Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2021/2071(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0226/2021

Predložena besedila :

A9-0226/2021

Razprave :

CRE 06/07/2021 - 6
CRE 06/07/2021 - 8

Glasovanja :

PV 07/07/2021 - 18
PV 08/07/2021 - 4
CRE 08/07/2021 - 4

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0348

Sprejeta besedila
PDF 156kWORD 50k
Četrtek, 8. julij 2021 - Strasbourg
Oblikovanje smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije
P9_TA(2021)0348A9-0226/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o oblikovanju smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije (2021/2071(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba),

–  ob upoštevanju členov 2 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o poročilu o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580),

–  ob upoštevanju obrazloženega predloga sklepa Sveta z dne 20. decembra 2017 o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski, ki ga je Komisija izdala v skladu s členom 7(1) PEU (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A9-0226/2021),

A.  ker je bil mehanizem pogojenosti iz uredbe del splošnega političnega dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, načrtu za okrevanje Next Generation EU in sklepu o virih lastnih sredstev(6) ter se njegova uporaba ne bi smela odložiti, zlasti kar zadeva uporabo omenjenih instrumentov;

B.  ker obseg večletnega finančnega okvira 2021–2027 in instrumenta Next Generation EU predstavlja proračun brez primere v zgodovini EU, katerega cilj je podpreti gospodarsko in socialno okrevanje EU po posledicah pandemije covida-19, zato je treba bolj kot kdaj koli prej pravočasno in pravilno uporabljati načela dobrega finančnega poslovodenja ter zaščititi finančne interese EU;

C.  ker je v skladu z uredbo spoštovanje pravne države bistven predpogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

D.  ker je uredba začela veljati 1. januarja 2021 ter je od tega datuma v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah za vsa plačila, ki so bila izvedena od začetka njene veljavnosti;

E.  ker se je Komisija odločila upoštevati nezavezujoče sklepe Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 ter napovedala, da bo pripravila smernice o uporabi uredbe;

F.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. marca 2021 o uporabi uredbe Komisijo pozval, naj smernice sprejme najpozneje do 1. junija 2021 in po posvetovanju s Parlamentom;

G.  ker bo tema „vrednote in pravice, pravna država, varnost“ obravnavana na konferenci o prihodnosti Evrope, kar bo omogočilo temeljit razmislek o orodjih Unije za spremljanje, preprečevanje in obravnavanje kršitev vrednot EU, vključno s pravno državo;

1.  obžaluje, da se je Komisija odločila, da bo pripravila smernice o uporabi uredbe; ponavlja svoje stališče, da je besedilo uredbe jasno in ne potrebuje dodatne razlage, da bi ga uporabljali, in da sozakonodajalca na Komisijo nista prenesla nobenih pooblastil v zvezi s tem; je seznanjen z osnutkom besedila smernic, ki ga je Komisija posredovala Parlamentu in državam članicam;

2.  poudarja, da smernice niso pravno zavezujoče; izraža razočaranje, da Komisija odstopa od svoje običajne prakse, na podlagi katere pripravi smernice za uporabo pravnega akta samo v primerih, ko se pri dejanskem izvajanju akta v določenem časovnem obdobju izkaže potreba po smernicah; poudarja, da postopek priprave smernic v nobenem primeru ne sme povzročiti nadaljnjih zamud pri uporabi uredbe;

3.  želi spomniti, da s smernicami ni mogoče spremeniti, razširiti ali omejiti besedila uredbe; poudarja, da morajo smernice, da bi dodale vrednost, pojasniti, kako se bodo zakonodajne določbe uredbe uporabljale v praksi ter pravočasno opisati postopek, opredelitve in metodologijo, ki jih bo uporabljala Komisija;

4.  globoko obžaluje, da Komisija ni spoštovala roka, ki ga je Parlament določil za izpolnitev njenih obveznosti iz uredbe do 1. junija 2021, tudi kar zadeva pripravo smernic; pozdravlja, da je predsednik Parlamenta 23. junija 2021 pozval Komisijo, naj ukrepa na podlagi člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da bi izpolnila svoje obveznosti ter zagotovila celovito in takojšnjo uporabo uredbe;

5.  meni, da Komisija od začetka veljavnosti uredbe ni učinkovito izkoristila časa; poziva jo, naj prepreči dodatne zamude pri uporabi uredbe ter hitro in temeljito preišče morebitne kršitve načela pravne države v državah članicah, ki dovolj neposredno vplivajo ali bi lahko resno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije; ponavlja, da razmere v nekaterih državah članicah že zahtevajo takojšnje ukrepanje v skladu s členom 6(1) uredbe s pisnim obvestilom tem državam članicam in obvestilom Parlamentu o tem;

