Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o novem ERP za raziskave in inovacije (O-000031/2021 – B9-0026/2021),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o novem ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. decembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila o napredku evropskega raziskovalnega prostora (ERP) za obdobje 2016–2018,

–  ob upoštevanju evropskega sistema inovacijskih kazalnikov z dne 23. junija 2020,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2020 v zadevi C-66/18(1),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev(2),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.  ker je dokončna vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (ERP) s prostim gibanjem raziskovalcev ter prostim pretokom znanstvenih spoznanj in tehnologije ključna prednostna naloga Evropske unije;

B.  ker je z ERP predvidena odprava razdrobljenosti nacionalnih prizadevanj na področju raziskav in inovacij z zmanjšanjem razlik med regulativnimi in upravnimi okviri;

C.  ker ERP zagotavlja pomembne mehanizme za prosto gibanje raziskovalcev ter izmenjavo tehnologij znanja in inovacij; ker je poleg tega ERP uveljavljen in dobro znan okvir, ki spodbuja čezmejne skupne ukrepe na področju raziskav in inovacij med raziskovalci držav članic in vozlišči ERA;

D.  ker morajo raziskave temeljiti na temeljnih načelih raziskovalne integritete in ker je treba Evropski kodeks ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je razvila Evropska zveza akademij za znanost in humanistiko (ALLEA), obravnavati kot referenco za raziskovalno skupnost; ker sta neodvisnost in objektivnost ključna elementa vzpostavitve in ohranjanja zaupanja v znanost;

E.  ker sta pospeševanje raziskav in inovacij v Evropski uniji ter izboljšanje sodelovanja med zasebnimi in javnimi raziskavami in inovacijami v državah članicah bistvena za hitro uvajanje novih tehnoloških rešitev na trg in njihovo sprejetje v družbi, pa tudi za izboljšanje obstoječih rešitev, da bi dosegli naše podnebne cilje, uresničili digitalni prehod in poskrbeli za okrevanje evropskega gospodarstva; ker ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ponuja gospodarske priložnosti za EU; ker vlaganje v temeljne raziskave pomeni vlaganje v prihodnost in ker financiranje teh raziskav ne bi smelo biti neločljivo povezano z gospodarsko donosnostjo; ker pri javno financiranih raziskavah prihaja do pomembnih znanstvenih prebojev;

F.  ker bi morale raziskave in inovacije na splošno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti; ker je pomembno poudariti, da je treba pri tehnoloških izbirah upoštevati veljavni politični okvir;

G.  ker so raziskave in inovacije bistvenega pomena za okrevanje Evrope, podpiranje in pospeševanje digitalnega in zelenega prehoda na družbeno odgovoren način, povečanje trajnosti in konkurenčnosti Unije ter krepitev njene odpornosti;

H.  ker je kriza zaradi covida-19 negativno vplivala na številne mlade raziskovalce, ki se soočajo z vse slabšimi delovnimi pogoji in omejenim dostopom do laboratorijev in drugih osnovnih zmogljivosti, zaradi česar imajo manj priložnosti za dokončanje svojih projektov in pridobitev kvalifikacij, potrebnih za poklicno napredovanje;

I.  ker ženske zasedajo le 24 % najvišjih položajev v visokošolskem sektorju v Evropski uniji; ker so med študenti doktorskega študija ženske še vedno premalo zastopane na številnih področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter strojništvom, pa tudi na področju proizvodnje in gradbeništva;

J.  ker bi z bolj sinergijskim pristopom k drugim programom financiranja EU in politikam EU lahko izkoristili zlasti raziskovalne in inovacijske zmogljivosti, ki so se v zadnjem desetletju razvile v manj uspešnih državah; ker bi to zahtevalo združevanje sredstev za podporo dejavnostim, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala in uvajanje inovativnih tehnologij in novih poslovnih modelov, pa tudi za podporo vzdrževanju in razvoju infrastrukture; ker bi lahko ciljno usmerjena kombinacija naložb strukturnih skladov v okviru prednostnih nalog pametne specializacije z odličnimi pobudami na področju raziskav in inovacij, ki jih podpira okvirni program, znatno izboljšala uspešnost nekaterih regij in okrepila ERP kot celoto; ker je v zvezi s tem pomembno poudariti tudi potrebo po optimizaciji in boljšem usklajevanju uporabe raziskovalne infrastrukture na ravni EU;

