Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 19. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020(1), z dne 20. januarja 2021 o stanju človekovih pravic v Turčiji, zlasti o primeru Selahattina Demirtaşa in drugih zapornikov vesti(2) in z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020 (SWD(2020)0355),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in tega, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2021 o zunanjih odnosih ter drugih relevantnih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. marca 2021 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2021)0008),

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju stotin ljudi na jugovzhodu Turčije ter izjav z dne 21. in 25. decembra 2020;

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija z dne 18. marca 2021 o zadnjih ukrepih glede Ljudske demokratske stranke,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se visoke pogodbenice obvezujejo, da bodo spoštovale končne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

–  ob upoštevanju sodbe velikega senata ESČP z dne 22. decembra 2020 v zadevi Demirtaş proti Turčiji (14305/17),

–  ob upoštevanju resolucije 2347 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 23. oktobra 2020 z naslovom New crackdown on political opposition and civil dissent in Turkey: urgent need to safeguard Council of Europe standards (Novo zatiranje politične opozicije in nasprotovanja civilne družbe v Turčiji – nujna potreba po varovanju standardov Sveta Evrope), ter resolucije 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 z naslovom The worsening situation of opposition politicians in Turkey: what can be done to protect their fundamental rights in a Council of Europe member State? (Poslabšanje položaja opozicijskih politikov v Turčiji – kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope?),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so v okviru splošnega nazadovanja, ki vpliva na temeljne svoboščine in pravno državo, opozicijske stranke v Turčiji, zlasti Ljudska demokratska stranka, nenehno in vse bolj tarča turških oblasti;

B.  ker je 17. marca 2021 generalni državni tožilec turškega kasacijskega sodišča ustavnemu sodišču najprej predložil predlog za odločanje o prenehanju delovanja stranke HDP, tretje največje politične stranke v turškem parlamentu; ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 31. marca 2021 v tej obtožnici odkrila postopkovne pomanjkljivosti ter se odločila, da jo bo vrnila uradu generalnega državnega tožilca; ker je bila 7. junija 2021 predložena spremenjena obtožnica, v kateri sta bili poleg prenehanja delovanja stranke zahtevani prepoved političnega delovanja za skoraj 500 politikov stranke HDP in zamrznitev njenih bančnih računov; ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 21. junija 2021 soglasno sprejela spremenjeno obtožnico;

C.  ker je generalni državni tožilec večino obtožb zoper stranko HDP utemeljil na protestih v Kobanîju, v zvezi s katerimi še poteka sodni postopek proti politikom te stranke, med drugim proti nekdanjima sopredsednikoma Selahattinu Demirtaşu in Figen Yüksekdağ; ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil osrednji izvršni odbor stranke HDP (z dne 6. oktobra 2014), v katerem so bili ljudje pozvani, naj protestirajo v solidarnosti s prebivalci Kobanîja proti organizaciji ISIS in proti turškemu embargu na to mesto; ker je bilo med protesti ubitih več kot 50 ljudi, med katerimi je bila velika večina članov stranke HDP ali njenih simpatizerjev, ki so umrli v spopadih s turško policijo;

D.  ker je v tako imenovanem kobanskem procesu 108 obtožencev iz stranke HDP; ker je bilo 28 od njih aretiranih in čakajo na sojenje; ker obstajajo sodne omejitve za šest oseb in nalogi za prijetje 75 oseb; ker bo Parlament še naprej pozorno spremljal kobanski proces in druge zadevne primere;

E.  ker je ustavno sodišče doslej prepovedalo šest prokurdskih političnih strank;

F.  ker je ESČP večkrat ugotovilo, da ukinjanje političnih strank krši pravico do združevanja iz člena 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah; ker Evropski svet v svojih sklepih z dne 24. junija 2021 navaja, da ciljna usmerjenost v politične stranke pomeni veliko nazadovanje na področju človekovih pravic in je v nasprotju z obveznostmi Turčije, da spoštuje demokracijo in pravno državo, ter da dialog o tem vprašanju ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo;

G.  ker je bila Deniz Poyraz, uslužbenka in članica stranke HDP, 17. junija 2021 umorjena v prostorih stranke v İzmirju; ker naj bi bila po smrti pohabljena; ker je bilo v letih 2015 in 2016 napadenih na stotine pisarn stranke HDP, tudi sedež v Ankari, številne med njimi pa so bile požgane;

H.  ker je v zaporu še vedno približno 4000 članov stranke in funkcionarjev, tudi številni poslanci;

I.  ker je bil trem poslancem stranke HDP odvzet parlamentarni mandat in poslanska imuniteta, nato pa so bili aretirani;

J.  ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine poslali povzetke postopkov za odvzem parlamentarne imunitete 20 poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank; ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz stranke HDP, voditelju Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kılıçdaroğluju in po enemu poslancu iz vsake druge opozicijske stranke, in sicer Stranke demokratičnih regij (DBP), Stranke İYİ (Dobra stranka), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);

