Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 4(2)(a), (d) in (k) in členov 9, 153 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2017/159 z dne 19. decembra 2016 o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (Cogeca), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. septembra 2019 o socialni razsežnosti ribištva (raziskovalno mnenje)(3),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS),

–  ob upoštevanju konvencije o Mednarodni pomorski organizaciji (IMO),

–  ob upoštevanju konvencije o ustanovitvi Mednarodne organizacije dela (ILO),

–  ob upoštevanju Torremolinoške mednarodne konvencije o varnosti ribiških plovil iz leta 2017,

–  ob upoštevanju Torremolinoškega protokola iz leta 1993 in Capetownskega sporazuma iz leta 2012 o posodobitvi in spremembi Torremolinoške konvencije,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje za osebje na ribiških ladjah (STCW-F) iz leta 1995,

–  ob upoštevanju ribolovne okrožnice OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) št. 966 iz leta 2001 z naslovom „Varnost na morju kot sestavni del upravljanja ribištva“,

–  ob upoštevanju poročila FAO o stanju v svetovnem ribištvu in akvakulturi iz leta 2020,

–  ob upoštevanju konvencije ILO št. 188 iz leta 2007 o delu na področju ribolova,

–  ob upoštevanju prostovoljnih smernic IMO za projektiranje, gradnjo in opremo malih ribiških plovil iz leta 2005,

–  ob upoštevanju poročila Europêche, Cogeca „ribištvo“ in Evropske fundacije za usposabljanje iz decembra 2000 o vzajemnem priznavanju spričeval v morskem ribiškem sektorju v Evropi (Bénodetovo poročilo),

–  ob upoštevanju letnega pregleda pomorskih nesreč in incidentov za leto 2019, ki ga je pripravila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA),

–  ob upoštevanju poročila Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora Komisije za ribištvo (STECF) z dne 26. septembra 2019 o socialnih podatkih v ribiškem sektorju EU (STECF 19-03),

–  ob upoštevanju letnega ekonomskega poročila STECF o ribiški floti EU za leto 2019 (STECF 19-06) in letnega ekonomskega poročila o ribiški floti EU za leto 2020 (STECF 20-06),

–  ob upoštevanju sklepov študije tematskega sektorja Parlamenta za strukturno in kohezijsko politiko o usposabljanju ribičev, objavljene julija 2018,

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja Parlamenta za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja o področju uporabe direktiv o delovnem pravu EU in o tem, kdo ni vključen v te temeljne direktive, objavljene oktobra 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o posebnih ukrepih v skupni ribiški politiki za razvoj vloge žensk(4),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0230/2021),

A.  ker mora skupna ribiška politika (SRP) zagotoviti dolgoročno socialno, gospodarsko in okoljsko trajnost ribištva in akvakulture in ker je treba ta cilj še naprej uresničevati, da se ohrani privlačnost sektorja za delovno silo; ker bi morala ribiška politika, če želi doseči socialno trajnost, vključevati in izboljševati delovne pogoje, zdravje in varnost, usposabljanje, socialno vključenost in primeren življenjski standard; ker socialni pomen ribiškega sektorja in sektorja akvakulture v številnih ribiških skupnostih in regijah EU presega njegov neposredni gospodarski prispevek;

B.  ker so kriza na področju javnega zdravja ter motnje v trgovini in na trgu, ki jih je povzročila pandemija covida-19, prizadele ribiče po vsej Evropi; ker ribiči kljub varnostnim tveganjem in nizkim cenam rib še naprej lovijo in dobavljajo zelo kakovostno hrano; ker so bili med krizo zaradi pandemije covida-19 ribiči opredeljeni kot temeljni delavci, ki opravljajo kritične poklice in zagotavljajo pomembno preskrbo s hrano; ker jim morajo institucije EU nameniti posebno pozornost, ne le zaradi njihove ključne vloge, temveč tudi zaradi pomena za prehransko varnost Unije;

C.  ker je ribištvo v Evropi v zadnjih nekaj letih doživelo velike strukturne spremembe in prestrukturiranje s precejšnjim zmanjšanjem flote, kar je imelo socialne posledice za ribiče in ribiške skupnosti; ker je treba okrepiti ozaveščenost in ker bi bilo treba več pozornosti nameniti socialni razsežnosti ribištva, na primer ocenjevanju socialnih posledic v okviru ocen učinka političnih predlogov, povezanih s SRP;

D.  ker je za različne strategije EU potreben celosten pristop, tudi za strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategijo „od vil do vilic“;

E.  ker je treba upoštevati tudi demografske spremembe v Evropi;

F.  ker trenutno pomanjkanje sistematičnih celovitih podatkov in redne znanstvene analize socialnih vidikov SRP ogrožajo oblikovanje ribiške politike; ker bi lahko ti podatki spodbujali ribolov kot uspešno poklicno pot in način preživljanja obalnih skupnosti ter privabili mlade v ta poklic;

G.  ker ribištvo skupaj z akvakulturo na splošno zagotavlja hrano milijardam ljudi in ker je ta panoga po podatkih FAO pomemben vir delovnih mest in dohodka za preživetje 10–12 % svetovnega prebivalstva; ker je s preostalo ribiško vrednostno verigo povezanih še okrog 140 milijonov dodatnih delovnih mest, zlasti pri predelavi in prodaji ribiških proizvodov;

H.  ker so po podatkih poročila 19-03 STECF ženske predstavljale 5,4 % vseh zaposlenih v flotah za mali priobalni ribolov po vsej EU v primerjavi z 1,9 % v floti za industrijski ribolov in 2,3 % v floti za ribolov v oddaljenih vodah; ker pa ženske predstavljajo večino delovne sile v nekaterih ekstraktivnih dejavnostih ali dejavnostih polkulture, kot je ročno pobiranje školjk, in ker pomembno delo, ki ga opravljajo ženske za ohranjanje drugih dejavnosti, kot so konzerviranje in predelava, pakiranje, izdelava mrež, raztovarjanje ter čiščenje rib (neskatillas), ni zabeleženo; ker je med državami članicami vrzel v podatkih o delu žensk in njihovem pomembnem prispevku k temu sektorju, kar še vedno ni dovolj priznano;

I.  ker je bilo po najnovejših podatkih Eurostata(5) leta 2017 v ribiški industriji EU skupaj zaposlenih okrog 180 000 ljudi, od tega približno tretjina v podsektorjuakvakulture; ker je bilo med njimi 41 000 ljudi zaposlenih v primarnem ribiškem sektorju v Španiji, 29 000 v Italiji, 21 000 v Grčiji, 20 000 v Franciji in 14 700 na Portugalskem; ker so leta 2017 Italija, Grčija in Portugalska proizvedle le 11 % ribolovnih proizvodov v EU, kljub temu, da tem državam pripada 35,9 % delovnih mest iz te panoge; ker so Španija, Francija in Portugalska države članice z najbolj oddaljenimi regijami, kar povečuje njihovo pomorsko razsežnost, in ker ima ribiški sektor v teh regijah temeljno socialno-ekonomsko vlogo;

J.  ker statistični podatki, ki jih je Eurostat objavil(6) leta 2019, kažejo, da je bilo leta 2018 v sektorju kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupno 14,4 % delavcev starih 65 let ali več, in ker je v tem sektorju zaposlenih največ ljudi v tej starostni skupini; ker se delež delavcev v tej starostni skupini od leta 2008 neprestano zmanjšuje, vendar se dejansko število zaposlenih v tej starostni skupini ni zmanjšalo za enak delež;

K.  ker ima ribiški sektor strateško vlogo pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva z ribami in ohranjanju prehrambnega ravnotežja v državah članicah EU in temeljno vlogo pri socialno-ekonomski blaginji obalnih skupnosti, lokalnem razvoju, zaposlovanju, ohranjanju in ustvarjanju gospodarskih dejavnosti, povezanih z njim, ter ohranjanju lokalnih kulturnih tradicij;

L.  ker je treba upoštevati izrazite razlike med flotami, segmenti flot, ciljnimi vrstami rib, ribolovnim orodjem, produktivnostjo, željami potrošnikov in količinami zaužitih rib na prebivalca v državah članicah, pa tudi specifične lastnosti ribiškega sektorja, ki izhajajo iz njegove socialne strukture, oblik trženja ter strukturnih in naravnih neravnovesij med ribolovnimi regijami;

M.  ker je bilo zbiranje socialnih kazalnikov za ribiško ladjevje EU, akvakulturo in ribiško predelovalno industrijo uvedeno z Uredbo (EU) 2017/1004 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko; ker je treba od leta 2018 dalje vsaka tri leta zbrati socialne spremenljivke, med drugim: zaposlenost po spolu, zaposlenost s polnim delovnim časom (EPDČ) po spolu, neplačana delovna sila glede na spol, zaposlenost glede na starost, zaposlenost glede na stopnjo izobrazbe, zaposlenost glede na državljanstvo, zaposlenost glede na zaposlitveni status, skupni nacionalni ekvivalent polnega delovnega časa;

