Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti tistih z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo(1), z dne 11. junija 2015 o strateških vojaških razmerah na območju Črnega morja po nezakoniti priključitvi Krima k Rusiji(2), z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(3), z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji(4), z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani(5), z dne 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo(6), z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope(7), z dne 19. decembra 2019 o ruskem zakonu o „tujih agentih“(8), z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Rusiji: zastrupitev Alekseja Navalnega(9), z dne 21. januarja 2021 o aretaciji Alekseja Navalnega(10), z dne 29. aprila 2021 o Rusiji, primeru Alekseja Navalnega, kopičenju vojske na meji z Ukrajino ter ruskih napadih v Češki republiki(11) in z dne 10. junija 2021 o uvrstitvi nemških nevladnih organizacij na ruski seznam nezaželenih organizacij in pridržanju Andreja Pivovarova(12),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju članstva Ruske federacije v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter izhajajočih zavez in obveznosti,

–  ob upoštevanju omejevalnih ukrepov EU v odziv na krizo v Ukrajini, ki se izvajajo od leta 2014,

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter nato v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

–  ob upoštevanju rezultatov zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve 14. marca 2016, zlasti dogovora o petih načelih za usmerjanje politike EU do Rusije, in sklepov Evropskega sveta o Rusiji z dne 24. in 25. maja 2021 ter z dne 24. junija 2021 o zunanjih odnosih,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. junija 2021 z naslovom Odnosi med EU in Rusijo – zoperstavljanje, omejevanje in sodelovanje (JOIN(2021)0020),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. junija 2020 z naslovom Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne (JOIN(2020)0008),

–  ob upoštevanju skupne izjave mednarodne krimske platforme z dne 23. avgusta 2021,

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0259/2021),

A.  ker je Rusija sestavni del evropske celine in največja soseda EU ter ker med Rusijo in državami članicami EU obstajajo močna zgodovinska medsebojna odvisnost ter kulturne in človeške vezi; ker razvoj dogodkov v Rusiji z vidika njenih politik in značaja njenih oblasti neposredno vpliva na EU in njeno bližnje sosedstvo; ker je EU kljub uvedbi ovir leta 2014 še vedno največja trgovinska partnerica Rusije, Rusija pa peta največja trgovinska partnerica EU; ker je EU tudi največja vlagateljica v Rusijo;

B.  ker Parlament razlikuje med ruskim ljudstvom in režimom predsednika Putina, ki je stagnirajoča avtoritarna kleptokracija pod vodstvom dosmrtnega predsednika, obkroženega z oligarhi; ker so kritični ukrepi, predlagani v tem priporočilu, torej usmerjeni zoper režim predsednika Putina ter njegova kriminalna dejanja in protidemokratične politike, obenem pa je poudarjeno, da je ruskim državljanom nujno treba ponuditi pomoč in jim pokazati, da jim je Evropska unija pripravljena prisluhniti;

C.  ker je glavni interes EU, da se na evropski celini in drugod ohranijo svoboda, stabilnost in mir, ki jih ogrožajo agresivne politike ruskih oblasti, ki so eden od glavnih izzivov za strateško in zunanjepolitično agendo EU;

D.  ker je demokratična prihodnost Rusije mogoča; ker si ruski državljani, tako kot vsi ljudje, prizadevajo za univerzalne vrednote svobode in demokracije; ker bi EU morala ruskemu ljudstvu predstaviti konkretne predloge za vzajemno koristno sodelovanje;

E.  ker mora strategija EU za Rusijo združevati dva glavna cilja: ustaviti zunanjo agresivnost in notranje zatiranje, ki ju izvaja Kremelj, ter vzpostaviti stik z ruskimi državljani in jim pomagati pri gradnji drugačne prihodnosti, ki bi koristila vsem ljudem na evropski celini, tudi Rusom;

F.  ker odnosi EU z Rusko federacijo temeljijo na načelih mednarodnega prava, ustanovnimi načeli OVSE, demokraciji, mirnem reševanju sporov in dobrih sosedskih odnosih; ker sedanja ruska vlada zaničuje ta načela, čeprav se jim je zavezala; ker Rusija zlorablja mednarodne institucije, zlasti OZN in OVSE, za preprečevanje uveljavljanja pravice in reševanja sporov po vsem svetu;

G.  ker se je Rusija leta 2019 ponovno pridružila Svetu Evrope, vendar nadaljuje obsežne kršitve človekovih pravic in ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice;

