Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/0300(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0203/2021

Predložena besedila :

A9-0203/2021

Razprave :

PV 07/07/2021 - 16
CRE 07/07/2021 - 16
PV 09/03/2022 - 11
CRE 09/03/2022 - 11

Glasovanja :

PV 08/07/2021 - 4
PV 08/07/2021 - 11
CRE 08/07/2021 - 4
PV 10/03/2022 - 2
CRE 10/03/2022 - 2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0352
P9_TA(2022)0067

Sprejeta besedila
PDF 281kWORD 110k
Četrtek, 8. julij 2021 - Strasbourg
Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 ***I
P9_TA(2021)0352A9-0203/2021

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 8. julija 2021, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.
 (3)  Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. Komisija je v oceni 7. OAP ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in vključevanjem okoljskih vprašanj na druga področja politike nezadosten ter da bi bilo mogoče v 7. OAP bolj upoštevati socialna vprašanja na podlagi obstoječih povezav med okoljsko in socialno politiko, na primer v zvezi z vplivom na ranljive skupine, delovna mesta, socialno vključenost in neenakosti. Prav tako je Komisija ugotovila, da je poraba za varstvo okolja v Evropi kljub vse bolj ambiciozno zastavljenim okoljskim ciljem na številnih področjih politike v zadnjih letih še vedno nizka (okoli 2 % BDP) in da stroški v zdravstvu ter neposredni stroški za okolje zaradi neizvajanja okoljske zakonodaje za Unijo vsako leto znašajo približno 55 milijard EUR. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da bi lahko izvajanje 7. OAP okrepili na podlagi močnejšega mehanizma za spremljanje.
__________________
 __________________
24 COM(2019)0233.
 24 COM(2019)0233.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) je leto 2020 za Unijo edinstvena priložnost, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi na področju trajnostnosti, ki jih je treba reševati sistemsko. Kot je navedeno v SOER 2020, so globalne podnebne spremembe in spremembe ekosistemov, ki smo jim priča od petdesetih let minulega stoletja, v zadnjih desetletjih minulega tisočletja brez primere. Svetovno prebivalstvo se je od leta 1950 potrojilo, medtem ko se je mestno prebivalstvo povečalo za štirikrat. S trenutnim modelom rasti naj bi se pritiski na okolje še naprej povečevali, kar bo neposredno in posredno škodljivo vplivalo na zdravje in dobro počutje ljudi. To še zlasti velja za sektorje z najvišjim okoljskim vplivom – sektor prehrane, mobilnosti, energije ter tudi infrastrukture in stavb.
 (4)  V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) ima Unija v naslednjem desetletju edinstveno priložnost, da pokaže svojo svetovno vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi, kot jih doslej še ni bilo in jih je mogoče rešiti samo s sistemskimi spremembami. Sistemske spremembe prinašajo temeljne, korenite in medsektorske spremembe ter bistvene premike in preusmeritve sistemskih ciljev, pobud, tehnologij, socialnih praks in norm ter sistemov znanja, pa tudi pristopov k upravljanju. Kot je navedeno v SOER 2020, je eden najpomembnejših dejavnikov, ki so podlaga za trajne izzive Evrope na področju okolja in trajnosti, ta, da so neločljivo povezani z gospodarskimi dejavnostmi in življenjskim slogom, zlasti z družbenimi sistemi, ki Evropejcem zagotavljajo blago, energijo in mobilnost. Zagotavljanje skladnosti politik z obstoječimi okoljskimi politikami in njihovega doslednega izvajanja bi Evropi omogočilo, da do leta 2030 doseže svoje okoljske cilje. Potrebni pa so tudi sistemski, dolgoročni okviri z zavezami za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev. V SOER 2020 je ugotovljeno, da Evropa vizije glede trajnosti, namreč „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, ne bo mogla doseči zgolj s spodbujanjem gospodarske rasti ter prizadevanji za obvladovanje škodljivih stranskih učinkov z orodji okoljske in socialne politike. Trajnost mora postati vodilno načelo za usklajene politike in ukrepe z ambiciozno zastavljenimi cilji v celotni družbi.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.
 (5)  Odziv Evropske komisije na izzive, opredeljene v SOER 2020, je v evropskem zelenem dogovoru25 orisan kot nova strategija za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, in zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter obenem izboljšati kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Prednostna naloga bi morala biti hitra uresničitev podnebnih in okoljskih ciljev ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi pred okoljskimi tveganji in vplivi, pa tudi zagotavljanje pravičnega in vključujočega prehoda.
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 v pravo EU.
__________________
 __________________
25 COM(2019)0640.
 25 COM(2019)0640.
26 COM(2020)0080.
 26 COM(2020)0080.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Evropski parlament je 28. novembra 2019 sprejel resolucijo, v kateri je razglasil izredne podnebne in okoljske razmere v Evropi in po svetu ter novo Komisijo pozval, naj hitro in ustrezno ukrepa, vključno z odpravo nedoslednosti v sedanjih politikah Unije v zvezi glede na podnebne in okoljske izredne razmere, zlasti z daljnosežno reformo svoje naložbene politike v kmetijski, trgovinski, prometni, energetski sektor in infrastrukturo ter z zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi dosledno upoštevali cilj glede omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C in da ne bodo prispevali k izgubi biotske raznovrstnosti.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Človek v Uniji ter globalno s svojimi dejavnostmi še vedno uničuje zemljišča in tla, denimo s slabim upravljanjem zemljišč, spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi praksami, opuščanjem zemljišč, onesnaževanjem, netrajnostnimi gozdarskimi praksami in pozidavo tal, izgubo biotske raznovrstnosti ter podnebnimi spremembami, k temu pa pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje njihove zmogljivosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev in funkcij. Kljub temu Unija in države članice trenutno niso na dobri poti, da bi izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze glede tal in zemljišč, vključno z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji za boj proti dezertifikaciji, obnovitev degradiranih zemljišč in tal ter prizadevanja za nevtralnost degradacije tal do leta 2030. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal bi morala Unija vzpostaviti skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo v celoti spoštoval načelo subsidiarnosti in obravnaval vse večje dejavnike, ki ogrožajo tla. Ta okvir bi moral med drugim vključevati enotno opredelitev tal in njihovih funkcij ter meril za doseganje dobrega stanja in trajnostne rabe, pa tudi vmesne in končne cilje skupaj z usklajenimi kazalniki ter metodologijo spremljanja in poročanja.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)  Pandemija COVID-19, ki je povzročila gospodarsko in zdravstveno krizo brez primere, je ponovno pokazala, kako pomembno je, da se pri snovanju politik uporabi večsektorski pristop „eno zdravje“, ki priznava, da je zdravje ljudi povezano z zdravjem živali in okoljem ter da je treba pri ukrepih za obvladovanje nevarnosti za zdravje upoštevati te razsežnosti. Za denimo učinkovito odkrivanje izbruhov zoonoz in groženj v zvezi z varnostjo hrane ter odzivanje nanje in njihovo preprečevanje bi bilo treba informacije in podatke deliti po sektorjih, izboljšati pa bi bilo treba tudi sodelovanje pri izvajanju učinkovitih in skupnih odzivov na nacionalni in podnacionalni ravni. 8. OAP bi moral prispevati k popolni vključitvi pristopa „eno zdravje“ v vse vidike oblikovanja politik.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)  Glede na poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) iz leta 2020 o biotski raznovrstnosti in pandemiji1a so poglavitni vzroki za nastanek pandemij globalne okoljske spremembe, ki povzročajo tudi izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, vključno s spremembo rabe zemljišč ter širjenjem in intenzifikacijo kmetijstva, trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ter drugi dejavniki. Podnebne spremembe vplivajo na pojav bolezni in bodo verjetno tudi v prihodnje povzročile znatno tveganje pandemije, izguba biotske raznovrstnosti pa je povezana tudi s preoblikovanjem krajine in lahko v nekaterih primerih privede do povečanega tveganja za nastanek bolezni. Glede na poročilo stroški neukrepanja močno presegajo stroške izvajanja globalnih strategij za preprečevanje pandemij, ki temeljijo na zmanjšanju trgovine s prostoživečimi vrstami in spremembi rabe zemljišč ter povečanju nadzora v okviru pristopa „eno zdravje“.