N.  ker je bilo glede na poročilo STECF 19-03 o socialnih podatkih v ribiškem sektorju EU leta 2017 v ribiški floti EU zaposlenih približno 150 000 oseb, kar ustreza približno 99 000 skupnega nacionalnega EPDČ; ker je bila večina delavcev v ribiški floti EU moških (96 %), žensk pa 4 %; ker je po sporočenih podatkih starostna skupina od 40 do 64 let predstavljala največji delež zaposlenih v ribiški floti EU (58 %), sledi ji starostna skupina od 25 do 39 let (26 %), 7 % je bilo starejših od 65 let, 5 % v starostni skupini od 15 do 24 let, 4 % ribičev pa je bilo neznanih; ker so se starostni profili med državami članicami zelo razlikovali: v Estoniji je bilo 31 % ribičev starejših od 65 let, medtem ko v številnih drugih državah članicah ista kategorija predstavlja le zelo majhen delež ribiške populacije (1 % v Belgiji in Nemčiji ter 2 % na Finskem);

O.  ker je leta 2017 52 % ljudi, zaposlenih v ribiški floti EU, imelo nizko izobrazbo, sledilo pa je 24 % s srednjo izobrazbo in 4 % z visoko izobrazbo; ker za razmeroma velik delež ribiškega sektorja (20 % delavcev) ni bila znana izobrazbena stopnja, kar lahko pomeni, da se to vprašanje lahko šteje kot občutljivo; ker se izobrazbena stopnja med državami članicami zelo razlikuje: le 1 % portugalskih ribičev je imelo visoko izobrazbo, na Švedskem pa 21 %;

P.  ker je bila leta 2017 večina zaposlenih v ribiški floti EU državljanov države, v kateri so delali (86 %), sledili so ji državljani držav, ki niso članice EU/EGP (8 %), delavci z neznanim državljanstvom (3 %), državljani drugih držav EU (3 %) in državljani EGP (0,1 %); ker se je delež državljanov, ki delajo v flotah različnih držav članic, zelo razlikoval: 27 % zaposlenih na irskem ladjevju niso bili državljani Irske in 36 % zaposlenih v belgijski floti niso bili belgijske narodnosti; ker je bilo v nasprotju s tem 94 % delavcev italijanske flote rojenih v Italiji, 99 % delavcev portugalske flote je bilo portugalskih državljanov ter vsi zaposleni v bolgarski floti so bili bolgarski državljani;

Q.  ker je bilo leta 2017 v ribiški floti EU zaposlenih 61 % ljudi, 36 % pa lastnikov plovil, zaposlitveni statusi med državami članicami pa so se zelo razlikovali: v belgijski floti je bilo zaposlenih 100 % delavcev, le v švedski pa le 28 %;

R.  ker se kljub temu večina držav članic in gospodarski partnerji EU v ribiški industriji pogosto sklicujejo na negotovo dohodkovno varnost ribolovnih dejavnosti v nekaterih sektorjih, zaradi česar je malo zanimanja mladih za ribištvo, ta trend pa se v zadnjih letih povečuje in povzroča dodatne težave pri ohranjanju dejavnosti, saj povzroča izguba delovnih mest v obalnih skupnostih;

S.  ker se kljub temu večina držav članic in gospodarskih partnerjev EU v ribiški industriji pogosto sklicuje na pomanjkanje zanimanja mladih za ribolov, kar je bilo prvič izpostavljeno že vsaj pred dvema desetletjema in kar povzroča dodatne težave v celotni industriji ter zaostruje socialne probleme v obalnih skupnostih na celini in v prekomorskih regijah;

T.  ker je treba priznati in upoštevati posebne značilnosti in stalne strukturne omejitve najbolj oddaljenih regij; poudarja, da ima ribiški sektor pomembno vlogo za socialno-ekonomske razmere, zaposlovanje in spodbujanje ekonomske in socialne kohezije teh regij ter da obstaja potencial za rast zaposlovanja v trajnostnem modrem gospodarstvu; poudarja, da so zaradi geografske lege najbolj oddaljene regije v privilegiranem položaju pri spremljanju in nadzorovanju obalnih in oceanskih območij ter da bi ga bilo treba uporabiti za prizadevanja EU v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

U.  ker uredba EU o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu(7) upošteva le nezakonito ulovljene ribe in ne zagotavlja prepovedi ribolova, povezanega s hudimi kršitvami pravic delovne sile in kršenjem temeljnih človekovih pravic na ribiških plovilih;

V.  ker so po podatkih FAO ribiči za preživetje odvisni od svojih plovil in se tveganja razlikujejo glede na vrsto ribolova, ribolovna območja in vremenske razmere, velikost plovila, opremo, ki jo prevažajo, in naloge posameznega ribiča; ker na večjih plovilih ribolovno orodje in druga težka oprema pomenita veliko nevarnost za smrtne nezgode ali poškodbe posadke, medtem ko na majhnih plovilih obstaja velika nevarnost, da se plovilo prevrne med vleko velikega ulova, da ga preplavijo veliki valovi ali da vanj trči večje plovilo; ker so zato različne nevarnosti povezane z vsako posamezno ribolovno dejavnostjo in velikostjo plovila;

W.  ker se v primeru nesreč in incidentov na morju med vsemi morskimi plovili najpogosteje izgubijo ribiška plovila, čeprav ribolov ni dejavnost, ki povzroča največ nesreč; ker je bilo leta 2018 zabeleženih 40 % več incidentov, v katere so bila vpletena ribiška plovila;

X.  ker v ribiškem sektorju vsako leto umre 32 000 ljudi, na tisoče pa je žrtev bolj ali manj hudih nesreč; ker so se poleg tega v zadnjih letih zaskrbljujoče povečale poklicne bolezni med tistimi, ki se ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo, kar so izpostavile tudi poklicne organizacije;

Y.  ker je ob vsem povedanem ribolov težaško delo, ki resno ogroža zdravje in varnost ljudi, ki se z njim ukvarjajo; ker je ILO ta problem priznala v konvenciji iz leta 2007 in pozvala države, ki so jo ratificirale, naj zagotovijo varne in zdrave delovne pogoje v tem sektorju;

Z.  ker se kljub povečanju števila incidentov število smrtnih žrtev zaradi nesreč in incidentov na ribiških plovilih zmanjšuje, pri čemer je velika večina incidentov posledica človeške napake (62,4 %), drugi najpogostejši vzrok incidentov pa so okvare v sistemih in opremi (23,2 %); ker so trije najpogosteje navedeni dejavniki, ki prispevajo k nezgodam na ribiških plovilih in so povezani s človeškimi dejavnostmi, pomanjkanje ozaveščenosti o varnosti, pomanjkanje znanja in neustrezne delovne metode osebja na krovu; ker vseh teh dejavnikov ni mogoče obravnavati ločeno od prihodka od ribolova;

AA.  ker je bilo leta 2019 64,9 % plovil v ribiški floti EU28 starih vsaj 25 let(8), povprečna starost celotne flote pa je bila 29,9 leta(9), kar pomeni, da je zelo velik del flote star in se nanj ni mogoče zanašati, da bi zagotovil najboljše operativne in varnostne pogoje, kar povečuje tveganje in otežuje delovanje;

AB.  ker so vprašanja varnosti, saj ribolovna dejavnost velja za nevaren poklic, težak način dela na ribiških ladjah z nepredvidljivimi dohodki ter pomanjkanje jamstev za stalno in redno plačilo pomembni dejavniki za slabo zanimanje mladih za ribolov, kar ogroža generacijsko pomladitev v ribiškem sektorju in prihodnost ribiške industrije kot celote;

AC.  ker je bilo pred dvema desetletjema ugotovljeno pomanjkanje standardizacije pri izdajanju spričeval in osnovnem usposabljanju ribičev ter nezadostno sodelovanje med državami članicami na področju vzajemnega priznavanja spričeval in osnovnega usposabljanja za ribiče, ta omejitev pa še vedno ostaja nerešena;

AD.  ker rezultati gospodarske uspešnosti flote EU na splošno kažejo na izboljšanje prihodkov ter letno povečanje dobička in povprečnih dohodkov ribičev od leta 2013, ko se upošteva celotna flota; ker ti trendi niso popolnoma univerzalni in se zlasti ne odražajo v flotah EU za mali priobalni ribolov, če jih analiziramo po državah članicah, morskih bazenih in ribiških flotah, odvisno od vrste flote in razpoložljivih kvot;

AE.  ker se stanje ribjih staležev v EU na splošno izboljšuje, vendar se glede na letno gospodarsko poročilo STECF za leto 2019 število ribiških plovil, ribolovna zmogljivost in neposredna delovna mesta, ki jih ustvarja sektor, leto za letom stalno zmanjšujejo;

AF.  ker ima velik delež ribičev v nekaterih državah članicah nizke in nestalne dohodke, ki jim ne zagotavljajo zadostne socialne zaščite, zaradi česar so v negotovem položaju; ker je to še dodaten dejavnik, ki zmanjšuje privlačnost ribolova med mladimi;

AG.  ker bi lahko vprašanje iz Bénodetovega poročila za leto 2000 z naslovom „Ribe prihajajo iz morja, od kod pa bodo prišli bodoči ribiči?“ dve desetletji pozneje bolj natančno parafrazirali takole: „Ribe prihajajo iz morja, ribiči pa so čuvarji rib in morja, toda kako bomo zagotovili njihovo zamenjavo in od kod bodo prišli bodoči ribiči?“