H.  ker je zunanja politika predsednika Putina očitno agresivna in revizionistična, saj se želi prikazati kot zagovornik ruskih interesov ter poskuša prevzeti nadzor nad ozemlji, za katera meni, da so bila izgubljena po razpadu Sovjetske zveze, in drugimi; ker cilji Putinovega režima vključujejo tudi: uveljavljanje njegove oblasti kot velesile; krepitev vmešavanja režima v nekdanje sovjetske in druge države; postavljanje suverenosti močnih držav nad pravico drugih držav do suverenosti; uporabo pojma zaščite etničnih Rusov v tujini kot utemeljitve za hibridno vojno in dezinformiranje; uporabo območij zamrznjenih konfliktov kot strateškega elementa za vmešavanje v prizadete države ter preprečevanje njihovega približevanja EU in Natu; uporabo energetskih virov in nezakonitih praks pranja denarja kot orodij za manipulacijo in izsiljevanje; spodkopavanje modela liberalne demokracije ter prikazovanje Rusije kot moralno superiorne in Zahoda kot moralno inferiornega; zatiranje demokracije, demokratične opozicije in pravice ljudi do izražanja njihove svobodne volje v Rusiji; ker režim predsednika Putina zlasti zavrača multilateralizem in mednarodni red, ki temelji na pravni državi, in ne upošteva mednarodnega prava, vključno z načeli iz Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine iz leta 1975 in Pariške listine OVSE iz leta 1990, kar kažejo med drugim ustavne spremembe iz leta 2020, katerih postopek sprejemanja je Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) ocenila za očitno neprimernega in ki so v nasprotju tako z rusko zakonodajo kot z obveznostmi v okviru OVSE; ker Rusija ni izvršila več kot tisoč sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

I.  ker sedanji ruski režim ogroža mir in varnost v Evropi, saj nadaljuje sistematične kršitve človekovih pravic svojega ljudstva in agresijo na področju zunanje politike, med drugim z: obsežnimi vojaškimi vajami in krepitvijo vojaške prisotnosti; nezakonito zasedbo in priključitvijo Krima; kršitvijo ozemeljske celovitosti in destabilizacijo Ukrajine, Gruzije in Republike Moldavije; podpiranjem zamrznjenih konfliktov in nespoštovanjem sporazumov o premirju v Gruziji in Ukrajini; domnevnimi terorističnimi dejanji na ozemlju držav članic EU, na primer Češke; kibernetskimi in drugimi napadi na občutljivo infrastrukturo v državah članicah EU; kršitvami mednarodnega prava; vmešavanjem v volitve ter vdiranjem v morski in zračni prostor držav v regijah Baltskega morja in Črnega morja; ker je neustrezen odziv EU na različne ruske napade po napadu na Gruzijo leta 2008 Rusijo spodbudil, da je nadaljevala agresivno vojaško in politično kampanjo v sosedstvu in drugod ter s tem oslabila in spodkopala na pravilih temelječ mednarodni red ter stabilnost v Evropi in drugje;

J.  ker ruska uprava še naprej kopiči ofenzivno orožje in namešča vojaške enote ob mejo z EU v kaliningrajski enklavi;

K.  ker glede na nedavno oceno Natove skupine za razmislek Rusija s sedanjim režimom pomeni dolgoročno grožnjo za evropsko varnost; ker je Rusija postavila nova in modernizirala stara vojaška oporišča na severu države; ker je Rusija status svoje severne flote nadgradila v status vojaškega okrožja, okrepila različne enote svojih oboroženih sil in ponovno obudila koncept obrambe z bastijoni, namenjenimi zaščiti svojih strateških zmogljivosti; ker ima okrepljena prednja prisotnost Nata na vzhodnem krilu ključno vlogo pri odvračanju Rusije od destabilizacijskih dejavnosti, vključno s kopičenjem vojaške moči v zahodnem vojaškem območju; ker propad nadzora nad oborožitvijo z Rusijo (na primer njeni odstopi od pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega in Pogodbe o odprtih zračnih prostorih) in premajhen napredek na področju jedrske razorožitve v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter ruska zavrnitev nove pogodbe o prepovedi jedrskega orožja pomenijo veliko tveganje za varnost evropskih državljanov; ker poleg tega Rusija nevarno posodablja jedrske in konvencionalne zaloge orožja in njihove nosilce ter uvaja tehnologije za destabilizacijo (hiperzvočni jedrski izstrelki, torpedi itd.);

L.  ker je kremeljski režim zlasti v marcu in aprilu 2021 znatno okrepil svojo vojaško prisotnost na vzhodni in severni meji Ukrajine, kar je največja koncentracija ruskih vojaških enot od leta 2014; ker je kremeljski režim preklical pravico do prehoda skozi del Črnega morja v smeri Kerške ožine za vojne ladje in trgovska plovila drugih držav in s tem krši pravico do plovbe, ki jo zagotavlja Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, katere podpisnica je Rusija;

M.  ker Rusija zagotavlja dosledno politično in gospodarsko podporo nezakonitemu in spornemu režimu Aleksandra Lukašenka v Belorusiji; ker je politična in gospodarska naložba predsednika Putina v preživetje nezakonitega Lukašenkovega režima edini razlog, da lahko Lukašenko nadaljuje kruto preganjanje Belorusov, ki zahtevajo spoštovanje človekovih pravic, svobodne in pregledne volitve, pravno državo in pravosodje; ker ima nedavni politični razvoj dogodkov v Belorusiji in Rusiji številne skupne značilnosti, procesi v obeh državah pa imajo močan medsebojni vpliv; ker protesti proti avtoritarnemu režimu in zahteve po spremembah v Belorusiji navdihujejo podobne zahteve ruskega ljudstva; ker kremeljske oblasti vse bolj zatirajo politično opozicijo pred prihajajočimi volitvami v dumo septembra 2021 z omejevanjem in onemogočanjem udeležbe ter preprečevanjem nekaterim opozicijskim politikom, da bi kandidirali na volitvah, ter tako uničujejo politično konkurenco in kradejo možnost poštenih volitev, kot je storil tudi diktatorski režim v Belorusiji avgusta 2020;

N.  ker si Rusija predsednika Putina še naprej prizadeva destabilizirati države kandidatke in pridružene države vzhodnega partnerstva EU, njen namen pa je ustvariti ovire ali zaustaviti postopek njihovega vključevanja; ker se uporablja politika vsiljevanja potnih listov za povečevanje števila ruskih rojakov in dejansko širitev ruske jurisdikcije na ozemljih, ki jih je Rusija zasedla, in odcepljenih ozemljih, zlasti Pridnestrja, Južne Osetije, Abhazije, Donbasa in Krimskega polotoka; ker ta dejanja pomenijo kršitev mednarodnega prava;

O.  ker so bile z ruskimi ustavnimi reformami leta 2020 revidirana zgodovina druge svetovne vojne z očiščenjem sovjetske zgodovine in imenovanjem Rusije za naslednico Sovjetske unije, uvedena pravica do mednarodnega posredovanja za obrambo ruskih rojakov in prepovedane razprave o vračanju ozemelj, ki si jih lasti Rusija, tujim akterjem;

P.  ker bi EU morala pozorno spremljati položaj Rusije in njeno vpletenost v Afganistanu, saj si Rusija prizadeva izkoristiti umik Zahoda v svojo korist in zapolniti nastalo politično praznino;

Q.  ker so države članice EU, ki dovoljujejo dvojno državljanstvo, izpostavljene ruski politiki vsiljevanja potnih listov; ker države članice EU, ki so sprejele ureditev „zlatih potnih listov“, omogočajo privržencem Kremlja, da uživajo evropsko kakovost življenja z denarjem, ki je bil ukraden ruskemu ljudstvu, in širijo korupcijo v EU;

R.  ker Rusija izvaja koncept sovražnega „ruskega sveta“, da bi pripravila podlago za svoje vmešavanje v tujih državah v bran ruskim rojakom; ker „ruski svet“ promovirajo mediji v državni lasti, kot sta Russia Today (RT) in Sputnik, v maternih jezikih držav članic EU; ker kremeljski propagandni stroj izkorišča pandemijo COVID-19 za povečanje razkola med državami članicami EU, prikazuje EU kot nesposobno obvladati pandemijo, širi dvome glede cepiv, ki jih je odobrila Evropska agencija za zdravila, odvrača ljudi v EU od cepljenja in vrača ugled Rusije v očeh prebivalstva EU, zlasti s promocijo cepiva Sputnik V;

S.  ker številne lokalne nevladne organizacije in radikalne skupine, vključno s političnimi gibanji, prejemajo ruska sredstva;

T.  ker je Rusija še naprej dejavna v več delih sveta, vključno z Zahodnim Balkanom, Srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom, severno Afriko, podsaharsko Afriko, Latinsko Ameriko in Arktiko; ker ruska vlada uporablja svojo paravojaško organizacijo (Wagner Group) za podporo diktatorskim režimom po svetu in spodkopava prizadevanja EU in mednarodne skupnosti za blažitev sporov, izgradnjo miru in zagotavljanje stabilnosti; ker je za regijo Zahodnega Balkana, ki vključuje potencialne nove države članice EU, značilna močna ruska prisotnost, zlasti za Srbijo; ker je bila v Črni gori leta 2016 ruska vojaška obveščevalna agencija (GRU) vključena v poskus strmoglavljenja državnega parlamenta in umora predsednika vlade, da bi sestavila prorusko vlado, usmerjeno proti Natu, ter preprečila pristop Črne gore k Natu;

U.  ker je po mnenju EU kremeljski režim v eksploziji dveh skladišč streliva leta 2014, v katerih sta bila ubita dva češka državljana in je bila povzročena velika materialna škoda, vključil aktivne ruske obveščevalne agente; ker so bili agenti GRU odgovorni tudi za poskus umora Sergeja in Julije Skripal v Združenem kraljestvu leta 2018 z živčnim bojnim strupom novičok; ker so bili agenti GRU obtoženi tudi poskusa umora Emiliana Gebreva, lastnika tovarne orožja, dveh drugih oseb v Bolgariji leta 2015 ter Zelimhana Hangošvilija, ki so ga leta 2019 v Berlinu umorili ruski agenti; ker so nezakonita dejanja kremeljskega režima na ozemlju Češke, Bolgarije in številnih drugih držav članic EU, Združenega kraljestva in držav vzhodnega partnerstva huda kršitev njihove suverenosti; ker kremeljski režim ni pripravljen sodelovati v preiskavah teh kaznivih dejanj in ščiti ključne osumljence;

V.  ker je obžalovanja vredno, da ruske oblasti namerno ali nenamerno zapirajo svojo državo v partnerstvo s Kitajsko, kar lahko samo oslabi Rusko federacijo in celotno evropsko celino, zlasti pa kitajskim oblastem omogoči, da razširijo svojo prisotnost in vpliv v Srednji Aziji in Sibiriji;

W.  ker Kremelj nadaljuje z dezinformacijami, propagando in hibridnim vmešavanjem v notranjo politiko in demokratične postopke EU, s čimer ogroža temeljne vrednote EU, torej spoštovanje demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, ter lahko spodkopava politike nacionalnih vlad, širi obrekovanja in prikazuje zahod kot sovražnika, spodbuja sovraštvo, nestrpnost in nostalgijo po Sovjetski zvezi, na novo piše zgodovino sovjetskih zločinov ter poglablja razdor med Rusijo in Evropo, zlasti z državami, ki so nekoč bile v komunističnem bloku; ker so institucije EU in njenih držav članic, pa tudi objekti strateškega pomena in demokratični procesi, kot so volitve, stalno tarča ruskih kibernetskih napadov; ker najvišja stopnja v hierarhiji ruske pravoslavne cerkve podpira Putinov režim; ker ruska zakonodaja dovoljuje zatiranje verskih skupin, ki se štejejo za ekstremistične; ker nedavne ugotovitve o tesnih in rednih stikih med ruskimi uradniki, vključno s člani varnostne službe, in predstavniki skupine katalonskih separatistov v Španiji zahtevajo poglobljeno preiskavo; ker bi se to lahko izkazalo za še en primer ruskega vmešavanja v države članice in nenehnih poskusov Rusije, da izkoristi katero koli vprašanje, da bi spodbudila notranjo destabilizacijo v EU;

X.  ker je kombinacija zahodnih sankcij za Rusijo, zmanjšanje prihodkov od izvoza fosilnega goriva, nekonkurenčnega gospodarstva, visokih odhodkov za vojsko in domačih socialnih transferjev Rusiji povzročila finančne težave; ker je Rusija v indeksu zaznavanja korupcije za leto 2020 uvrščena na 129. mesto med 180 državami, saj množična korupcija na državni ravni vpliva na kakovost javnih storitev za rusko prebivalstvo, ki ostajajo premalo financirane, vključno z javnim zdravstvom, kar je še posebej pomembno med pandemijo; ker skoraj 19 milijonov Rusov živi pod pragom revščine;

Y.  ker so sankcije, ki jih je ruska vlada uvedla med drugim proti predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju, podpredsednici Evropske komisije Věri Jourovi in uradnikom šestih drugih držav članic, nesprejemljive in neutemeljene, saj so brez kakršne koli pravne utemeljitve; ker je ruska vlada tudi odobrila seznam „neprijaznih držav“, ki vključuje Češko in ZDA;

Z.  ker je bilo več kot 60 odstotkov uvoza EU iz Rusije leta 2019 energentov; ker bi EU morala zmanjšati odvisnost svojega gospodarstva, zlasti v energetskem sektorju, od ruske dobave plina na trge EU, ki zdaj znaša 48 % in bi se lahko povečala; ker je evropski zeleni dogovor pomemben instrument geopolitične varnosti EU in se v skladu z napovedmi Evropske komisije pričakuje, da se bo v primeru izvajanja zelenega dogovora uvoz nafte in zemeljskega plina po letu 2030 močno zmanjšal, pri čemer se bo v primerjavi s številkami iz leta 2015 uvoz nafte zmanjšal za 78–79 % in uvoz zemeljskega plina za 58–67 %;

AA.  ker je v Evropi poraba plina dosegla vrhunec, zmogljivosti plinovoda Severni tok pa v tem trenutku niso polno izkoriščene; ker je razdiralna odločitev nekaterih držav članic o gradnji Severnega toka 2 neskladna z vrednotama energetske unije, in sicer solidarnostjo in zaupanjem; ker plinovod Severni tok 2 ni združljiv s cilji evropskega zelenega dogovora, da bi do leta 2030 vsaj za 55 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 popolnoma odpravili neto emisije toplogrednih plinov;

AB.  ker bi EU morala pozvati Rusijo, naj zagotovi prost in neoviran dostop do t. i. trofejnih arhivov, ki so bili leta 1944 in 1945 premeščeni v Moskvo z ozemelj, ki jih je zasedala Sovjetska zveza, ter do zgodovinskih arhivov in artefaktov, ki jih je iz evropskih držav odpeljalo rusko carstvo in se trenutno hranijo v Rusiji;

AC.  ker so pravna država, neodvisno sodstvo in svobodni tisk bistvo odpornih demokratičnih družb;

AD.  ker Ruska federacija predstavlja grožnjo za evropsko varnost, pa tudi zatira svoje lastno ljudstvo; ker se razmere v Rusiji zelo poslabšujejo, saj predsednik Putin vse bolj zatira demokratične sile v Rusiji, da bi utišal notranje kritike, politično opozicijo in aktiviste, ki delujejo na področju boja proti korupciji, omejil njihovo svobodo zbiranja in oviral njihove dejavnosti ter dejavnosti ruske civilne družbe, kar dokazuje tudi to, da so le dva tedna po aretaciji Alekseja Navalnega ruske oblasti pridržale več kot 11 000 mirnih protestnikov, tako da je število Rusov, pridržanih od januarja 2021, naraslo na več kot 15 000; ker Rusija še naprej nezakonito pridržuje svoje državljane, njen cilj pa so opozicijski voditelji, neodvisni novinarji, protestniki in zagovorniki človekovih pravic; ker so razmere v zaporih v Rusiji grozljive, zaporniki pa žrtve mučenja, nadlegovanja, fizičnih napadov;

AE.  ker je kremeljski režim z zakoni o „tujih agentih“ in „nezaželenih organizacijah“ omogočil stigmatizacijo posameznikov, združenj in medijev, s čimer krši njihove človekove pravice in svobodo izražanja in združevanja, omejuje pravico državljanov, da se angažirajo in prispevajo k ruski civilni družbi, ter ogroža njihovo osebno varnost; ker je kremeljski režim dodatno okrepil te zakone z razširitvijo omejitev na osebe ali subjekte, ki podpirajo „tuje agente“ in „nezaželene tuje organizacije“, s čimer je aktivnim članom civilne družbe, nevladnim organizacijam za človekove pravice in opoziciji sistemsko preprečil udeležbo na parlamentarnih volitvah v Rusiji leta 2021; ker so zlasti novi zakonodajni akti, sprejeti decembra 2020 in januarja 2021, razširili obseg posameznikov in skupin, ki so lahko označeni za „tuje agente“, opredelitev „sredstev iz tujine“ in zahteve za označevanje materialov; ker je bil namen novih osnutkov zakonov iz maja 2021 razširiti učinek zakonodaje na „nezaželene“ organizacije in uvesti prepovedi z retroaktivnim učinkom za potencialne ruske poslanske kandidate; ker ruske oblasti še naprej preganjajo osebe zaradi domnevne povezave s skupinami, označenimi kot ekstremistične, na podlagi preširoko zastavljenega ruskega zakona za boj proti ekstremizmu; ker je odločitev ruskih oblasti, da protikorupcijsko fundacijo pod vodstvom Alekseja Navalnega razglasijo za ekstremistično organizacijo, neutemeljena, diskriminatorna in sprejeta z enim samim ciljem, da uničijo možnosti opozicije za učinkovito sodelovanje v volilnih kampanjah;

AF.  ker po navedbah centra za človekove pravice Memorial ruske oblasti trenutno pridržujejo skoraj 400 političnih zapornikov, s čimer kršijo obveznosti Ruske federacije iz člena 5 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, člena 9 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter člena 23 sklepnega dokumenta dunajskega zasedanja Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi z dne 5. januarja 1989;

AG.  ker je bilo v zadnjih dveh desetletjih v sami Rusiji ali na tujih tleh več poskusov umorov ali uspelih umorov nasprotnikov režima in neodvisnih novinarjev, vključno z Ano Politkovsko, Borisom Nemcovim, Aleksandrom Litvinenkom, Sergejem in Julijo Skripal, Sergejem Protazanovom, Petrom Verzilovim, Vladimirjem Kara-Murzo, Aleksejem Navalnim, Zelimhanom Hangošvilijem in drugimi; ker osebe, ki so organizirale te zločine ostajajo neidentificirane in nekaznovane, saj je neprestano zatiranje nestrinjanja v družbi še hujše zaradi nekaznovanja policije in varnostnih sil ter nepripravljenosti sodstva, da bi preganjalo dejanske storilce teh kaznivih dejanj; ker so predstavniki opozicije redno tarča verbalnih in osebnih napadov ter razčlovečenja s strani vlade ali provladnih medijev; ker je parlamentarna skupščina OVSE v poročilu o umoru Borisa Nemcova ugotovila, da glavna težava pri obravnavanju nekaznovanosti niso zmogljivosti ruskih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ampak politična volja; ker je parlamentarna skupščina OVSE v poročilu ugotovila tudi, da bi bila temeljita preiskava atentata prvi korak k reševanju ozračja nekaznovanosti v Rusiji;

AH.  ker se je z nezakonitimi ustavnimi spremembami predsedniku Putinu omogočila opustitev omejitev predsedniških mandatov leta 2024 in še bolj okrnila pravica do poštenega sojenja v Rusiji, vključno s tem, da je predsednik pridobil pooblastilo za imenovanje sodnikov ustavnega in vrhovnega sodišča ter sprožitev imenovanja vseh zveznih sodnikov in razrešitev višjih zveznih sodnikov;

AI.  ker se stanje na področju svobode medijev v Rusiji hitro slabša, saj je ruska vlada pospešila svojo dolgoletno kampanjo za izkoreninjenje civilne družbe in neodvisnega tiska ter organizacijam, kot so Meduza, Radio Free Europe/Radio Liberty, VTimes, For Human Rights, Evropska ustanova za demokracijo in Odprta Rusija, grozi s težavnimi zakonodajnimi, regulativnimi in birokratskimi obremenitvami, da bi zadušila dostop do vseh virov financiranja, ki jih vlada in njeni zavezniki ne morejo nadzorovati, in jih označila za „tuje agente“ ali „nezaželene“, s čimer diskreditira te skupine in visoka novinarska načela ter načela človekovih pravic, ki jih predstavljajo, brez katerih Rusija ne more biti demokratična, uspešna in svobodna; ker medijski prostor v Rusiji nadzoruje in si lasti država ter ker ni javne radiotelevizije, preostalih nekaj neodvisnih medijskih virov pa je v finančnih težavah in se spoprijema s preganjanjem, vključno s fizičnimi napadi in zaprtjem svojih delavcev; ker je bilo od leta 1992 v Rusiji ubitih 58 novinarjev; ker zakon o „državnem internetu“ omogoča vladi, da blokira vsakršno neželeno internetno vsebino; ker osnovo demokratične družbe, ki temelji na pravni državi, tvori tudi svobodno in neodvisno delovanje organizacij civilne družbe in medijev;

AJ.  ker se možnosti za nepristransko opazovanje volitev v zadnjem desetletju v Rusiji postopoma krčijo, saj ni določb o neposredni akreditaciji državljanov kot opazovalcev volitev, zato so ti prisiljeni, da delujejo v imenu kandidatov ali medijev, kar je v nasprotju s samo idejo neodvisnega nadzora civilne družbe nad volitvami in je prav tako v nasprotju z mednarodnimi standardi; ker je bila Rusija v poročilu o svobodi v svetu iz leta 2021 uvrščena v kategorijo „nesvobodnih“ držav; ker so temeljne svoboščine državljanov omejene ter ker je volilno okolje v Rusiji nadzorovano, rusko ljudstvo pa se odvrača od udeležbe na javnih protestih z obremenjujočimi birokratskimi postopki, vzpostavljenimi za pridobitev dovoljenja, in s policijskim nasiljem med mirnimi protesti;

AK.  ker ti dogodki v državi napovedujejo možno poslabšanje stanja v času parlamentarnih volitev v Rusiji septembra 2021 in bi lahko vodili v nadaljnje zatiranje politične opozicije v Rusiji, vključno s hudimi kršitvami človekovih pravic; ker ruske oblasti v zaporu ali domačem priporu pridržujejo ključne opozicijske akterje parlamentarnih volilnih kampanj; ker bo nadaljevanje zatiranja opozicijskih kandidatov, ki ga ruske oblasti izvajajo z zlorabo postopkov registracije in selektivnim usmerjanjem na politične nasprotnike in organizacije civilne družbe na ulicah in sodiščih z izmišljenimi primeri, preprosto zatrlo vse upe o poštenih parlamentarnih volitvah septembra 2021, saj s temi ukrepi režim v Rusiji uničuje politično konkurenco in pluralistično demokracijo;

AL.  ker so dvomi o tem, da bodo prihodnje parlamentarne volitve svobodne in poštene, torej utemeljeni;

AM.  ker je Parlament ob več priložnostih izrazil zaskrbljenost zaradi stanja demokracije, sistematičnega nespoštovanja pravne države, temeljnih pravic in načel, krčenja prostora za neodvisne akterje in oporečnike ter napada na svobodo medijev v Rusiji; ker nepretrgano naraščajoče sistemsko zatiranje opozicije v Rusiji s strani Kremlja odpira oči celotni mednarodni skupnosti in ker mora biti EU na to pripravljena ter razviti skladno strategijo odziva; ker bi zlasti EU morala v času pred parlamentarnimi volitvami leta 2021 in po njih izvajati vse večji pritisk na kremeljski režim, da bi zagotovila pravico ruskega ljudstva do svobodnih volitev, v katerih imajo vse politične stranke enak dostop in enake možnosti;

AN.  ker se skupnost LGBTI+ v različnih delih Ruske federacije srečuje z obsežno diskriminacijo, vključno z nadlegovanjem, mučenjem, zapornimi kaznimi in uboji, in ker so razmere še posebej nevarne v Čečeniji, ki je leta 2017 začela čistko oseb LGBTI+ ter pridržala in mučila več deset oseb, pri čemer sta bili najmanj dve ubiti, številne pa so morale varno zatočišče poiskati v tujini; ker obstoječa zakonodaja prepoveduje vsakršno javno razpravo o „netradicionalnih spolnih razmerjih“; ker je bila po nezakonitih ustavnih spremembah sprejeta zakonodaja, ki negativno vpliva na pravice oseb LGBTI+, vključno s pravico do poroke in vzgoje otrok;

AO.  ker še naprej obstajajo resne vrzeli v uradnem odzivu na veliko razširjenost nasilja na podlagi spola in nasilja v družini v Rusiji, vključno s tem, da ni zadostne zaščite in pravnih sredstev za žrtve; ker osnutek zakona o nasilju v družini, ki je bil predlagan novembra 2019, ni zagotovil celovite opredelitve nasilja v družini; ker je parlament v začetku leta 2020 preložil pregled osnutka zakona in ta do zdaj še ni bil pregledan; ker je ruska varuhinja človekovih pravic ugotovila, da se je nasilje v družini med pandemijo COVID-19 strmo povečalo, prijavljeni primeri pa so se med spomladansko omejitvijo gibanja več kot podvojili; ker bi strategija EU za Rusijo zato morala obravnavati vse večjo diskriminacijo in neenakost spolov, pa tudi pravice žensk, oseb LGBTI+ in drugih manjšin v Rusiji;

AP.  ker je demokratična preobrazba Rusije glavni geopolitični varnostni interes EU, Rusija predsednika Putina pa ostaja največji izziv za evropsko varnost;

AQ.  ker je Parlament v resolucijah z dne 17. septembra 2020, 21. januarja 2021 in 29. aprila 2021 pozval podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrela k pregledu politike EU do Rusije, vključno s petimi vodilnimi načeli, dogovorjenimi leta 2016, ter poudaril, da bodo prihodnji odnosi EU z Rusijo odvisni od hitrosti (ali počasnosti) ruske demokratične preobrazbe; ker je poleg tega institucije EU pozval, naj oblikujejo nov celovit strateški pristop ob predpostavki, da mora dialog z Rusijo nujno temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic;

AR.  ker bi morala posodobljena strategija EU upoštevati različne scenarije in različen možen razvoj dogodkov ter predvideti jasne odzive na ruske kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, vključno z učinkovitimi instrumenti proti ruskemu vmešavanju in širjenju dezinformacij ter instrumenti za selektivno sodelovanje, kadar je to mogoče; ker je Parlament poleg tega pozval Svet, naj nemudoma začne pripravljati in sprejme strategijo EU za prihodnje odnose z demokratično Rusijo, vključno s široko ponudbo spodbud in pogojev za krepitev tamkajšnjih teženj, usmerjenih v svobodo in demokracijo;

AS.  ker je pet vodilnih načel EU za odnose z Rusijo kremeljski režim odvrnilo od novih napadov na Ukrajino, ne obravnavajo pa zajezitve zatiranja ruskega ljudstva, ki ga izvaja predsednik Putin; ker pet vodilnih načel EU za odnose z Rusijo ostaja veljavnih kot funkcionalen okvir, vendar jih je treba povezati z otipljivo strategijo za uresničitev ciljev EU v odnosih z Rusijo, med drugim z nastopom proti sovražnim politikam Kremlja in z odvračanjem od novih napadov na ruske sosede ter zaostritvijo posledic za vojaške akcije v tujih državah, vključno z akcijami nadomestnih sil in plačancev; ker bi bilo treba pet načel dopolniti, da bi zajezili zatiranje ruskega ljudstva, ki ga izvaja predsednik Putin in širše destabilizacijske dejavnosti Kremlja, saj s sedanjim ruskim vodstvom ni možnosti za bistvene izboljšave;

AT.  ker bi morala biti nova strategija EU osredotočena na načela „zavrnitve, zajezitve in sodelovanja“, da bi se povečala zmogljivost EU za boj proti grožnjam Kremlja, zlasti v regiji vzhodnega partnerstva, vključno z Belorusijo, pa tudi v Rusiji, in sicer z zagovarjanjem človekovih pravic in pomočjo Rusiji pri demokratični preobrazbi v skladu z načelom „demokracija na prvem mestu“; ker bi moral biti splošni ključni cilj EU oblikovanje odnosov z Rusko federacijo tako, da se ohranijo mir, stabilnost, varnost, blaginja, suverenost in ozemeljska celovitost vseh držav v EU in njenem sosedstvu, spoštuje mednarodno pravo, človekove pravice in pravna država pa ostanejo naša vodilna načela; ker najnovejši razvoj dogodkov v Rusiji kaže, da bi morala biti strategija EU za Rusijo veliko bolj proaktivna in mora imeti jasno opredeljen cilj „sodelovanja“, ki se ne bi smel osredotočati le na tradicionalno „selektivno“ sodelovanje s Kremljem, ampak bolj na „strateško“ sodelovanje z rusko civilno družbo za pomoč pri preobrazbi Rusije v demokracijo;

AU.  ker bi morala strategija EU za Rusijo temeljiti na podpori svobodi in demokraciji; ker bi morala takšna strategija koristiti varnostnim interesom EU in poleg tega Rusiji ponuditi konstruktiven dialog; ker bi bil konstruktiven odnos v interesu EU in Rusije ter njunih ljudstev; ker je še vedno mogoče sodelovati na področjih skupnih interesov ter pri reševanju težav in strateških izzivov, kot sta podnebna politika in boj proti terorizmu, ter obenem spodbujati vrednote človekovih pravic, pravne države in demokracije in zagotoviti, da bo morebitna prihodnja krepitev dvostranskih odnosov odvisna od izpolnjevanja zavez, ki jih je Ruska federacija sama sprejela v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo v skladu z njeno ustavo in mednarodnimi obveznostmi;

