Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 3, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8, 10, 18 in 21,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), zlasti členov 7, 9, 21, 24(2) in (3) ter 45,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 8 o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter člena 14 in Protokola št. 12 o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Resolucije št. 2239 (2018) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 10. oktobra 2018 o zasebnem in družinskem življenju: doseganje enakosti ne glede na spolno usmerjenost(1),

–  ob upoštevanju Resolucije št. 2048 (2015) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 22. aprila 2015 o diskriminaciji transspolnih oseb v Evropi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTI(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024)(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski(8),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 5. junija 2018 v zadevi Relu Adrian Coman in drugi proti Inspectoratul General pentru Imigrări and Ministerul Afacerilor Interne(9) in z dne 23. aprila 2020 v zadevi NH proti Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI - Rete Lenford(10), in sklepnih predlogov generalne pravobranilke J. Kokott z dne 15. aprila 2021 v zadevi V.M.A. proti Stolichna Obsthina, Rayon „Pancharevo“(11),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije v zadevah Maruko, Römer, and Hay(12) in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Taddeucci in McCall(13),

–  ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A.  ker so pravice oseb LGBTIQ človekove pravice;

B.  ker je Odbor za peticije prejel več peticij, ki vzbujajo zaskrbljenost zaradi diskriminacije oseb LGBTIQ v EU na splošno, zlasti istospolnih parov in mavričnih družin;

C.  ker te peticije pozivajo po eni strani, naj se mavričnim družinam v vseh državah članicah zagotovijo enake družinske pravice kot jih imajo družine različnih spolov in njihovi otroci, zlasti pravica do prostega gibanja v EU ter vzajemno priznavanje njihovih odnosov in starševstva, in po drugi strani naj se proti Poljski sprejmejo ukrepi za kršenje načel nediskriminacije, enakosti in svobode izražanja, tudi v zvezi z regionalnimi listinami o družinskih pravicah ter resolucijami o razglasitvi občin in regij brez LGBTI ideologije („območij brez LGBTI“);

D.  ker je Odbor za peticije 22. marca 2021 organiziral delavnico o pravicah oseb LGBTI+ v EU, na kateri je bila predstavljena študija „Ovire prostega gibanja mavričnih družin v EU“, ki jo je na zahtevo Odbora za peticije naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve;

E.  ker zgoraj omenjena študija ugotavlja, da se mavrične družine v letu 2021 še vedno soočajo z velikimi ovirami v zvezi s prostim gibanjem v EU, kar negativno vpliva na interese njihovih otrok, in da bi lahko institucije EU z izvajanjem pristojnosti EU v zvezi s prostim gibanjem državljanov EU in njihovih družinskih članov odpravile te ovire; ker lahko transspolni starši, katerih osebni dokumenti po prestopu meje niso priznani, izgubijo vse pravne vezi s svojimi otroki, kar resno škodi najboljšim interesom otrok;

F.  ker je v členu 21 PDEU določeno, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

G.  ker se Evropska unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji;

H.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini, ter bi ju bilo treba v celoti spoštovati; ker sta enakost in zaščita manjšin med vrednotami EU, zapisanimi v členu 2 PEU, ki jih EU razvija s pobudami in ukrepi Unije za enakost;

I.  ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen septembra 2020 v svojem govoru o stanju v Uniji poudarila, da „če ste starši v eni državi, ste starši v vseh državah“, pri čemer se je sklicevala na potrebo po vzajemnem priznavanju družinskih odnosov v EU;

J.  ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb EU glede spoštovanja, zagotavljanja, varstva in uveljavljanja temeljnih pravic;

K.  ker je v EU zaznati napredek na področju porok in civilnih zvez, pravic posvojitev oseb LGBTIQ in pravne zaščite pred diskriminacijo, sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva, pa tudi nazadovanje, kot so sovražna retorika izvoljenih politikov, porast homofobnega in transfobnega nasilja ter razglasitev tako imenovanih „območij brez LGBTI“;

L.  ker so osebe LGBTIQ v Evropi še vedno diskriminirane in se nad njimi izvaja nasilje; ker zemljevid mavrične Evrope za leto 2021, ki je orodje Mednarodnega združenja gejev in lezbijk za letno primerjalno analizo znotraj Evrope, razkriva razširjeno in skoraj popolno stagnacijo človekovih pravic oseb LGBTIQ, zlasti v zvezi s priznavanjem družinske zakonodaje po vsej Evropi, in ker letos ni bilo enotne pravne ali politične spremembe, ki bi pozitivno vplivala na osebe LGBTIQ;

M.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice v raziskavi iz leta 2019 ugotovila, da je v EU vse več diskriminacije na podlagi spolne orientacije, spolne identitete/izraza in spolnih značilnosti;

N.  ker se osebe LGBTIQ v nekaterih državah članicah še vedno soočajo z diskriminacijo na področju socialne zaščite, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja ter dostopa do blaga in drugih storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji; ker je v Svetu že več kot 10 let blokirana horizontalna direktiva o nediskriminaciji, ki bi lahko delno zapolnila to vrzel pri varstvu, ki presega področje zaposlovanja;

O.  ker vse države članice EU ne zagotavljajo pravnega varstva osebam LGBTIQ pred diskriminacijo;

P.  ker ni pravil EU o priznavanju sodb o starševstvu med državami članicami in ker ni določb EU za reševanje sporov v zvezi s tem; ker nekatere države članice ne priznavajo istospolne zakonske zveze iz druge države članice za noben namen nacionalnega prava, razen za dovoljenje za prebivanje; ker nekatere države članice, ki istospolnim parom dovoljujejo sklenitev zakonske zveze, ne priznavajo istospolnih registriranih partnerjev iz drugih držav članic; ker v nekaterih državah članicah istospolni pari z otroki ne morejo biti pravno priznani kot sostarši otrok(14); ker se transspolnim staršem pri prečkanju meja pogosto odreka priznanje njihovega zakonitega spola, zaradi česar jih mejni organi ne priznavajo kot starše njihovih otrok;

1.  pozdravlja prvo strategijo za enakost oseb LGBTIQ za obdobje 2020–2025, ki jo je Evropska komisija sprejela 12. novembra 2020 (COM(2020)0698), pri čemer sta ključna ukrepa zakonodajna pobuda za zaščito pravic mavričnih družin in posodobitev smernic o prostem gibanju iz leta 2009 do leta 2022;

2.  izraža globoko zaskrbljenost v zvezi z diskriminacijo mavričnih družin in njihovih otrok v EU ter v zvezi s tem, da so tem družinam kratene pravice zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete ali spolnih značilnosti staršev ali partnerjev; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo to diskriminacijo in odpravijo ovire, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju temeljne pravice do prostega gibanja v EU;

3.  poudarja, da si je treba prizadevati, da se osebam LGBTIQ omogoči polno uživanje temeljnih pravic v vseh državah članicah EU, in opozarja, da so zato institucije EU in države članice dolžne te pravice spoštovati in varovati v skladu s Pogodbama in Listino ter mednarodnim pravom;

4.  vztraja, da mora EU sprejeti skupen pristop k priznavanju istospolnih porok in partnerskih skupnosti; poziva države članice, naj posebej uvedejo ustrezno zakonodajo, da bi zagotovile popolno spoštovanje pravice do zasebnega in družinskega življenja brez diskriminacije in do prostega gibanja vseh družin, vključno z ukrepi za lažje priznavanje zakonitega spola transspolnih staršev;

5.  opozarja, da pravo EU prevlada nad vsemi vrstami nacionalnega prava, tudi nad ustavnimi določbami, ki so v nasprotju s pravom EU, zato se države članice, ki hočejo ovirati temeljne pravice do prostega gibanja oseb v EU, ne morejo sklicevati na ustavno prepoved istospolnih porok ali ustavno zaščito „morale“ ali „javnega reda“, da bi kršile pravice mavričnih družin, ki se preselijo na njihovo ozemlje;

6.  najostreje obsoja to, da predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost(15), ki je bil predstavljen 2. julija 2008, še ni sprejet; poziva Svet, naj navedeni predlog potrdi; poudarja, da je ta blokada napačno sporočilo institucij EU, ki sporoča, da si te institucije zatiskajo oči pred hudo diskriminacijo, ki se dogaja v državah članicah EU, in dopuščajo njeno nadaljevanje;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vse države članice EU zagotoviti pravno kontinuiteto družinskih vezi članov mavričnih družin, ki se preselijo na njihovo ozemlje iz druge države članice EU, vsaj v vseh položajih, v katerih to zahteva Evropska konvencija o človekovih pravicah;

8.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo od vseh držav članic zahtevala, da za namene nacionalnega prava priznajo odrasle osebe, navedene v rojstnem listu, izdanem v drugi državi članici, kot zakonite starše otroka, ne glede na zakonski spol ali zakonski stan odraslih, in da za namene nacionalnega prava priznajo zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti, sklenjene v drugi državi članici, v vseh primerih, v katerih imata zakonca ali registrirana partnerja pravico do enakega obravnavanja v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poudarja pomen priznavanja rojstnih listov v vseh državah članicah, ne glede na spol staršev, saj bi s tem zagotovili, da otroci pri selitvi v drugo državo članico ne bi ostali brez državljanstva;

9.  podpira zavezo Komisije, da bo predlagala zakonodajno pobudo za razširitev seznama kriminala v EU na sovraštvo in sovražni govor, tudi kadar so tarča osebe LGBTIQ, ter predlog o vzajemnem priznavanju starševstva in morebitnih ukrepih za podporo vzajemnemu priznavanju istospolnih partnerstev med državami članicami; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj ta vprašanja prednostno obravnavajo na svojih dnevnih redih;

10.  poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za zagotovitev prostega gibanja vsem družinam, vključno z mavričnimi družinami, v skladu s sodbo v zadevi Coman in Hamilton(16), v kateri je navedeno, da se izraz „zakonec“, kot se uporablja v direktivi o prostem gibanju, uporablja tudi za istospolne partnerje; poziva Komisijo, naj preveri, ali države članice spoštujejo sodbo v zadevi Coman in Hamilton, in v skladu s členom 258 PDEU sprejme izvršilne ukrepe proti tistim državam članicam, ki je ne spoštujejo; poziva Komisijo, naj sprejme izvršilne ukrepe proti Romuniji zaradi nespoštovanja te sodbe in pomanjkanja pravnih sredstev, zaradi česar je morala tožeča stranka vložiti tožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice;

11.  zahteva, da Komisija v svoje prihodnje smernice o prostem gibanju vključi pojasnilo, da se Direktiva 2000/78/ES ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije v zadevah Maruko, Römer in Hay ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Taddeucci in McCall razlaga tako, da od držav članic zahteva, da prepovejo vsakršno diskriminacijo istospolnih parov pri zaposlovanju, poklicnem usposabljanju ali na katerem koli drugem področju zajetim so to direktivo;

12.  poziva Komisijo, naj vloži predlog za spremembo člena 2(2)(b) Direktive 2004/38/ES, pri čemer naj se zlasti odpravi pogoj „če zakonodaja države članice gostiteljice obravnava registrirana partnerstva kot enakovredna zakonski zvezi“, da se zagotovi skladnost s členom 21 Listine;

13.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih smernicah o prostem gibanju, da bi zagotovila pravilno uporabo prava o prostem gibanju, pozove države članice, naj dosledno izvajajo Direktivo 2004/38/ES brez diskriminacije med upravičenci te direktive, kot so različnospolni in istospolni pari, naj pojasni, da je vsako sklicevanje na „partnerja“, „starša“, „otroka“, „potomca v ravni črti“ ali „prednika v ravni črti“, vključujoče v zvezi z mavričnimi družinami, naj zagotovijo, da te družine, kadar uveljavljajo pravice do prostega gibanja v EU, uživajo v skladu z zakonodajo EU enake pravice do združitve družine kot istospolne družine in da pri oceni osebnih okoliščin para, ki jo države članice opravijo za namene „olajšanja“ sprejema neregistriranega partnerja državljana Unije na njihovo ozemlje, ni diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti;

14.  poziva Komisijo, naj obravnava diskriminacijo skupnosti LGBTIQ na Poljskem in Madžarskem, da bi države članice pozvala k pravilni uporabi in spoštovanju zakonodaje EU na tem področju; poziva Svet, naj nadaljuje razprave o postopkih proti Poljski in Madžarski na podlagi člena 7 PEU, vključno v zvezi s pravicami oseb LGBTIQ; opozarja na svoje stališče z dne 17. septembra 2020 in poziva Komisijo, naj pri obravnavi očitnega tveganja, da bi Poljska in Madžarska lahko huje kršili vrednote, na katerih temelji Unija, v celoti izkoristi razpoložljive instrumente za ta namen, med katerimi sta zlasti hitri postopek za ugotavljanje kršitev, predlog Sodišču za sprejetje začasnih ukrepov in proračunski ukrepi; poziva Komisijo, naj o tem redno obvešča Parlament in sodeluje z njim;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Resolucija št. 2239 (2018) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. (2) Resolucija št. 2048 (2015) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. (3) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (4) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0089. (6) UL C 255, 29.6.2021, str. 7. (7) UL C 449, 23.12.2020, str. 146. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0225. (9) Zadeva C 673/16 Coman EU:C:218:385. (10) Zadeva C-507/18 NH EU:C:2020:289. (11) Zadeva C-490/20 V.M.A. EU:C:2021:296. (12) Zadeva C-267/06, Maruko, EU:C:2008:179; Zadeva C-147/08, Römer ECLI:EU:C:2011:286; Zadeva C-267/12, Hay, EU:C:2013:823. (13) ESČP v zadevi Taddeucci in McCall proti Italiji, št. 51361/09. (14) Ovire prostega gibanja mavričnih družin v EU, študija, ki jo je na zahtevo Odbora za peticije naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve, 2021. Ovire prostega gibanja mavričnih družin v EU (europa.eu). (15) COM(2008)0426. (16) Sodba z dne 5. junija 2018, Coman, C‑673/16, EU:C:2018:385.