__________________
1a Delavnica IPBES o raznolikosti in pandemijah – povzetek, 2020.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 e (novo)
(5e)  Degradacija okolja in škodljivi učinki podnebnih sprememb naj bi se v prihodnjih letih še povečali, kar bo najbolj prizadelo države v razvoju in ranljivo prebivalstvo. Da bi tretjim državam pomagali krepiti odpornost in jih podpirali pri njihovih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za zaščito biotske raznovrstnosti, bi morale Unija in države članice s finančno pomočjo tretjim državam spodbujati Agendo OZN 2030, Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja1a (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in globalni okvir Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020 ter biti v skladu s prednostnimi cilji 8. OAP. Poleg tega bi morale Unija in države članice zagotoviti tudi, da se pri izvajanju Pariškega sporazuma in drugih mednarodnih podnebnih in okoljskih sporazumov odražajo načela pravičnosti ter skupne, vendar različne odgovornosti in ustrezne zmogljivosti, kot je določeno tudi v členu 2(2) Pariškega sporazuma.
_______________
1a UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.
 (6)  Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene in digitalne sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o taksonomiji)1a. Načrt za gospodarsko okrevanje je izjemna priložnost za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost in varstvo okolja.
______________
1a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.
 (7)  Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj in usklajevanje okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se je iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa je od Komisije zahteval, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. Komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru napovedala, da bo 8. OAP zajemal nov mehanizem za spremljanje za zagotovitev, da si bo Unija prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih okoljskih ciljev. Ob tej priložnosti se je tudi zavezala, da bo vzpostavila prikazovalnik, s katerim bo spremljala napredek pri izvajanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP. Prispevati bi moral k doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.
 (8)  8. OAP kot splošni okoljski akcijski program Unije bi moral nadgrajevati in spodbujati doseganje ciljev okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ najpozneje do leta 2050, v skladu z že dorečenim v 7. OAP. Prav tako bi ga bilo treba v celoti uskladiti z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja, ki so integrirani in nedeljivi, spodbujati njihovo izvajanje in doseganje, uskladiti pa bi ga bilo treba tudi s cilji Pariškega sporazuma, Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in drugih ustreznih mednarodnih sporazumov. 8. OAP bi moral omogočiti sistemsko spremembo gospodarstva Unije, ki bo zagotavljalo blaginjo v okviru omejitev zmogljivosti planeta in v katerem bo rast obnovljiva, ter zagotoviti, da se bo okoljski in podnebni prehod izvedel na pravičen in vključujoč način, hkrati pa prispeval k zmanjšanju neenakosti.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Prednostni cilji 8. OAP predstavljajo usmeritev za oblikovanje politik Unije med drugim na podlagi zavez iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  8. OAP je podlaga za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja. V skladu z modelom, ki ga je razvil Stockholmski center za odpornost, doseganje okoljskih in podnebnih ciljev trajnostnega razvoja podpira socialne in gospodarske cilje trajnostnega razvoja, saj so naše družbe in gospodarstva odvisni od zdrave biosfere, trajnostni razvoj pa lahko poteka le v varnem območju za delovanje na stabilnem in odpornem planetu. Unija bo morala uresničiti cilje Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in podpreti njeno izvajanje v tretjih državah, če želi prevzeti vodilno vlogo v svetu pri doseganju trajnostnih prehodov.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.
 (9)  8. OAP bi moral pospeševati prehod na model obnovljive rasti, ki v okviru trajnostne ekonomije blaginje planetu vrača več, kot mu jemlje, omogoča sistemsko spremembo, priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, in zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev v mejah zmogljivosti planeta. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da bo trajnostna in ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe, varovala in obnavljala ekosisteme in biotsko raznovrstnost, pri tem pa zaustavila in preokrenila njihovo izgubo, preprečevala degradacijo okolja, varovala zdravje in dobrobit pred negativnimi okoljskimi vplivi, preprečevala in čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravne vire in biotsko raznovrstnost ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Obnovljiva ekonomija trajnostne blaginje z nenehnimi raziskavami in inovacijami, preobrazbo proizvodnih in potrošniških vzorcev ter prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem krepi odpornost izboljšuje stanje narave in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij ter njihovo pravico do zdravega okolja.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Po mnenju OECD so razlogi za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka tudi onkraj BDP dobro utemeljeni, upoštevanje BDP kot edinega kazalnika pa oblikovalcem politik ne daje dovolj natančne slike o tem, kako gospodarstvo deluje za državljane, ali o dolgoročnih učinkih rasti na trajnost1a. Da bi Unija celoviteje pristopila k oblikovanju ekonomskih politik v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, je v 8. OAP določena zahteva za oblikovanje celovitega sklopa kazalnikov, ki presegajo zgolj BDP, kar je zahteval že 7. OAP, da se izmeri napredek v smeri trajnostne ekonomije blaginje ter da se usmerja in oblikuje prihodnje politike.
