Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 37. kroga, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, vzpostavljenega leta 2003,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998(1) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999(2) z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. julija 2020 o Hongkongu,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o stanju na področju človekovih pravic na Kitajskem, zlasti resolucij z dne 17. decembra 2020 o prisilnem delu in položaju Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(3), z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin(4), z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(5), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(6) ter z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(7),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o Hongkongu, zlasti resolucije z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga(8), resolucije z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu(9) in priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo(13),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in instrumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

–  ob upoštevanju protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu iz leta 1930, ki ga Kitajska ni podpisala,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS), ki je bila sklenjena 10. decembra 1982 in je začela veljati 16. novembra 1994,

–  ob upoštevanju poročila skupine za razmislek, ki jo je imenoval generalni sekretar Nata, z dne 25. novembra 2020 z naslovom NATO 2030: United for a New Era (Nato 2030: združeni za novo dobo),

–  ob upoštevanju 14. petletnega načrta Kitajske ter načel dvojnega kroženja in varnih dobavnih verig,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0252/2021),

A.  ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;

B.  ker Kitajska zaradi močne gospodarske rasti in odločnega zunanjepolitičnega programa, zlasti naložbene strategije, politik „Going Global“ in „Made in China 2025“ ter pobude En pas, ena pot, pridobiva vedno večjo svetovno vlogo, tako v smislu gospodarske sile kot tudi zunanjepolitičnega akterja, kar EU prinaša resne politične, gospodarske, varnostne in tehnološke izzive, to pa ima pomembne in dolgoročne posledice za svetovno ureditev ter resno ogroža multilateralizem, ki temelji na pravilih, in temeljne demokratične vrednote;

C.  ker je Ljudska republika Kitajska unitarna, enostrankarska komunistična država, ki jo vodi Komunistična partija Kitajske, zavezana marksizmu-leninizmu; ker tako nima skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda posameznika, svoboda govora in svoboda veroizpovedi;

D.  ker si Kitajska vse bolj prizadeva za bolj globalno vlogo, saj se je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem poročilu, predstavljenem na 19. kongresu Komunistične partije leta 2017, jasno zavezal, da bo Kitajska do leta 2049 postala vodilna v svetu v smislu skupne nacionalne moči in mednarodnega vpliva;

E.  ker dolgoročna demokratična tradicija v Hongkongu, Macau in Tajvanu dokazuje, da kitajsko ljudstvo ceni demokracijo;

F.  ker so letos poleti kitajske oblasti v Macau, potem ko so prepovedale spominske slovesnosti ob obletnici poboja na Trgu nebeškega miru in pritisnile na medijske organizacije, naj sprejmejo prokitajsko uredniško politiko, 21 kandidatov, med katerimi je večina članov prodemokratičnih gibanj, izključile iz sodelovanja na naslednjih parlamentarnih volitvah;

G.  ker je Kitajska odgovorna za številne kršitve človekovih pravic in ne upošteva dvostranskih in večstranskih zavez na teh področjih; ker Kitajska v Svetu OZN za človekove pravice redno vlaga resolucije, s katerimi želi doseči, da bi kot temeljna načela, o katerih se ne bi bilo mogoče pogajati, določili „suverenost, nevmešavanje in vzajemno spoštovanje“, pri čemer bi ta načela prevladala nad promoviranjem in varovanjem človekovih pravic; ker Kitajska sistematično preganja Ujgure, Tibetance, Mongole in druge etnične manjšine, zagovornike človekovih pravic, družbene aktiviste, verske skupine, novinarje ter vlagatelje peticij in protestnike, ki nasprotujejo krivicam, vse večja pa je tudi represija nad vsemi nasprotujočimi in opozicijskimi glasovi, predvsem v Hongkongu; ker ukrepi dobre volje in nezavezujoče zaveze ne zadostujejo za povečanje zavezanosti Kitajske vrednotam, ki so temeljne za EU;

H.  ker sta nedavni odhod tujih dopisnikov s Kitajske in označitev kluba tujih dopisnikov kot „nezakonite organizacije“ s strani kitajskih oblasti zadnja od številnih in vse pogostejših primerov nadlegovanja in oviranja tujih novinarjev, ki so nazadnje izgnani iz Kitajske; ker je to del prizadevanj za obvladovanje mednarodnega diskurza o tej državi in določanje, kaj in kako se sme po svetu sporočati in razpravljati, in na to gleda kot na totalitarno grožnjo;

I.  ker se je glede na nedavni potek dogodkov in svetovne izzive, ki jih prinaša Kitajska, sedanja strategija za odnose med EU in Kitajsko izkazala za pomanjkljivo in jo je treba posodobiti;

J.  ker je Parlament pozval Komisijo, naj začne izvajati predhodno študijo in oceno učinka, da bi čim prej uradno začela pogajanja s Tajvanom;

K.  ker se od začetka kampanje kitajske vlade za odločen pregon nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism) leta 2014 položaj ujgurske in drugih pretežno muslimanskih etničnih manjšin v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang naglo slabša; ker je več kot milijon ljudi zaprtih v taboriščih za pridržanje, imenovanih središča za „politično prevzgojo“ ali „usposabljanje“, v katerih so Ujguri žrtev sistemskega prisilnega dela, mučenja, prisilnih izginotij, množičnega nadzora, kulturnega in verskega izbrisa, prisilne sterilizacije žensk, spolnega nasilja, kršitev reproduktivnih pravic in ločevanja družine; ker je bilo s pravno analizo ugotovljeno, da so ta kazniva dejanja v mednarodnem pravnem okviru kazniva dejanja zoper človečnost in celo domnevni genocid; ker je več nacionalnih parlamentov sprejelo stališča v skladu z navedenim;

L.  ker globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom ali organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic, so z njimi povezani ali vanje vpleteni; ker so bili 22. marca 2021 na seznam fizičnih oseb in subjektov, za katere veljajo ti omejevalni ukrepi, uvrščeni štirje kitajski posamezniki in en subjekt, ki so neposredno odgovorni za hude kršitve človekovih pravic v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang; ker je Kitajska v odgovor na te ukrepe uvedla povračilne sankcije proti desetim evropskim posameznikom in štirim subjektom, vključno s petimi poslanci Evropskega parlamenta in dvema institucionalnima organoma EU, in sicer Pododborom Evropskega parlamenta za človekove pravice ter Političnim in varnostnim odborom Sveta Evropske unije, pa tudi dvema evropskima akademikoma, dvema možganskima trustoma v Nemčiji in organizacijo Alliance of Democracies Foundation na Danskem (Fundacija Zavezništvo za demokracije); ker kitajske sankcije niso imele pravne utemeljitve in pravne podlage ter so bile neposredno usmerjene ne le na zadevne posameznike in subjekte, temveč tudi na Evropsko unijo kot celoto; ker so te sankcije očiten poskus odvračanja EU od nadaljnjega dela in ukrepanja proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