AH.  ker je treba poudariti tudi možnosti za izboljšanje življenjskega standarda, ki jih zagotavlja sedaj in jih lahko še v bodoče zagotavlja pomorska ribolovna dejavnost;

AI.  ker se mladi ribiči, ki želijo ustanoviti lastno podjetje, soočajo z velikimi ovirami, zlasti v zvezi s sistemom dodeljevanja ribolovnih možnosti in njegovim vplivom na ceno ribiških plovil;

AJ.  ker mora Komisija Parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022 predložiti poročilo o izvajanju skupne ribiške politike;

Boljše informacije o aktivnem prebivalstvu v ribiškem sektorju in njihovo profiliranje

1.  poudarja, da je treba izboljšati zbiranje informacij o aktivnem prebivalstvu v sektorju ribištva in ribogojstva in v celotni vrednostni verigi ter redno in sistematično dajanje teh informacij na voljo na ravni EU ter razčlenjenih po državah članicah;

2.  poudarja, da lahko združevanje statističnih podatkov znotraj obsežnega sektorja kmetijstva, gozdarstva in ribištva prikrije ali zakrije razmere in razlike, kar negativno vpliva na posamezno panogo; poudarja, da so vse panoge sicer del primarne proizvodnje, vendar njihove dejavnosti niso medsebojno povezane in da v primeru ribištva sploh ne potekajo v istem okolju ali na istem geografskem območju;

3.  ponovno poudarja, da je - kot pri upravljanju staležev in habitatov - najboljše znanstveno znanje, ki temelji na zanesljivih, posodobljenih podatkih v razširjenih časovnih serijah in pridobljeno na usklajen način v vseh državah članicah, ključnega pomena za upravljanje in spremljanje socialnega razvoja v sektorju, zlasti razvoja na področju zaposlovanja, brez katerega ne bo mogoče spremljati in v celoti izvajati enega od treh trajnostnih stebrov skupne ribiške politike, to je socialnega stebra;

4.  poudarja, da informacije, ki so jih dali na voljo različni organi, na videz kažejo na staranje ribiških posadk EU, vendar bi bilo treba upravljanje, spremljanje in izvajanje ukrepov, tako kot pri upravljanju ribištva in prilagajanju sprejetih ukrepov, spreminjati glede na geografsko območje, ribiške flote in uporabljeno ribolovno orodje;

5.  poziva Komisijo, zlasti Eurostat, in države članice, naj upoštevajo trende v zaposlovanju, ne le v zvezi s skupnim številom delovnih mest, ampak tudi v zvezi z ravnjo usposabljanja, spolom in starostno strukturo delovno aktivnega prebivalstva v sektorju ribištva in akvakulture ter, če je mogoče, tudi v vrednostni verigi ribištva in akvakulture, pri čemer naj v zvezi s tem pripravijo podatke, ki so po podrobnosti podobni tistim, ki obstajajo za spremljanje gospodarske dejavnosti in uspešnosti sektorja;

6.  pozdravlja prvo poročilo STECF o socialnih podatkih za ribiški sektor EU, ki vsebuje celovit pregled socialnih podatkov, zbranih prek okvira EU za zbiranje podatkov; poudarja, da je treba upoštevati ugotovitve iz tega prvega poročila, zato poziva, naj prihodnja poročila STECF o socialnih podatkih izpopolnijo obstoječe socialne kazalnike, ki zahtevajo ustrezno opredelitev, kdo naj se upošteva kot del ribiške delovne sile, vsebujejo nove elemente za analizo z vključitvijo kazalnikov, povezanih s splošnimi socialnimi cilji v okviru SRP, zlasti glede zaščite delavcev, izobraževanja in usposabljanja, dohodkov in varnosti ter ustreznega geografskega obsega, ki je nižji od državnega obsega, ob upoštevanju potrebe po poznavanju regionalnih in celo lokalnih razmer;

7.  pozdravlja dejstvo, da je statistična služba EU Eurostat v sodelovanju s portugalskimi, španskimi in francoskimi statističnimi službami ter njihovimi najbolj oddaljenimi regijami vzpostavila spletno stran s podatki o najbolj oddaljenih regijah(10); vendar obžaluje, da še vedno ne zagotavlja podatkov o ribiškem sektorju, kljub pomenu dejavnosti za gospodarstvo teh regij ; poziva Komisijo in zlasti Eurostat, naj zbereta zanesljive in posodobljene podatke o modrem gospodarstvu in spremembah na trgu dela v ribiškem sektorju, spremembah v povprečju dohodkov ribičev, njihovi stopnji usposabljanja, udeležbi po spolu in starostni skupini, skupaj s podatki o obsegu in uspešnosti teh dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah;

Boljše delovne in življenjske razmere na krovu za večjo varnost

8.  poudarja, da se je kljub izboljšanju varnostnih razmer na krovu, zlasti na večjih plovilih, število incidentov in nesreč, ki jih je EMSA zabeležila leta 2018, povečalo za 40 % v primerjavi z letom prej, čeprav se je število smrtnih žrtev v zadnjih letih stalno zmanjševalo;

9.  poudarja, da je EMSA sama odgovorna za posredovanje in zbiranje podatkov o pomorskih nezgodah in incidentih, ki vključujejo ribiška plovila, daljša od 15 m, ali v primerih, ko so plovila, krajša od 15 m, vpletena v nesreče, ki zadevajo plovila, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/18/ES(11), in bo zato število nesreč in incidentov, v katere so vpletena ribiška plovila, zagotovo večje od tega, kar kažejo podatki, ki so na voljo v letnih poročilih EMSA;

10.  ugotavlja, da nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov na morskih območjih EU pomeni nelojalno konkurenco za evropske ribiče;

11.  poziva Komisijo, naj podpre nacionalne organe pri pridobivanju sistemov, da bi lahko prepoznali in poročali o nezakonitih, neprijavljenih in zakonsko neurejenih ribolovnih dejavnostih;

12.  poudarja, da poklicne pomorske dejavnosti na splošno veljajo za zelo tvegane in nevarne, zlasti ribolov, stanje pa je še slabše zaradi dejstva, da je 85 % plovil EU malih priobalnih plovil (s skupno dolžino manj kot 12 metrov) in so zato izpostavljena večjim tveganjem v slabih vremenskih razmerah in zaradi dejavnosti blizu obale;

13.  poudarja, da imajo plovila za mali priobalni ribolov več težav pri zagotavljanju zaščitnih prostorov in izboljšanje delovnih pogojev, poleg tega pa so tu še tveganja, povezana z višjo starostjo velikega dela flote; poudarja, da so ta plovila še posebej občutljiva na resne vremenske pojave, povezane s podnebnimi spremembami; poudarja potrebo po trajnem in usklajenem ukrepanju na vseh ravneh in politikah, da bi se ublažile posledice podnebnih sprememb in povečala sposobnost prilagajanja, okrepila odpornost ter hkrati zagotovili varni pogoji za ribiče;

14.  opozarja, da so obalne regije, zlasti najbolj oddaljene regije, zgodovinsko odvisne od ribištva, da nanje že vplivajo posledice podnebnih sprememb in da bi morale biti deležne finančne podpore za blažitev teh posledic, prilagajanje nanje in boj proti njim, utrditev delovnih mest v ribiškem sektorju in razvoj trajnostnega modrega gospodarstva z ustvarjanjem novih;

15.  poudarja, da kljub mednarodnim prizadevanjem in prizadevanjem EU za izboljšanje varnostnih razmer na krovu plovil, zlasti ribiških, mednarodne konvencije, ki določajo pravila in sisteme za zaščito ladij in oseb na krovu, veljajo predvsem za večja plovila, čeprav ima mnogo držav članic nacionalna pravila o ukrepih, ki zadevajo zaščito in delovne pogoje na malih plovilih;

16.  je zaskrbljen zaradi odstopanj, ki jih mednarodne konvencije dovoljujejo malim plovilom glede nezavezujočih delovnih in varnostnih standardov, zaradi katerih bi bili lahko splošni življenjski in delovni pogoji manj ugodni za ribiče, ki delajo v nekaterih segmentih flote in v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo in države članice, naj hitro in usklajeno ukrepajo, da bi uporabljale podobne standardne pogoje in spodbudile vsa ribiška plovila, naj se uskladijo z njimi, saj so temeljni steber gospodarstva in identitete malih obalnih skupnosti;

17.  poudarja, da delovnih in življenjskih pogojev na krovu ni mogoče obravnavati ločeno od varnostnih razmer; meni, da dobri delovni in življenjski pogoji na plovilih in njihovo ustrezno posodabljanje izboljšujejo varnostne razmere, v katerih se izvajajo ribolovne dejavnosti, kot tudi čas za počitek ribičev, kar neposredno vpliva na varnost, saj je velik delež nesreč in incidentov na ribiških plovilih še vedno povezan s človeškimi napakami, ki nastanejo zaradi pomanjkljivega znanja ali usposabljanja oziroma zaradi utrujenosti;

