Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, še posebej tistih z dne 17. decembra 2020 o Iranu, zlasti primeru dobitnice nagrade Saharova leta 2012 Nasrin Sotudeh(1), z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom(2), z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh(3), in z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU-Iran, zaprtih v Iranu(4),

–  ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 18. marca 2021 o Iranu, v kateri je zahteval takojšnjo izpustitev dr. Ahmadreze Džalalija, in izjave z dne 25. novembra 2020, v kateri je Iran pozval, naj ga ne usmrti, pa tudi mnenja delovne skupine o samovoljnem pridržanju pri tem uradu z dne 24. novembra 2017 o primeru Ahmadreze Džalalija (Islamska republika Iran),

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 26. oktobra 2020, v kateri poziva k odgovornosti za nasilno zatiranje protestov, in njegovega poročila z dne 21. julija 2020 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju petega dialoga na visoki ravni med Evropsko unijo in Iranom 9. decembra 2020,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem ravnanju, svobodi izražanja v spletu in zunaj njega ter zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega podpisnik je Iran, ter zaščitnih ukrepov proti mučenju in samovoljnemu pridržanju, določenih v iranski ustavi,

–  ob upoštevanju iranskih parlamentarnih volitev 18. junija 2021,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so iranske varnostne sile 24. aprila 2016 aretirale švedsko-iranskega državljana dr. Ahmadrezo Džalalija, specialista urgentne medicine ter akademika belgijske univerze Vrije Universiteit Brussel in italijanske univerze Piemonte Orientale; ker je bil oktobra 2017 na podlagi lažnih obtožb, da je vohun, in priznanja, pridobljenega z mučenjem, na skrajno nepoštenem sojenju obsojen na smrt; ker je iransko vrhovno sodišče 17. junija 2018 obsodbo potrdilo; ker je v pismu, ki ga je napisal v zaporu Evin v Teheranu, pojasnil, da je bil med potovanjem v Iran zaprt, ker ni hotel vohuniti za evropskimi institucijami; ker ga je tožilstvo 24. novembra 2020 obvestilo, da bo kmalu usmrčen, in je bil premeščen v samico, kjer je ostal več kot sto dni, nato pa je bil aprila 2021 znova premeščen, tokrat na splošni oddelek; ker mu niso dovolili obiskov in telefonskih klicev z družino na Švedskem; ker po premestitvi na splošni oddelek njegova smrtna kazen ni bila nadomeščena z milejšo kaznijo; ker je lahko v zadnjih sedmih mesecih s svojim odvetnikom govoril le nekajkrat, prej pa sploh ni smel imeti stikov z njim;

B.  ker je delovna skupina o samovoljnem pridržanju pri OZN novembra 2017 ugotovila, da je odvzem prostosti dr. Ahmadrezi Džalaliju samovoljen, saj je v nasprotju s 3., 5., 8., 9., 10. in 11. členom splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 7., 9., 10. in 14. členom mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter pozvala k njegovi izpustitvi;

C.  ker je zdravstveno stanje dr. Ahmadreze Džalalija po več mesecih v samici kritično; ker mu že od leta 2016 ni dovoljena zdravstvena oskrba zunaj zapora in prebiva v sobi, kjer so ves čas prižgane močne luči; ker se je od takrat njegovo telesno in duševno stanje močno poslabšalo in ker med drugim trpi zaradi pomanjkanja spanca, je močno shujšal in le s težavo govori;

D.  ker Iran aktivno zapira tuje državljane, da bi lahko izsiljeval njihove vlade; ker je v Iranu samovoljno pridržanih vsaj ducat državljanov EU; ker je francosko-iranska akademičarka Fariba Adelkhah, ki je raziskovalna direktorica na univerzi Sciences Po v Parizu, samovoljno pridržana že od junija 2019, najprej v zaporu Evin, od oktobra 2020 pa v hišnem priporu; ker je francoski fotograf Benjamin Brière od 26. maja 2020 samovoljno pridržan v zaporu Mašhad in ker je bil 30. maja 2021 obtožen vohunjenja; ker je nemško-iranska državljanka Nahid Taghavi od oktobra 2020 samovoljno pridržana v zaporu Evin na osnovi dvomljivih obtožb v zvezi z državno varnostjo; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva in tako tujim veleposlaništvom onemogoča stike z njihovimi državljani, ki imajo dvojno državljanstvo;

E.  ker so v zelo slabih razmerah samovoljno pridržani tudi iranski državljani; ker sodišča obtožencem pogosto odrekajo pošteno sojenje in jim omejujejo pravno svetovanje ter obiske predstavnikov konzulatov, OZN in humanitarnih organizacij; ker sodbe pogosto temeljijo na neutemeljenih obtožbah; ker iranski pravosodni sistem in tamkajšnji sodniki še zdaleč niso neodvisni in ne izpolnjujejo mednarodnih standardov; ker iranske oblasti niso preiskale obtožb o mučenju in drugih resnih kršitvah pravic pridržanih; ker se sodni pregon izrablja za utišanje zagovornikov človekovih pravic;

F.  ker ima Iran največje število usmrtitev na prebivalca na svetu;

G.  ker EU in države članice stalno sodelujejo v diplomatskih pogovorih, da bi izboljšale odnose z Iranom, kar je vodilo tudi k sprejetju skupnega celovitega načrta ukrepanja 18. oktobra 2015; ker EU ostaja zavezana izboljšanju odnosov pod določenimi pogoji; ker je spoštovanje človekovih pravic bistven element za nadaljnji razvoj teh odnosov;