1.  priporoča podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svetu, naj:

Odprt dialog in sodelovanje pri svetovnih izzivih

2.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj zagotovi, da bo nova strategija za odnose med EU in Kitajsko vključila Kitajsko v načelen in interesno usmerjen dialog o svetovnih izzivih, kot so človekove pravice, in sicer z oblikovanjem velikopotezne in celovite strategije EU za človekove pravice na Kitajskem, ki bo usmerjena v rezultate in bo del te nove strategije za odnose med EU in Kitajsko, okolje in podnebne spremembe, jedrska razorožitev, spodbujanje okrevanja gospodarstva po pandemiji covida-19, boj proti svetovnim zdravstvenim krizam in reforma specifičnih večstranskih organizacij; poziva, naj ta dialog vodijo temeljna načela in interesi EU ter naj se z njim uresničujejo temeljni cilji zunanjega delovanja EU; poudarja, da bo sodelovanje med obema partnericama koristno pri reševanju teh svetovnih problemov; ponavlja, da Kitajska ostaja pomembna partnerica EU;

3.  podpira tesnejši dialog in sodelovanje s Kitajsko na področju miru in varnosti; priznava pomen sodelovanja s Kitajsko pri preprečevanju, da bi Afganistan postal nova teroristična baza, in odvračanju Severne Koreje od nadaljevanja svojega jedrskega programa; podpira prizadevanja za sodelovanje na področju trajnostnega razvoja, prispevka k humanitarni pomoči in pomoči pri nesrečah, okoljskih vprašanj, vesolja in zračnega prostora, znanosti, tehnologije in inovacij, pri čemer v celoti vztraja pri svobodi raziskovanja; poudarja, da morata ta dialog in sodelovanje temeljiti na skupni zavezanosti odprtosti in sodelovanju na pregleden, pravičen in enakopraven način v okviru mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih, pri čemer je treba zagotoviti varovanje evropskih interesov in vrednot ter hkrati razvijati sposobnost Evrope, da po potrebi konkurira Kitajski;

4.  poudarja, da imajo lahko nekatera področja sodelovanja, kot so IKT, vesolje in zračni prostor, dvojno rabo in se lahko uporabijo proti kitajskim državljanom in zahodu;

5.  poudarja, da je treba spodbujati zavezanost Kitajske boju proti podnebnim spremembam in reševanju drugih okoljskih vprašanj s krepitvijo partnerstva med EU in Kitajsko na tem področju ter zagotoviti, da bosta EU in Kitajska spoštovali svoje zadevne zaveze iz Pariškega sporazuma; poudarja, kako pomembno je, da EU uvede mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah; ugotavlja, da je Kitajska v zadnjih treh desetletjih potrojila emisije ogljika in zdaj izpušča 27 % svetovnih toplogrednih plinov; poudarja, da je treba zagotoviti skladnost med napovedanimi svetovnimi ambicijami Kitajske v boju proti podnebnim spremembam in okoljskimi vplivi njenih naložbenih strategij doma in v tujini; poziva kitajsko vlado, naj ne izvaža svojih premogovniških zmogljivosti v tretje države, zlasti v okviru pobude En pas, ena pot;

6.  poziva, naj se vsako leto organizirajo in redno ocenjujejo dialogi o človekovih pravicah, ki bodo usmerjeni v rezultate, ter temeljito primerjalno analizira splošen napredek v dvostranskih dialogih, da bi zagotovili, da bodo te izmenjave resnično pozitivno vplivale na človekove pravice in zagovornike človekovih pravic na Kitajskem; poziva, naj se o rezultatih primerjalne analize in morebitnem napredku, stagnaciji ali poslabšanju razpravlja na pregleden način; zahteva, da se človekove pravice redno izpostavljajo na najvišji politični ravni, tako na vrhunskih srečanjih med EU in Kitajsko kot na ravni držav članic; poziva tudi k sočasnemu dialogu o človekovih pravicah, ki bi vključeval diplomate iz EU in držav članic, kitajsko diasporo, svobodne in neodvisne nevladne organizacije, akademike in zakonodajalce, da bi dosegli boljše razumevanje kitajskega sistema in oblikovali boljše strategije za vplivanje na napredek na področju človekovih pravic na Kitajskem; poudarja, da morajo ti dialogi vključevati med drugim naslednja vprašanja: svobodo medijev in svobodo tiska, pravice manjšin, med drugim v Xinjiangu, Notranji Mongoliji in Tibetu, ter prost dostop do teh regij, med drugim tudi za diplomate in novinarje, položaj Hongkonga, svobodo govora, pravice delavcev, pravico do zbiranja, svobodo veroizpovedi ali prepričanja ter stanje pravne države na Kitajskem na splošno; pozdravlja imenovanje novega posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj Unije in poziva, naj bo ta odposlanec dejavno vključen v podporo položaju vseh verskih skupin in subjektov, vključno z muslimani, kristjani in budisti, ki so žrtve preganjanja na celinskem Kitajskem in v Hongkongu; poziva pristojne institucije EU, naj dialoge o človekovih pravicah uporabijo za opozarjanje na posamezne primere; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nadaljnjega pridržanja švedskega državljana in založnika Guija Minhaija; poziva EU in države članice, naj posredujejo na najvišji ravni, da se zagotovi takojšnja in brezpogojna izpustitev vseh političnih zapornikov; izraža zaskrbljenost zaradi sistemskih kršitev človekovih pravic na Kitajskem ter obsoja vse primere samovoljnih aretacij ter omejevanja prostega pretoka informacij in svobode izražanja;

7.  poziva EU, naj s Kitajsko začne dialog o tem, kako bi lahko na pregleden način izboljšali zmogljivosti začetnega odziva na nalezljive bolezni, ki bi se lahko razvile v epidemije in pandemije, vključno s sistemi priznavanja, kartiranja tveganj in zgodnjega opozarjanja, da bi na svetovni ravni zagotovili boljši odziv na pandemije; nadalje poziva Kitajsko, naj omogoči neodvisno in pregledno preiskavo o izvoru in širjenju koronavirusa SARS-CoV-2;

8.  podpira širjenje stikov med narodi na obeh straneh in vzajemno izmenjavo študentov, vendar poziva države članice EU, naj bolj spremljajo vpliv posegov kitajske vlade v akademsko svobodo;

Okrepljeno zavzemanje za univerzalne vrednote, mednarodne predpise in človekove pravice

9.  najodločneje obsoja neosnovane in samovoljne sankcije kitajskih oblasti, ki pomenijo napad na svobodo govora in akademsko svobodo ter na mednarodno zavezo univerzalnim človekovim pravicam in na razumevanje tega načela; poziva kitajske oblasti, naj jih odpravijo; meni, da sankcije kitajskih oblasti dodatno krhajo zaupanje in ovirajo dvostransko sodelovanje;

10.  poudarja, da se postopek obravnave in ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko ne bo začel, dokler ne bodo odpravljene kitajske sankcije zoper poslance Evropskega parlamenta in institucije EU;