18.  meni, da zagotavljanje dostopa in prilagajanja delovnega okolja, tudi v ribiškem in akvakulturnem sektorju, da bi se vanje ponovno vključili aktivni in nekdanji ribiči in drugi invalidni delavci iz ribiške industrije, vodi k večji socialni vključenosti ter pomaga ustvarjati spodbude za ustvarjanje dohodka v sektorju in ribiških skupnostih;

19.  poudarja, da so pomorski delavci, tudi ribiči, pogosto izključeni iz področja uporabe nacionalnih delovnopravnih okvirov in okvirov EU, upoštevaje dejstvo, da številni predpisi ne ustrezajo dejanski naravi dela teh delavcev; poudarja, da je treba - glede na to, da ni mogoče uporabiti splošnih delovnih shem, saj je dohodek ribičev odvisen od tega, kaj ulovijo v okviru razpoložljivih kvot, ki so jim dodeljene - zagotoviti, da se pomorščakom in zlasti ribičem, ki so pogosto tudi lastniki svojih plovil, namenijo določene temeljne predpostavke iz delovne zakonodaje, ki morajo biti prilagojene in upoštevati zgoraj navedene okoliščine ter posebne značilnosti malega obalnega ribištva;

20.  opozarja na pravico ribičev, da se povežejo v sindikat in uporabijo kolektivna pogajanja kot način za izboljšanje svojih delovnih pogojev;

21.  poudarja, da lahko ribolov glede na uporabljeno ribolovno orodje, velikost plovila, območje delovanja in vremenske razmere, predstavlja različno raven tveganja, kar zadeva delovne in življenjske pogoje, ki jih je treba zagotoviti na krovu;

22.  opozarja na ukrepe, sprejete na mednarodni ravni, zlasti v okviru Torremolinoškega protokola (1993) in Capetownskega sporazuma (2012), da bi spremenili in izboljšali Torremolinoško konvencijo (1977), ki je bila sprejeta kot sredstvo za zagotavljanje varnosti ribiških plovil, poudarja, da ta konvencija kljub zmanjšanju zahtev leta 2012 še vedno ni začela veljati, ter poziva vse države članice, ki te konvencije še niso ratificirale, naj to storijo; opozarja, da je bil protokol prenesen v zakonodajo EU z Direktivo Sveta 97/70/ES o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več(12);

23.  pozdravlja oblikovanje prostovoljnih smernic IMO iz leta 2005 za projektiranje, gradnjo in opremo malih ribiških plovil, vendar poudarja, da gre le za prostovoljne smernice brez pravnih obveznosti ali standardizacije osnovnih norm, ki bi veljale za mala priobalna ribiška plovila; poudarja, da so nekatere države članice sprejele določbe o gradnji in varnosti malih ribiških plovil ter življenjskih pogojih na njih, in priporoča, naj se ta pravila uskladijo na ravni EU;

24.  opozarja, da je končni cilj SRP zagotoviti socialno, okoljsko in ekonomsko trajnost ribolovnih dejavnosti; poudarja, da je izboljšanje življenjskega standarda ribičev z boljšimi delovnimi in varnostnimi pogoji eden od elementov za spodbujanje zaposlovanja in razvoja obalnih skupnosti, privabljanje mladih in uresničitev generacijske pomladitve, ki je bistvena za preživetje te dejavnosti, ki zagotavlja tudi zdravo hrano;

25.  poudarja, da lahko uspešno obravnavanje trenutnega dogajanja, kot so razširitev proizvodnje energije na morju, učinkovito izvajanje zaščitenih morskih območij in popolno izvrševanje obveznosti iztovarjanja, vplivajo na privabljanje mladih generacij v sektor; poziva države članice, naj dodelijo sredstva EU za podporo delovnih mest ter spodbujanje trajnostnega ribištva in enakosti spolov v tej panogi;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj na ribiških plovilih, ne glede na njihovo velikost, zagotovijo najvišje standarde za varnost, delo in bivanje;

27.  opozarja države članice, da je bil rok za prenos Direktive (EU) 2017/159, ki v pravni okvir Unije vključuje konvencijo Mednarodne organizacije dela 188 (ILO C 188), 15. november 2019; opozarja, da morajo države članice glede na veliko število samozaposlenih ribičev v EU in dejstvo, da direktiva ne zajema večine teh ribičev, ratificirati konvencijo ILO C 188, da bi zagotovile pošteno konkurenco med vsemi ribiči;

28.  poziva države članice, naj nujno ratificirajo konvencijo ILO C 188, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje med ribiškimi podjetji po vsem svetu, zlasti glede na močno mednarodno razsežnost ribiškega sektorja; poziva države članice, naj zagotovijo potrebna sredstva za njen prenos v nacionalno zakonodajo in njeno učinkovito uporabo ter po potrebi prenesejo naloge inšpekcijskih pregledov in izdajanja dokumentov na klasifikacijske družbe, glede na sedanje težave pri usklajevanju teh funkcij v nekaterih državah;

29.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog za dopolnilno direktivo o nadzoru in izvrševanju, kot je bilo storjeno za pomorski promet, da bi uvedli harmoniziran sistem inšpekcijskih pregledov;

30.  poudarja, da je treba pri oblikovanju mehanizmov socialnega varstva upoštevati zahtevnost ribiškega dela, na primer z zagotavljanjem pravice do zgodnejše upokojitve kot drugi delavci, ne da bi bili za to kaznovani;

31.  pozdravlja dejstvo, da bo novi Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) znatno prispeval k izboljšanju delovnih, življenjskih in varnostnih pogojev na plovilih EU in izboljšal te pogoje brez povečanja ribolovne zmogljivosti, pri čemer bo posebno pozornost namenil plovilom za mali priobalni ribolov; poudarja, da ESPRA prispeva k trajnosti ribištva in modrega gospodarstva ter k izvajanju cilja trajnostnega razvoja OZN št. 14;

32.  poziva, naj se poleg okoljskih ciljev v skupno ribiško politiko vključijo splošni socialni cilji, saj je dobro počutje delavcev na ribiških plovilih bistveno za prihodnost te panoge;

33.  poudarja očitno protislovje med SRP in zahtevami iz socialne zakonodaje, kot je ILO C 188, ki je bila v pravo EU prenesena z Direktivo (EU) 2017/159; poudarja, da se v teh pravnih besedilih zahteva več prostora na krovu pri plovilih dolžine 24 metrov ali več, ribiškemu sektorju pa ni dovoljeno povečati prostora na krovu; opozarja na protislovje med tem, da morajo države članice spoštovati standarde, določene v ILO C 188, in pravili SRP, ki onemogočajo izpolnjevanje obveznosti; poziva Komisijo, naj v okviru ESPRA opredeli alternativne formule za merjenje ribolovne zmogljivosti, in ponovno poudarja, da bi bilo treba dovoliti povečanje bruto tonaže plovil, kadar je to potrebno za izboljšanje varnosti in udobja posadke (znanih tudi kot socialna ali varnostna tonaža), in da bi morale biti te dejavnosti upravičene do financiranja; poudarja, da prostor na krovu, namenjen kuhinji, kabinam, WC ali rekreaciji, ni povezan z zmožnostjo plovila, da poišče, ulovi ali skladišči ribe, torej z ribolovno zmogljivostjo;

34.  opozarja, da je povprečna starost ladij v evropski floti 23 let in da lahko starost malih plovil celo presega 40 let; poudarja, da bi moral prihodnji ESPRA vključevati strategijo za posodobitev flote brez povečanja ribolovne zmogljivosti;

35.  nadalje vztraja, da je treba redno spremljati in sistematično zagotavljati statistične informacije, usklajene na ravni EU, o incidentih in nesrečah, v katerih so udeležena plovila, ki niso zajeta v Direktivi 2009/18/ES, saj bo le s spremljanjem in oceno sprememb teh podatkov glede na geografsko območje, floto in uporabljeno ribolovno orodje mogoče najti rešitve, ki bodo omogočile izboljšave ter zmanjšale število takšnih nesreč oziroma jih preprečile, zlasti na plovilih za lokalni in priobalni ribolov;

36.  predlaga, naj Komisija v zvezi s tem razmisli o razširitvi poslanstva agencije EMSA in ji dodatno omogoči spremljanje in redno predstavljanje pridobljenih podatkov;

37.  poleg tega meni, da je treba pridobiti druge pogoje, da se ohrani ribolovna dejavnost in zagotovi prevzem dejavnosti novim generacijam v sektorju, vključno z naložbami v posodobitev pristaniške infrastrukture;

Boljše usposabljanje in priznavanje usposabljanja na ravni EU

38.  poudarja, da je poročilo iz Bénodeta jasno opredelilo težave zaradi nezanimanja mladih za ribištvo in izpostavilo raznolikost in zapletenost sistemov usposabljanja in izdajanja spričeval za ribolov v različnih državah članicah, vendar smo nanj očitno pozabili in dvajsetih letih ni prišlo do nobenih vidnih sprememb; poudarja, da je treba uskladiti in odobriti zahteve in postopke za usposabljanje na področju navtike in ribištva na ravni EU ter postopkov in zahtev za vkrcavanje;