6.  opozarja, da je v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2019–2024 navedeno, da „pri zagovarjanju naših temeljnih vrednot ni prostora za kompromise“ in da bo poskrbljeno, da se bodo pri tem uporabila vsa razpoložljiva orodja Unije na ravni EU; želi spomniti, da je Komisija v skladu s členom 17(3) PEU in členom 245 PDEU popolnoma neodvisna in da njeni člani ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade; želi spomniti tudi, da je v skladu s členom 17(8) PEU Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu;

7.  poziva, naj Komisija Parlamentu redno in proaktivno vsaj dvakrat letno poroča o novih in tekočih preiskovanih primerih, začenši s prvimi primeri, takoj ko je to mogoče;

8.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje uredbe, kadar koli se pojavijo pomisleki glede morebitnih kršitev načel pravne države v državah članicah, ki spadajo na njeno področje uporabe; si prizadeva, da bi bila v pristojnih odborih pod vodstvom poročevalcev organizirana redna srečanja za spremljanje izvajanja uredbe; poziva Komisijo, naj se pravočasno odzove na nadzor glavnih odborov in v ta namen zagotovi izčrpne informacije;

Kršitve načel pravne države

9.  poudarja, da se uredba uporablja tako za individualne kršitve načela pravne države kot za sistemske kršitve, ki so močno razširjene ali so posledica ponavljajočih se praks ali opustitev javnih organov ali splošnih ukrepov, ki so jih ti organi sprejeli;

10.  poziva Komisijo, naj v smernicah pojasni, da kršitve načela pravne države v državi članici, ki so posledica odločitev ali dogodkov pred 1. januarjem 2021, tudi spadajo na področje uporabe uredbe, če njihov učinek še traja;

11.  zlasti opozarja na seznam okvirnih kršitev načel pravne države iz člena 3 uredbe; odločno poziva Komisijo, naj preišče potencialne kršitve z omenjenega seznama v državah članicah, ter poudarja, naj upošteva tudi druge prakse ali opustitve javnih organov, ki bi lahko bile pomembne; ugotavlja, da poročilo Komisije o pravni državi za leto 2020 že vsebuje znake kršitev v več državah članicah, ki bi lahko bili pomembni za uporabo uredbe;

12.  poudarja, da seznam načinov ravnanja subjektov držav članic, povezanih z uporabo režima pogojevanja iz člena 4 uredbe, ne izključuje morebitnega pomena drugih okoliščin ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov;

13.  poudarja, kako pomembno je sodelovanje med institucijami EU, državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT); želi spomniti, da je lahko neučinkovito in nepravočasno sodelovanje z EJT in uradom OLAF podlaga za ukrepanje v okviru uredbe; poudarja, da v primeru EJT učinkovito in pravočasno sodelovanje ne pomeni le obveznosti nacionalnih organov, da dejavno pomagajo in podpirajo kazenske preiskave in pregon, ki ga izvaja EJT, temveč tudi nacionalnih vlad, da zagotovijo pravočasno in nepristransko imenovanje njihovih evropskih in delegiranih tožilcev; meni tudi, da lahko sistematično pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil urada OLAF pomeni opustitev v smislu uredbe;

14.  spominja, da mora Komisija pri objektivni, neodvisni, pravični in temeljiti kvalitativni oceni kršitev načela pravne države upoštevati ustrezne informacije iz razpoložljivih virov in priznanih institucij, po potrebi tudi sodbe Sodišča Evropske unije ter ustreznih nacionalnih in mednarodnih sodišč, poročila Računskega sodišča, letno poročilo Komisije o pravni državi, pregled stanja na področju pravosodja v EU, poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega javnega tožilstva (EJT) ter sklepe in priporočila ustreznih mednarodnih organizacij in mrež, tudi teles Sveta Evrope, kot so Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) in Beneška komisija, zlasti njegov seznam meril za pravno državo, ter evropske mreže vrhovnih sodišč in sodnih svetov; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o tem, kako bo zbirala, analizirala in ocenjevala te informacije pri pripravi primerov;

15.  meni, da je letno poročilo Komisije o pravni državi predvsem objektivna, nepristranska, pravična in kvalitativna ocena kršitev načel pravne države in je pomemben vir informacij za oceno Komisije v skladu z uredbo; poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo o pravni državi vključi razdelek, namenjen primerom, ko bi kršitve načel pravne države v državi članici lahko dovolj neposredno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije oziroma ju resno ogrozile, ter naj v smernicah pojasni, kako se bo letno poročilo sistematično uporabljalo za oceno Komisije v skladu z uredbo;