11.  v zvezi s tem izpostavlja svojo resolucijo z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih; v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih in členom 21(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) poziva Komisijo, naj vse mehanizme, ki jih ima na voljo, in razpravo o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko uporabi kot vzvod za izboljšanje varstva človekovih pravic in povečanje podpore civilni družbi na Kitajskem; poziva Kitajsko, naj sprejme konkretne ukrepe za odpravo drugih kršitev človekovih pravic na svojem ozemlju, kot so prisilno delo in sistematično preganjanje Ujgurov in drugih turških muslimanskih manjšin, Tibetancev, kristjanov ter drugih verskih skupnosti in cerkva, ter naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti do Hongkonga v skladu s skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije ter temeljnim zakonom Hongkonga, in sicer z zaustavitvijo načrtovane reforme mestnega volilnega sistema ter izpustitvijo prodemokratičnih zakonodajalcev in aktivistov na prostost; prav tako poziva Kitajsko, naj spoštuje macajski temeljni zakon, ki bo veljal do leta 2049, in določbe skupne izjave Kitajske in Portugalske(14), ki preprečujejo vmešavanje v volilne procese države in delovanje medijev;

12.  poudarja, da bo pri oblikovanju svojega stališča upošteval stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu; znova izraža resno zaskrbljenost zaradi različnih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in opozarja, da je popolno spoštovanje temeljnih vrednot bistvenega pomena, ne glede na razlike med obema sistemoma;

13.  poziva Kitajsko, naj spoštuje mednarodne standarde, tudi kar zadeva njihov vpliv na podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost, revščino, zdravje, pravice delavcev in človekove pravice; poziva Kitajsko, naj v okviru spodbujanja trajnostne trgovine in razvoja sprejme konkretne ukrepe za ratifikacijo in izvajanje štirih preostalih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; obžaluje, da je bilo več mednarodnih gospodarskih družb, zlasti v sektorju oblačil in tekstila, tarča splošnega bojkota, po tem ko so izrazile zaskrbljenost zaradi poročil o prisilnem delu v Xinjiangu in sklenile, da prekinejo dobavo iz te pokrajine, in ostro obsoja politiko, ki jo proti njim vodi kitajska vlada; ponovno naproša Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj hitro pripravita poslovno svetovanje o dobavnih verigah, ki bo gospodarske družbe informiralo o tveganju, da utegne biti uporabljeno prisilno delo Ujgurov, in zagotavljalo podporo pri hitrem iskanju alternativnih virov in dobaviteljev;

14.  poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito in uspešno uporabo zakonodaje o notranjem trgu ter katerega koli okvira primerne skrbnost ali prepovedi uvoza blaga ali proizvodov, pridobljenih s prisilnim delom, da bi izključili subjekte, ki delujejo na notranjem trgu EU in so neposredno ali posredno vpleteni v kršitve človekovih pravic v Xinjiangu; nadalje poziva evropska podjetja na Kitajskem, naj v okviru svoje družbene odgovornosti temeljito preiščejo uporabo prisilnega dela v svojih dobavnih verigah;

15.  poziva visoko komisarko OZN za človekove pravice, naj začne neodvisno pravno preiskavo domnevnega genocida, domnevnih kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev človekovih pravic, vključno s programi prisilnega dela, v več kitajskih regijah, ter poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo politično podporo in pridobijo mednarodno podporo za tako preiskavo; poziva kitajske oblasti, naj omogočijo prost, smiseln in neoviran dostop do te regije; je zelo zaskrbljen zaradi poročil o programih dela v Tibetu, ki jih kitajske oblasti označujejo tudi kot „tabore za poklicno usposabljanje“; poziva Kitajsko, naj spoštuje svoje obveznosti v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom glede spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin v Xinjiangu, Tibetu in Notranji Mongoliji;

16.  obsoja, da so svoboda izražanja, svoboda združevanja in svoboda tiska na Kitajskem močno omejene; obžaluje politično preganjanje številnih novinarjev, ki so bili prisiljeni v izgnanstvo; poziva Kitajsko, naj zagotovi, da bodo lahko vsi novinarji svoje delo opravljali svobodno, brez ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti svobodo tiska in medijev; poziva EU, naj podpre svobodo govora in svobodne medije na Kitajskem z ustanovitvijo evropskega sklada za demokratične medije, ki bo podpiral neodvisno novinarstvo;

17.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlagani obvezni okvir za potrebno skrbnost na področju človekovih pravic in podpre prizadevanja za sprejetje podobnega instrumenta v okviru Organizacije združenih narodov;

18.  poziva Komisijo, naj kitajskim oblastem izrazi zaskrbljenost zaradi novega odloka št. 15, ki še dodatno omejuje verne in njihove voditelje;

19.  poziva države članice, naj v celoti izvedejo sveženj ukrepov, ki je bil dogovorjen po uvedbi zakona o nacionalni varnosti za Hongkong julija 2020, in pregledajo svojo azilno, migracijsko, vizumsko in rezidenčno politiko za hongkonške državljane; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj ocenita in posodobita sklepe o Hongkongu; poziva k ciljno usmerjenim ukrepom v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, če je to potrebno, da bi obravnavali represijo v Hongkongu; poleg tega poziva Kitajsko, naj razveljavi zakon o nacionalni varnosti, ki ga je junija 2020 uvedla za Hongkong; poziva države članice, ki imajo še veljavne pogodbe o izročitvi s Kitajsko in Hongkongom, naj začasno ustavijo posamezne izročitve, kadar koli bi bil posameznik zaradi izročitve izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, kadar bi bil posameznik obtožen iz politično motiviranih razlogov, v drugih primerih, ko bi bili tarča pripadniki etničnih manjšin, predstavniki prodemokratične opozicije v Hongkongu in oporečniki na splošno, ter kadar bi izročitev pomenila kršitev obveznosti EU na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah;

20.  priporoča, naj vodstvo EU in države članice zavrnejo vabila na zimske olimpijske igre v Pekingu, če se stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem in v Hongkongu ne bo izboljšalo in če pred tem dogodkom ne bo prišlo do vrha/dialoga na visoki ravni o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki bi imel oprijemljive rezultate;

21.  obžaluje, da Kitajska podpira najbolj zatiralske režime na svetu, zlasti v Siriji, Iranu in Severni Koreji, pa tudi v Venezueli in na Kubi;