K.  ker je Kemal Kılıçdaroğlu kot vodja glavne opozicijske stranke kazensko preganjan zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ker se sooča tudi s tožbo, ki jo je 11. januarja 2021 vložil predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki zahteva 1 milijon TRY odškodnine;

L.  ker je bil Selahattin Demirtaș, nekdanji sopredsednik stranke HDP in predsedniški kandidat na volitvah leta 2014 in 2018, več kot štiri leta pridržan na podlagi neutemeljenih obtožb in kljub temu, da je ESČP v dveh sodbah presodilo, da ga je treba izpustiti;

M.  ker je v isti sodbi ESČP navedlo, da je poziv sedeža stranke HDP k solidarnosti s prebivalci Kobanîja ostal v mejah političnega govora, saj jih ni mogoče razlagati kot poziv k nasilju; ker je sodišče navedlo, da obžalovanja vrednih nasilnih dejanj, do katerih je prišlo med 6. in 8. oktobrom 2014, ni mogoče šteti za neposredno posledico tvitov sedeža stranke HDP;

N.  ker so od lokalnih volitev, ki so potekale 31. marca 2019, 59 od 65 demokratično izvoljenih županov stranke HDP na jugovzhodu Turčije nadomestili guvernerji ali skrbniki provinc, ki jih je imenovala vlada, ker so bili ti župani v kazenski preiskavi zaradi domnevnih povezav s terorizmom; ker je bilo 32 od 36 aretiranih med sodnim postopkom izpuščenih, šest izvoljenih sožupanov pa je še vedno v zaporu;

O.  ker vse hujše strukturne težave, ki povzročajo pomanjkanje institucionalne neodvisnosti sodstva, še naprej vplivajo na pravice opozicijskih strank;

1.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nenehnih napadov in pritiskov na opozicijske stranke v Turčiji, zlasti zaradi načina, na katerega je stranka HDP, vključno s svojo mladinsko organizacijo, specifično in vse bolj tarča turških oblasti; obsoja represijo nad stranko HDP in drugimi turškimi opozicijskimi strankami, ki ogroža pravilno delovanje demokratičnega sistema; poziva turško vlado, naj konča te razmere in zagotovi, da bodo lahko vse politične stranke v državi svobodno in v celoti izvajale svoje zakonite dejavnosti v skladu s temeljnimi načeli pluralističnega in demokratičnega sistema;

2.  ostro obsoja obtožnico, ki jo je turško državno tožilstvo ponovno vložilo na ustavnem sodišču in v kateri se zahtevata razpustitev stranke HDP in prepoved političnega delovanja za skoraj 500 članov te stranke, vključno z večino njenega sedanjega vodstva, kar bi jim v naslednjih petih letih preprečilo izvajanje kakršne koli politične dejavnosti; je globoko zaskrbljen zaradi soglasne odločitve ustavnega sodišča, da sprejme to zadevo; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zadeva glede razpustitve stranke HDP vrhunec zatiranja te stranke, ki traja že več let in v okviru katerega se je sodilo na tisoče članom stranke, izvršnim organom, poslancem, lokalnim svetnikom in sožupanom, predvsem zaradi obtožb, povezanih s terorizmom;

3.  je trdno prepričan, da je to, da se ne ovira sodelovanje stranke HDP v turških demokratičnih institucijah, osnovni način za bolj vključujočo turško družbo in ustvarjanje pozitivnih obetov za mirno rešitev kurdskega vprašanja; v zvezi s tem ponovno poudarja, da bi bila glede na trdno zavezanost stranke HDP delovanju prek demokratičnih institucij prepoved stranke srednjeročno huda politična napaka in bi povzročila nepopravljivo škodo pluralizmu in demokratičnim načelom, zaradi česar milijoni volivcev v Turčiji ne bi bili zastopani;

4.  ostro obsoja grozljiv uboj članice in uslužbenke stranke HDP Deniz Poyraz ter napad na pisarne stranke v İzmirju; izraža sožalje njenim sorodnikom in prijateljem; poziva oblasti, naj ta primer temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;

5.  poziva turške oblasti, naj ne podžigajo sovraštva do stranke HDP in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njenih pisarn, uslužbencev in uradnikov, vključno s poslanci ter izvoljenimi lokalnimi svetniki in sožupani;

6.  obsoja samovoljno uporabo načela pravne države med potekajočim kobanskim procesom, kar je privedlo do ponovnega odprtja zadeve, in med postopkom, zlasti pomanjkanje neodvisnosti sodstva, nepristranskosti, popolne pravičnosti in postopkovnih jamstev; je globoko zaskrbljen zaradi zlorabljanja široko zastavljene protiteroristične zakonodaje; ponovno poziva turške oblasti, naj svojo protiteroristično zakonodajo uskladijo z mednarodnimi standardi in tako resnično zaščitijo temeljne pravice in svoboščine ter sorazmernost in enakost pred zakonom;