__________________
1a Delovni dokument SDD št. 102 z dne 18. septembra 2019 z naslovom „The economy of well-being: Creating opportunities for people’s well-being and economic growth“ (Gospodarstvo blaginje – ustvarjanje priložnosti za blaginjo ljudi in gospodarsko rast).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Izvajanje učinkovitega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 bo odvisno od zmanjšanja finančnih tokov, ki škodijo biotski raznovrstnosti, kljub temu pa v skladu s poročilom OECD vlade za ukrepe, ki bi lahko škodili biotski raznovrstnosti, letno porabijo pet- do šestkrat več kot se na svetovni ravni letno porabi za biotsko raznovrstnost1a. Med cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija je tudi obveznost, da je treba najpozneje do leta 2020 odpraviti, postopno odpraviti ali reformirati subvencije, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, ter nemudoma odpraviti okolju škodljive subvencije na ravni Unije in držav članic, kar je tudi obveznost iz 7. OAP. Da bi Unija najpozneje do leta 2050 dosegla prednostne cilje 8. OAP, vključno s podnebno nevtralnostjo, bo treba postopno odpraviti vse okolju škodljive subvencije, tudi subvencije za fosilna goriva. Vključiti je treba vse neposredne in posredne subvencije, tudi tiste v obliki davčnih oprostitev. Razviti bi bilo treba tudi mehanizem za poročanje držav članic o postopnem opuščanju okolju škodljivih subvencij, ki niso subvencije za fosilna goriva. Postopno opuščanje vseh okolju škodljivih subvencij bi moralo slediti načelu pravičnega prehoda, spremljati pa bi ga morali ukrepi za preprečevanje ali ublažitev negativnih socialno-ekonomskih učinkov na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
__________________
1a Končno poročilo OECD iz aprila 2020 z naslovom „A Comprehensive Overview of Global Biodiversity Finance“ (Celoviti pregled svetovnega financiranja biotske raznovrstnosti).
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)  Ena od prednostnih nalog Evropske strategije za okoljsko računovodstvo za obdobje 2019–2023 je razširiti seznam področij, ki jih pokriva evropsko okoljsko računovodstvo, pri čemer je eno od področij, ki bi jih lahko uvrstili na seznam, „subvencije ali podporni ukrepi, ki bi lahko bili škodljivi za okolje“. Komisija bo delala na pripravljalnem ukrepu in tako deležnikom zagotovila nabor orodij, ki jim bodo pomagala opredeliti okolju škodljive subvencije in nato na podlagi dokazov utemeljiti njihovo reformo ali odpravo z opredelitvijo socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov njihove postopne odprave.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 d (novo)
(9d)  Morski in obalni ekosistemi, kot so mangrove, koralni grebeni, slana močvirja in travniki z morsko travo, se uničujejo, nanje pa tudi negativno vplivajo procesi, kot sta evtrofikacija in zakisanje, kar vpliva na biotsko raznovrstnost, ki jo ohranjajo, na ekosistemske storitve in funkcije, ki jih zagotavljajo, ter na njihovo zmožnost, da delujejo kot ponori ogljika. Unija mora nujno ukrepati, da se ti zaščitijo in obnovijo morski in obalni ekosistemi, vključno z oceanskim dnom, priznati pa je treba tudi, da bi oceani lahko prispevali k ozaveščanju, izboljšali oceansko pismenost ter spodbudili delovanje in sprejemanje učinkovitih ukrepov na vseh ravneh, ki bi jih izvajali vsi akterji v družbi.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje.
 (10)  8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju, netoksičnega krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja okolja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje v vseh gospodarskih sektorjih. Ti tematski prednostni cilji, ki obravnavajo dejavnike in učinke okoljske škode, so med seboj neločljivo povezani, zato jih je treba doseči s sistemskim pristopom. Poleg tega bi moral 8. OAP opredeliti pogoje, ki omogočajo usklajeno doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje, ter usklajevanje ukrepov za vzpostavitev teh pogojev.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Izraz „ekosistemski pristop“ je v skladu s Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti določen kot strategija za celostno upravljanje zemljišč, vode in živih virov, s katero se spodbujata ohranjanje in trajnostna raba na pravičen način, da bi pripomogli k doseganju ravnovesja med tremi cilji konvencije.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Po mnenju EEA so sonaravne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč ukrepi, ki v sozvočju z naravo obnavljajo in ščitijo ekosisteme ter družbi pomagajo pri prilagajanju na vplive podnebnih sprememb in upočasnitvi segrevanja, hkrati pa zagotavljajo številne dodatne koristi1a. Čeprav lahko sonaravne rešitve zagotavljajo gospodarske koristi, je treba priznati, da se lahko uresničijo le dolgoročno. Sonaravne rešitve bi morale upoštevati nekatera merila, da bi zagotovili, da bo njihovo izvajanje skladno s prednostnimi cilji 8. OAP in jih ne spodkopava. Poleg tega bi morali ti mehanizmi, kadar se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za izravnavo biotske raznovrstnosti, strogo upoštevati hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se izravnave lahko uporabijo le kot skrajni ukrep.
__________________
1a Poročilo EEA št. 1/2021 „Nature-based solutions in Europe: Policy, knowledge and practice for climate change adaptation and disaster risk reduction“ (Sonaravne rešitve v Evropi: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč).
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Okrepiti bi bilo treba celovit pristop do razvoja in izvajanja politike, da bi čim bolj povečali sinergije med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, hkrati pa bi bilo treba posebno pozornost posvečati morebitnemu tehtanju in potrebam ranljivih skupin. Poleg tega je pregledno vključevanje nevladnih akterjev pomembno za zagotavljanje uspeha 8. OAP in doseganja njegovih prednostnih ciljev.