Analiza in opredelitev tveganj, ranljivosti in izzivov

22.  meni, da bi morala prihodnja strategija EU za odnose s Kitajsko zagotoviti potrebna orodja in podatke za obravnavanje političnih, gospodarskih, socialnih in tehnoloških groženj, ki izvirajo iz Kitajske, med drugim iz njene pobude En pas, ena pot, strategije dvojnega kroženja, 14. petletnega načrta, pobud „Made in China 2025“ in „China Standards 2035“ ter njenih ukrepov v okviru sodelovanja z državami Srednje in Vzhodne Evrope, vključno z modernizacijo in krepitvijo zmogljivosti kitajske vojske ter posledic, ki jih to ima za strateško neodvisnost Unije in večstranski red, ki temelji na pravilih; ugotavlja, da je treba nujno zagotoviti politično voljo in sredstva za izvajanje strategije EU za povezljivost; poziva k večjemu usklajevanju med strategijo EU za povezljivost in mrežo „Blue Dot Network“, da bi zagotovili trajnostno alternativo pobudi En pas, ena pot; pozdravlja dogovor voditeljev skupine G7 o oblikovanju partnerstva za boljšo obnovo za svet – pobudo „Build Back Better World“ (B3W) – kot alternativo kitajski pobudi En pas, ena pot; poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo to pobudo in k njej prispevajo;

23.  poziva Komisijo, naj naroči vseevropsko revizijo odvisnosti EU od Kitajske v nekaterih strateško pomembnih in ključnih sektorjih, vključno s farmacevtskim blagom, razčlenjeno po državah članicah, po možnosti na nacionalni in podnacionalni ravni, pri čemer naj se opre na svojo nedavno celovito analizo z naslovom „Strateške odvisnosti in zmogljivosti“ (SWD(2021)0352), v kateri so določeni načrti za zmanjšanje tveganj v zvezi z neželeno odvisnostjo, ob hkratnem ohranjanju splošnih odnosov s Kitajsko, ki bi morali biti čim bolj vzajemni in uravnoteženi ter usklajeni z vrednotami in strateškimi prednostnimi nalogami EU;

24.  poziva Komisijo in Svet, naj pripravita mehanizme za usklajen odziv na omenjene grožnje, zlasti tako, da:

25.  poudarja, da sta dvostransko in neusklajeno sodelovanje nekaterih držav članic s Kitajsko ter neobveščanje Komisije pri podpisu memorandumov o soglasju s tretjimi državami kontraproduktivna, saj slabita globalno vlogo EU ter ogrožata pogajalsko prednost, ki jo imajo države članice, kadar nastopajo kot Unija, in ne kot posamezni državni akterji; poziva države članice, naj ne podpisujejo takih memorandumov, ne da bi se pred tem posvetovale s Svetom in Komisijo; poziva, naj se na ravni EU vzpostavi mehanizem za usklajevanje, s katerim bi obravnavali ta vprašanja; opozarja, da člen 24 PEU unije navaja, da „države članice dejavno in brez pridržkov podpirajo zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in medsebojne solidarnosti“ ter se „[v]zdržijo [...] vsakršnega ravnanja, ki je v nasprotju z interesi Unije ali ki bi lahko zmanjševalo njeno učinkovitost v vlogi povezovalne sile v mednarodnih odnosih“;

26.  poudarja, da bi morale institucije EU, države članice, različni generalni direktorati Komisije in Evropski parlament redno usklajevati izvajanje strategije za odnose med EU in Kitajsko, pa tudi nacionalnih strategij in politik v zvezi s Kitajsko, da bi zagotovili celovito in dosledno politiko, ki ne bi ločeno obravnavala političnih področij; meni, da bi bilo treba politike usklajevati tudi z regionalnimi in lokalnimi akterji, ki vzpostavljajo in ohranjajo odnose s Kitajsko;

27.  izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejših hibridnih napadov, kitajskega industrijskega vohunjenja in kibernetske kraje v škodo evropskih podjetij; poudarja, kako pomembno je okrepiti zasebne in javne kibernetske zmogljivosti; poziva k tesnejšemu sodelovanju in vzpostavitvi sistema za odpravo zlonamernih dejanj Kitajske v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetskimi napadi, prisilnimi prenosi tehnologije, kibernetskim vohunjenjem in kibernetsko omogočeno krajo intelektualne lastnine; poudarja, da je treba spodbujati tesnejše sodelovanje z Natom in državami skupine G7 za boj proti hibridnim grožnjam, vključno s kibernetskimi napadi in dezinformacijskimi kampanjami, ki izvirajo iz Kitajske, med drugim z omogočanjem državam članicam, da prostovoljno uvedejo kolektivne protiukrepe, tudi če narava napadov ni dovolj resna, da bi se bilo mogoče sklicevati na 5. člen pogodbe o Natu ali člen 42(7) PEU;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja in usklajuje ukrepe, s katerimi bi se zoperstavili tujemu financiranju naših demokratičnih procesov, ki ga izvaja Kitajska, vključno z zajemom elit in tehniko kooptiranja visokih uradnikov in nekdanjih politikov EU;

29.  izraža zaskrbljenost zaradi odločnega in na trenutke agresivnega diplomatskega pritiska kitajskih oblasti, na primer na predsednika češkega senata; odločno poudarja, da institucije EU nikakor ne smejo podleči pritisku, grožnjam ali cenzuri s strani kitajskih medijev; je zaskrbljen zaradi neupravičenega pritiska kitajskih uradnikov na raziskovalce in akademike iz vse EU, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi s Kitajsko, vključno z dejavnostmi Konfucijevih inštitutov v EU;

Vzpostavljanje partnerskih povezav s podobno mislečimi partnerji

30.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj usklajuje ukrepe Unije s podobno mislečimi partnerji na področju varstva človekovih pravic in podpore ljudem na Kitajskem, v Hongkongu in Macau ter kitajski diaspori po svetu, pa tudi pri obrambi liberalne demokracije po svetu, zlasti v Hongkongu in na Tajvanu, da bi Kitajsko pritegnili k spoštovanju mednarodnega prava, pravice do javnih demonstracij kot uveljavljanja svobode izražanja in svobode zbiranja, svobode plovbe, med drugim v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, preleta in mirnega reševanja sporov; poudarja tudi, da bi morala taka partnerstva in večstransko sodelovanje s podobno mislečimi partnerji zajemati vse elemente in ukrepe, navedene v novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko;

31.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi kitajskih neomajnih in ekspanzivnih politik v Južnokitajskem morju, Vzhodnokitajskem morju in Tajvanski ožini, zlasti nenehnih kitajskih vojaških provokacij Tajvana; poudarja, da sta sedanje stanje v Tajvanski ožini in svoboda plovbe v indijsko-pacifiški regiji ključnega pomena za EU in njene države članice; ponavlja, da nasprotuje vsem enostranskim ukrepom, ki bi lahko povečali napetosti in ogrozili sedanje stanje; spodbuja konstruktiven razvoj odnosov med Kitajsko in Tajvanom ter poudarja, ter da ne sme biti nobena sprememba njunih odnosov uvedena v nasprotju z voljo tajvanskih državljanov; se strinja s pomisleki, ki sta jih izrazili Japonska in ZDA zaradi novega zakona na Kitajskem, ki kitajske ladje obalne straže pooblašča za uporabo orožja proti tujim plovilom, ki posegajo na ozemlje, ki ga Kitajska šteje za svojega; poziva EU, naj ta vprašanja obravnava v novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko ter strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji ter okrepi večstranske diplomatske izmenjave za mirno reševanje sporov in nesoglasij v skladu z mednarodnim pravom, vključno s konvencijo UNCLOS;

32.  poziva države članice, naj si prizadevajo za tesnejše sodelovanje z drugimi demokratičnimi in podobno mislečimi partnerji, kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Južna Koreja, Avstralija, Nova Zelandija in Tajvan, ter poziva ESZD in države članice, naj prednostno obravnavajo in okrepijo strateški partnerstvi z združenjem ASEAN in Afriško unijo;

33.  meni, da je za EU bistveno, da v okviru čezatlantskega dialoga o Kitajski, ki vključuje parlamentarno razsežnost, razvija in spodbuja ambiciozne in dinamične čezatlantske odnose z vlado ZDA na podlagi naše skupne zgodovine, vrednot in interesov; poudarja, kako pomembno je partnerstvo med EU in ZDA pri ohranjanju in dokazovanju enotne moči svetovnih liberalnih demokracij, med drugim z našim delom v večstranskih organizacijah; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti novi dialog med EU in ZDA o Kitajski eden od mehanizmov za spodbujanje naših skupnih interesov in obvladovanje razlik ter za reformo večstranskih organizacij v okviru reda, ki temelji na pravilih; meni, da bi morala EU še naprej krepiti svojo operativno avtonomijo in odpornost na zunanje grožnje;

34.  poudarja, da mora EU pozorno spremljati spreminjajočo se vlogo Kitajske in njen vse večji vpliv v večstranskih organizacijah, vključno z OZN, ki ji Kitajska nameni drugi največji finančni prispevek, ter za ustrezen odziv zagotoviti boljše usklajevanje med državami članicami in podobno mislečimi partnerji ter združevanje moči svetovnih liberalnih demokracij; ugotavlja, da kitajska vlada z večjim sodelovanjem z mednarodnimi in večstranskimi institucijami, kot so OZN, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), Interpol, Organizacija za prehrano in kmetijstvo, Mednarodna telekomunikacijska zveza in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), vključno z organi za določanje standardov, želi preoblikovati norme, standarde in prakse na svetovni ravni v korist dolgoročne geopolitične strategije in ekonomskih interesov Kitajske; obžaluje, da je namen kitajske domače cenzure, ki se med drugim zdaj izvaja v okviru OZN, prirejanje postopkov za zmanjšanje nadzora nad ravnanjem Kitajske, zlasti v primeru etničnih ujgurskih muslimanov in drugih turških muslimanskih manjšin; poziva EU, naj se v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji bori proti temu razvoju dogodkov;

35.  poudarja, da iz Kitajske prihaja največ pripadnikov mirovnih sil med petimi stalnimi članicami varnostnega sveta OZN, vendar Kitajska ni hotela sprejeti oddelkov poglavja VII ustanovne listine OZN in stebra „odgovornost zaščititi“; poudarja, da je EU vključila odgovornost zaščititi v svoje zunanje delovanje;

36.  poziva k tesnejšemu sodelovanju EU z Natom pri izzivih, ki jih za varnost predstavlja Kitajska; podpira predlog Nata o oblikovanju politične strategije za približevanje svetu, v katerem bo Kitajska svetovna velesila; poziva, naj ta strategija temelji na različnih scenarijih razvoja odnosov s Kitajsko, vključno z možnostjo nadaljnjega zmanjševanja varnosti v Južnokitajskem morju, ter poziva k dialogu in uskladitvi z državami varnostnega dialoga četverice; pozdravlja prizadevanja Nata za pozorno spremljanje varnostnih posledic vse večje fizične prisotnosti Kitajske na Arktiki in tudi v Afriki; priporoča, naj se sodelovanje med EU in Natom na področju varnostnih izzivov, povezanih s Kitajsko, zadostno upošteva pri pripravi strateškega kompasa EU in pregledu Natovega strateškega koncepta;

37.  pozdravlja namero Sveta, da z novo strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji ter novo strategijo za povezljivost okrepi strateško usmeritev, prisotnost in delovanje EU v indijsko-pacifiški regiji; ugotavlja, da bi morala biti vsaka taka nova strategija skladna s strategijo za odnose med EU in Kitajsko;

38.  meni, da bi morala Komisija pravočasno in izčrpno poročati o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu, največjem sporazumu o prosti trgovini na svetu, da bi ocenila razvoj dogodkov na terenu; z zanimanjem pričakuje predvsem, kako bodo vprašanja, kot je določanje standardov v azijsko-pacifiški regiji, in določbe o pravilih o poreklu vplivale na strateške interese EU; ugotavlja, da EU sicer ni podpisnica celovitega regionalnega gospodarskega partnerstva, a bo sporazum vplival tudi nanjo; poudarja, da celovito regionalno gospodarsko partnerstvo ne vsebuje določb o trgovini in trajnosti, vključno z delovnimi in socialnimi standardi ter podnebnimi in okoljskimi cilji;

39.  v kontekstu regionalne dinamike ponovno poudarja pomen trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Tajvanom, tudi pri zadevah, povezanih z multilateralizmom in STO, tehnologijo in javnim zdravjem, pa tudi bistvenim sodelovanjem na področju kritičnih dobav, kot so polprevodniki; ugotavlja, da je Tajvan polnopravna članica STO; znova poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata za dvostranski sporazum o naložbah s Tajvanom in nemudoma začneta izvajati oceno učinka, javno posvetovanje in predhodno študijo s tajvanskimi oblastmi;

40.  poziva Komisijo, naj oblikuje konkretne predloge in ukrepe za olajšanje polnega sodelovanja Tajvana kot opazovalca pri sestankih, mehanizmih in dejavnostih SZO, ICAO in Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC);

Spodbujanje odprte strateške avtonomije, med drugim v trgovinskih in naložbenih odnosih

41.  poudarja, da pogojevanje naložb in trgovine samo po sebi ne zadostuje za odziv na kitajsko odločnost; meni, da bi morala EU povečati strateško neodvisnost z obravnavanjem drugih razsežnosti svojih odnosov s Kitajsko, zlasti digitalne in tehnološke suverenosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba vlagati v inovacije in raziskave ter oblikovati konkurenčno in suvereno industrijsko strategijo na področjih, kot so med drugim proizvodnja mikročipov in polprevodnikov, rudarjenje redkih zemelj, računalništvo v oblaku in telekomunikacijska tehnologija, da bi zmanjšali odvisnost EU od Kitajske, vedno z namenom, da se zagotovi boljša uskladitev teh strategij s politikami drugih podobno mislečih liberalnih demokracij, obenem pa preuči potencial za združevanje virov in ustvarjanje novih sinergij;

42.  ugotavlja, da je bila v okviru covida-19 Kitajska pri blagovni menjavi leta 2020 največja partnerica EU, trgovinska bilanca pa se je še naprej prevešala v škodo EU; vendar opozarja, da so ZDA še vedno največja partnerica EU pri blagovni menjavi in storitvah skupaj; meni, da bosta gospodarska rast Kitajske in napovedana rast v naslednjem desetletju znatno vplivali na svetovni gospodarski razvoj; poudarja, da raven vzajemnih naložb iz različnih razlogov ostaja pod potencialom, in priznava gospodarske priložnosti, ki so značilne za širšo regijo; meni, da bo obseg trgovine med Kitajsko in EU zahteval okvir pravil in vrednot, ki bo temeljil na mednarodnih normah; poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic pogoj za sodelovanje v trgovinskih in naložbenih odnosih z EU, in Kitajsko poziva, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in se zaveže spoštovanju človekovih pravic;

43.  poudarja ključno vlogo Evropskega parlamenta v skupni trgovinski politiki EU, v mednarodnih pogajanjih ter pri nadzoru, preizkušanju, ratifikaciji in spremljanju izvajanja trgovinskih in naložbenih sporazumov; poudarja, da se je treba pravočasno in ustrezno posvetovati z Odborom za mednarodno trgovino, ter poziva Komisijo in Svet, naj vzdržujeta reden dialog in izvajata celovito poročanje, ki bo odražalo razvoj dvostranskega trgovinskega in naložbenega programa EU-Kitajska;

44.  poudarja, da je strateški trgovinski in naložbeni odnos med EU in Kitajsko zelo pomemben, ter poziva države članice in institucije EU, naj bodo v komunikaciji s Kitajsko enotne in usklajene; meni, da naložbene pobude v formatu 16+1 ne smejo ogroziti enotnosti EU in ne smejo imeti nasprotnega učinka na prizadevanja za enotno nastopanje;

45.  poziva Komisijo, naj analizira gospodarsko odvisnost EU v strateških sektorjih, kot so kritične surovine, od katerih so nekatere izključno na Kitajskem, in poudarja, da je nujno treba okrepiti odpornost evropskih dobavnih verig; poziva k prizadevanjem za diverzifikacijo in utrditev dostopa EU do ključnih strateških virov, ki so potrebni za pogon dveh motorjev rasti EU, s posebnim poudarkom na 30 elementih iz četrtega posodobljenega seznama kritičnih surovin v letu 2020; opozarja na splošni cilj EU, da vzpostavi svojo odprto strateško avtonomijo v okviru skupne trgovinske politike; ponovno poudarja vse večji pomen povezave med trgovino in varnostjo v mednarodni trgovinski politiki EU;

46.  poziva k večji preglednosti, skladnosti in usklajevanju med državami članicami pri zadevah, povezanih z dvostranskimi naložbenimi projekti in posli, zlasti v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v strateška sredstva in kritično infrastrukturo; opozarja na povezave med gospodarsko odvisnostjo in zunanjim političnim vplivom na ravni držav članic; opozarja, da je treba v prihodnje okrepiti uredbo EU o pregledu neposrednih tujih naložb, da bi preprečili morebitne naložbe, ki bi lahko ogrozile varnost in javni red EU, zlasti s strani podjetij pod državnim nadzorom; države članice poziva, naj urgentno vzpostavijo nacionalni mehanizem pregleda, če ga še nimajo, v skladu s smernicami Komisije iz marca 2020;

47.  je prepričan, da so dvostranski trgovinski in naložbeni odnosi med EU in Kitajsko strateško pomembni in bi morali temeljiti na pravilih, njihovo jedro pa bi morali biti večstranski trgovinski sistem in načelo recipročnosti; ponovno poudarja, da je v zvezi s trendi gospodarske nevezanosti sicer treba odločneje izvrševati in spoštovati zaveze v celotnem trgovinskem in naložbenem odnosu; poziva Kitajsko, naj prevzame dejavnejšo in odgovornejšo vlogo v STO in drugih večstranskih pobudah ter svojo gospodarsko moč uskladi s svojo stopnjo razvoja ter v celoti spoštuje vse svoje obveznosti v okviru STO in mednarodne obveznosti; poziva Komisijo in kitajske oblasti, naj tesno sodelujejo pri reformi pravilnika STO, da bi spodbudili bolj trajnostni razvoj, spodbudili zeleni prehod in digitalno revolucijo ter zagotovili stabilnost in pravno varnost na mednarodnem trgovinskem prizorišču;

48.  je zaskrbljen zaradi vse bolj neuravnoteženih gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko; poudarja, da so ponovno uravnoteženje in pravičnejši konkurenčni pogoji bistvenega pomena za interese EU; meni, da morata Kitajska in EU kljub razlikam med svojima gospodarskima sistemoma vzpostaviti enake konkurenčne pogoje in ploden odnos; v zvezi s tem poudarja tekoče delo EU pri krepitvi njenih trgovinskih orodij, obenem pa priznava, da je treba ohraniti odprt dialog o skupnih izzivih, kot je svetovni boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da mora EU nujno dokončati svoje samostojne ukrepe, vključno s strožjo uredbo EU o pregledu neposrednih tujih naložb, zakonodajo o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, hitrim sprejetjem odločnega in učinkovitega mednarodnega instrumenta za javna naročila, ukrepi za izvoz tehnologije z dvojno rabo, učinkovitim instrumentom proti prisili, svežnjem zakonodaje o trajnostnem upravljanju podjetij in zakonodajo o dobavni verigi z obveznimi zahtevami glede potrebne skrbnosti, ki bi morala določati tudi prepoved uvoza prisilnega dela; meni, da bi bilo treba sprejeti dodatne ciljno usmerjene ukrepe v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic;

49.  znova izraža globoko zaskrbljenost zaradi številnih ovir, s katerimi se srečujejo evropska podjetja pri dostopu do kitajskega trga in poslovanju na njem; je zaskrbljen, da bo kitajska „strategija dvojnega kroženja“, predstavljena v njenem 14. petletnem načrtu, še poslabšala poslovno okolje za podjetja iz EU; ponovno poudarja svojo posebno zaskrbljenost zaradi praks izkrivljanja trga, kot so med drugim industrijske subvencije, ugodna obravnava kitajskih podjetij v državni lasti, kraja intelektualne lastnine, prisilni prenosi tehnologije in lokalizacija podatkov, presežne industrijske zmogljivosti v sektorjih, kot sta jeklarstvo in s tem povezan damping izvoza, druge nepoštene trgovinske prakse in splošno vse večje politično vmešavanje v poslovno okolje, vključno z zasebnim sektorjem; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje s podobno mislečimi partnerji v STO, da bi razvili skupen pristop k boju proti nepoštenim kitajskim trgovinskim praksam; pozdravlja dialog med EU in ZDA o Kitajski kot sredstvo za sodelovanje na področjih, kot so vzajemnost, multilateralizem, prakse, ki izkrivljajo trg, ter gospodarska in druga strukturna vprašanja, pri katerih lahko usklajevanje med EU in ZDA prinese dodano vrednost; je prepričan, da so ustrezne informacije o zakonodajnem in regulativnem razvoju na kitajskem trgu ključnega pomena, saj ta ni pregleden in ga vodi država; v zvezi s tem opozarja na pomen pogostih in odkritih razprav z institucijami EU, gospodarsko zbornico Evropske unije na Kitajskem in vsemi našimi partnerji na terenu;

50.  meni, da je primerno razpravljati posebej o negativnih trgovinskih učinkih izkrivljanja, ki ga povzroča svetovna presežna zmogljivost jekla in aluminija, in o morebitnih rešitvah, pa tudi o pomenu obravnave industrijskih subvencij v Svetovni trgovinski organizaciji; poziva Kitajsko, naj začne znova sodelovati v dejavnostih globalnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti, da bi odpravila presežne zmogljivosti in znova vzpostavila enake konkurenčne pogoje; ugotavlja, da letna proizvodnja surovega jekla že četrto leto podira rekorde, čeprav Kitajska načrtuje, da bo zaprla zastarele proizvodne obrate in posodobila proizvodnjo; spodbuja kitajske oblasti, naj izpolnijo svoje zaveze in zmanjšajo proizvodnjo surovega jekla;

51.  v zvezi s tem opozarja na povezave med trgovino, patenti in standardi; meni, da so standardizacija in normativni elementi čedalje večje mednarodne konkurence bistveni za trgovinsko politiko EU, zato bi morali biti eden od ključnih stebrov njene strateške industrijske politike; opozarja, da se o standardizaciji poroča kot o tveganem področju, na katerem se lahko Kitajska oddalji in oddvoji; poudarja, da je obravnava ponarejanja pri prizadevanjih EU na področju trgovinskih vidikov varstva intelektualne lastnine na samem vrhu seznama prednostnih nalog; je zaskrbljen, ker Kitajska ostaja vir največjega deleža ponarejenega in piratskega blaga, ki prihaja v EU, tako v smislu vrednosti kot obsega; poudarja, da je sporazum o geografskih označbah med EU in Kitajsko prvi korak v boju proti ponarejanju, in poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za zaščito intelektualne lastnine EU, vključno s patenti; je zaskrbljen, ker kitajska sodišča vse pogosteje uveljavljajo svetovno pristojnost za določanje poštenih, razumnih in nediskriminatornih licenčnih pogojev za standardne patente, podjetjem pa onemogočajo, da bi izpodbijala njihove odločitve; poudarja, da ta praksa kitajskim podjetjem omogoča, da ne plačujejo poštene cene za uporabo standardnih patentov, prav tako pa ogroža evropske raziskave; poziva Komisijo, naj na tem področju sodeluje z mednarodnimi partnerji; poziva, naj se v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji EU, predvsem ZDA, več pozornosti nameni kršitvam na področju digitalizacije in komunikacij v vseh ustreznih organih, vključno z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo OZN; poziva, naj se organizira več političnih razprav na temo posledic kitajskih pobud, kot je „Made in China 2025“ ali čedalje odmevnejša pobuda „China Standards 2035“; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi vse večjega digitalnega avtoritarizma Kitajske in njenih prizadevanj, da bi ta model digitalnega upravljanja uveljavila po vsem svetu; poudarja, da je treba v okviru pobude za skupno izjavo skleniti sporazum STO o elektronskem poslovanju, da bi v odnosu do Kitajske spodbujali osnovno raven odprtosti in enake konkurenčne pogoje;

52.  poziva, naj se več pozornosti nameni evropskim malim in srednjim podjetjem, ki so v trgovinskih in naložbenih odnosih s Kitajsko, in pozdravlja, da Komisija podpira pobude, ki so prijazne do malih in srednjih podjetij, na primer portal Access2Markets, orodje za samoocenjevanje pravil o poreklu (RCSA) ali služba za pomoč MSP glede pravic intelektualne lastnine na Kitajskem;

53.  je seznanjen z načelno sklenitvijo celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko na politični ravni, pa tudi s prizadevanji Komisije za odpravo pomanjkljivosti, povezanih z asimetričnostjo dostopa do trga, enakimi konkurenčnimi pogoji in trajnostnim razvojem s sodelovanjem, ki temelji na pravilih; opozarja pa, da trgovinski odnosi ne potekajo v praznini;

54.  poziva Komisijo, naj se, preden bo sprejela morebitne nadaljnje korake za sklenitev in podpis celovitega sporazuma o naložbah, posvetuje s Parlamentom; poziva Kitajsko, naj sprejme konkretne ukrepe za ratifikacijo in izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela št. 29 in 105 o prisilnem delu; poudarja, da se je Kitajska zavezala tudi, da bo učinkovito izvajala ratificirane konvencije Mednarodne organizacije dela in si prizadevala za ratifikacijo drugih posodobljenih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

55.  ugotavlja, da ima 26 držav članic EU sklenjene stare dvostranske sporazume o naložbah s Kitajsko;

56.  vendar opozarja, da zgolj s celovitim sporazumom o naložbah ne bo mogoče rešiti vseh težav, ki ovirajo gospodarske in politične odnose, zato ga je treba obravnavati v okviru okrepljenega in odločnejšega nabora enostranskih ukrepov EU; poudarja, da bo Evropski parlament, preden bo zavzel stališče, temeljito preučil sporazum, vključno z razdelkom o trajnostnem razvoju;

57.  poudarja, da bi bila pravilno izvajanje in učinkovito izvrševanje ključna dejavnika uporabnosti in uspešnosti sporazuma pri odpravljanju strukturnih nesorazmerij v trgovinskih in naložbenih odnosih; poudarja vlogo in pomen strukturiranih in pogostih izmenjav z uradom glavnega uradnika Komisije za trgovino pri prizadevanjih za oceno prihodnjega izvajanja celovitega sporazuma o naložbah, če bo sprejet; v zvezi s tem opozarja in poudarja, kako pomembna je parlamentarna demokracija pri spodbujanju medsebojnega razumevanja, pregledne komunikacije in poštenega dialoga;

58.  pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma med EU in Kitajsko o geografskih označbah in poudarja, kako pomembno je, da ga obe strani učinkovito izvajata in uveljavljata na trgih; pozdravlja pričakovano razširitev sedanjega sporazuma, v katerega naj bi obe strani dodali še 350 imen geografskih označb; poudarja, da bi bil lahko ta omejeni sporazum o geografskih označbah model in podlaga za prihodnje sporazume o geografskih označbah; spominja, da bo imel glavni uradnik Komisije za trgovino ključno vlogo pri spremljanju in izboljševanju skladnosti s sporazumom; poziva ga, naj se nemudoma odzove, če se sporazum ne bo pravilno izvajal;

