega postopka z državljani, da bi bili učinkoviti; poudarja, da je treba pri obveščanju o državljanski udeležbi poudariti praktično vlogo vsakega mehanizma, sicer se bo zaradi neizpolnjenih pričakovanj zmanjšala udeležba in s tem legitimnost;

42.  poudarja, da je treba najti dobro ravnovesje med skupno obliko rednih dialogov z državljani in različnimi nacionalnimi praksami, da bi državljanom zagotovili evropski okvir, ki bo upošteval različne tradicije posvetovanja na nacionalni ravni;

43.  poudarja, da bi morala digitalna tehnologija dopolnjevati instrumente za osebno udeležbo in da bi jo bilo treba uporabljati predvsem za spodbujanje udeležbe med prebivalci, ki težko sodelujejo v tradicionalnih participativnih instrumentih;

44.   poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo dostopna, inovativna in vključujoča orodja za udeležbo in dialog državljanov in bolje izkoristijo digitalno tehnologijo, da bodo lahko vsi državljani (mladi in starejši, invalidi, mobilni državljani EU, prebivalci podeželja ali manj naseljenih območij) dejansko sodelovali pri odločanju v EU, pri čemer naj gradijo na izkušnjah, ki so jih pridobile med pandemijo covida-19, ko se je povečala uporaba digitalnih orodij; poudarja dodano vrednost nebirokratskega in celovitega spletnega mesta, na katerem državljani pridobijo informacije o vseh evropskih participativnih pobudah; poudarja ključno vlogo družbenih medijev, zlasti za otroke; poudarja, da naj bi se s temi inovativnimi orodji podpirala predstavniška demokracija in da bi bilo treba zagotoviti preglednost na vseh ravneh;

45.  poziva k preverjanju dejstev in moderiranju v boju proti dezinformacijam pri delovanju spletnih platform, ki se uporabljajo za državljansko udeležbo;

46.  želi spomniti, da se morajo institucije EU pred začetkom teh participativnih postopkov zavezati, da bodo na podlagi njihovih rezultatov nadalje ukrepale glede na svoje pristojnosti in zakonodajne postopke, saj je vzrok za razočaranje državljanov često, da ni prišlo do nadaljnjega ukrepanja; poudarja, da bi morali državljani jasno razumeti strukture za državljansko udeležbo in dialog, da bodo pričakovanja uresničljiva, saj drugače obstaja tveganje, da njihove pravice ne bodo spoštovane; poudarja, da bi morala vsak nov participativni instrument spremljati večja kampanja obveščanja s sodelovanjem visoke politične ravni na ravni EU in nacionalni ravni, ki bi bila podobna uspešni predvolilni kampanji za volitve v Evropski parlament leta 2019;

47.  poudarja, da morajo institucije EU udeležencem v celotnem participativnem postopku dejavno zagotavljati smernice; poudarja, da je treba na koncu tega postopka jasno opredeliti rezultat, da je lahko predmet pravno zavezujočega nadaljnjega odziva; predlaga, da se udeležencem po vsaki taki udeležbi zagotovijo pisne povratne informacije o vsakem predlogu ali priporočilu v jasnem jeziku, v katerih institucije EU pojasnijo, da nameravajo ta predlog ali priporočilo izvesti, ali pa utemeljijo svojo odločitev, zakaj tega ne bodo storile; priznava, da obstajajo težave in izzivi, ki jih je treba premagati, če naj mehanizmi udeležbe več prispevajo k demokratični kakovosti in s tem občutku lastne odgovornosti in evropski identiteti;

48.  poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezen mehanizem ukrepanja na podlagi dialogov z državljani, da se bo njihov prispevek učinkovito upošteval; predlaga, da bi lahko bil del nadaljnjih ukrepov prenos rezultatov v samoiniciativna poročila in javne predstavitve ter vključevanje državljanov v vse te korake, vključno z najslabše zastopanimi družbenimi skupinami, zlasti mladimi;

49.  meni, da morajo postopki državljanske udeležbe dosegati najvišjo možno raven preglednosti; ugotavlja, da preglednost in odprti podatki krepijo zaupanje v javne institucije in s tem v njihovo legitimnost; poudarja, da je za spodbujanje demokratične legitimnosti institucij EU z udeležbo javnosti potrebno boljše razumevanje odločanja EU; poziva k oblikovanju standarda za odprto upravljanje na ravni EU, ki bi lahko služilo kot podlaga za druge ravni upravljanja;

50.  predlaga, naj spletno mesto Komisije „Povejte svoje mnenje“ postane vir, kjer so na voljo vse informacije na enem mestu, ki omogoča dostop do vseh participativnih instrumentov na ravni EU; ugotavlja, da je pandemija covida-19 spodbudila uporabo digitalnih medijev in spletnih konferenčnih sistemov, zato meni, da digitalizacija ponuja dodatne priložnosti za udeležbo državljanov; poudarja, da je to pomagalo državljanom, da hitreje, obširneje in bolj vključujoče sodelujejo pri odločanju; meni, da bi morala EU promovirati nove in inovativne načine državljanske udeležbe ter omogočiti uporabo orodij digitalne tehnologije, ki olajšujejo večjezični dialog z državljani; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne digitalne možnosti za državljansko udeležbo v vseh uradnih jezikih EU, vključno z navodili, preteklimi primeri in informacijami o ustrezni zakonodaji; meni, da je treba poskrbeti za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja;