39.  poudarja, da se pretok delovne sile med državami članicami in celo iz tretjih držav v EU povečuje, kar bi lahko privedlo do menjave generacij v delovni sili v ribištvu, vendar do tega še vedno ni prišlo, saj sistemi usposabljanja in izdajanja spričeval za ribiče niso standardizirani; poudarja, da je treba te sisteme homologirati na ravni EU in jih uskladiti z zahtevami iz konvencij STCW in STCW-F;

40.  poudarja, da to stanje očitno ovira prosto gibanje oseb, kar je temeljno načelo EU, ki se odraža v številnih določbah Pogodb;

41.  poudarja, da država članica ribiču iz države nečlanice EU, ki ima priznano delovno spričevalo za ribolov, zelo težko omogoči dostop do enakega dela v drugi državi članici;

42.  poudarja, da je bil na drugih področjih pomorske dejavnosti, tako rekreativne kot poklicne, dosežen pomemben napredek v smeri mednarodnega priznavanja usposabljanja, ne glede na državo, v kateri je bilo opravljeno, ter da je treba okrepiti sodelovanje na področju priznavanja osnovnega usposabljanja, ki ga nudijo šole ali izobraževalne ustanove, ki so del mednarodno priznanih nacionalnih izobraževalnih sistemov držav članic ali tretjih držav;

43.  ugotavlja, da Mednarodna pomorska organizacija v skladu s konvencijo STCW-F iz leta 1995 določa številne temeljne standarde v zvezi z usposabljanjem in varnostnimi pogoji, vključno z minimalnimi varnostnimi zahtevami za vse vrste in velikosti ribiških plovil; poudarja, da ta konvencija velja od septembra 2012, vendar se uporablja le v državah, ki so jo ratificirale; poziva vse države članice, ki še niso ratificirale te konvencije, naj to storijo;

44.  opozarja, da bi vzajemno priznavanje kvalifikacij in spričeval o pomorski varnosti v EU povečalo mobilnost zaposlenih in privlačnost pomorskih poklicev za mlade generacije; meni, da priznavanje spričeval ne bi smelo pomeniti pretiranega finančnega in birokratskega bremena;

45.  ugotavlja, da čeprav je Evropska unija v svoj pravni red prenesla Torremolinoški protokol iz leta 1993 z Direktivo 97/70/ES in Konvencijo o delu na področju ribolova iz leta 2007 z Direktivo (EU) 2017/159, do zdaj še ni tako hitro in odločno ukrepala v zvezi z usposabljanjem na področju varnosti; opozarja, da se je Sklep (EU) 2015/799(13) o pooblastitvi držav članic, da postanejo pogodbenice ali pristopijo k STCW-F, izkazal za neučinkovitega, saj sta stopnji ratifikacije in pristopa med državami članicami še vedno nizki; opozarja, da morajo države članice v skladu z Direktivo (EU) 2017/159 sprejeti zakonodajo o usposabljanju in izdajanju spričeval ribičem; zato poudarja, da bi morala zakonodaja Unije o usposabljanju ribičev na področju varnosti presegati tisto, kar je določeno v konvenciji STCW-F, in sicer z uvedbo standardov za vsa ribiška plovila, krajša od 24 metrov, ki sestavljajo večino ribiške flote Unije; poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive o prenosu konvencije STCW-F v pravni red Unije, da se tako dokonča izvajanje mednarodno dogovorjenih minimalnih standardov za zagotavljanje varnosti na morju pri ribolovu;

46.  poudarja, da pridobivanje praktičnega znanja in praktičnih delovnih izkušenj sicer zagotavlja trdno podlago, ki še vedno velja za usposabljanje ribičev v številnih državah članicah, vendar le uradno potrdilo, ki navaja tudi praktične izkušnje, zagotavlja dejansko priznanje potrebnega znanja; ugotavlja, da uradno potrdilo krepi osebni status ribičev ter predstavlja obliko družbenega priznanja za ta poklic;

47.  poudarja, da je pomembno delavcem v ribiškem sektorju, zlasti mladim, in vsem, ki jih tako delo zanima, zagotoviti pošten in vključujoč dostop do svetovanja, kakovostnega pripravništva in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi se lahko prilagodili novim tržnim trendom, kot so ekološka hrana, kratke dobavne verige, specializirani turizem ter prodaja in promocija lokalnih proizvodov prek novih tehnologij; potrjuje, da je ustrezno in specifično izobraževanje in usposabljanje ključnega pomena pri spodbujanju mladih, naj nadaljujejo z dejavnostmi in običaji priobalnega ribolova;

48.  spodbuja ustanovitev združenja mladih evropskih ribičev, ki bi spodbujalo generacijsko pomladitev ribiškega sektorja ter zastopalo in povezovalo mlade ribiče in njihove organizacije po vsej Uniji; poziva Komisijo, naj podpre uporabo proračunskih sredstev za izvajanje projektov za ta namen;

49.  ugotavlja, da se evropska sredstva sicer vlagajo v izobraževalne ustanove in šole, ki nudijo nadaljnje poklicno usposabljanje in pridobivanje spričeval za modro gospodarstvo, vendar ima najstarejša dejavnost v modrem gospodarstvu, to je ribištvo, še vedno težave pri vstopu v te ustanove, razen v regionalne ali državne programe za usposabljanje, a brez evropskega priznanja za doseženo izobrazbo; poudarja, da si je treba prizadevati za standardizacijo in homologacijo usposabljanja na področju ribištva v EU ter za sodelovanje med državami članicami; zato meni, da je treba v celoti izkoristiti sredstva ESPRA in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+);

50.  pozdravlja dejstvo, da se Evropski socialni sklad pogosto uporablja za oživitev obalnih in podeželskih območij; opozarja, da bi bilo treba ribiče podpirati pri nadaljevanju poklicne poti na kopnem, če zaradi zdravstvenih razlogov, sprememb na trgu dela ali drugih dejavnikov ne morejo nadaljevati dela na morju; meni, da bi morali skladi EU, zlasti Evropski socialni sklad, podpirati njihov nemoten poklicni prehod, vključno s programi vseživljenjskega učenja;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo skupne podlage za standarden sistem usposabljanja in izdajanja spričeval za različne kategorije ribičev, kar bo omogočalo hitro priznavanje potrdil, pridobljenih v določeni državi članici, na evropski ravni; meni, da bi to moralo vključevati postopek priznavanja spričeval, pridobljenih zunaj Unije, ki so skladna z evropskim sistemom za priznanje usposabljanja, ki bi olajšal gibanje ribičev znotraj EU;

52.  ugotavlja, da Direktiva 2005/36/ES(14) o priznavanju poklicnih kvalifikacij ne vzpostavlja standardizirane ravni usposabljanja in izdajanja spričeval za vse ribiče in ovira gibanje ribičev med državami članicami; opozarja, da je Unija sicer uvedla posebna, drugačna pravila za priznavanje spričeval o usposobljenosti pomorščakov, ki temeljijo na konvenciji STCW, vendar Komisija doslej ni predlagala posebnih pravil, kot je določeno v konvenciji STCW-F za priznanje spričeval o usposobljenosti ribičev; zato poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za priznanje spričeval o usposobljenosti ribičev v skladu z določbami konvencije STCW-F ne le za evropske ribiče, temveč tudi za državljane držav nečlanic EU, ki so ratificirale konvencijo STCW-F ali k njej pristopile;

53.  poudarja, da je cilj ESPRA prispevati k celovitemu izvajanju SRP, da pa bi dosegli ta cilj, vendar morajo biti ribiči ustrezno usposobljeni in imeti ustrezno spričevalo, zaradi česar je treba del sredstev nameniti usposabljanju in izdaji spričeval za zdajšnje in prihodnje ribiče; poudarja, da je upravno breme, ki ga zahteva Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, povzročilo omejitve pri uporabi sredstev za usposabljanje, zlasti za male ribiče, in da bo moral novi ESPRA pomagati, da se te težave premostijo, ter učinkovito prispevati k usposabljanju posadk;

54.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo v podatkih o izvrševanju ESPRA in ESS+ natančno določeni proračuni, ki jih posamezne države članice porabijo za obravnavanje regionalnih potreb na področju izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in vključevanja;

55.  poudarja, da je za delo na ladji treba izpolniti celo več zahtev, vendar je ponudb za usposabljanje malo, zaradi česar morajo biti ladje kdaj zasidrane, ker se mora posadka obvezno usposabljati na kopnem; poziva EU, naj pomaga racionalizirati tečaje usposabljanja in omogoči izvajanje usposabljanja na krovu s spodbujanjem učenja na daljavo z uporabo novih tehnologij;

56.  poudarja, da so znanje in inovacije bistveni za zagotavljanje pametne, odporne in trajnostne rasti ribiškega sektorja;

57.  poudarja, da bi bilo glede na nova delovna mesta, ki bi jih lahko ustvarili modro gospodarstvo, krožno gospodarstvo ter ribiški in gastronomski turizem, smiselno razviti predhodno poklicno usposabljanje za nove poklice in potrebe teh sektorjev, kot je bilo predlagano v pomorskem sektorju;