 (11)  Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Učinkovito spremljanje, izvajanje, izvrševanje in odgovornost so bistveni, za zagotovitev skladnosti med politikami pa je potrebno tudi učinkovito upravljanje. Celostni pristop k razvoju in izvajanju politike bi bilo treba okrepiti, da bi se čim bolj povečale sinergije med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji, in sicer s sistematičnim ocenjevanjem morebitnih kompromisov med njimi ter sistematičnim ocenjevanjem potreb ranljivih in marginaliziranih skupin. S tem celostnim pristopom bi bilo treba izpolniti posebne potrebe vseh regij, vključno z mestnimi in podeželskimi območji ter najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega so za uspeh 8. OAP in doseganje njegovih prednostnih ciljev pomembni dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri odločanju na področju okolja, dostop do pravnega varstva v skladu z Aarhuško konvencijo ter pregledno sodelovanje z javnimi organi in med njimi na vseh ravneh odločanja, nevladnimi akterji in širšo javnostjo.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Pri ocenah učinka, izvedenih v okviru 8. OAP, bi bilo treba upoštevati vse razsežnosti takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, vključno z njihovimi kumulativnimi učinki, pa tudi stroške ukrepanja in neukrepanja, v ta namen pa bo treba razviti ustrezna orodja. Te ocene učinka bi morale temeljiti na obsežnem in preglednem posvetovanju, Komisija pa bi morala v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstaviti podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov. Poleg tega bi bilo treba ocene učinka takoj po njihovem zaključku objaviti, da jih lahko deležniki pregledajo v skladu s sodbo Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi C-57/16 P1a, morale bi biti dovolj podrobne in vključevati vse informacije, uporabljene pri pripravi ugotovitev, vključno s socialno-ekonomskimi učinki.
__________________
1a Sodba Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi ClientEarth proti Komisiji, C-57/16 P, ECLI:EU:C:2018:660.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Ukrepe za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije je treba izvajati v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in mora biti z njim združljivo.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 c (novo)
(11c)  V programu Združenih narodov za okolje in svetovnem forumu OECD za okolje je bilo poudarjeno, da okoljske spremembe ne vplivajo enako na oba spola. Vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo drugačne ranljivosti žensk in moških na učinke podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa zaostrujejo neenakosti med spoloma. Zato je treba pri ukrepih in ciljih, povezanih z doseganjem prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa, upoštevati vidik spolov, med drugim z oceno učinka načrtovanih ukrepov glede na spol, močnejšim poudarkom na vključevanju načela enakosti spolov in sprejetjem ukrepov, ki upoštevajo vidik spola, da bi se neenakosti med spoloma postopoma odpravile. 8. OAP priznava, da je enakost spolov temeljni pogoj za trajnostni razvoj in doseganje najboljših rezultatov pri odzivanju na podnebne in okoljske izzive.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije.
 (12)  Okrepljeno sodelovanje in zelena diplomacija s tretjimi državami, vključno z državami v razvoju, ter podpiranje dobrega globalnega okoljskega upravljanja, vključno s spodbujanjem dostopa do informacij, sodelovanjem javnosti pri odločanju in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah, so ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Bistveno je tudi zagotavljanje sinergij in skladnosti med vsemi notranjimi in zunanjimi politikami Unije, vključno s trgovinskimi politikami in sporazumi, ter upoštevanje skladnosti politik za trajnostni razvoj.
Sprememba 27
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru prehoda na večjo trajnostnost, blaginjo in odpornost. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.
 (13)  Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru pravičnega in vključujočega prehoda na trajnostnost, blaginjo in odpornost v mejah zmogljivosti planeta. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.
__________________
 __________________
27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf
 27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf
28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.
 28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.
29 Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.
 29 Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14
(14)  Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.
 (14)  Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov ter bi morala temeljiti na zanesljivi, celoviti in pregledni metodologiji odstopanja od cilja. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom brez strupov, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi in industrijskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi morala biti ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP del obsežnejšega, skladnega in medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje, ki bodo zajemala ne samo okoljske, ampak tudi družbene in gospodarske dejavnike.
__________________
 __________________
30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.
 30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
31 COM(2020)0493.
 31 COM(2020)0493.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Nadaljnji razvoj baze znanstvenega znanja o omejitvah planeta in okoljskih odtisih, tudi v povezavi z ustreznimi sklopi kazalnikov, je pomemben z vidika prednostnih ciljev 8. OAP, zlasti njegovega dolgoročnega prednostnega cilja.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
(15)  Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.
 (15)  Za spremljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP so potrebni zanesljivi ter smiselni podatki in kazalniki. Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati in nadgrajevati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare, informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost, geografskega informacijskega sistema za kmetijske parcele in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)  Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.
 (17)  Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa. Po potrebi bi morali biti vključeni tudi drugi organi in agencije ter prispevati k izvajanju teh strateških prednostnih nalog in k ocenjevanju napredka v okviru 8. OAP.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Komisija bi morala do 31. marca 2024 izvesti vmesno oceno 8. OAP, da bi ocenila njegov napredek in objavila prednostne naloge nove Komisije. Glede na napredek, opisan v vmesni oceni, bi morala prihodnja Komisija po volitvah v Evropski parlament leta 2024 v prvih 100 dneh svojega mandata pripraviti poročilo, v katerem bi opredelila okoljske in podnebne prednostne naloge, na podlagi katerih namerava ukrepati med svojim mandatom, in kako bo s tem ukrepanjem zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)  Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029.
 (18)  Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z ugotovitvami navedene ocene, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program. Tak zakonodajni predlog bi morala Komisija predložiti pravočasno, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  V skladu s členom 191 PDEU je cilj okoljske politike Unije visoka raven zaščite, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije, in mora temeljiti na previdnostnem načelu in načelih, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.
 1.  Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. okoljski akcijski program oziroma 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, ter ukrepe, s katerimi bi te pogoje dosegli. Določa okvir za spremljanje merjenja in ocenjevanja napredka Unije in njenih držav članic pri doseganju prednostnih ciljev. Vzpostavlja tudi mehanizem upravljanja za zagotovitev, da bodo prednostni cilji v celoti doseženi.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 2
2.  Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.
 2.  Cilj 8. OAP je na pravičen in vključujoč način pospešiti prehod na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, krožno in odporno gospodarstvo brez strupov, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, ter varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, pa tudi zaščititi in obnoviti biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Načrt nadgrajuje in spodbuja doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 3
3.  8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo.
 3.  8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi ciljev ustreznih večstranskih okoljskih in podnebnih dogovorov, njegov okvir za spremljanje pa prispeva k okoljskemu in podnebnemu delu prizadevanj Unije za merjenje napredka pri uresničevanju trajnostnosti, dobrega počutja in odpornosti.
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1
1.  Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.