59.  poudarja, da Kitajska še zdaleč ni svobodno tržno gospodarstvo glede na zelo velik vpliv države na gospodarstvo in sprejemanje odločitev podjetij glede cen, stroškov, proizvodnje in vložkov; v zvezi s tem spodbuja Kitajsko, naj sprejme nadaljnje ukrepe za bolj odprt trg za svoja in tuja podjetja, ki poslujejo na Kitajskem;

60.  poziva k povečanju financiranja za projekte, povezane z uvajanjem omrežja 5G, in raziskave na področju tehnologij 6G, umetne inteligence in tehnologije velepodatkov, da bi v prihodnosti zagotovili varnost omrežij in večjo digitalno suverenost, kar bo ključnega pomena za digitalizacijo in gospodarsko rast, pa tudi za premostitev tehnološkega razkoraka med EU in Kitajsko ter odpravo tveganj, ki so jim članice in partnerice Nata lahko izpostavljene z vključitvijo kitajske tehnologije 5G v telekomunikacijska omrežja, saj bi tak ukrep lahko ogrozil prihodnost demokratičnega upravljanja; poziva tudi k usklajeni strategiji EU za kibernetsko varnost in k povečanju zmogljivosti držav članic na tem področju, med drugim za okrepitev zaščite pred grožnjami za kritično infrastrukturo EU, ki izhajajo iz tretjih držav, vključno s Kitajsko;

61.  poudarja, kako pomembna je priprava uredbe o umetni inteligenci ter okvira o etični in civilni odgovornosti za sisteme umetne inteligence in z njo povezane tehnologije, ki spodbujajo inovacije, v središču katerih so ljudje in zasebnost, v sodelovanju s ključnimi strateškimi partnerji, ki delijo liberalne in demokratične vrednote EU; poudarja, da sistemi socialnega točkovanja niso skladni s temeljnimi vrednotami EU; poudarja potrebo po tem, da EU ohrani pravice posameznikov; zato poudarja, da se takih politik in orodij nadzora v nobenem primeru ne bi smelo uporabljati v EU; v zvezi s tem poudarja, da si mora EU prizadevati za omejevanje nadnacionalnega dosega digitalnega zatiranja in se proti njemu boriti;

Zaščita in spodbujanje temeljnih evropskih interesov in vrednot s prevzemom vloge učinkovitejšega geopolitičnega akterja

62.  meni, da bi si morala EU še naprej prizadevati za to, da postane učinkovitejši geopolitični akter, in sicer z enotnejšim geopolitičnim pristopom držav članic ter spodbujanjem njihove strateške neodvisnosti in zmogljivosti v sodelovanju z ZDA in drugimi podobno mislečimi partnerji;

63.  poudarja, da je od uspeha evropske sosedske politike odvisna zmogljivost EU za prevzem vloge svetovnega akterja; opozarja na vse večjo vlogo Kitajske v neposredni bližini EU, vključno z državami kandidatkami; poziva k strateškemu pristopu na ravni EU pri odzivanju na kitajske ukrepe z naložbami, posojili in poslovnimi dejavnostmi v sosednjih državah, zlasti na Zahodnem Balkanu; poziva, naj si EU aktivno prizadeva, da bi tem državam ponudila izvedljive alternativne rešitve namesto kitajskih naložb;

64.  opozarja, da je treba okrepiti orodja EU za lastno obrambo, povečati zmogljivosti za zaščito čezmorskih interesov, prevzeti bolj proaktivno, dosledno in strateško vlogo v neposrednem sosedstvu ter zagotoviti, da bodo države članice poenotile svoj geopolitični pristop;

65.  meni, da bi morala konferenca o prihodnosti Evrope zagotoviti forum za razpravo o zunanjem delovanju EU, na primer o vprašanjih v zvezi z varstvom človekovih pravic, in za razpravo o tem, kako doseči odprto strateško avtonomijo; poudarja, kako pomembne so razprave o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem in krepitvijo skupne zunanje in varnostne politike EU, na primer z razširitvijo mandata podpredsednika/visokega predstavnika, da bi ta lahko deloval v imenu EU, in za sprejetje potrebnih ukrepov, da bi se omogočilo glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih zunanjepolitičnih področjih; poziva države članice, naj okrepijo medsebojno obrambno sodelovanje, da bi izboljšali evropske strateške obrambne zmogljivosti in oblikovali celovito evropsko obrambno unijo, ki bi vključevala evropske vojaške zmogljivosti;

66.  poudarja, da je treba ESZD zagotoviti mandat in potrebne vire za spremljanje in obravnavanje kitajskih dezinformacijskih operacij in boj proti njim, vključno z ustanovitvijo posebne projektne skupine StratCom za Daljni vzhod, osredotočene na dezinformacije, ki izvirajo iz Kitajske; poziva Kitajsko, naj ne uporablja prikritih sredstev za vplivanje na javne razprave v EU; spodbuja Komisijo, naj razvije vseevropski regulativni sistem, s katerim se bo medijskim podjetjem, ki jih financirajo ali nadzorujejo vlade tretjih držav, preprečil prevzem evropskih medijskih podjetij, da se ohrani neodvisno in svobodno poročanje medijev v EU; predlaga diverzifikacijo medijev v kitajščini v Evropi s spodbujanjem sodelovanja med evropskimi mediji in mednarodnimi partnerji, kot je Tajvan; poudarja tudi, da je treba v ESZD in Komisiji na splošno nujno znatno povečati strokovne zmogljivosti v zvezi s Kitajsko;

67.  poudarja pomen neodvisnih študij in raziskav o Kitajski na univerzah, v možganskih trustih, raziskovalnih institucijah in šolah v EU brez kitajske finančne podpore ali vpliva, da se zagotovita akademska integriteta in svoboda govora; zato poziva EU, naj razvije program za financiranje raziskav in jezikovnega usposabljanja v zvezi s Kitajsko v EU;

68.  poudarja, da je treba uvesti programe za študij kitajske kulture, jezika in politike, neodvisne od vpliva Kitajske komunistične stranke, na primer s tesnejšimi stiki s tajvanskimi akademskimi krogi in družbo;

69.  poziva Komisijo, naj upošteva in v svojo strategijo vključi hitro naraščajoče zanimanje Kitajske za Arktiko in njeno delovanje v arktični regiji; poziva k pripravljenosti za zagotavljanje svobode plovbe po severni morski poti; je seznanjen z naložbami Kitajske v raziskave in strateško infrastrukturo na Arktiki ter ugotavlja, da EU ne sme izgubiti vpliva v tej pomembni regiji;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost vladi Ljudske republike Kitajske.

(1) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1. (2) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 13. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0375. (4) UL C 158, 30.4.2021, str. 2. (5) UL C 11, 13.1.2020, str. 25. (6) UL C 433, 23.12.2019, str. 103. (7) UL C 238, 6.7.2018, str. 108. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0174. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0027. (10) UL C 369, 11.10.2018, str. 156. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0337. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0255. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0016. (14) Skupna izjava Kitajske in Portugalske z dne 13. aprila 1987 o vprašanju Macaa.