Zagotavljanje enakosti spolov pri dostopu do sektorja in zaposlovanju v njem

58.  poudarja, da razpoložljivi statistični podatki sicer kažejo, da so med zaposlenimi v ribolovnih dejavnostih le 12 % žensk, vendar pa mnoga plovila, zlasti plovila za mali priobalni ribolov, pogosto delujejo kot mala družinska podjetja, v katerih ženske, ki drugače uradno niso zaposlene, neformalno izvajajo vso potrebno logistično in upravno podporo;

59.  poudarja, da je treba ribičem zagotoviti dostop do usposabljanja in spričeval, zlasti za sezonsko delo in zaposlitev s krajšim delovnim časom;

60.  opozarja, da v nekaterih državah članicah te neformalne pomožne dejavnosti za omenjene ženske ne ustvarjajo nobenih pravic do plačila, socialnega varstva, pokojnine ali nadomestila v primeru bolezni in da bi imeli v primeru prekinitve, začasnega ali končnega prenehanja izvajanja dejavnosti na teh plovilih le uradno zaposleni delavci pravico do socialne pomoči, kar še povečuje že obstoječe neenakosti med delavci; poudarja, da morajo države članice v celoti profesionalizirati delo teh žensk, jim priznati njihovo vlogo in jih vključiti v nacionalne sisteme socialnega varstva;

61.  poudarja, da morajo ukrepi za privabljanje mladih v ribolovne dejavnosti zagotavljati uravnoteženost med spoloma in upoštevati vlogo žensk v celotni ribiški industriji, od ulova rib do upravljanja plovil, akvakulture, trženja in predelave ribjih proizvodov, pa tudi njihovo vlogo v znanosti in upravi;

62.  poziva Komisijo, naj sproži pobude za priznanje dela žensk v ribiškem sektorju in zagotovitev enakega plačila moških in žensk; želi spomniti, da je v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 določeno, da se z ustreznimi sredstvi EU podpirajo ukrepi za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela ter za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje naložb v ustanove za oskrbo, podporo ženskemu podjetništvu in boj proti segregaciji na podlagi spola;

63.  meni, da ni razloga za izključitev žensk ali oviranje njihovega dostopa do tega poklica, kar dokazuje vse večje število žensk med člani posadke in kapitank na delovnih ribiških plovilih; ugotavlja, da na srečo obstajajo številna posebej dejavna združenja, ki zastopajo ženske, zaposlene v ribiškem sektorju, zlasti v svetovalnih svetih EU za ribištvo in v sektorskih združenjih;

64.  pozdravlja ustanovitev ženskih združenj v ribiškem sektorju v nekaterih državah EU; poziva EU in države članice, naj podprejo spodbujanje in ustanavljanje novih združenj, da bi ženskam zagotovili večjo prepoznavnost in pomoč;

65.  meni, da je vloga žensk v ribiškem sektorju sicer pogosto neformalna, vendar jih je treba ekonomsko in socialno priznati ter ustrezno plačati; poudarja, da bodo boljše informacije o njihovih dejavnostih in ukrepi za izboljšanje njihovega statusa in večjo prepoznavnost pomagali pri izboljšanju njihovega osebnega in družbenega položaja ter izpostavili njihovo vlogo v ribiškem sektorju;

66.  meni, da sedanja pravila o merjenju zmogljivosti ogrožajo dostop žensk do sektorja, saj so za zagotovitev njihove zasebnosti in dobrega počutja potrebne ločene kabine, WC in prhe;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kvalifikacij žensk, vključenih v modro gospodarstvo, zlasti v ribištvo, gojenje lupinarjev, akvakulturo in konzerviranje, ter naj spodbujajo uradno priznavanje njihovega prispevka k dobavni verigi morske industrije; poleg tega meni, da je treba zagotoviti, da bo financiranje ESPR v okviru za obdobje 2021–2027 in po njem znatno prispevalo k enakemu obravnavanju žensk v ribiškem sektorju, zlasti financiranje ukrepov za izboljšanje njihovih življenjskih, delovnih in varnostnih pogojev na ribiških plovilih ter za zagotovitev sprejetja potrebnih sprememb;

Spodbujanje poklicnega ribištva in menjave generacij v panogi

68.  poudarja, da EU, ki je največji enotni trg z ribiškimi proizvodi, ujame le 6 % celotnega svetovnega ulova, zato je zelo odvisna od uvoza ribiških in akvakulturnih proizvodov iz držav nečlanic EU; poudarja, da evropska podjetja in plovila ustvarijo del tega uvoza;

69.  poudarja, da so standardi SRP med najstrožjimi in pomembno prispevajo k okoljski, ekonomski in socialni trajnosti ter da, čeprav je še veliko možnosti za izboljšave, napredek v zadnjih desetletjih kaže, kaj je mogoče storiti v tej smeri, saj po eni strani prispeva k trajnosti ribjih staležev in habitatov, po drugi strani pa k povečanju zaslužka ribičev in lastnikov ladij;

70.  poudarja, da je spodbujanje visokih standardov z vidika okoljske in socialne trajnosti ribiškega sektorja med drugim ključno za privabljanje nove generacije ribičev in zagotavljanje dolgoročne ekonomske stabilnosti ribiškega sektorja;

71.  poziva EU, naj preuči vrednost ukrepov, kot je nameščanje umetnih grebenov v svoje izključne ekonomske cone za zaščito morskega življenja;

72.  poudarja, da je stalno zmanjševanje podpore EU sektorju z vsakim novim večletnim finančnim okvirom, zlasti pa zmanjševanje finančnih sredstev za ribiški sektor in skupno ureditev trga, eden od dejavnikov, ki je privedel do poslabšanja razmer v sektorju; zato ponovno poudarja, da je treba znatno povečati finančno podporo EU ribiškemu sektorju;

73.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za ohranjanje in krepitev sistemov in sredstev za podporo (vključno s financiranjem), namenjenih spodbujanju koncentracije ponudbe, tudi z resnično podporo ustanavljanju in delovanju organizacij proizvajalcev, posebej v malem priobalnem in obrtnem ribolovu;

74.  poudarja, da bi morali operativni programi, s potrebno finančno podporo, spodbujati organizacije proizvajalcev k neposrednemu trženju njihovih proizvodov in s tem k povečanju vrednosti njihove proizvodnje in dodane vrednosti ribiških proizvodov;

75.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami vzpostavi in izvaja podporne mehanizme za mali, obrtni in priobalni ribolov, ki omogočajo reševanje posebnih težav v tem delu sektorja;

76.  poudarja pomen oblikovanja domačih trgov za tradicionalne proizvode izjemne kakovosti, podprtih s sejmi, malimi podjetji in dostavo hrane, saj bi se s tem povečala dodana vrednost lokalnih proizvodov in spodbudil lokalni razvoj;

77.  poziva Komisijo, naj preuči, kako učinkoviteje spodbujati trženje predelanih ribiških proizvodov z višjo dodano vrednostjo, tudi konzerv, pri čemer naj se zgleduje po določenih kmetijskih proizvodih, pa tudi programe za zunanjo promocijo ribiških proizvodov EU, vključno z njihovo predstavitvijo na mednarodnih razstavah in sejmih;

78.  poudarja, da je ribiški sektor osrednjega pomena za socialno-ekonomske razmere, zaposlovanje ter spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v najbolj oddaljenih regijah, katerih gospodarstva se spoprijemajo s stalnimi strukturnimi omejitvami in ki imajo malo možnosti za diverzifikacijo gospodarstva; zato meni, da je bistveno ohraniti in okrepiti podporo EU ribiškemu sektorju v teh regijah, zlasti za izravnavo dodatnih stroškov oddaljenosti pri prodaji določenih ribiških proizvodov iz nekaterih najbolj oddaljenih regij; opozarja na posebne značilnosti vrednostnih verig ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah in meni, da je potrebna posebna podpora za njihovo okrepitev in olajšanje dostopa do trgov, kar bi bilo mogoče doseči ne le s ponovno vzpostavitvijo programa možnosti, ki so posebej povezane z oddaljenostjo in otoško lego (POSEI), za ribištvo, temveč tudi z vzpostavitvijo programa POSEI za promet, usmerjen v vzpostavitev in delovanje posebnih trgovskih poti;

79.  poudarja, da je treba zagotoviti nemoteno potekanje ribolovne dejavnosti, menjavo generacij in večje družbeno priznanje za to panogo ter njen pomen za trajnostno oskrbo Evropejcev z zdravo hrano, ki izvira iz okolju prijaznih habitatov;

80.  ugotavlja pomemben prispevek ribičev k napredku znanosti, tako z njihovo neposredno udeležbo pri zbiranju podatkov o ribolovu kot s sodelovanjem z znanostjo pri zagotavljanju dodatnih informacij za potrebe znanosti o stanju morskega okolja, vrst in habitatov ter njihovem ohranjanju;

81.  ugotavlja, da lahko usposabljanje ribičev pomembno prispeva k nadaljnji vključenosti in prispevku ribiške dejavnosti k varstvu narave ter podpre izvajanje in uporabo bolj trajnostnih ribolovnih tehnik, ki so skladne s cilji SRP za trajnostno izkoriščanje virov;