51.  spodbuja k vzpostavitvi neodvisnega foruma civilne družbe, akademskih krogov in socialnih partnerjev, ki bi spremljal postopek in nadaljnje ukrepanje institucij EU;

52.  spodbuja vzpostavitev neodvisne mreže organizacij civilne družbe na podlagi prostovoljnega sodelovanja, ki bi združevala različne pobude za demokracijo, tudi v različnih regijah, da bi olajšali izmenjavo informacij in prenos znanja ter zagotovili uporabo dobrih praks; meni, da bi s tem izboljšali ozaveščenost državljanov o postopkih odločanja EU in zagotovili več priložnosti za državljane, da vplivajo na oblikovanje politik;

53.  pozdravlja predlog predsednikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij za vzpostavitev medinstitucionalne delovne skupine za državljansko udeležbo v postopkih odločanja EU;

54.  se zavezuje, da bo sodeloval z drugimi institucijami EU in deležniki pri izboljšanju dodatnih načinov za prispevek državljanov, vključno s širitvijo dialogov z državljani in vzpostavitvijo stalnega mehanizma za državljansko udeležbo s formalno zavezujočim postopkom nadaljnjega ukrepanja;

55.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog medinstitucionalnega sporazuma o civilnem dialogu na podlagi člena 11(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki bo določal, da institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo;

56.  poudarja, da je potrebno usklajeno in skladno spodbujanje aktivne državljanske udeležbe in sodelovanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo in dejavnosti predstavništev Evropske komisije in pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah, da bi omogočili državljansko udeležbo in neposreden dialog z državljani, zagotovili dostop do informacij o Evropski uniji in njenih politikah ter širjenje teh informacij s široko in dobro usklajeno uporabo komunikacijskih orodij za digitalno in fizično udeležbo državljanov;

57.  opozarja na pobudo novi evropski Bauhaus kot nedavno inovacijo za spodbujanje in lajšanje državljanske udeležbe; poudarja, da pobuda združuje državljane, strokovnjake, podjetja in institucije ter omogoča razpravo o tem, kako bi poskrbeli, da bi bili bivalni prostori v prihodnosti cenovno ugodnejši in dostopnejši;

58.  predlaga uvedbo mehanizma za državljansko udeležbo za pilotne projekte, vključno s participativno pripravo proračuna, da bi državljanom omogočili sodelovanje pri oblikovanju proračuna Unije na strani odhodkov in črpanja iz množic, da bi lahko bili državljani skupaj z nosilci odločanja v EU udeleženi pri oblikovanju politik;

59.  poudarja, da je treba ob zadostni udeležbi institucij EU olajšati državljansko udeležbo v strukturnih reformah EU z reformo metode Konvencije, kot je določeno v členu 48 Pogodbe o Evropski uniji; predlaga, naj se o tem razpravlja na konferenci o prihodnosti Evrope;

60.  pozdravlja konferenco o prihodnosti Evrope in meni, da je to odlična priložnost za neposredno sodelovanje z državljani v konstruktivnem dialogu o prihodnosti Evrope in za odziv na njihove zahteve;

61.  poudarja pomen uravnoteženega sodelovanja organizacij civilne družbe in institucionalnih predstavnikov na konferenci o prihodnosti Evrope; poudarja, da bo treba konkretno ukrepati v zvezi z izidom konference, državljane obveščati o različnih korakih v postopku odločanja, ki bo sledil, in zagotoviti, da bo dialog z državljani smiseln in da se bo nadaljeval tudi po uradnem koncu konference o prihodnosti Evrope;

62.  poudarja, da bi morale agore državljanov, organizirane v okviru konference o prihodnosti Evrope, služiti kot pilotni projekt za njihovo prihodnjo institucionalizacijo kot stalni mehanizem za državljansko udeležbo v ključnih razpravah;

63.  pričakuje, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju državljanske udeležbe v postopku oblikovanja politik EU in utrla pot za vzpostavitev novega stalnega mehanizma za državljansko udeležbo;

64.  meni, da je konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za razpravo o možnih mehanizmih za dejavno državljansko udeležbo v postopku posvetovanja, da bi vplivali na letni delovni program Komisije in govor o stanju v Uniji; ugotavlja, da bi tak mehanizem lahko deloval vsakoletno in bi se z njim začelo v prvih mesecih vsakega leta z nacionalnimi in regionalnimi državljanskimi agorami, ki bi morale pripraviti prednostne naloge, o katerih se bo razpravljalo v nadnacionalni agori evropskih državljanov, ki bi se lahko končala na dan Evrope; poudarja, da bi bilo treba institucijam EU predstaviti prednostne naloge, ki izhajajo iz agore evropskih državljanov, da bi jih vključile v mehanizem posvetovanja, ki vodi k oblikovanju letnega delovnega programa Komisije;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0010. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0153. (3) Hitra anketa Eurobarometra FL4023. (4) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). (5) Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55). (6) Posebno poročilo št. 14/2019: „Povejte svoje mnenje!“. Evropsko računsko sodišče, september 2019. (7) UL C 440, 18.12.2020, str. 49.