 1.  Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP je, da bodo čim prej in najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev planeta ljudje dobro živeli v trajnostni ekonomiji blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je bila dosežena podnebna nevtralnost ter kjer je raven neenakosti minimalna. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja in zdravja vseh ljudi, da biotska raznovrstnost uspeva, narava pa je zaščitena in obnovljena, s čimer se bo povečala odpornost na podnebne spremembe, naravne nesreče in druga okoljska tveganja. Unija v skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del
2.  8. OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:
 2.  8. OAP ima naslednjih šest med seboj povezanih tematskih prednostnih ciljev, ki jih je treba doseči najkasneje do leta 2030:
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;
 (a)  hitro in predvidljivo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter hkratno povečanje odvzemov po naravnih ponorih v Uniji, da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/...32, v skladu z njenimi podnebnimi in okoljskimi cilji, ter zagotovili pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen;
__________________
 __________________
32 COM(2020)0080.
 32 COM(2020)0080.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  stalen napredek pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;
 (b)  stalni napredek pri krepitvi in vključevanju prilagoditvene zmogljivosti, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanju ter zmanjšanju občutljivosti okolja in družbe ter vseh gospodarskih sektorjev na podnebne spremembe, ter izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in pripravljenost nanje;
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;
 (c)  napredek pri doseganju trajnostne ekonomije blaginje, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, ter zagotovitev prehoda na krožno gospodarstvo brez strupov, v katerem je rast obnovljiva, viri pa se uporabljajo učinkovito v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka d
(d)  zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;
 (d)  prizadevanje za ničelno onesnaževanje, da se doseže okolje brez strupov, tudi za zrak, vodo in tla ter v zvezi z onesnaževanjem s svetlobo in hrupom, ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, vključno z uporabo in spodbujanjem pristopa „eno zdravje“.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka e
(e)  varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;
 (e)  varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno z zaustavitvijo in obrnitvijo trenda njene izgube tako znotraj kot zunaj zaščitenih območij, ter izboljšanje zdravja okolja, zlasti zraka, vode in tal, ter spopadanje z degradacijo morskih in kopenskih ekosistemov, zlasti z izvajanjem ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ciljev iz ustrezne zakonodaje Unije;
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka f
(f)  spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.
 (f)  zagotavljanje okoljske trajnostnosti in bistveno zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih z odtisom proizvodnje in potrošnje Unije, vključno s krčenjem gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, turizma, mednarodne trgovine in prehranskih verig, vključno s kmetijstvom, ribištvom in akvakulturo, ob internalizaciji podnebnih in okoljskih stroškov;
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Razume se, da tematski prednostni cilji iz odstavka 2 zajemajo cilje in ukrepe iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora ter cilje iz zakonodaje Unije, ki prispevajo k doseganju teh ciljev. Ti cilji in ukrepi se upoštevajo pri pripravi okvira spremljanja za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 3 – naslov
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa
 Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa, in ukrepi, potrebni za izvajanje teh omogočitvenih pogojev.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem ustrezne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje proti okoljskemu kriminalu;
 (a)  zagotoviti učinkovito, hitro in popolno izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem dodatne in zadostne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike;
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  izboljšati smernice in priporočila ter zagotavljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, vključno z globami, da bi zmanjšali tveganje neskladnosti z okoljskim pravom, tudi v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, kriminaliteto na področju ravnanja z odpadki in nezakonito sečnjo, pa tudi izboljšati ukrepe na področju okoljske odgovornosti in odzivanja na neskladnost ter okrepiti sodelovanje tožilcev in sodstva na področju okoljske kriminalitete ter kazenskega pregona slednje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, kot je Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, ter določb, ki spadajo v področje uporabe Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu kriminalu in Konvencije Združenih narodov proti korupciji;
__________________
1a Uredba 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  prednostno izvrševati okoljsko zakonodajo Unije, kjer se ne izvršuje, in sicer s hitrim in sistematičnim nadaljnjim spremljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev, vključno z zagotavljanjem, da se v ta namen na ravni Unije in na ravni držav članic dodelijo zadostni finančni in človeški viri;
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1
‒  vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;
 ‒  vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, ter cilje trajnostnega razvoja v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v ustrezne mednarodne sporazume, ki jih sklepa Unija, tako da bi zagotovili, da bodo te strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programi, naložbe, projekti in sporazumi, kot tudi njihovo izvajanje, po potrebi prispevali k prednostnim ciljem, določenim v členu 2(1) in (2), in da ne bodo škodili, tudi v skladu s členom 17 Uredbe o taksonomiji.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3
‒  posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;
 ‒  sistematično in celovito ocenjevati sinergije in morebitne kompromise med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji za vse pobude, tako da se bo zagotovilo dobro počutje ljudi ter zlasti njihove pravice in potrebe v smislu zdravega okolja, cenovno dostopne in visokokakovostne vode, hrane, stanovanja, energije, zdravstvenega varstva ter mobilnosti, in sicer na trajnosten način, ki ne bo nikogar zapostavljal;
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 a (novo)
‒  sprejeti pristop „najprej pomisli na trajnostnost“ v smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, tudi z vključevanjem in izvajanjem načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 uredbe o taksonomiji;
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 b (novo)
‒  zagotavljati skladnost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, zunanjim delovanjem Unije in njenim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi načrti za izvajanje zakonodaje Unije, ki jih države članice predložijo Komisiji, s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2);
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4
‒  redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;
 ‒  redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti celovite ocene učinka za nove pobude, ki bodo temeljile na širokih in preglednih posvetovanjih v skladu s postopki, ki bodo odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti za izvajanje, ter ki bodo upoštevale celoten spekter takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, tudi kumulativnih vplivov, kot tudi stroške ukrepanja in neukrepanja;
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  uspešno vključevati okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;
 (c)  uspešno vključevati cilje trajnostnega razvoja ter podnebne, okoljske (tudi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo) ter socialne cilje v evropski semester gospodarskega upravljanja, brez poseganja v njegov prvotni namen, pa tudi v priporočila za posamezne države, nacionalne programe reform in nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi državam članicam zagotavljali analize in dodatne kazalnike;
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  vzpostaviti krovni okvir Unije za merjenje in doseganje napredka v smeri trajnostne ekonomije blaginje, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, brez poseganja v evropski semester, in ki bo pomagal usmerjati razvoj in usklajevanje novih in obstoječih politik in pobud, hkrati pa prehod na trajnostno ekonomijo blaginje z obnovljivo rastjo vključiti v politične prednostne naloge Unije in letno načrtovanje programov ter smernice in zbirko orodij za boljše pravno urejanje;
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;
 (d)  mobilizirati zadostne trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni skladno s strategijo Unije za trajnostno financiranje, vključno z ukrepi, določenimi v Uredbi o taksonomiji in njenim načelom, da se ne škoduje bistveno, ter glede na potencial teh ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti Unije ter povečanje odpornosti gospodarstva in družbe Unije;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e
(e)  postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;
 (e)  brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2025;
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne škodljive subvencije, razen za fosilna goriva, na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2027;