82.  poudarja, da je razvoj potenciala za morske raziskave in inovacije v najbolj oddaljenih regijah bistven za spodbujanje rasti modrega gospodarstva v teh regijah; poleg tega dodaja, da lahko spodbujanje njihove udeležbe v mednarodnih raziskovalnih mrežah, ki vključujejo univerze, s poznavanjem njihovih edinstvenih značilnosti, pomaga najbolj oddaljenim regijam izboljšati njihove inovacijske sisteme in ustvariti delovna mesta; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi tem regijam zagotovila sredstva za preučevanje in učinkovito izkoriščanje biotske raznovrstnosti;

83.  poudarja cilj skupne ribiške politike o spodbujanju selektivnega ribolova in cilj EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost; poudarja napredek v smeri nizkoemisijskih flot kuterjev in inovativnih ribolovnih tehnik, ki prispevajo k doseganju cilja za leto 2050 in cilja selektivnosti; poziva Komisijo, naj spodbuja in prednostno obravnava te spremembe, da bi se sektorju s pomočjo inovacij ponudile nove možnosti;

84.  opozarja na skupni razvoj ladjedelništva in znanstveni pristop „treh ničel“: nič emisij, nič odpadkov, nič nesreč na krovu ter spodbujanje prehoda s pretežno ekonomskih linij evropskih flot na projektiranje plovil z bolj krožnimi, učinkovitimi in trajnostnimi linijami, tudi za obrtniške ribiške flote;

85.  meni, da bi lahko ribiči, če bi prejeli ustrezno usposabljanje in specifične veščine, še bolj prispevali k napredku znanosti z zbiranjem in evidentiranjem okoljskih podatkov na kraju samem, kar bi lahko potrdilo podatke, pridobljene z opazovanjem na daljavo z uporabo satelitov in drugih instrumentov; poudarja pomembno vlogo univerz in centrov za raziskovanje morja v sodelovanju s pomorskimi šolami pri usposabljanju ribičev za zadovoljitev te potrebe; poudarja, da je leta 2019 flota EU, ki jo je sestavljalo več kot 81 000 ribiških plovil vseh velikosti, skoraj vsak dan zagotovila neprimerljivo število platform za stalno zbiranje podatkov o ribolovu in drugih morskih podatkov; ugotavlja, da je to instrument, ki ga je mogoče in bi ga bilo treba, z ustreznimi spodbudami, uporabiti za zbiranje še več podatkov o morjih Evrope in sveta; poziva uradne znanstvene svetovalne organe za ribištvo, kot sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), naj v večji meri uporabljajo podatke, ki jih zbere flota EU;

86.  poudarja, da vključevanje mladih in generacijska pomladitev ne bosta le zagotovila neprekinjenosti najstarejše dejavnosti modrega gospodarstva, temveč tudi zaščitila prebivalce obalnih območij in okoliških podeželskih območij, s čimer se bo ohranila kulturna dediščina številnih obalnih skupnosti; meni, da je ključnega pomena, da so mlajše generacije bolje seznanjene in se bolj zavedajo vprašanj v zvezi s trajnostjo, saj imajo dostop do novih spoznanj, ter da morajo vsi prispevati k reševanju vprašanja podnebnih sprememb in k boju proti njim, saj najbolj vplivajo na morska in obalna območja na vsem planetu;

87.  meni, da bi bil ribiški sektor privlačnejši za mlade, če bi bil povezan z novimi sektorji, ki bi ga dopolnjevali, na primer s turizmom; v zvezi s tem poziva države članice in njihove regije, naj zmanjšajo birokracijo v ribiškem turizmu, saj je vir dohodkov; poleg tega poziva Komisijo, naj v okviru obstoječih programov EU spodbuja podporne linije za obnovo materialne in nematerialne dediščine, povezane s pomorskimi dejavnostmi, ohranjanje identitete obalnih skupnosti in optimizacijo njihove uporabe za turizem;

88.  ugotavlja, da je varstvo okolja vse večja skrb mladih v Evropi; poudarja pomen trajnostnega upravljanja ribištva za privabljanje mladih ribičev; poziva k spodbujanju ribolova z majhnim vplivom ne le kot načina za zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, temveč tudi za privabljanje novih generacij ribičev;

89.  poudarja, da ima ribiški turizem velik neizkoriščen potencial;

90.  poudarja pomen vključevanja ribičev v pomorsko prostorsko načrtovanje, ki temelji na sodelovanju in skupnosti, za trajnostni razvoj in varstvo morskega okolja;

91.  poudarja pomen oceanske pismenosti, ki mora spodbujati digitalno pismenost in digitalizacijo ribolovnih dejavnosti; opozarja, da so kljub izboljšanju veščin starejših uporabnikov programske aplikacije lažje in bolj intuitivne za mlajše generacije, ko gre za zbiranje in evidentiranje podatkov v skladu z novo uredbo o nadzoru ribištva, ki je trenutno v pregledu, ali uporabo novih aplikacij in opreme za izboljšanje varnosti, delovnih pogojev in dobrega počutja ribičev na morju;

92.  pozdravlja strateške spremembe v EU, zlasti zeleni in digitalni prehod, s pomočjo katerih je treba zaščititi sedanja delovna mesta in ustvariti nova kakovostna delovna mesta na območjih, ki so močno odvisna od ribištva, in dodatno spodbuditi njihov gospodarski razvoj; poudarja pomen zaščite tradicionalnih poklicev v ribiškem sektorju z uravnoteženim prehodom, da se prepreči izguba dodane vrednosti izkušenj, ki so jih pridobili starejši ribiči; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sisteme vseživljenjskega učenja za posodabljanje znanj in spretnosti ter ustvarjanje priložnosti za vse starostne skupine;

93.  poudarja, da so se zaradi boljše ohranjenosti ribjih staležev povečali produktivnost in povprečni prihodki ribičev, obenem pa so se zmanjšale emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov; ugotavlja, da ribiči vse pogosteje sodelujejo pri zbiranju vseh morskih odpadkov, med drugim tudi izgubljenega ali opuščenega ribolovnega orodja, in da bi bilo treba njihov ekološki prispevek priznati, spodbujati in ustrezno nagraditi; v zvezi s tem poudarja možnost, da bi razmislili o podpori novim dejavnostim in dodatnim prihodkom, ki bi bili povezani z zbiranjem morskih odpadkov in izvajanjem evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu;

94.  poudarja, da sta trajnostno upravljanje ribjih staležev in določitev ribolovnih kvot v skladu s ciljem obnovitve in ohranjanja ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, ključna za ustvarjanje gospodarskega okolja, v katerega bodo mladi dovolj zaupali, da bodo izvedli potrebne naložbe in postali ribiči;

95.  poudarja, da morajo države članice določiti gospodarske spodbude in zgraditi pristaniško infrastrukturo, potrebno za ustrezno zbiranje in recikliranje odpadkov in plastike, ki jih zberejo mladi ribiči in si tako poleg svoje glavne dejavnosti zagotovijo dodatne prihodke;

96.  poziva države članice, naj v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki pri dodeljevanju ribolovnih možnosti, ki so jim na voljo, uporabijo tudi merila, povezana s starostjo;

97.  pozdravlja dejstvo, da bo novi ESPRA za obdobje 2021–2027 zagotovil pomoč in podporo mladim ribičem, ki se prizadevajo kupiti prvo plovilo ali ustanoviti ribiško podjetje; poudarja, da je treba mlade pritegniti ne le k morskemu ribolovu, temveč tudi k upravljanju ribiških podjetij in akvakulture, s čimer bi zagotovili generacijsko pomladitev v celotnem sektorju; poziva države članice, naj spodbujajo to pomladitev tako, da odstranijo ovire in podprejo ljudi, ki želijo začeti poklicno pot v ribiškem sektorju, ter odpravijo težave, kot so visoki začetni stroški za ustanovitev podjetja, metode dodeljevanja ribolovnih možnosti, nestabilnost prihodkov, neenakost spolov in negotovost glede trajanja poklicne poti;

98.  ponovno poudarja, da je treba kot sredstvo za zaščito zaslužka od ribolova sektorju in njegovim delavcem zagotoviti ustrezno ekonomsko in socialno nadomestilo zaradi ukrepov, uvedenih za ohranjanje virov, ali pomoč za začasno prenehanje dejavnosti, da bi se lahko upravljali viri; zato predlaga, naj ESPRA podpre ustanovitev sklada za nadomestilo plač, ki bo nadomestil ves izgubljeni dohodek in pokril obdobja, ko ribolov ni dovoljen, ter naj se ta obdobja obravnavajo kot dejanski delovni čas za pokojninske namene in druge pravice, povezane s socialno varnostjo; poleg tega podpira vzpostavitev zajamčene minimalne plače;

99.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja za socialni dialog med stranmi, zlasti glede: (a) usposabljanja mladih podjetnikov v ribiškem sektorju; (b) strokovnega izpopolnjevanja ter razvijanja znanj in spretnosti za trajnostno ribištvo; (c) ozaveščanja o dobrih ribolovnih praksah; (d) varnosti in varovanja človeškega življenja na morju; (e) zdravja in zaščite delavcev na krovu;