7.  obsoja odločitev, da se poslancem stranke HDP Leyli Güven, Ömerju Faruku Gergerlioğluju in Musi Farisoğullarıju odvzameta parlamentarni mandat in imuniteta, ter njihovo kasnejšo aretacijo; pozdravlja nedavno sodbo ustavnega sodišča z dne 1. julija 2021, v kateri je soglasno razsodilo, da so bile kršene pravice poslanca Ömerja Faruka Gergerlioğluja do izvolitve in sodelovanja v političnih dejavnostih ter njegova pravica do osebne svobode in varnosti; pozdravlja njegovo izpustitev in poziva turške oblasti in nižja sodišča, naj izvršijo odločitev ustavnega sodišča in nemudoma obnovijo njegov parlamentarni status; poziva k takojšnji izpustitvi preostalih dveh poslancev iz stranke HDP in k opustitvi vseh obtožb proti njima; obsoja, da se opozicijskim poslancem redno preklicuje parlamentarni status, kar resno škodi podobi turškega parlamenta kot demokratične institucije;

8.  ostro obsoja, da sta že od novembra 2016 zaprta nekdanja sopredsednika stranke Ljudske demokratske stranke Figen Yüksekdağ in Selahattin Demirtaș, ki je v preteklosti kandidiral na predsedniških volitvah; želi opozoriti na sodbo ESČP z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji, ki jo je potrdil veliki senat s sodbo z dne 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtaşa nemudoma izpustijo; je zgrožen nad nenehnim nespoštovanjem in neizvajanjem sodb ESČP s strani turških oblasti, tudi v drugih primerih, kot je primer Osmana Kavale, v zvezi s katerim bi lahko Odbor ministrov Sveta Evrope sprožil postopek za ugotavljanje kršitev proti Turčiji; poziva k popolnemu sodelovanju s Svetom Evrope pri okrepitvi pravne države, pravic manjšin, demokracije in temeljnih pravic;

9.  je močno zaskrbljen tudi zaradi postopnega povečevanja pritiska na glavno opozicijsko stranko (CHP) in njenega vodjo Kemala Kılıçdaroğluja, in sicer so stranki s sodnim odlokom zaplenili strankarske brošure, Kılıçdaroğlu pa je doživel tudi javne grožnje in celo fizične napade; obsoja zahtevo za odvzem imunitete Kemalu Kılıçdaroğluju zaradi njegovih političnih izjav, pa tudi kazenski pregon zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi nenehnega političnega in sodnega nadlegovanja predsednice stranke CHP v istanbulski provinci Canan Kaftancıoğlu;

10.  je močno zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska na vse opozicijske stranke ter zaradi najnovejše odločitve tožilcev ministrstva za pravosodje, da skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine predložijo povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskim poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank; poudarja, da na splošno sovražno okolje vpliva na druge opozicijske voditelje, kot je predsednica stranke İYİ Meral Akşener, ki so jo nedavno med obiskom Rizeja verbalno napadli podporniki vladajoče stranke;

11.  obsoja, da so se turške oblasti na podlagi spornih dokazov odločile odstaviti demokratično izvoljene župane in jih nadomestile z neizvoljenimi skrbniki, kar spodkopava lokalno demokracijo; je seznanjen s političnimi, zakonodajnimi in upravnimi ukrepi, ki jih je turška vlada sprejela za ohromitev občin, ki jih vodijo župani opozicijskih strank v Istanbulu, Ankari in Izmirju; obžaluje, da sedanja vlada zlorablja finančna sredstva in upravo države, da bi oslabila ali utišala opozicijo;

12.  poudarja, da ti ukrepi še dodatno spodkopavajo možnosti politične opozicije, da bi uveljavljala svoje pravice in odigrala svojo demokratično vlogo; je zelo zaskrbljen zaradi resnega nazadovanja na področju pravice opozicijskih strank do delovanja, kar priča o skrb vzbujajočem stanju človekovih pravic v Turčiji ter nenehnem spodkopavanju demokracije in pravne države, kar pomeni kršitev københavnskih meril;

13.  meni, da sta spodkopavanje načel pravne države in sistemska odsotnost neodvisnosti sodstva še zmeraj povezani z odločitvami sodišča glede svobode delovanja opozicijskih strank; poziva Turčijo, naj zagotovi pluralizem ter spoštuje svobodi združevanja in izražanja v skladu z zaščito, določeno v turški ustavi, in mednarodnimi obveznostmi Turčije;

14.  poziva delegacijo EU v Turčiji, naj še naprej spremlja položaj politične opozicije, tudi z opazovanjem sojenj, vključno s kobanskim procesom, dajanjem izjav za javnost in prošnjami za dovoljenje za obiske v zaporu;

15.  meni, da bi moral biti poleg izboljšanja zunanjepolitičnih vprašanj napredek pri vseh pozitivnih programih, ki bi se lahko ponudili Turčiji, odvisen tudi od izboljšanja razmer na področju državljanskih in človekovih pravic ter pravne države v državi, vključno s pravicami žensk, kot so pravice, ki jih zagotavlja Istanbulska konvencija, verska svoboda ter pravice etničnih manjšin in skupnosti LGBTI;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0234. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0028. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0017.