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  čim bolje uporabiti orodja za okoljsko obdavčevanje in tržne instrumente, pa tudi zeleni proračun in finančna orodja, ter okolju prijazne spodbude, vključno s tistimi, ki so potrebne za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri uporabi standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala, če to ne nadomešča ciljev in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali zaščito biotske raznovrstnosti;
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e c (novo)
(ec)  vlagati v zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti v skladu s cilji minimalne letne porabe, dogovorjenimi v večletnem finančnem okviru 2021–2027 (7,5 % leta 2024 in 10 % v letih 2026 in 2027), da bi te cilje v naslednjem večletnem finančnem okviru postopoma zvišali v skladu s cilji financiranja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo, ki upošteva merila Unije glede taksonomije;
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e d (novo)
(ed)  zagotoviti ustrezno vključevanje podnebnih ukrepov in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v proračun Unije in nacionalne proračune ter usklajenost financiranja za podnebje in za biotsko raznovrstnost;
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e e (novo)
(ee)  zagotoviti, da se bodo ukrepi, sprejeti za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP, izvajali na socialno pravičen in vključujoč način, s čimer bodo prispevali k evropskemu stebru socialnih pravic ter učinkovito odpravljali in zmanjševali socialne neenakosti, vključno z neenakostjo spolov, ki bi lahko izhajale iz okoljskih in podnebnih vplivov in politik;
Sprememba 65
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e f (novo)
(ef)  vidik spolov vključiti v 8. OAP, tudi z izvajanjem ocen učinka na spol in ukrepov, ki upoštevajo vidik spolov;
Sprememba 66
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f
(f)  zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;
 (f)  zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in tehnologijah, okrepiti bazo znanja o okolju, vključno z znanjem domorodnih ljudstev, in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, ki spodbujajo zelene spretnosti, usposabljanjem in preusposabljanjem, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;
Sprememba 67
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  krepiti bazo znanstvenega znanja o zmožnosti različnih ekosistemov, da delujejo kot ponori in zaloge toplogrednih plinov;
Sprememba 68
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  širiti bazo znanja o zahtevah za sistemske spremembe, vključno s tem, kako opredeliti, izmeriti in oceniti učinke, med drugim, prelomnih točk, povratnih zank, vezave, soodvisnosti in ovir za temeljne spremembe v okoljskih in socialno-ekonomskih sistemih ter o tem, kako preusmeriti osredotočenost z razdrobljene in sektorske politike na sistemski pristop k skladnosti politik, pa tudi kako preprečiti ali ublažiti morebitne negativne socialne, gospodarske in okoljske vplive;
Sprememba 69
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f c (novo)
(fc)  odpraviti vrzeli v ustreznih sklopih kazalnikov, ki se med drugim nanašajo na sistemske spremembe, omejitve planeta, okoljski odtis Unije, tudi v zvezi s sistemi proizvodnje in potrošnje, upravljanjem, trajnostnim financiranjem in neenakostmi, in jih optimizirati ter zagotoviti, da bodo ti sklopi kazalnikov primerljivi na vseh ravneh oblikovanja politik;
Sprememba 70
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f d (novo)
(fd)  zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi polno udeleženi v vseh vidikih oblikovanja okoljske politike in bodo sodelovali v njih, in sicer s sodelovalnim pristopom na več ravneh, ter zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi imeli dovolj sredstev za izvajanje na terenu;
Sprememba 71
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f e (novo)
(fe)  krepiti sodelovanje med vsemi institucijami Unije na področju podnebne in okoljske politike, tudi med Komisijo in Odborom regij v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, ter razmisliti o tem, kako bi izboljšali dialog in izmenjavo informacij;
Sprememba 72
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f f (novo)
(ff)  v celoti spoštovati in zagotavljati uporabo previdnostnega načela in načel, da je treba preventivno ukrepati, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora onesnaževalec plačati, v skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
Sprememba 73
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f g (novo)
(fg)  obravnavati degradacijo tal in vzpostaviti pravni okvir na ravni Unije za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vključeval harmonizirane kazalnike ter metodologijo spremljanja in poročanja;
Sprememba 74
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f h (novo)
(fh)  preoblikovati prehranski sistem, tudi prek skupne kmetijske politike, da bi ga uskladili s prednostnimi cilji 8. OAP, da bi med drugim prispeval k varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti v Uniji in zunaj nje, uporabljal čim manj kemikalij, antibiotikov in fosilnih virov ter zagotavljal visoko raven dobrobiti živali, hkrati pa zagotavljal pravičen prehod za prizadete deležnike;
Sprememba 75
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f i (novo)
(fi)  spodbujati postopno odpravo pesticidov, ki niso odobreni v Uniji, na svetovni ravni in se zavezati, da se pesticidi, ki niso odobreni za uporabo v Uniji, ne bodo izvažali iz nje, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami Unije;
Sprememba 76
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f j (novo)
(fj)  hitro nadomestiti snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in druge nevarne kemikalije, vključno z endokrinimi motilci, zelo obstojnimi kemikalijami, nevrotoksičnimi snovmi in imunotoksikanti, ter obravnavati kombinirane učinke kemikalij, nanooblik snovi in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz proizvodov, oceniti njihov vpliv na zdravje in okolje, vključno s podnebjem, in biotsko raznovrstnost, hkrati pa spodbujati večjo uporabo in cenovno dostopnost varnih alternativ ter povečati in usklajevati prizadevanja za spodbujanje razvoja in uveljavljanja alternativ testiranju na živalih;
Sprememba 77
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g
(g)  izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis;
 (g)  izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, vključno z zagotavljanjem podatkov in informacij v realnem času o stanju ekosistemov, hkrati pa si bolj prizadevati, da bi čim bolj zmanjšali okoljski odtis teh tehnologij, in zagotavljati preglednost in javno dostopnost podatkov in informacij;
Sprememba 78
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)  celovito prepoznati povezave med zdravjem ljudi, zdravjem živali in okoljem s polnim vključevanjem pristopa „eno zdravje“ v oblikovanje politik;
Sprememba 79
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)  priznati pravico do zdravega okolja v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in zagovarjati uvedbo podobne pravice na mednarodni ravni;
Sprememba 80
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h
(h)  popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije;
 (h)  popolnoma izkoristiti ekosistemske pristope in zeleno infrastrukturo, vključno s sonaravnimi rešitvami, pri tem pa:
Sprememba 81
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 1 (novo)
‒  čim bolj povečati povezljivost ekosistemov in koristi obnove ter graditi na sinergijah med ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;
Sprememba 82
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 2 (novo)
‒  zagotavljati, da bo njihovo izvajanje krepilo ekosistemske storitve in funkcije, da ne bo ogrožalo biotske raznovrstnosti in celovitosti ekosistemov, ne bo nadomeščalo ali spodkopavalo ukrepov, sprejetih za zaščito biotske raznovrstnosti ali za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji, da bo spoštovalo previdnostno načelo, posredno očitno koristilo družbi ter zagotavljalo polno sodelovanje prizadetih domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti in njihovo soglasje;
Sprememba 83
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 3 (novo)
‒  še naprej razvijati metode spremljanja, orodja za ocenjevanje in merljive kazalnike za sonaravne rešitve ter pripraviti seznam izključenih dejavnosti;
Sprememba 84
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 4 (novo)
‒  zagotavljati, da se v primerih, ko se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, ti mehanizmi ustrezno izvajajo, spremljajo, ocenjujejo in izvršujejo ter v celoti upoštevajo neposredne, posredne in kumulativne učinke, tako v geografskem kot časovnem smislu, hkrati pa dosledno upoštevajo hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se nadomeščanje biotske raznovrstnosti lahko uporabi le v skrajnem primeru;
Sprememba 85
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 5 (novo)
‒  zagotavljati, da bodo v primerih, ko se za financiranje sonaravnih rešitev uporabljajo mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, informacije o teh mehanizmih javno dostopne na spletu;
Sprememba 86
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 6 (novo)
‒  v celoti izkoristiti socialne inovacije in ukrepe na ravni skupnosti, da bi posameznikom, skupnostim in malim in srednjim podjetjem omogočili, da sprejmejo ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP;
Sprememba 87
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka i
(i)  uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35;
 (i)  uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35 tako na ravni Unije kot držav članic;
__________________
 __________________
35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.