100.  poudarja, da bi morale biti naložbe v generacijsko pomladitev še naprej prednostna naloga EU, da je eden od glavnih uspehov našega skupnega projekta samozadostnost na področju hrane in da je dejanska nevarnost postopno staranje zaposlenih v ribiškem sektorju;

101.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost in podporo nameniti malemu ribolovu, ki je lahko manj plenilski in bolj trajnosten, ne le glede upravljanja bioloških virov, ampak tudi s socialno-ekonomskega vidika;

102.  poudarja, da menjava generacij s prihodom ribičev, ki so dobro usposobljeni in seznanjeni z najnovejšimi tehnologijami, postopki in načini, kako zagotavljati trajnost virov, EU omogoča tudi, da prispeva k svetovnemu gibanju za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, njegovo zmanjšanje in odpravo;

103.  meni, da generacijska pomladitev in diverzifikacija dejavnosti ostajata izziv in da bi moral ESPRA sprejeti ukrepe za spodbujanje poklicnega usposabljanja in razvijanja poklicne poti ter povečanje prihodkov in varnosti zaposlitve;

104.  poudarja, da so potreba po izboljšanju podobe sektorja, tudi vloge žensk, delovnih, življenjskih in varnostnih pogojev na krovu, da bi se pritegnile nove generacije, izboljšanje postopkov za priznavanje ribiških spričeval za odpravo ovir pri gibanju ribičev med državami članicami in potreb po delovni sili v tej panogi, dejavniki, ki spodbujajo zaposlovanje ribičev iz držav zunaj EU, ki so v nekaterih primerih nezakonito zaposleni;

105.  meni, enako kot Evropski ekonomsko-socialni odbor, da je za socialno razsežnost ribištva bistveno razviti splošna načela in operativne smernice za poštene storitve na trgu dela v ribiškem sektorju, saj so ribiči iz držav nečlanic EU v več regijah pomembni za ohranjanje dejavnosti v tem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati smernice o dostojnem zaposlovanju ribičev migrantov, ki so jih leta 2020 razvili evropski socialni partnerji v ribiškem sektorju;

106.  poziva Komisijo in Svet EU, naj uporabita trgovinsko politiko za zagotovitev, da se na področju okoljske in socialne trajnosti za evropske in tuje gospodarske subjekte uporabljajo podobni standardi ter da se notranji trg odpre samo za proizvode, ki izpolnjujejo te zahteve; ugotavlja, da bi bilo v nasprotnem primeru njeno sporočilo mednarodni skupnosti zavajajoče, saj bi nagrajevala tiste, ki naredijo najmanj za trajnost ribjih staležev in pravično obravnavo ljudi;

107.  izraža zaskrbljenost zaradi položaja ribičev, ki jim je v praksi odvzeta volilna pravica, tudi za volitve v Evropski parlament, ker so na morju; poziva države članice, naj zagotovijo, da lahko člani posadke, ki so državljani EU in so na morju, dejansko uveljavljajo svojo volilno pravico v različnih volilnih postopkih;

108.  ugotavlja, da mali priobalni ribolov ribičem omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zato poudarja, da je treba spodbujati regulativni okvir, ki bo ščitil mali ribolov;

109.  poziva k uvedbi novih programov socialne kohezije; pozdravlja pilotne projekte v zvezi z osnovnimi dohodki na obalnih območjih EU z najnižjim BDP na prebivalca, tudi v najbolj oddaljenih regijah;

110.  poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo javnost v Evropi, zlasti med mlajšimi generacijami, vključno s šolami in agencijami za iskanje zaposlitve, o pomenu ribolovnih dejavnosti kot poklicne priložnosti; prav tako poudarja prispevek ribičev k preskrbi s hrano v Evropi, varstvu in ohranjanju oceanov in morskega življenja ter oblikovanju kulture in načina življenja obalnih skupnosti, s čimer se ovrže prepričanje, da so ribiči plenilci, ki samo izkoriščajo vire in ne razmišljajo o prihodnosti;

111.  opozarja, da evropske flote izpolnjujejo najvišje standarde na svetu z vidika varnosti, delovnih pogojev, kvalificiranih delovnih mest, varstva okolja in biotske raznovrstnosti, da skušajo čim bolj zmanjšati svoj okoljski odtis, kažejo zavezanost tej prednostni nalogi, podpirajo in pomagajo pri razvijanju novih nadzornih tehnologij s stalnim prilagajanjem novim in zahtevnim predpisom ter da SRP že desetletja upošteva potrebo po upravljanju vrst na podlagi znanstvenih dognanj, medtem ko so pri drugih evropskih politikah izboljšave še v teku;

112.  spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in njihovimi obalnimi regijami oblikuje ustrezno strategijo za spodbujanje evropskih rib, ki jo bo spremljala ustrezna finančna podpora, tudi za vrste, za katere je manj povpraševanja in ki imajo manjšo tržno vrednost, da bi povečali njihovo vrednost in hkrati preprečili koncentracijo napora za vrste, ki imajo višjo vrednost in pri katerih je bolj verjetno, da pride do prelova;

113.  poudarja pomen večjih naložb v raziskave, posodabljanje in inovacije, ki bi koristile mladim ribičem in obalnim skupnostim;

114.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati razogljičenje ribiškega ladjevja, ki je trenutno 100-odstotno odvisno od fosilnih goriv, da bi ribiškemu sektorju omogočili učinkovit prispevek k evropskemu zelenemu dogovoru in podprli dostop mlajših generacij do ribiškega sektorja z inovativnimi pobudami;

115.  priznava, da so ribiči dobavitelji hrane in ključni delavci, ki tudi v katastrofalnem času pandemije covida-19 zagotavljajo vsakodnevni iztovor rib v težkih okoliščinah; opozarja na precejšnje ekonomske in socialne posledice pandemije covida-19 ter da morajo države članice dodeliti zadostna sredstva EU za podporo ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest v ribiškem sektorju in modrem gospodarstvu;

116.  opozarja na posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU na ribiški sektor, zlasti v obalnih regijah, ki so odvisne od prizadetih ribiških flot; meni, da bo izstop vplival ne samo na ribiška plovila in njihove ribiče, temveč na cele skupnosti in zaposlenost na obalnih območjih;

117.  poudarja svoje stališče, da je treba pri generacijski pomladitvi upoštevati cilje evropskega zelenega dogovora in zagotoviti digitalni prehod tudi v modrem gospodarstvu; ugotavlja, da to ne pomeni le privabiti mlade v ribiški sektor, temveč tudi zagotoviti, da so ustrezno obveščeni in usposobljeni, ponuditi jim je treba privlačne poklicne možnosti in priložnosti za izboljšanje njihovega osebnega položaja s povečanjem prihodka in zagotavljanjem njegove trajnosti, prispevati k povezanosti njihovih lokalnih skupnosti, zlasti v najbolj oddaljenih obalnih regijah in v tistih z manj zaposlitvenimi priložnostmi, da si bodo lahko prizadevali za gospodarske, družbene in okoljske spremembe na teh območjih, hkrati pa krepiti vlogo žensk v tej panogi z večjo mobilnostjo in zaposlitvenimi možnostmi po vsej EU brez težav ali omejitev pri priznavanju njihovih veščin in usposobljenosti; meni, da generacijska pomladitev ne bi smela povzročiti konflikta med generacijami in bi morala vključevati ribiče vseh starosti, da bi zagotovili ravnovesje pri ekološkem in digitalnem prehodu ter da se ne bi izgubila zapuščina izkušenj;

118.  poudarja, da naslednja generacija evropskih ribičev ne bo le povečala konkurenčnosti sektorja v prihodnosti, temveč bo tudi prispevala k zagotavljanju preskrbe s hrano v Evropi v prihodnjih letih;

119.  poziva Komisijo, naj v naslednjem poročilu o izvajanju SRP obravnava vidike in zahteve iz te resolucije;

120.  zaključuje, da nam ta resolucija ponuja edinstveno priložnost, da poudarimo vrednost prihodnje podobe evropskega ribiškega sektorja, ki je strateško pomembna, in Evropi pokažemo, kaj so cilji za prihodnost: več mladih ribičev, boljši ribolov in boljše prakse;

o
o   o

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 25, 31.1.2017, str. 12. (2) UL L 354, 28.12.2013, str. 22. (3) UL C 14, 15.1.2020, str. 67. (4) UL C 285, 29.8.2017, str. 150. (5) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Fishery_statistics#The_factors_of_production (6) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/10166544/KS-02-19%E2%80%91681-EN-N.pdf/c701972f-6b4e-b432-57d2-91898ca94893 (7) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1). (8) Na podlagi razmerja med plovili, starejšimi od 25 let, in skupnim številom plovil: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do. (9) https://ec.europa.eu/fisheries/facts_figures_en?qt-facts_and_figures=2 (10) https://ec.europa.eu/eurostat/cache/RCI/#?vis=outermost.population&lang=en (11) UL L 131, 28.5.2009, str. 114. (12) UL L 34, 9.2.1998, str. 1. (13) Sklep Sveta (EU) 2015/799 z dne 18. maja 2015 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije postanejo pogodbenice Mednarodne konvencije Mednarodne pomorske organizacije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in stražarjenje za osebje na ribiških ladjah (UL L 127, 22.5.2015, str. 20). (14) Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).