1.  poziva Iran, naj pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija prekliče usmrtitev švedsko-iranskega akademija dr. Ahmadreze Džalalija, ga pomilosti, nemudoma in brezpogojno izpusti ter mu dovoli vrnitev k družini na Švedskem; odločno obsoja njegovo mučenje, samovoljno pridržanje in obsodbo na smrtno kazen na podlagi neutemeljenih obtožb, kot je leta 2017 v svojem mnenju ugotovila delovna skupina o samovoljnih pridržanjih pri Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva Iran, naj dr. Ahmadrezi Džalaliju, dokler ne bo oproščen in izpuščen, nemudoma omogoči redne stike z družino in odvetnikom, poskrbi za njegovo varnost ter mu zagotovi nujno in ustrezno zdravstveno oskrbo; poziva Iran, naj preneha groziti njegovi družini na Švedskem in v Iranu;

2.  obžaluje, da je v Iranu v navadi samovoljno pridržanje državljanov EU, Združenega kraljestva in drugih držav, da bi izsilili politična priznanja;

3.  poziva Iran, naj nemudoma umakne vse obtožbe proti dr. Ahmadrezi Džalaliju in vsem samovoljno pridržanim državljanom EU, vključno z nemškima državljanoma Nahid Taghavi in Džamšidom Šarmahdom, francoskima državljanoma Benjaminom Brièrom in Faribo Adelkhah, ki ji še vedno ni dovoljeno potovati, ter avstrijskima državljanoma Kamranom Ghaderijem in Masudom Mosahebom, pa tudi državljani Združenega kraljestva Moradom Tahbazom, Anušehom Ašurijem in Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je še vedno v hišnem priporu;

4.  močno obžaluje, da od sprejetja resolucije Parlamenta 17. decembra 2020 nobeni državi članici EU ni uspelo obiskati samovoljno pridržanih državljanov EU, med drugim dr. Ahmadreze Džalalija; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili usmrtitev dr. Ahmadreze Džalalija;

5.  poziva Svet, naj razmisli o dodatnih ciljno usmerjenih sankcijah, vključno z zamrznitvijo premoženja uradnikov iranskega režima in subjektov, ki sodelujejo pri samovoljnem pridržanju in smrtnih obsodbah državljanov EU, med drugim pri nadaljnjem pridržanju dr. Ahmadreze Džalalija, in sicer prek režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki se za Iran uporablja zdaj, ali globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega);

6.  pozdravlja dejstvo, da je bilo zaradi udeležbe pri uboju vsaj 303 protestnikov leta 2019 v režim sankcij EU 12. aprila 2021 vključenih osem Iračanov in trije iranski subjekti, zaradi česar je bilo zamrznjeno njihovo premoženje, zanje pa je bila uvedena tudi prepoved potovanja; ugotavlja, da je EU takšno odločitev sprejela prvič po letu 2013;

7.  znova poudarja, da odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah in da zanjo ni nobene moralne, pravne ali verske utemeljitve; poziva Iran, naj uvede takojšen moratorij na izvrševanje smrtne kazni, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

8.  poziva Iran, naj izpusti politične zapornike, tudi zagovornike človekovih pravic, saj so bili samovoljno pridržani zgolj zaradi uveljavljanja temeljne pravice do svobode izražanja, prepričanja, združevanja, objavljanja in mirnega zbiranja ter medijske svobode; to državo še poziva, naj sproži temeljito preiskavo uradnikov, odgovornih za hude kršitve človekovih pravic, tudi za uporabo pretirane in smrtonosne sile proti protestnikom; obsoja sistematično dolgotrajno uporabo samice, s čimer se kršijo mednarodne obveznosti Irana;

9.  poziva Svet, naj na kršitve človekovih pravic opomni v dvostranskih odnosih z Iranom, kot je zapisano v skupni izjavi podpredsednika/visokega predstavnika in iranskega zunanjega ministra iz aprila 2016; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj vprašanja človekovih pravic še naprej načenja v dialogu na visoki ravni med EU in Iranom; poziva EU in države članice, naj bolje zaščitijo in podprejo zagovornike človekovih pravic, zlasti ženske, tudi z izrednimi nepovratnimi sredstvi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

10.  odločno obsoja vse slabše stanje človekovih pravic v Iranu, zlasti za pripadnike etničnih in verskih manjšin, zaradi sistemske politične, gospodarske, socialne in kulturne diskriminacije; obžaluje skrb zbujajoče dejstvo, da se smrtna kazen vse pogosteje uporablja kot orožje zoper protestnike, oporečnike in pripadnike manjšin;

11.  poziva Iran, naj dovoli obiske predstavnikov Sveta OZN za človekove pravice, vključno s posebnim poročevalcem OZN o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran, in polno sodeluje v vseh posebnih postopkih tega organa;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju OZN, vrhovnemu vodji in predsedniku Islamske republike Iran ter poslancem iranskega parlamenta (madžlis).

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0376. (2) UL C 171, 6.5.2021, str. 17. (3) UL C 388, 13.11.2020, str. 127. (4) UL C 76, 9.3.2020, str. 139.