 35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.
Sprememba 88
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(ja)  spodbujati komunikacijske dejavnosti na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, katerih cilj je ozaveščanje o pomenu prednostnih ciljev 8. OAP ter omogočanje razprave na vseh ravneh upravljanja in družbe;
Sprememba 89
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka j b (novo)
(jb)  znatno zmanjšati odtis surovin in potrošnje Unije, da bi bil v kar največji meri znotraj omejitev planeta, vključno z uvedbo zavezujočih ciljev Unije za znatno zmanjšanje odtisa surovin in potrošnje Unije ter zavezujočih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje uporabe primarnih surovin;
Sprememba 90
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1
‒  sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;
 ‒  sodelovanjem s tretjimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so vsaj tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije ali izvoženi iz nje, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;
Sprememba 91
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1 a (novo)
‒  spodbujanjem trajnostnega upravljanja podjetij in določitvijo obveznih zahtev glede potrebne skrbnosti na ravni Unije ter upoštevanjem teh zahtev pri izvajanju trgovinske politike Unije, tudi v zvezi z ratifikacijo trgovinskih in naložbenih sporazumov;
Sprememba 92
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 2
‒  krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja v G7 in G20;
 ‒  krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja;
Sprememba 93
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 3
‒  krepitvijo izvajanja Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov s strani Unije in njenih partnerjev, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;
 ‒  vodilno vlogo v mednarodnih forumih, med drugim s tem, da Unija doseže cilje trajnostnega razvoja ter cilje iz Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov ter pri tem podpira tudi tretje države, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;
Sprememba 94
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 5
‒  zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo ZN do leta 2030.
 ‒  zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo OZN do leta 2030, Pariški sporazum in svetovni okvir za biološko raznovrstnost po letu 2020 ter da je skladna s prednostnimi cilji 8. OAP.
Sprememba 95
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za izpolnitev pogojev, ki omogočajo doseganje ciljev tega programa, iz odstavka 1 Komisija sprejme naslednje ukrepe:
(a)  do 30. junija 2022 izboljša in razširi svojo obstoječo javno zbirko podatkov o sklepih o kršitvah ter jo nato posodablja, tako da bo mogoče na jasen, razumljiv in dostopen način spremljati ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Komisija v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev na področju okolja in podnebja;
(b)  redno ocenjuje skladnost ukrepov in politik Unije s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2) ter te ocene izvaja tudi za osnutke in obstoječe ukrepe in politike Unije; kadar se ugotovijo nedoslednosti, osnutek ukrepa ali politike še pred objavo uskladi s temi prednostnimi cilji ali, v primeru že obstoječih ukrepov in politik Unije, s predlaganimi ukrepi za odpravo neskladnosti;
(c)  razvije orodja za oceno dolgoročnih učinkov osnutkov in obstoječih ukrepov in politik na okolje in podnebje, vključno s kumulativnimi učinki, ter njihovih možnih učinkov na socialne neenakosti, vključno z razlikami med spoloma, ter stroškov neukrepanja;
(d)  v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstavi podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov;
(e)  objavi ocene učinka, takoj ko jih zaključi, vključno z vsemi informacijami, ki so bile uporabljene pri ugotovitvah ocen;
(f)  razvije kazalnik za oceno neskladja med strukturo proračunov držav članic in njihovim scenarijem za nacionalni proračun na podlagi Pariškega sporazuma, s čimer bi državam članicam izdali priporočila o potrebnih podnebnih naložbah, da bi lahko ostale na pravi poti k uresničitvi ciljev Pariškega sporazuma in s tem povezanih prednostnih ciljev 8. OAP;
(g)  do 30. junija 2022 predloži poročilo, v katerem opredeli medsebojne povezave med različnimi sklopi kazalnikov, okviri za spremljanje in postopki, ki se uporabljajo na ravni Unije in merijo socialni, gospodarski in okoljski napredek, in v katerem je poudarjeno, kako jih je mogoče racionalizirati; na tej podlagi Komisija do 30. junija 2023 v posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom razvije celovit nabor kazalnikov, ne le BDP, ki bodo usmerjali oblikovanje politik v prihodnje in zagotavljali informacije za to;
Sprememba 96
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Da bi izpolnili pogoj, ki omogoča doseganje prednostnih ciljev tega programa, iz točke (ea) odstavka 1, Komisija do decembra 2022 na podlagi tekočega dela oceni, katere subvencije so okolju škodljive, in pripravi smernice za ugotavljanje teh subvencij na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter možne načine za njihovo postopno odpravo. Države članice letno zbirajo informacije o subvencijah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter o ukrepih, ki jih sprejmejo za njihovo postopno odpravo. Države članice te informacije enkrat letno pošljejo Komisiji. Komisija informacije zbere v poročilu, razčlenjenem po državah članicah, ki se objavi najpozneje šest mesecev po koncu referenčnega leta, pri čemer je prvo referenčno leto 2023. Komisija enkrat letno predstavi poročilo Evropskemu parlamentu.