K.  ker bi moral vključujoč pristop Komisije k uskladitvi ERP z evropskim izobraževalnim prostorom in evropsko industrijsko politiko zaradi spodbujanja sinergij med temi soodvisnimi politikami voditi k sinergijam, ne pa k večji zapletenosti ERP, evropskega izobraževalnega prostora ali industrijske politike;

L.  ker bi moral ERP prispevati k številnim strategijam in mednarodnim zavezam EU, kot so strategije za mala in srednja podjetja ter digitalne strategije, evropski zeleni dogovor in cilji OZN za trajnostni razvoj;

M.  ker sta odprtost svetu in mednarodno sodelovanje nujna za uspešne politike EU na področju raziskav in inovacij; ker so države, pridružene okvirnemu programu, sestavni del ERP in že prispevajo k njegovim ciljem; ker si evropsko sosedstvo zasluži posebno pozornost; ker bi morale vse južne in vzhodne sosede imeti koristi od znanstvenih izmenjav in sodelovanja z državami članicami EU;

N.  ker ERP ni mogoče dokončno vzpostaviti brez zagotovljene akademske svobode v Uniji in brez spoštovanja določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanašajo na akademsko svobodo, svobodo ustanavljanja visokošolskih institucij in svobodo gospodarske pobude; ker po mnenju Sodišča Evropske unije akademska svoboda ne zajema le individualne razsežnosti, v kolikor je povezana s svobodo izražanja in, zlasti na področju raziskav, s svobodo komunikacije, raziskav in razširjanja rezultatov, temveč ima tudi institucionalno in organizacijsko razsežnost, ki se odraža v avtonomiji akademskih ustanov;

Cilji

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o novem ERP za raziskave in inovacije, v katerem so določeni strateški cilji in ukrepi, ki jih je treba izvesti v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi dali prednost naložbam in reformam na področju raziskav in inovacij, da bi dosegli cilj 3 % BDP, izboljšali dostop raziskovalcev po vsej EU do odličnosti in omogočili, da rezultati raziskav dosežejo znanstveno skupnost, družbo in realno gospodarstvo, hkrati pa zagotovili, da javno financirane raziskave in inovacije resnično prispevajo k družbeni blaginji;

2.  poziva države članice, naj sprejmejo Pakt za raziskave in inovacije v Evropi, v katerem bodo naslednje zaveze, ki jih je treba doseči do leta 2030: povečanje javne porabe za raziskave in razvoj s sedanje povprečne ravni 0,81 % BDP na 1,25 % na način, ki bo usklajen po vsej EU; povečanje nacionalnega javnega financiranja raziskav in razvoja skupnih programov in evropskih partnerstev s sedanjih nekaj manj kot 1 % na 5 %, ter skupna določitev (horizontalnih in tematskih) prednostnih področji za ukrepanje ERP;

3.  poudarja, da obstaja tesna povezava med raziskavami in inovacijami ter podjetništvom, kar ustvarja priložnosti za ustanavljanje novih samorogov, zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij; opozarja, da je treba vzpostaviti digitalni ekosistem, ki bi prispeval k tehnološkim inovacijam in širitvi malih in srednjih podjetij, zlasti prek inovacijskih vozlišč ERA;

4.  priznava, da imajo univerze in akademske ustanove ključno vlogo pri ustvarjanju dinamičnih ekosistemov na področju raziskav in inovacij; poudarja, da igrajo študenti osrednjo vlogo kot naslednja generacija inovatorjev v teh ekosistemih;

5.  vztraja, da izraza „raziskave“ in „inovacije“ v okviru ERP nista omejena na tehnološke inovacije, temveč sta vključena kot medsektorski vprašanji, ki sta zelo pomembni za vse vidike družbenih ved in humanistike ter sta v celoti del vseh splošnih ciljev;

6.  meni, da bi moral pregled ERP vključevati horizontalni pristop za krepitev sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, vključno z univerzami; poziva, da je treba nameniti več proračunskih sredstev za univerzitetna zavezništva ter vzpostaviti okvir, ki bo omogočil prilagodljiv razvoj zavezništev; poleg tega meni, da sodelovanje med univerzami ne bi smelo biti omejeno zgolj na zavezništva, temveč bi moralo biti na voljo tudi več shem financiranja, da bi univerze lahko sodelovale zunaj zavezništev;

7.  poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije med visokošolskim izobraževanjem, raziskovalnimi institucijami in organizacijami civilne družbe kot resničnimi partnerji v okviru raziskav in inovacij ter industrijskih zavezništev, s čimer bi v celoti izkoristili dvojno vlogo univerz; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba z uporabo kakovostne raziskovalne infrastrukture ustvariti ugodne pogoje in priložnosti za raziskovalce; poziva Komisijo, naj zagotovi vključujočo zasnovo teh partnerstev, ki bo temeljila na preglednosti, uravnoteženi zastopanosti deležnikov in stalni odprtosti, ter naj tem tako raznolikim deležnikom ponudi dovolj priložnosti za sodelovanje;

8.  poudarja, da morajo biti vsi razpisi za financiranje pregledni in napovedani dovolj zgodaj; poleg tega poudarja, da bi morali skupni načrti za industrijsko tehnologijo bolj upoštevati prispevek od spodaj navzgor in vključujočo udeležbo ter da industrija ne bi smela biti sama glavni vir prispevkov, temveč bi morala sprejeti tudi prispevke najnovejših najsodobnejših raziskav in inovacij, pa tudi prispevke potrošniških organizacij in socialnih partnerjev;

9.  poziva države članice, naj novi ERP preoblikujejo v konkretne politike in ukrepe financiranja, katerih namen je prispevati k „zelenemu“ in „digitalnemu“ dvojnemu prehodu, izvajanju ambicioznega evropskega zelenega dogovora in industrijske strategije, odpornemu okrevanju in neizpolnjenim zdravstvenim potrebam; poudarja, kako pomembne so ustrezne povezave znotraj inovacijskih in industrijskih ekosistemov ter med njimi in njihovimi akterji, vključno z akademskimi krogi, industrijo, javnim sektorjem na različnih ravneh, splošno javnostjo in civilno družbo po vsej EU, da bi zagotovili hitrejšo uporabo rezultatov raziskav v gospodarstvu in družbi; v zvezi s tem poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo pri obravnavanju inovacij in tehnološkega razvoja ter da se v tradicionalnih malih in srednjih podjetjih skriva še neizkoriščen potencial; poudarja vlogo vozlišč ERP kot orodja za zagotavljanje razpoložljivosti kakovostne znanosti v vseh mestih in regijah EU, pa tudi za spodbujanje regij, v katerih obstajajo priložnosti za trajnostno rast;

10.  je zaskrbljen, ker se proces izboljšanja kakovosti sistemov raziskav in inovacij upočasnjuje in kaže neenakomeren napredek v Uniji(3);

11.  poudarja, da so raziskave in inovacije med pandemijo covida-19 igrale pomembno vlogo pri iskanju večsektorskih in transdisciplinarnih rešitev za izhod iz krize; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt ERAvsCorona kot primer hitro opredeljenega in ciljno usmerjenega ukrepanja, ki se izvaja skupaj z državami članicami;

12.  poudarja, da pandemija covida-19 ni le pokazala, kako pomembno je sodelovanje na področju raziskav in inovacij, temveč tudi prakse odprte znanosti in infrastrukture za hitro zagotavljanje rešitev za največje družbene potrebe; poudarja, da ima ERP ključno vlogo pri spodbujanju odprte znanosti in izmenjavi rezultatov raziskav, podatkov in infrastrukture, pa tudi pri zagotavljanju, da bi morale biti vse znanstvene objave, ki se pripravijo na podlagi javno financiranih raziskav, samodejno objavljene v prosto dostopnih revijah, rezultati raziskav in podatki pa bi morali biti na voljo v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabljivost);

13.  poudarja, da je pandemija covida-19 povečala povpraševanje po boljši povezljivosti in je zato pospešila digitalni prehod; vendar obžaluje, da se izmenjava tehnologije in pravice intelektualne lastnine niso dovolj upoštevale;

14.  poziva, naj se vzpostavi ravnovesje med temeljnimi raziskavami in bolj uporabnimi raziskavami, ki prinašajo konkretne inovacije v celotnem ERP, in poudarja, da sta obe vrsti raziskav ključnega pomena;

15.  poudarja, da se temeljne raziskave nanašajo na dejavnosti znanstvenikov, ki preiskujejo vprašanja zaradi pridobivanja znanja, neodvisno od gospodarske donosnosti ali kratkoročne uporabnosti;

16.  poudarja, da mora novi ERP v celoti izkoristiti zeleni in digitalni dvojni prehod ter prispevati k pospešitvi prizadevanj na področju raziskav in inovacij, med drugim z boljšim usklajevanjem in krepitvijo naložb na področju raziskav in inovacij, in sicer z izkoriščanjem sinergij z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter izboljšanjem sodelovanja med zasebnimi in javnimi raziskavami in inovacijami, ne le znotraj držav članic, temveč tudi med njimi, da bi pospešili družbeno sprejetje in hitro uvajanje na trg, ko gre za inovativne tehnologije in rešitve, ki so bistvene za uresničevanje podnebnih ciljev EU, ter okrepili večje gospodarske možnosti, ki jih ponuja dvojni prehod;

Financiranje in sinergije

17.  poudarja, da je glede na dejstvo, da se Evropa sooča s perečimi družbenimi, ekološkimi in gospodarskimi izzivi, ki jih je kriza zaradi covida-19 še poslabšala, skrajni čas, da se ERP prenovi, da bi dosegli okrevanje Evrope in oblikovali nov socialno, gospodarsko in okoljsko odporen model za EU; je zato zaskrbljen, ker je usklajevanje med nacionalnimi politikami in politikami, dogovorjenimi z državami članicami na ravni EU, zelo počasno;

18.  poziva države članice, naj povečajo nacionalne proračune, namenjene raziskavam in inovacijam; v zvezi s tem pozdravlja, da je Svet v svojih sklepih z dne 1. decembra 2020 ponovno potrdil naložbeni cilj v višini 3 % BDP; obžaluje, da se Svet v teh sklepih ni zavezal predlaganemu cilju naložb v višini 1,25 % BDP za javno financiranje raziskav in inovacij;

19.  opozarja, da je prispevek raziskav in inovacij pomemben za doseganje ciljev Pariškega sporazuma in ciljev evropskega zelenega dogovora; se zavzema za splošno povečanje nacionalnih proračunov za raziskave in inovacije na področju tehnologij čiste energije, s čimer bi spodbudili nacionalne cilje in cilje financiranja, ki navajajo konkretne in ustrezne poti do let 2030 in 2050;

20.  vztraja, da je treba ustvariti in izkoristiti vse sinergije med evropskimi instrumenti financiranja, zlasti med programom Obzorje Evropa, programom Erasmus+, skladi kohezijske politike, instrumentom NextGenerationEU, programom Enotni trg, programom InvestEU, programom LIFE+, Skladom za pravični prehod ter instrumenti zunanjega delovanja EU, partnerstvom na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), programom EU za zdravje in programom za digitalno Evropo, ter poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi jasne, preproste in praktične smernice ter enostavna orodja za čim boljšo uporabo teh sinergij v nacionalnem in regionalnem okviru; v zvezi s tem poudarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost pomemben, saj bo podprl pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno z infrastrukturo za raziskave in inovacije, ter znatno prispeval k izvajanju „novega ERP“;

21.  meni, da so načrti za oživitev gospodarstva in instrument NextGenerationEU priložnost za okrepitev trikotnika znanja ter krepitev spretnosti, izobraževanja in raziskav; poudarja potrebo po bolj strukturiranih povezavah s pobudami za okrepitev evropskega izobraževalnega prostora in evropskega inovacijskega prostora; pozdravlja načrt Sveta, da v nacionalne načrte za okrevanje vključi krepitev ERP;

22.  poudarja pomen sodelovanja, od faze zasnove projektov med akademskimi krogi, raziskovalnimi ustanovami in industrijo, za spodbujanje znanosti ter inovativnih tehnologij in rešitev, namenjenih izmenjavi virov in dodatnih prednosti, ter za skupno dokončanje projektov tehnoloških inovacij, da se ustvarijo proizvodi, storitve ali procesi, ki so primerni za trg, in poveča blaginja; v okviru „novega ERP“ spodbuja medsebojne izmenjave in okrepljeno sodelovanje med različnimi akterji, da bi izboljšali izobraževalne izkušnje, pospešili proces prenosa znanja, ozaveščali in zagotavljali rešitve za premagovanje družbenih, okoljskih in gospodarskih izzivov;

23.  poudarja potencial večdisciplinarnega pristopa z več deležniki k ekosistemom, ki združuje ustvarjalne in kulturne prednosti Evrope; je seznanjen s koristmi zaradi sinergij, ki jih prinaša združevanje različnih sektorjev in znanstvenih disciplin, vključno z umetnostjo, oblikovanjem in ustvarjalnimi področji ter družboslovnimi in humanističnimi vedami;

24.  priznava vlogo, ki jo ima zasebni sektor pri izboljševanju naših zmogljivosti na področju raziskav in inovacij, povečevanju novih inovacij ter spodbujanju konkurenčnosti in trajnosti Evrope; poudarja, da je mogoče velik družbeni učinek med drugim ustvariti z uporabo najnovejšega raziskovalnega znanja v zagonskih podjetjih, uveljavljenih podjetjih in industriji; poudarja, da je treba okrepiti dolgoročno strateško sodelovanje med akademskim svetom in podjetji, da bi pospešili cilje javnega interesa in povezali trikotnik znanja, da bi dosegli boljše družbene rezultate; poudarja, da imajo lahko industrija ter mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri prispevanju k dolgoročnim naložbam in premostitvi „doline smrti“, ter poziva Komisijo, naj preuči, kako bolje izkoristiti sinergije med javnimi in zasebnimi naložbami na področju raziskav in inovacij, tudi v zvezi z usposabljanjem, spretnostmi in razvojem raziskovalnih dejavnosti;

25.  v okviru „novega ERP“ ponovno poudarja pomen uporabe obstoječega okvira za intelektualno lastnino in podpore prihodnjemu enotnemu patentu ter vse potrebne prožnosti, da se vzpostavi ravnovesje med uveljavljanjem učinkovitih pravic intelektualne lastnine in spodbujanjem inovacij; poudarja potencialno vlogo prihodnjega enotnega patenta pri racionalizaciji postopkov in zmanjševanju upravnih bremen za evropske inovatorje;

Zmanjšanje vrzeli

26.  meni, da je eden od ključev za uspeh znatno povečane javne porabe za raziskave in inovacije povezovanje različnih evropskih, nacionalnih in zasebnih virov financiranja, vključno z zbliževanjem financiranja prek programa Obzorje Evropa, mehanizma za okrevanje in odpornost, Kohezijskega sklada EU in nacionalnega financiranja raziskav in razvoja;

27.  poziva k ambicioznemu svežnju programa Obzorje Evropa „Širitev sodelovanja in krepitev ERP“, ki bo podpiral sodelovanje med državami članicami, da bi dosegli uravnotežen dostop do odličnosti;

28.  poziva države članice, naj ob upoštevanju okrevanja po pandemiji čim prej podprejo „novi ERP“ z nacionalnimi reformami in sredstvi, ki bodo dopolnjevala instrumente financiranja EU, in sicer z izvajanjem novih orodij, in sicer z delom o spodbujanju sodelovanja in krepitvi evropskega raziskovalnega prostora v okviru programa Obzorje Evropa, ki bodo pomagali zmanjšati vrzel v uspešnosti raziskav in inovacij ter zmanjšati neenakosti med različnimi državami in regijami; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati naložbe in reforme na področju raziskav in inovacij; pozdravlja ustanovitev „foruma za tranzicijo v ERP“ in prihodnjega pakta za raziskave in razvoj; ugotavlja, da bo uspeh pakta odvisen od njegove široke podpore znotraj sektorja, zato poziva k vključitvi Parlamenta in deležnikov v proces oblikovanja pakta;

29.  priznava pomembno vlogo regionalnih vlad pri spodbujanju politik na področju raziskav in inovacij ter pomen regionalnih ekosistemov na področju raziskav in inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo obliko upravljanja na več ravneh, ki bo vključevala regionalne in lokalne oblasti, da bi okrepili regionalne ekosisteme in „vozlišča ERP“;

30.  poudarja, da je treba zagotoviti sinergije med vozlišči ERA in drugimi vozlišči za raziskave in inovacije, kot so med drugim vozlišča za inovacije Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), vozlišča in mreže za digitalne inovacije, kot so med drugim vozlišča za digitalne inovacije umetne inteligence, in evropska podjetniška mreža;

31.  spodbuja pobude za nadaljnje povečanje naložb v znanja in spretnosti, raziskave in inovacije v državah članicah, ki se v skladu z evropskim sistemom inovacijskih kazalnikov še vedno štejejo za skromne in zmerne inovatorke; pozdravlja že obstoječe pobude za premostitev vrzeli, s katerimi se soočajo te države članice, vključno z regionalno inovacijsko shemo EIT;

32.  poudarja, da bi moral ERP dati prednost dostopu do odličnosti, mobilnosti raziskovalcev in prostemu pretoku znanja, spodbujati vključevanje in širiti priložnosti po celotnem evropskem ozemlju, krepiti povezave in sinergije med različnimi skupnostmi na področju raziskav in inovacij ter tako prispevati k polni uporabi evropskega potenciala raziskav in inovacij; poudarja, da lahko ERP z dajanjem prednosti odličnosti igra osrednjo vlogo pri zmanjševanju razlik v Uniji in pomaga premostiti vrzel v raziskavah, ki še vedno obstaja;

33.  poudarja, da bi morale biti družbene potrebe in interesi v središču raziskav in inovacij ter da bi zato moralo biti sodelovanje državljanov, lokalnih skupnosti in civilne družbe v središču novega ERP, da bi olajšali družbeno uporabo in s tem dosegli večji družbeni učinek in večje zaupanje v znanost; zato poziva k okrepljenim znanstvenim komunikacijskim kampanjam in kampanjam ozaveščanja ter k tesnemu sodelovanju civilne družbe in končnih uporabnikov od začetka procesov raziskav in inovacij, vključno s predstavniškimi organizacijami skupin, ki jim bolj grozi izključenost, kot so invalidi in druge nezadostno zastopane skupine v družbi, da bi obravnavali kritična vprašanja, povezana z njihovo izključitvijo v raziskavah in inovacijah, ter zagotovili, da bodo naknadno razvite tehnologije in inovacije dejansko služile družbi in ne obratno;

34.  pozdravlja načrte Komisije za izboljšanje dostopa raziskovalcev iz vse EU do institucij odličnosti in infrastruktur; vendar poudarja, da je potrebna bolj ciljno usmerjena podpora, ki bo pomagala zapolniti vrzel na področju raziskav in inovacij v Uniji;

35.  poudarja pomen zmanjšanja razdrobljenosti pri dostopu do raziskovalnih podatkov in priznava pomen evropskega oblaka za odprto znanost v okviru „novega ERP“, katerega cilj je združiti institucionalne, nacionalne in evropske deležnike, pobude in podatkovne infrastrukture, da bi razvili vključujoč ekosistem odprte znanosti v EU; poziva k spodbujanju sodelovanja v pobudah za odprto znanost in izmenjavo podatkov z izboljšanjem evropskih infrastruktur za izmenjavo podatkov in spodbujanjem uporabe podatkovnih standardov;

Poklicne poti

36.  poudarja pomen krepitve vloge žensk in deklet za vstop na poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo ukrepe za izboljšanje pogojev, v katerih bodo ženske lahko opravljale poklicno pot raziskovalca, in za zmanjšanje učinka uhajanja; poziva k povečanju privlačnosti zaposlitvenih možnosti za mlade raziskovalce in premalo zastopane skupine, tudi glede na ključni prispevek žensk k znanstvenim dejavnostim ter dejavnostim na področju raziskav in razvoja, hkrati pa naj se zmanjšajo razlike v plačah med spoloma v tem sektorju; spodbuja države članice in raziskovalne ustanove, tudi univerze, naj podpirajo prožne delovne razmere in ureditve za ženske in moške, zaposlene na področju raziskav in inovacij, pa tudi enako porazdelitev družinskih obveznosti, in pregledajo ocenjevanje uspešnosti raziskovalcev, da bi odpravile razlikovanje na podlagi spola; poleg tega vztraja, da je treba vidik spola bolje vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter izboljšati zbiranje razčlenjenih podatkov in rezultatov;

37.  ceni pobudo ERA4YYou za ciljno usmerjene ukrepe mobilnosti, namenjene podpori raziskovalcem v državah članicah z nizko uspešnostjo na področju raziskav in inovacij pri učenju in razvoju odličnosti ter spodbujanju mobilnosti raziskovalcev med industrijo in akademskim svetom;

38.  je seznanjen z začetkom foruma ERP za tranzicijo, da bi države članice podprli pri usklajevanju in določanju prednostnih nalog pri financiranju in reformah na področju raziskav in inovacij na nacionalni ravni;

39.  ugotavlja, da se kroženje talentov ter priložnosti za raziskave in inovacije med državami članicami zelo razlikujejo; meni, da bi si morale Komisija in države članice prizadevati za kroženje talentov kot uravnoteženo kroženje raziskovalcev, s čimer bi obravnavali problem bega možganov; meni, da je za uresničitev tega ravnovesja potrebno ukrepanje na evropski ravni s političnimi ukrepi in instrumenti;

40.  poudarja pomen sistemov spodbud, ki spodbujajo mobilnost raziskovalcev (ERASMUS+, ukrepi Marie Skłodowska-Curie, Evropski raziskovalni svet); v zvezi s tem opozarja na študijo o podpornih ukrepih za raziskovalce pri vrnitvi v Unijo in v njihovo državo izvora znotraj Unije, ki je predvidena v programu Obzorje Evropa in je lahko koristno orodje za dokazovanje potrebe po ukrepih za spodbujanje vračanja raziskovalcev;

41.  poziva Komisijo, naj razvije dodatne instrumente in ukrepe za uresničitev tega cilja, kot so vozlišča evropskega raziskovalnega prostora in pobuda ERA4You, ukrepi za širitev ter podporni instrumenti, da bi oblikovali in izvajali reforme v okviru nacionalnih sistemov raziskav in inovacij, kot je instrument za podporo politikam v okviru programa Obzorje;

42.  pozdravlja pobudo za razvoj zbirke orodij za podporo raziskovalnim poklicnim potem; obžaluje, da Komisija načrtuje njeno sprejetje šele do leta 2024, in poziva k njenemu hitremu sprejetju, da bi povečali mobilnost, razvili kompetence in spretnosti, zagotovili ciljno usmerjene tečaje usposabljanja in izboljšali zaposljivost;

43.  poziva Komisijo, naj opredeli in odpravi stalne ovire, s katerimi se srečujejo raziskovalci, ko razmišljajo o selitvi v druge evropske države in regije, vključno z ovirami, ki niso povezane z raziskavami, kot so politike na področju socialne varnosti, pokojnin in človeških virov, ki vključujejo sisteme priznavanja in nagrajevanja, pa tudi zmogljivosti otroškega varstva in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; v ta namen poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj sodelujejo in izboljšajo zbiranje in primerljivost informacij o zaposlovanju in mobilnosti raziskovalcev ter o vzorcih poklicnega razvoja;

44.  podpira načrt Komisije, da nadgradi vseevropski pokojninski sklad za raziskovalce (RESAVER) in razvije splošni okvir poklicne poti raziskovalcev za nadaljnje spodbujanje čezmejne in medsektorske mobilnosti, povečanje primerljivosti in preglednosti v zvezi s poklicnimi možnostmi ter boljše privabljanje visoko usposobljenih talentov iz tretjih držav;

45.  je prepričan, da so raziskovalci eden najpomembnejših virov raziskovalnih sistemov, inovacij in trajnostne rasti ter da jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje njihovega dela; meni tudi, da bi morali delodajalci in financerji zagotoviti, da delovni pogoji za raziskovalce zagotavljajo prožnost in samostojnost, ki sta bistveni za uspešnost raziskav, raziskovalkam in raziskovalcem omogočajo, da združujejo družino in delo, ter izboljšajo dostop do infrastruktur, računalniške zmogljivosti in priložnosti; poziva k sistematičnemu priznavanju priložnosti, ki jih ponuja virtualna mobilnost raziskovalcev;

46.  poudarja bistveno vlogo znanj in spretnosti; meni, da je „dajanje znanja na prvo mesto“ eden od ključnih stebrov novega ERP; poudarja vlogo univerz pri spodbujanju vseživljenjskega učenja, usposabljanja in prekvalificiranja, da bi se povečale priložnosti za vse delavce in zadovoljile potrebe trga dela po spretnostih, ki izhajajo iz zelenega in digitalnega prehoda, ter prispevanju k hitremu okrevanju po krizi zaradi covida-19;

47.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami opredeli politike in postopke, ki bi lahko podprli boljše upravljanje raziskovalnih poklicnih poti, zmanjšali prekarnost, spodbujali vključevanje in raznolikost ter nazadnje povečali kakovost pridobljenih znanstvenih spoznanj;

Pogoji za omogočanje raziskav

48.  meni, da bi morala biti Unija opremljena z vrhunsko infrastrukturo in opremo, da bi lahko izvajala dejavnosti na področju raziskav in inovacij, podpirala industrijske panoge ter mala in srednja podjetja ter sprostila inovacijski potencial za doseganje ciljev evropske politike;

49.  priznava pomen načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture za razvoj infrastruktur za raziskave in inovacije, ki so ključni steber ERP, ter poudarja pomen razvoja novih vseevropskih infrastruktur;

50.  poziva ustrezne institucije, naj mlade raziskovalce podprejo z zagotavljanjem ustreznih pogojev in priložnosti ter sprejmejo nujne ukrepe, kot so podaljšanje trajanja nepovratnih sredstev in projektov, prilagajanje rokov in izboljšanje dostopa do zmogljivosti;

51.  poziva k spodbujanju novih in obstoječih talentov ter k zagotovitvi osrednje točke za izmenjavo in interakcijo raziskovalcev na vseh stopnjah njihove poklicne poti na vseh področjih umetne inteligence, saj je postala eno glavnih gonil inovacij, prihodnje rasti in konkurenčnosti ter je bistvenega pomena za obravnavanje glavnih izzivov, s katerimi se sooča družba, kot so podnebne spremembe, energija in mobilnost, hrana in naravni viri, zdravje in vključujoče družbe; poudarja pomen spodbujanja razvoja vozlišč ERP, ki povečujejo dostop do teh orodij in prispevajo k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih na tem področju, po vsej EU;

52.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se na podlagi načel FAIR hitro razvije evropski oblak za odprto znanost; je zaskrbljen zaradi počasnega napredka pri doseganju tega cilja; poziva Komisijo, naj pospeši razširitev evropskega oblaka za odprto znanost v zaupanja vreden podatkovni prostor za raziskave in inovacije; opozarja na pomen povezovanja vseh pobud, povezanih z izmenjavo podatkov, kot so pobude, povezane z oblikovanjem evropskih podatkovnih prostorov za zdravje, energijo, proizvodnjo, mobilnost, kmetijstvo, finance, znanja in spretnosti ter javne uprave;

Načela

53.  poudarja, da ERP ni mogoče dokončati brez zagotovljene akademske svobode v Uniji; pozdravlja načelo akademske svobode kot temeljni steber novega ERP;

54.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ERP spodbujal spoštovanje akademske svobode v vseh evropskih državah, da se zagotovi znanstvena odličnost, in v skladu s členom 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

55.  poudarja, da je treba spoštovati etične prakse in temeljna etična načela ter etične standarde, kot so dokumentirani v različnih nacionalnih, sektorskih ali institucionalnih etičnih kodeksih; opozarja na pomen uporabe načel iz člena 19 okvirnega programa Obzorje Evropa o etiki v raziskovalnih programih EU;

56.  poudarja, da je treba državljane pritegniti, naj prispevajo k razvoju novega znanja in inovacij za našo družbo; poziva Komisijo, naj okrepi dialog s civilno družbo, poveča ozaveščenost in spodbuja dejavno sodelovanje v vseh fazah znanstvenih raziskav, s čimer bo državljanom omogočila, da sooblikujejo rešitve, prispevajo k zamislim in ustvarjajo konstruktiven odnos do znanosti in njenega poslanstva; poziva ustrezne institucije, naj posebno pozornost namenijo priložnostim za vključevanje mladih in študentov;

Svetovna razsežnost

57.  poudarja, da je mednarodno sodelovanje pomemben element, ki ERP omogoča, da krepi izmenjavo znanja in spretnosti ter izboljša zmogljivosti raziskav in inovacij;

58.  poudarja, da morata reforma ERP in posodobitev strateškega pristopa EU in držav članic k mednarodnemu sodelovanju, ki presega ERP, potekati vzporedno; zato poziva k posodobitvi sporočila Komisije iz leta 2012 o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij, ki bi moralo vključevati nov pristop k sodelovanju z državami z nizkimi in srednjimi dohodki;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sodba z dne 6. oktobra 2020, Evropska komisija proti Madžarski, C-66/18, EU:C:2020:792. (2) UL L 75, 22.3.2005, str. 67. (3) Glej poročilo ERP o napredku za leto 2018.