AV.  ker se mora EU obenem osredotočiti na ohranjanje svoje verodostojnosti, kar zadeva njeno v vrednote usmerjeno ravnanje na nacionalni ravni, s precej bolj neposrednim in iskrenim spoštovanjem pravne države in temeljnih pravic, saj policijsko nasilje, zastarela kazenska zakonodaja ter nasprotovanje enakosti spolov in raznolikosti v nekaterih državah članicah škodijo ugledu in verodostojnosti EU v tujini; ker mora EU poleg tega izražati primerljiva pričakovanja do vseh partnerjev z obsojanjem kršitev mednarodnega prava, doslednim izvajanjem strogih posledičnih ukrepov in izogibanjem uporabi dvojnih meril pri ocenjevanju takšnih kršitev;

AW.  ker je enotnost med državami članicami EU najboljša politika za odvračanje Rusije od izvajanja destabilizacijskih in subverzivnih ukrepov v Evropi; ker bi EU torej morala biti bolj enotna pri odločanju o tem, kako bo uskladila svojo posodobljeno strategijo, zlasti na strateških področjih, kot so evropska obrambna unija, evropska energetska unija, kibernetska obramba, kibernetski terorizem in strateška komunikacijska orodja, saj je zapostavljanje institucij EU in dajanje prednosti dvostranskim odnosom z državami članicami že dolgo ruska politika v odnosu do EU, katere namen je razkriti in poglobiti notranje razdore v EU; ker bi bili za konstruktiven dialog z ruskimi oblastmi potrebni tesnejše usklajevanje, sodelovanje in enotnost med državami članicami ter odločnejši in trdnejši odziv na kakršno koli provokacijo in agresijo Moskve, da bi našli ravnovesje med trdnostjo in odprtostjo za dialog o vprašanjih skupnega interesa;

AX.  ker bi morala strategija EU o Rusiji podpirati Rusijo na poti k demokratični državi, tako da bi (i) zagotovila odgovor in sprejela ciljno usmerjene kazenske sankcije proti osebam znotraj Kremlja in blizu njega, ki so pripravljeni s krajo ali podkupovanjem zmagati na volitvah ali storiti druge večje zločine proti človekovim pravicam in demokratičnim vrednotam, tako znotraj Rusije kot v neposrednem sosedstvu EU, (ii) zagotovila pomoč državam vzhodnega partnerstva z ambiciozno politiko vključevanja v EU ter z razvojem strateške odgovornosti in geopolitičnih vodstvenih zmogljivosti, potrebnih za izvajanje takšnih politik, ter (iii) vključevala strategijo sodelovanja s prodemokratično družbo Rusije, da bi določila pot za prihodnje odnose z demokratično Rusijo;

AY.  ker Kremelj ocenjuje, da uspešno, cvetoče in demokratično vzhodno sosedstvo EU ogroža stabilnost režima predsednika Putina, ker lahko navadnim ljudem v Rusiji pokaže prednosti mehke moči; ker je zato demokratizacija vzhodnega sosedstva EU v interesu teh držav in EU ter ključnega pomena za prihodnjo demokratizacijo Rusije; ker je resnični cilj Kremlja glede konfliktov v tej regiji delegitimizirati demokratične spremembe kot sredstvo za prenos moči, preprečiti uspešen razvoj teh držav, diskreditirati liberalno demokracijo in izvoziti svoj sistem moči;

AZ.  ker bi morala EU razviti dolgoročno strategijo za Rusijo ob predpostavki, da si rusko ljudstvo, podobno kot ukrajinsko in belorusko, lahko prizadeva svojo državo preoblikovati v demokracijo; ker bo preobrazba Rusije nazaj v demokracijo odvisna od pripravljenosti ruskega ljudstva; ker mora biti EU pripravljena Rusom pomagati uresničiti njihovo željo, da živijo v demokratični državi;

BA.  ker je treba okrepiti vlogo EU kot svetovne akterke in zunanjepolitične pristojnosti institucij EU;

1.  priporoča, da Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko skupaj z državami članicami pregledajo politiko EU do Rusije, vključno s petimi vodilnimi načeli, in oblikujejo celovito strategijo, ki bo temeljila na naslednjih načelih in ukrepih:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in državam G7, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 234, 28.6.2016, str. 14. (2) UL C 407, 4.11.2016, str. 74. (3) UL C 263, 25.7.2018, str. 109. (4) UL C 28, 27.1.2020, str. 97. (5) UL C 224, 27.6.2018, str. 58. (6) UL C 23, 21.1.2021, str. 7. (7) UL C 171, 6.5.2021, str. 25. (8) UL C 255, 29.6.2021, str. 54. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0232. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0018. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0159. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0291.