Sprememba 97
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2
2.  Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.
 2.  Javni organi na vseh ravneh pri izvajanju 8. OAP sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) in socialnimi partnerji, civilno družbo, državljani, skupnostmi in drugimi deležniki. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih, na podeželju in najbolj oddaljenih regijah pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.
Sprememba 98
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ustrezne institucije Unije in države članice so odgovorne za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za dosego prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2). Ukrepi se sprejmejo ob upoštevanju načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji.
Sprememba 99
Predlog sklepa
Člen 4 – naslov
Okvir za spremljanje
 Kazalniki, okvir za spremljanje in upravljanje
Sprememba 100
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1
1.  Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.
 1.  Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, brez poseganja v njuno neodvisnost, letno spremlja in ocenjuje napredek Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev in ukrepov iz člena 3, ki to omogočajo, ter splošnega cilja doseganja sistemskih sprememb, in o tem poroča. Komisija poskrbi, da so informacije, ki izhajajo iz spremljanja, ocenjevanja in poročanja zlahka dostopne javnosti, s čimer se zagotovi učinkovito spremljanje doseženega napredka.
Sprememba 101
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija po posvetovanju z vsemi deležniki na podlagi obstoječih okvirov in postopkov za spremljanje do 31. decembra 2021 pripravi enoten okvir v obliki skupne preglednice kazalnikov, vključno z glavnimi kazalniki, za spremljanje in ugotavljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2).
Sprememba 102
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ocena iz odstavka 1 vključuje informacije o:
–  doseženem napredku pri sistemskih spremembah, ki so potrebne za doseganje prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), takoj ko okvir za spremljanje to omogoča;
–  oddaljenosti od ciljev, določenih za doseganje prednostnih ciljev v skladu s členom 2(1) in (2);
–  financiranju, ki prispeva k doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), kar se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo;
–  načinih izvajanja, ki se uporabljajo na ravni Unije in ravni držav članic, da bi dosegli prednostne cilje, ter ali so ti zadostni; ter
–  priporočilih in smernicah za odpravo morebitnih nedoslednosti.
Sprememba 103
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 2
2.  Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.
 2.  Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni, in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme. To ocenjevanje temelji na obstoječih okvirih za spremljanje, poročanje in upravljanje, je z njimi skladno in vanje ne posega ter pokriva okoljsko in podnebno politiko in temelji na zanesljivi metodologiji, ki omogoča merjenje napredka.
Sprememba 104
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Evropski parlament, Svet in Komisija vsako leto izmenjajo mnenja o oceni iz odstavka 1 ter v okviru letnega načrtovanja Unije opredelijo dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, če se izkaže, da pri doseganju prednostnih ciljev ni bil dosežen zadosten napredek oziroma da bi odpravili ugotovljene ovire.
Sprememba 105
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:
 3.  Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov, kazalnikov in znanja, zlasti z:
Sprememba 106
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka a
(a)  zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji;
 (a)  zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji, pri tem pa izboljšujeta metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov ter za razvoj usklajenih kazalnikov;
Sprememba 107
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka a a (novo)
(aa)  okrepitvijo temeljnih raziskav in zagotavljanjem podpore pri njih ter kartiranjem in spremljanjem;
Sprememba 108
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka b
(b)  delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;
 (b)  ocenjevanjem potrebnih virov in delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju, tudi v zvezi z merjenjem sistemskih sprememb;
Sprememba 109
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka c
(c)  pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni;
 (c)  pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno s predlaganjem priporočil za izboljšanje napredka pri doseganju ciljev;
Sprememba 110
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ca)  pripravo orodij, kot so orodja za predvidevanje, s katerimi lahko pridobimo tudi informacije o „oddaljenosti od cilja“;
Sprememba 111
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d
(d)  povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:
 (d)  povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, zdravje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:
Sprememba 112
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  odpravo kritičnih vrzeli v znanju glede ekoloških prelomnih točk;
Sprememba 113
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d b (novo)
(db)  razvojem modelov za ocenjevanje in napovedovanje predvidenih učinkov politik, povezanih z okoljem in podnebjem, na prihodnje generacije;
Sprememba 114
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka e
(e)  nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;
 (e)  nadaljnjim izboljšanjem razpoložljivosti in interoperabilnosti podatkov ter dostopa do njih s programi Unije;
Sprememba 115
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka g
(g)  nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom, državljanom, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje nanje ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju.
 (g)  nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, posameznikom in skupnostim, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj, ocenjevanju njihovega vpliva in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje na ta tveganja ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju;
Sprememba 116
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka g a (novo)
(ga)  spodbujanjem državljanov, da spremljajo okoljske probleme ter poročajo o njih in o neskladnostih, pri čemer lahko za lažje poročanje med drugim uporabijo spletna orodja in mobilne aplikacije;
Sprememba 117
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 4
4.  Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.
 4.  Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, ter po potrebi drugih evropskih organov in agencij za opravljanje nalog iz odstavka 3, in poroča o rezultatih tega pregleda, vključno s predlogi za obravnavanje vsakršnih potreb po človeških in finančnih virih ali za obravnavanje drugih pomanjkljivosti.
Sprememba 118
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek -1 (novo)
-1.  Komisija do 31. marca 2024 izvede vmesno oceno 8. OAP in jo predloži Evropskemu parlamentu. V vmesni oceni je prikazan napredek pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(2), vključno s cilji iz Evropskega zelenega dogovora, statusu pogojev, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev, in ukrepov iz člena 3 ter napredek pri spremljanju in ocenjevanju sistemskih sprememb ter temelji na najnovejši oceni iz člena 4(1) ter rezultatih javnega posvetovanja. Vmesna ocena vsebuje priporočila in popravke, potrebne za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP do njegovega zaključka.
Sprememba 119
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek -1 a (novo)
-1a.  Glede na napredek, ugotovljen v vmesni oceni iz odstavka -1, druge pomembne spremembe politike in poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „The European environment - state and outlook“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi) bo prihodnja Komisija, ki bo funkcijo nastopila po volitvah v Evropski parlament leta 2024, v prvih 100 dneh svojega mandata Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila seznam in časovni načrt zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti v času trajanja mandata, da bi do leta 2030 oziroma 2050 zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 120
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 1
Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program.
 Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program, to pa dovolj zgodaj, da bo lahko 9. OAP pripravljen do 1. januarja 2031, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0203/2021).

Zadnja posodobitev: 11. november 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov