(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0282),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0205/2021),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0262/2021),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 2 (2)  Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). (2)  Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem vključujočih trgov dela, visoke stopnje zaposlenosti, kolektivnih pogajanj in dostojnih plač, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na ranljive skupine, in sicer otroke, invalide, starše samohranilce, etnične manjšine, kot so Romi, osebe LGBTIQA+, osebe, ki živijo na oddaljenih območjih in starejši, visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja, kot določata člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 (5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost evropski semester vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic in njegovo orodje za spremljanje, tj. pregled socialnih kazalnikov, ter predvideva tesno sodelovanje s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, hkrati pa krepiti konkurenčnost, zagotavljati ustrezne delovne pogoje, spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti ter preprečevali neenakosti in regionalne razlike. (5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor gospodarskih politik, politik zaposlovanja ter socialnih in okoljskih politik. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost bi moral evropski semester dodatno vključevati načela evropskega stebra socialnih pravic in njegovo orodje za spremljanje, tj. pregled socialnih kazalnikov, ter predvideva tesno sodelovanje s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti enakost spolov. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s prehodom Evrope na podnebno nevtralno, socialno vključujoče, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, hkrati pa krepiti konkurenčnost, zagotavljati dostojne delovne pogoje in zanesljive sisteme socialnega varstva, spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti ter vlagati v mlade, pa tudi preprečevati neenakosti in regionalne razlike ter zmanjševati revščino. Nujno je treba zagotoviti kakovostno in trajnostno zaposlovanje, tudi s pobudami o dostojnih delovnih pogojih pri delu na daljavo, pravici do odklopa, starševskem in oskrbovalskem dopustu, pravicah platformnih delavcev ter splošnim pravnim okvirom o podizvajanju s povečano preglednostjo in priporočili o odgovornosti, pa tudi o zdravju in varnosti ter okrepitvi vloge kolektivnih pogajanj. Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 (6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, delo na daljavo, platformno gospodarstvo in demografske spremembe bodo preobrazili evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito obravnavale te strukturne dejavnike in po potrebi prilagodile obstoječe sisteme ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic ter s tem povezanih politik. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje produktivnosti, ustreznih delovnih pogojev, socialne in teritorialne kohezije, navzgor usmerjene konvergence in odpornosti ter uresničevanje fiskalne odgovornosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihove vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. (6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, delo na daljavo, platformno gospodarstvo in demografske spremembe preobražajo evropska gospodarstva in družbe. Delo na daljavo se sicer lahko razume kot premik k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter omogoča skupinam delavcev, ki so bile prej izključene, dostop do trgov dela, vendar prinaša tudi nevarnost brisanja meja med delovnim in zasebnim časom, kar lahko negativno vpliva na temeljne pravice delavcev ter njihovo telesno in duševno zdravje. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito obravnavale te strukturne dejavnike in po potrebi prilagodile obstoječe sisteme ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic ter s tem povezanih politik. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, ki bodo vključevali socialne partnerje, in sicer v skladu s PDEU, evropskim stebrom socialnih pravic in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje produktivnosti, dostojnih delovnih pogojev, socialne in teritorialne kohezije, navzgor usmerjene konvergence in odpornosti ter uresničevanje fiskalne in socialne odgovornosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihove vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. V skladu z izjavo ministrov EU za finance z dne 23. marca 2020, v kateri je bilo napovedano začasno odstopanje od Pakta za stabilnost in rast (v nadaljnjem besedilu: splošna odstopna klavzula), in sporočilom Komisije z dne 2. junija 2021 z naslovom „Usklajevanje ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva“, v katerem je bilo navedeno, da se bo splošna odstopna klavzula še naprej uporabljala v letu 2022 in naj bi se deaktivirala od leta 2023, bi države članice morale v celoti izkoristiti potencial splošne odstopne klavzule za podporo podjetij, ki imajo težave ali niso likvidna, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, da bi zaščitile delovna mesta, plače in delovne pogoje ter vlagale v ljudi in sisteme socialne varnosti. Potencialno tveganje za javne finance, ki ga bo povzročilo podaljšanje, pa tudi morebitne negativne socialne posledice deaktivacije, pričakovane v letu 2023, bi bilo treba oceniti vnaprej. Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 (8)  Voditelji EU so 8. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu(20) priznali, da je evropski steber socialnih pravic temeljni del okrevanja, pri čemer so navedli, da bo njegovo izvajanje okrepilo prizadevanja Unije za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k doseganju navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence ter reševanju demografskih izzivov. Poudarili so, da so socialna razsežnost, socialni dialog in dejavna udeležba socialnih partnerjev bistveni del visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Države članice so menile, da akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, ki ga je predstavila Komisija, zagotavlja koristne smernice za izvajanje stebra, med drugim na področjih zaposlovanja, znanj in spretnosti, zdravja ter socialne zaščite. Pozdravile so nove krovne cilje EU za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem (zaposlenega naj bi bilo 78 % prebivalstva, starega od 20 do -64 let), znanjem in spretnostmi (vsako leto naj bi se 60 % vseh odraslih udeležilo usposabljanj) in zmanjšanjem revščine (za vsaj 15 milijonov oseb, vključno s petimi milijoni otrok) ter revidirani pregled socialnih kazalnikov, saj bodo pripomogli k spremljanju napredka pri izvajanju načel stebra znotraj okvira za usklajevanje politik v kontekstu evropskega semestra. Navedle so, da bosta v času, ko bo Evropa postopoma okrevala po pandemiji COVID-19, prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščita obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, hkrati pa so poudarile, da bo izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic bistveno za zagotovitev številnejših in boljših delovnih mest za vse v okviru vključujočega okrevanja. Poleg tega so poudarile, da je treba tudi na najvišji ravni pozorno spremljati napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in krovnih ciljev EU za leto 2030. (8)  Voditelji EU so 8. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu(20) priznali, da je evropski steber socialnih pravic temeljni del okrevanja, pri čemer so navedli, da bo njegovo izvajanje okrepilo prizadevanja Unije za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k doseganju navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence ter reševanju demografskih izzivov. Poudarili so, da so socialna razsežnost, socialni dialog in dejavna udeležba socialnih partnerjev bistveni del visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Države članice so menile, da akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, ki ga je predstavila Komisija, zagotavlja koristne smernice za izvajanje stebra, med drugim na področjih zaposlovanja, znanj in spretnosti, zdravja ter socialne zaščite. Pozdravile so nove krovne cilje EU za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem (zaposlenega naj bi bilo 78 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let), znanjem in spretnostmi (vsako leto naj bi se 60 % vseh odraslih udeležilo usposabljanj) in zmanjšanjem revščine (za vsaj 15 milijonov oseb, vključno s petimi milijoni otrok) ter revidirani pregled socialnih kazalnikov, saj bodo pripomogli k spremljanju napredka pri izvajanju načel stebra znotraj okvira za usklajevanje politik v kontekstu evropskega semestra. Navedle so, da bosta v času, ko bo Evropa postopoma okrevala po pandemiji COVID-19, prednostni nalogi ustvarjanje delovnih mest, ne pa zaščita obstoječih, in izboljšanje njihove kakovosti, hkrati pa so poudarile, da bo izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic bistveno za zagotovitev številnejših in boljših delovnih mest za vse v okviru vključujočega okrevanja. Poleg tega so poudarile, da je treba tudi na najvišji ravni pozorno spremljati napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in krovnih ciljev EU za leto 2030. Države članice bi morale zagotoviti pravično mobilnost in prenosljivost pravic in upravičenj z boljšim varstvom mobilnih delavcev, vključno s čezmejnimi in sezonskimi delavci, bolj učinkovitimi delovnimi inšpektorati ter uvedbo učinkovitih digitalnih rešitev. __________________ __________________ 20 Evropski svet, izjava iz Porta, 8. maj 2021. 20 Evropski svet, izjava iz Porta, 8. maj 2021. Sprememba 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Brezdomstvo je ena najskrajnejših oblik socialne izključenosti, ki negativno vpliva na telesno in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter na kakovost življenja, kakor tudi na njihov dostop do zaposlovanja ter drugih ekonomskih in socialnih storitev. Evropski parlament, Komisija, nacionalni, regionalni in lokalni organi ter organizacije civilne družbe na ravni Unije so se dogovorili, da bodo vzpostavili evropsko platformo za boj proti brezdomstvu. Njihov končni cilj je odpraviti brezdomstvo do leta 2030, zato so se zavezali izvajanju načela, da je bivališče na prvem mestu, spodbujanju preprečevanja brezdomstva in zagotavljanju dostopa do primernih, varnih in cenovno ugodnih stanovanj ter podpornih storitev za brezdomce ter sprejemanju potrebnih ukrepov politike z ustreznim nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 (9)  Reforme trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi morale temeljiti na nacionalnih praksah socialnega dialoga, da bi se zagotovile poštene plače za dostojen življenjski standard in trajnostno rast. Poleg tega bi morale omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, delovnih pogojih, revščini zaposlenih, izobraževanju ter znanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih. Države članice in Unija bi morale zagotoviti, da se ublažijo socialne posledice ter posledice za zaposlovanje in gospodarstvo, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19, ter da je prehod socialno pošten in pravičen. Še naprej bi si bilo treba prizadevati za krepitev okrevanja ter vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Kot je poudarjeno v Priporočilu Komisije (EU) o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19, je za podporo prehajanju na trgu dela potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo spodbude za začasno zaposlovanje in prehajanje, politike znanj in spretnosti ter izboljšane službe za zaposlovanje. (9)  Reforme trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi morale temeljiti na nacionalnih praksah socialnega dialoga, da bi se zagotovile poštene plače za dostojen življenjski standard in trajnostno rast. Poleg tega bi morale omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, delovnih pogojih, revščini zaposlenih, enakosti spolov, izobraževanju ter znanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih. Države članice bi zato morale upoštevati in krepiti vlogo socialnih partnerjev, spodbujati širitev pokritosti s kolektivnimi pogodbami, pa tudi podpreti visoko gostoto sindikalnih in delodajalskih združenj, da bi zagotovile vključujoče in socialno pravično okrevanje. Države članice in Unija bi morale zagotoviti, da se ublažijo socialne posledice ter posledice za zaposlovanje in gospodarstvo, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19, ter da je prehod socialno pošten in pravičen. Še naprej bi si bilo treba prizadevati za krepitev okrevanja ter vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Kot je poudarjeno v Priporočilu Komisije (EU) o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19, je za podporo prehajanju na trgu dela potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo začasne spodbude za znanja in spretnosti za zaposlovanje in prehajanje, potrjevanje in pridobivanje kompetenc ter izboljšane službe za zaposlovanje. Potrebna je temeljita ocena nacionalnih politik in podpornih shem, ki so bile uporabljene za ublažitev posledic pandemije COVID-19, da bi izkoristili izkušnje in opredelili instrumente za prihodnjo uporabo. Sprememba 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 (10)  Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije, zagotoviti enakost spolov in podpreti zaposlovanje mladih. Zagotoviti bi bilo treba dostop in priložnosti za vse ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, tudi med otroki, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in vključujočih sistemov socialne zaščite, pa tudi z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, med drugim z naložbami v vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter digitalne spretnosti. V luči krize zaradi COVID-19 in glede na staranje družbe je še zlasti pomemben pravočasen in enak dostop do cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja. Še bolj bi si morali prizadevati, da invalidne osebe prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi. (10)  Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije, zagotoviti enakost spolov in spodbujati zaposlovanje mladih. Zagotoviti bi bilo treba dostop in priložnosti za vse ter izkoreniniti revščino in socialno izključenost, tudi med otroki, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in vključujočih sistemov socialne zaščite, pa tudi z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, med drugim z naložbami v vzgojo in varstvo predšolskih otrok, digitalne spretnosti ter vseživljenjsko učenje. Države članice bi morale povečati naložbe v trajnostna, kakovostna delovna mesta in sprejeti celovit pristop za odpravo revščine otrok in podporo staršem otrok v stiski. V vse sektorje politike bi bilo treba vključiti evropsko jamstvo za otroke ter dati prednost financiranju otrokovih pravic, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti obstoječe politike in sklade Unije za konkretne ukrepe, ki prispevajo k odpravi revščine in socialne izključenosti otrok. V luči krize zaradi COVID-19 in glede na staranje družbe je še zlasti pomemben pravočasen in enak dostop do cenovno dostopne dolgotrajne nege in zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi, tudi v zvezi s težavami z duševnim zdravjem na delovnem mestu, in spodbujanjem zdravja. Še bolj bi si morali prizadevati, da invalidne osebe prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model okrepi, obenem pa zagotovijo pravice delavcev, dostojne delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, dostojne plače in dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Sprememba 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 12 (12)  Države članice bi morale v celoti izkoristiti REACT-EU(21), ki bo do leta 2023 dopolnjeval sklade kohezijske politike, Evropski socialni sklad plus, novi mehanizem za okrevanje in odpornost(22) ter druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje, dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe. (12)  Države članice bi morale v celoti izkoristiti REACT-EU21, ki bo do leta 2023 dopolnjeval sklade kohezijske politike, Evropski socialni sklad plus, novi mehanizem za okrevanje in odpornost22 ter druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje, dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Države članice bi tudi morale v celoti izkoristiti revidiran Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta22a, za podporo delavcev, ki so postali presežni zaradi krize zaradi COVID-19. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe. __________________ __________________ 21 Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30). 21 Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30). 22 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). 22 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). 22a Uredba (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013 (UL L 153, 3.5.2021, str. 48). Sprememba 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Evropski parlament je v svoji zakonodajni resoluciji z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic pozval k reviziji smernic za politike zaposlovanja držav članic glede na pandemijo COVID-19 in njene socialne posledice ter posledice za zaposlovanje, da bi se bolje odzvali na krizo. Smernice za politike zaposlovanja držav članic je nujno treba ustrezno spremeniti. V oblikovanje integriranih smernic za rast in delovna mesta bi moral biti poleg Sveta vključen tudi Evropski parlament, da se zagotovi bolj demokratično odločanje.