16.  poziva Komisijo, naj določi jasen, natančen in uporabnikom prijazen sistem za vlaganje pritožb ter določi roke za odgovore Komisije na pritožbe; poudarja, da je civilna družba, vključno z neodvisnimi nevladnimi organizacijami in državljani, pa tudi preiskovalnim novinarstvom, ki temelji na dejstvih, in mediji, na prvem mestu pri odkrivanju morebitnih kršitev pravne države na lokalni in nacionalni ravni, zato bi morala biti vključena v poročanje o njih; opozarja, da bi se morala ta uredba uporabljati na način, ki zagotavlja zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v skladu z načeli iz Direktive (EU) 2019/1937(7);

17.  želi spomniti, da se ukrepi v okviru uredbe sprejmejo, kadar se ugotovi, da kršitve načel pravne države v državi članici dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za vpliv na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov; poudarja, da to vključuje celovit in proaktiven pristop Komisije, ki temelji na tveganjih, da bi zaščitila porabo Unije preden se opravijo dejanska plačila;

18.  opozarja, da področje uporabe uredbe zajema dejavnosti vseh vladnih subjektov, vključno z organizacijami držav članic, ustanovljenimi kot organi javnega prava ali kot organi zasebnega prava, pooblaščeni za opravljanje javnih storitev, kot je določeno v finančni uredbi; poudarja, da spremembe v vrsti upravljanja subjekta, ki mu je zaupano opravljanje javne storitve v državi članici, tega subjekta ne morejo izvzeti iz obveznosti, da ravna v skladu z uredbo;

Zaščita proračuna Unije

19.  poudarja, da obstaja jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo, kakor so opredeljena v finančni uredbi; želi spomniti, da v skladu s členom 5 uredbe „Komisija preveri, ali je bilo upoštevano pravo, ki se uporablja, in po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito proračuna Unije v skladu s sektorskimi in finančnimi pravili“;

20.  želi spomniti, da uredba vsebuje jasno opredelitev pravne države, ki jo je treba razumeti v povezavi z drugimi vrednotami in načeli Unije, tudi temeljnimi pravicami in nediskriminacijo; meni, da nenehne kršitve demokracije in temeljnih pravic, vključno z diskriminacijo manjšin in napadi na svobodo medijev ter svobodo združevanja in zbiranja, ki potekajo pod pokroviteljstvom države, vplivajo na projekte, ki jih nameravajo države članice financirati s sredstvi Unije, zato imajo lahko zadosten neposredni učinek na zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj to upošteva v smernicah;

21.  želi spomniti, da so ukrepi v okviru uredbe med drugim nujni v primerih, ko drugi postopki, določeni v finančni uredbi, uredbi o skupnih določbah ter drugi sektorski zakonodaji, ne dovoljujejo učinkovitejše zaščite proračuna Unije; poudarja, da to ne pomeni, da uredba šteje kot izhod v skrajni sili, temveč da lahko Komisija za zaščito finančnih interesov Unije uporabi vrsto različnih postopkov, tudi uredbo, ki jih izbere na podlagi posameznega primera, po potrebi tudi sočasno, in glede na njihovo učinkovitost in uspešnost; poziva Komisijo, naj določi način delovanja ter postopkovne in tehnične standarde, ki jih bo uporabila za izbiro instrumentov;

22.  opozarja, da uredba zajema vsa sredstva Unije in da se uporablja tako za sistemske kršitve kot za resno tveganje za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali za zaščito finančnih interesov Unije, ki bi jih bilo težavno obravnavati z drugimi postopki Unije, ki se lahko uporabijo samo za specifične programe porabe in zadevajo učinke na proračun, ki so se že zgodili; poudarja, da je uredba edina zakonodaja EU, ki spoštovanje načela pravne države povezuje s proračunom EU; zato meni, da bi bilo treba njene edinstvene določbe v celoti izvajati, da bi poleg zaščite financ EU zagotovili tudi zaščito pravne države;

23.  poudarja, da imajo sistemske kršitve, na primer tiste, ki vplivajo na delovanje pravosodnega sistema, neodvisnost sodnikov in sodstva, nevtralnost javnih organov ali pravilno delovanje javnih subjektov z mandatom za preprečevanje korupcije, goljufij, davčnih utaj in nasprotij interesov ter boj proti njim, pa tudi na kršitev načela preprečevanja nazadovanja(8), na splošno zadosten neposredni vpliv na ustrezno upravljanje, porabo in nadzor sredstev Unije; poziva Komisijo, naj pojasni merila, na podlagi katerih bo določila ukrepe v primeru sistemskih kršitev;

Sprejetje ukrepov

24.  želi spomniti, da so v členih 6 in 7 uredbe določeni vsi koraki in natančni časovni načrt za sprejetje in odpravo ukrepov v okviru uredbe; poudarja, da je postopek za sprejetje in odpravo ukrepov skladen z načeli objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave držav članic ter mora potekati po nepristranskem in na dokazih temelječem pristopu;

25.  ugotavlja, da člen 6(4) uredbe predvideva možnost, da Komisija, preden pošlje pisno uradno obvestilo, a tudi po tem, zahteva dodatne informacije za izvedbo ocene; poudarja, da bi morale te zahteve pred pisnim uradnim obvestilom ostati izjemne in enkratne, da ne bi ogrozile natančnega časovnega okvira za sprejetje ukrepov iz te uredbe;

26.  želi spomniti, da se mora Svet odzvati na vsak predlog Komisije in sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z uredbo v roku enega meseca, ta rok pa se lahko v izrednih okoliščinah podaljša za največ dva meseca; meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se časovne omejitve v celoti upoštevajo za pravočasno odločitev; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o tem, kako bo zagotovila usklajen pristop in dosledno uporabo proračunske pogojenosti v vseh generalnih direktoratih;

27.  meni, da je preglednost bistvena za krepitev zaupanja držav članic in državljanov v mehanizem pogojenosti; poudarja, da je treba države članice pri oceni posameznih in sistemskih kršitev načela pravne države obravnavati nepristransko, pošteno in stvarno, tudi z nepristranskimi preiskavami, ki bodo temeljile na dokazih; poudarja, da bi bilo treba zato vsak korak v postopku iz uredbe izvesti popolnoma pregledno; zato poziva Komisijo, naj določi pravila in načela preglednosti, ki jih bo ob sprožitvi mehanizma pogojevanja uporabljala;

28.  želi spomniti, da morajo biti ukrepi, sprejeti v okviru uredbe, sorazmerni, upoštevati dejanski ali morebitni učinek dobrega finančnega poslovodenja proračuna Unije ali finančnih interesov Unije ter upoštevati naravo, trajanje, resnost in obseg kršitev načel pravne države; meni, da bo na splošno resnost učinka odražala resnost kršitev;

Varstvo končnih prejemnikov in upravičencev

29.  opozarja, da je v skladu z uredbo bistveno, da se ustrezno zaščiti pravni interes končnih prejemnikov in upravičencev;

30.  želi spomniti, da naložitev ustreznih ukrepov v okviru uredbe ne vpliva na obveznosti držav članic do legitimnih končnih prejemnikov ali upravičencev, vključno z obveznostjo izvajanja plačil, razen kadar je v odločitvi o sprejetju ukrepov določeno drugače;

31.  poudarja, da bi morala Komisija v primerih, kot so huda korupcija, nepotizem, sistemske goljufije, nezakonite vezi s političnimi strankami in nasprotje interesov, zlasti kadar jih odkrije sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, opredeljen v finančni uredbi, ali kadar jih preiskuje OLAF ali Evropsko javno tožilstvo, skrbno oceniti, ali naj se v posameznem primeru še naprej izvajajo plačila končnim prejemnikom in upravičencem ali ne;

32.  poziva Komisijo, naj izvaja člen 5(4) uredbe ter hitro vzpostavi spletišče ali spletni portal z informacijami in smernicami za končne prejemnike ali upravičence ter z ustreznimi orodji, na primer s preprostim, enostavnim in strukturiranim obrazcem za pritožbe, da bodo lahko Komisijo obvestili o kršitvah pravnih obveznosti nadaljnjega izvajanja plačil po tem, ko so sprejeti ukrepi v skladu s to uredbo; poziva Komisijo, naj pojasni, kako bo izvajala uspešen in učinkovit mehanizem usklajevanja za prosilce, prejemnike in upravičence;

33.  poudarja, da pri deljenem upravljanju za ukrepe v okviru uredbe ne more šteti, da vplivajo na razpoložljivost financiranja za plačila legitimnih zahtev upravičencev; želi spomniti, da morajo države članice, ki jih ukrepi zadevajo, Komisiji redno poročati o izpolnjevanju svojih obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev;

34.  poziva Komisijo, naj analizira vse informacije, ki jih ima na voljo, tudi z orodji za digitalno sledenje, in stori vse, da bi zagotovila, da bodo legitimni zahtevki za plačila vladnim subjektom ali državam članicam dejansko plačani končnim prejemnikom ali upravičencem, kar lahko vključuje finančne popravke, tako da se zmanjša podpora Unije programom v skladu z veljavnimi sektorskimi in finančnimi pravili;

35.  poziva Komisijo, naj predloge Parlamenta vključi v končno različico smernic;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0287.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0360.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103.
(5) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(6) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).
(7) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(8) Sodba Sodišča z dne 20. aprila 2021 v zadevi Repubblika v Il-Prim Ministru, C-896/19, ECLI:EU:C:2021:311, točke 59 do 64.

Zadnja posodobitev: 11. november 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov