Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2021/2872(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0436/2021

Razprave :

PV 16/09/2021 - 6.1
CRE 16/09/2021 - 6.1

Glasovanja :

PV 16/09/2021 - 8
PV 16/09/2021 - 15

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0389

Sprejeta besedila
PDF 142kWORD 50k
Četrtek, 16. september 2021 - Strasbourg
Vladno zatiranje protestov in utišanje državljanov na Kubi
P9_TA(2021)0389RC-B9-0436/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 o vladnem zatiranju protestov in utišanju državljanov na Kubi (2021/2872(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, zlasti tistih z dne 10. junija 2021 o človekovih pravicah in političnih razmerah na Kubi(1), z dne 28. novembra 2019 o Kubi, primer Joséja Daniela Ferrera(2) in z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki sta ga Evropska unija in Kuba podpisali 12. decembra 2016 in ki se začasno uporablja od 1. novembra 2017(4),

–  ob upoštevanju formalnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki poteka v skladu z njunim Sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju, zlasti tretjega dialoga z dne 26. februarja 2021,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 29. julija 2021 o nedavnih dogodkih na Kubi,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, katere podpisnica je Kuba,

–  ob upoštevanju pisma Odbora OZN za prisilna izginotja, v katerem zahteva nujne ukrepe in poziva kubanske oblasti, naj se odzovejo v zvezi s 187 pogrešanimi osebami,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 16. julija 2021, v kateri je Kubo pozvala k izpustitvi pridržanih protestnikov,

–  ob upoštevanju izjave Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) in njenih posebnih poročevalcev z dne 15. julija 2021,

–  ob upoštevanju smernic EU glede zagovornikov človekovih pravic in glede svobode izražanja na spletu in drugje,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(5), zlasti člena 12 o svobodi zbiranja in združevanja,

–  ob upoštevanju pritožbe Kubanskega observatorija za človekove pravice pri posebnem predstavniku EU za človekove pravice Eamonu Gilmoru z dne 8. septembra 2021 o represiji nad protestniki,

–  ob upoštevanju kubanske ustave in njenega kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju zakonskega odloka št. 35 o telekomunikacijah, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah ter uporabi radijskega spektra in resolucije št. 105 iz leta 2021 o uredbi o nacionalnem intervencijskem modelu Republike Kube za odzivanje na kibernetske incidente,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je 11. julija 2021 na tisoče Kubancev odpravilo na ulice v več kot 40 mestih in mirno protestiralo proti kroničnemu pomanjkanju zdravil in drugega osnovnega blaga, splošnem neustreznemu ravnanju s pandemijo covida-19 in sistematičnemu omejevanju človekovih pravic, zlasti svobode izražanja in zbiranja s strani kubanskih oblasti; ker so bili to največji protesti na Kubi od protesta „Maleconazo“ leta 1994;

B.  ker so se kubanske oblasti odzvale s skrajnim nasiljem in represijo nad protestniki in zagovorniki človekovih pravic; ker je predsednik Díaz-Canel vse vladne podpornike, vključno s posebnimi enotami, kot so „črne baretke“ – elitna enota revolucionarnih oboroženih sil – izrecno pozval, naj se borijo proti mirnim protestnikom, zaradi česar se je zaostrilo nasilje in je bilo ranjenih na stotine civilistov, posledica tega pa so bile policijske preiskave, aretacije na domovih protestnikov in policijsko nasilje;

C.  ker so kubanske oblasti sprejele nove metode represije, kot so začasna ukinitev, nadzor, cenzura in kontrola telekomunikacijskih storitev, kar krši mednarodno pravo človekovih pravic, vse zato, da bi nadzorovale in prikrile hude kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile; ker morajo kubanske oblasti varovati in zagotavljati človekove pravice, kot sta miroljubno zbiranje in svoboda izražanja, brez diskriminacije na podlagi političnih stališč, ter spoštovati mednarodne standarde človekovih pravic ob spoštovanju načel zakonitosti, izrednosti, odgovornosti in nujnosti;

D.  ker zakonski odlok št. 35 posodablja kubanski pravni okvir o postopkih in pogojih za pridobitev potrebnih dovoljenj za uporabo nacionalnega radijskega spektra ter nalaga telekomunikacijskim operaterjem obveznost, da začasno ustavijo, spremljajo, prestrezajo in nadzorujejo uporabnike ter posredujejo njihove informacije kubanskim oblastem; ker je odlok mednarodno priznan kot nezakonit; ker resolucija št. 105 v širšem smislu določa uredbo o kibernetskih incidentih in zagotavlja pravni okvir za pregon posameznikov na podlagi najrazličnejših obtožb in omogoča uvedbo sankcij, zaseg mobilnih telefonov in računalnikov, izvajanje preiskav na domu in celo omogoča vladi, da deluje kot spodbujevalec za začetek kazenskih postopkov za kazniva dejanja, ki so trenutno navedena v kazenskem zakoniku in katerih opredelitve so mednarodno priznane kot nezakonite; ker zakonski odlok št. 370, ki je tudi bil sprejet po potrditvi nove ustave iz leta 2019, omejuje svobodo izražanja na družbenih omrežjih;

E.  ker je režim za več dni prekinil internet, tako da državljani niso mogli javno poročati o zatiranju in kršitvah človekovih pravic, ki so jih utrpeli; ker je kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez označil poskus ZDA, da bi ponovno vzpostavile internetni signal na otoku, za dejanje agresije;

F.  ker sta IACHR in visoka komisarka OZN za človekove pravice obsodila represijo kubanske države in uporabo sile v odziv na miroljubne proteste, pozvala tudi k takojšnji izpustitvi vseh pridržanih in kubansko vlado pozvala, naj z dialogom obravnava temeljna socialna vprašanja;

G.  ker je Kubanski observatorij za človekove pravice poročal, da je bilo na dan 5. septembra 2021 od protestov 11. julija 2021 pogrešanih ali pridržanih 1306 ljudi, vključno s 27 mladoletniki; ker druga poročila nevladnih organizacij, kot je Prisoners Defenders, kažejo, da je bilo v tem obdobju pridržanih več kot 5000 ljudi, navajajo pa tudi obtožbe o samovoljnih pridržanjih, pridržanju v osamitvi, prisilnih izginotjih, uporabi kriminalcev za inkriminacijo udeležbe v protestih, mučenju in slabem ravnanju, nadzoru in hišnih priporih ter nasilju nad protestniki; ker je Odbor OZN za prisilna izginotja 15. julija 2021 na Kubi sprožil nujne ukrepe za 187 primerov v skladu s členom 30 Konvencije o prisilnih izginotjih (uradni nujni ukrepi AU št. 1200 do 1386/2021); ker ima Kuba šesto največje število nujnih ukrepov na svetu v zvezi s prisilnimi izginotji, ki jih je treba sprejeti še od leta 2017, čeprav sporazum o političnem dialogu in sodelovanju zdaj v celoti velja;

H.  ker je bilo med pridržanimi veliko aktivistov, novinarjev in vodij gibanj politične opozicije, kot je José Daniel Ferrer, vodja Domoljubne zveze Kube (Unión Patriótica de Cuba), za katerega se še vedno ne ve, kje je, ter učitelji, študenti in umetniki, kot je Luis Manuel Otero Alcántara iz gibanja Movimiento San Isidro; ker je policija potrdila smrt Diubisa Laurencia Tejede, potem ko ga je med protestiranjem v Havani ustrelila v hrbet;

I.  ker dobitniki nagrade Saharova še vedno trpijo zaradi sistematičnih represivnih ukrepov, vključno s samovoljnimi pridržanji, racijami in obleganjem domov, napadi in samovoljnimi denarnimi kaznimi, ki sta jih dokumentirala Kubanski observatorij za človekove pravice (Observatorio Cubano de Derechos Humanos) in Kubanski center za človekove pravice (Centro Cubano de Derechos Humanos); ker je bilo gibanje Dame v belem v zadnjih treh mesecih tarča vsaj 318 takšnih represivnih ukrepov, junija 60, julija 142 in avgusta 116; ker je dobitnik nagrade Saharova Guillermo Fariñas Hernández izjavil, da je v skladu z zgoraj omenjenimi informacijami organizacij za človekove pravice že več let vsak mesec žrtev sistematične represije in da se spremljajo njegovi telefonski klici ter da je ob odhodu od doma sistematično pridržan le nekaj sto metrov stran, samo septembra pa je bil samovoljno pridržan trikrat, zadnjič 8. septembra 2021;

J.  ker so bila številnim izrečena sojenja po skrajšanem postopku in kazni za različne vrste kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, javnimi neredi, nespoštovanjem sodišča, spodbujanjem h kaznivim dejanjem in širjenjem epidemije, brez minimalnih jamstev glede dolžnega pravnega postopanja; ker se številne aretirane šteje za zapornike vesti;

K.  ker je v zaporu tudi več kot 8000 ljudi, ki jim ni mogoče pripisati kaznivega dejanja, še 2500 pa jih je bilo obsojenih na prisilno delo iz istega razloga, vsi so bili obtoženi „družbene predkriminalne nevarnosti“, kar je obtožba, ki jo v celoti utemeljuje njihovo „opaženo vedenje, ki je v nasprotju z normami socialistične morale“ (členi 72–84 kubanskega kazenskega zakonika);

L.  ker je Parlament 5. julija 2017 podal soglasje k sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju pod pogojem, da se bo stanje človekovih pravic in demokracije na Kubi bistveno izboljšalo; ker je Parlament večkrat obsodil kršitve človekovih pravic na Kubi in poudaril kršitev členov 1(5), 2(c), 5, 22 in 43 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; ker na Kubi ni bilo konkretnega napredka v zvezi s splošnimi načeli in cilji sporazuma o izboljšanju razmer na področju človekovih pravic in ker je kubanski režim celo okrepil zatiranje ter kršitve delavskih in človekovih pravic, vključno s povečanjem števila političnih zapornikov; ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju ni izpolnil svojega osrednjega cilja izboljšanja temeljnih svoboščin na Kubi;

M.  ker kubanska država sistematično krši pravice delavcev in človekove pravice svojega zdravstvenega osebja, napotenega na delo v tujini na zdravniških misijah, kar je po podatkih OZN to enakovredno sodobnemu suženjstvu;

N.  ker Parlament v svoji resoluciji z dne 10. junija 2021 Evropsko službo za zunanje delovanje opozarja, da je sodelovanje civilne družbe v političnih dialogih in projektih sodelovanja iz sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju bistven del tega sporazuma ter da bi bilo treba nemudoma odpraviti izključitev civilne družbe iz sredstev za sodelovanje in/ali sodelovanja v sporazumu, medtem ko se sodelovanje in dostop do sredstev za sodelovanje omogoča izključno podjetjem, v katerih sodeluje ali nadzoruje država, kot je to že od podpisa sporazuma;

O.  ker je v sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključena t. i. klavzula o človekovih pravicah, ki je standardni bistveni element mednarodnih sporazumov EU in omogoča začasno prekinitev sporazuma v primeru kršitve določb o človekovih pravicah;

P.  ker je Kubanski observatorij za človekove pravice uradno zahteval „izvajanje novega režima sankcij Evropske unije za fizične osebe ali državne ustanove“, ki so vpletene v hude kršitve človekovih pravic na Kubi;

1.  najostreje obsoja skrajno nasilje in represijo kubanske vlade nad protestniki, zagovorniki človekovih pravic, neodvisnimi novinarji, umetniki, oporečniki in opozicijskimi političnimi voditelji po protestih 11. julija 2021; obžaluje izgubljena življenja in sorodnikom žrtev izreka iskreno sožalje;

2.  poziva kubanske oblasti, naj prenehajo z represijo, izpustijo vse politične zapornike, zapornike vesti in tiste, ki so samovoljno pridržani zgolj zato, ker so miroljubno uveljavljali svobodo izražanja in zbiranja, ter zagotovijo dolžno postopanje; obsoja dejstvo, da se je vlada na te proteste odzvala tudi z napotitvijo črnih baretk in skupin civilistov, ki so se odzvale na poziv predsednika Miguela Díaza-Canela k „obrambi revolucije“;

3.  obžaluje, da so kubanske oblasti po protestih 11. julija 2021 uporabile val pridržanj za kriminalizacijo legitimnih in miroljubnih demokratičnih zahtev svojega prebivalstva, spet pridobile nadzor, ponovno vzpostavile kulturo strahu med prebivalstvom in utišale nekatere najbolj karizmatične nasprotnike v državi;

4.  poziva k spoštovanju človekovih pravic prejemnikov nagrade Saharova, ki trpijo zaradi nenehnih represivnih ukrepov, in obsoja samovoljno aretacijo Joséja Daniela Ferrerja, ki je pridržan že več kot dva meseca in nima stikov s svojo družino ter se zanj ne ve, kje točno je;

5.  poudarja, da morajo kubanske oblasti nujno prisluhniti zahtevam po državljanskih in političnih pravicah ter svobodi in demokraciji in se nanje odzvati ter začeti vključujoč nacionalni dialog o procesu modernizacije in demokratizacije države, da bi sprejele vse potrebne ukrepe za prepotrebne notranje gospodarske reforme, obenem pa zagotovile spoštovanje političnih, državljanskih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic prebivalstva ter učinkovit odziv na pandemijo covida-19;

6.  je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitev delovne skupine OZN za samovoljna pridržanja v zvezi s samovoljnimi odvzemi prostosti na Kubi, ki kažejo na sistematičen problem samovoljnih pridržanj, kot potrjujejo poročila delovne skupine št. 12/2017, 55/2017, 64/2017, 59/2018, 66/2018, 63/2019 in 4/2020;

7.  obsoja, da kubanske oblasti ne spoštujejo človekovih pravic in svoboščin iz splošnih konvencij o človekovih pravicah, zlasti svobode zbiranja, tiska in izražanja, tako na spletu kot sicer, in da zatirajo vse oblike demokratičnega izražanja ter da v državi ni možnosti za pluralistično politično participacijo; poziva EU, naj to javno obsodi; obžaluje, da sta bila nedavno sprejeta zakonski odlok št. 35 in resolucija št. 105, ki ponujata veliko pravnega manevrskega prostora za kriminalizacijo posameznikov, ki sodelujejo pri legitimnih mirnih protestih, in sicer z izvajanjem nadzora nad telekomunikacijami, kar utira pot novim načinom represije; poziva kubanske oblasti, naj posodobijo pravni okvir države v skladu z mednarodnim pravom ter razveljavijo zakonski odlok št. 35 in vso drugo zakonodajo, ki omejuje temeljne svoboščine državljanov;

8.  je zaskrbljen zaradi obžalovanja vrednih razmer v zaporih in ker še vedno niso vzpostavljeni pogoji, ki bi zagotavljali neodvisnost sodstva; zahteva, naj se pridržanim zagotovijo pošteno sojenje, neodvisni zdravniški pregledi, ustrezna hrana in voda, možnost telefonskih klicev in redni obiski družine, prijateljev, novinarjev in diplomatov; poziva k učinkovitim kazenskim in upravnim preiskavam, da bi identificirali, kazensko preganjali in kaznovali odgovorne za mučenje in slabo ravnanje;

9.  poziva kubanske oblasti, naj upoštevajo priporočila Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) in visoke komisarke OZN za človekove pravice, da začnejo konstruktiven dialog z resnično civilno družbo; poziva Kubo, naj posebni poročevalki OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja, posebni poročevalki OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic in neodvisnim organizacijam za človekove pravice nemudoma dovoli vstop v državo in dokumentiranje razmer na področju človekovih pravic ter spremljanje in opazovanje prihajajočih sojenj več sto aktivistom in običajnim Kubancem, ki so še vedno pridržani; poziva EU, naj spremlja sojenja in obišče politične zapornike;

10.  obžaluje, da se kljub sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju stanje demokracije ni izboljšalo, razmere na področju človekovih pravic na Kubi pa se še poslabšujejo; poudarja, da Kuba že od začetka veljavnosti sporazuma sistematično krši njegove temeljne določbe; globoko obžaluje, da kubanski režim ni sprejel zavez niti ni pripravljen na prizadevanja za napredek v smeri vsaj najmanjših sprememb ali odprtja poti, ki bi lahko omogočile reformo režima;

11.  poudarja, da se – v nasprotju s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju – kubanskim in neodvisnim evropskim organizacijam civilne družbe sistematično onemogoča sodelovanje v dialogih o človekovih pravicah med Kubo in Evropsko unijo, ki potekajo v širšem okviru dialoga o človekovih pravicah na podlagi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, kot je bil tisti z dne 26. februarja 2021; v zvezi s tem opozarja, da morajo vsak dialog med Evropsko unijo in kubansko civilno družbo ter vse možnosti financiranja vključevati vse organizacije civilne družbe brez omejitev;

12.  želi spomniti, da močno podpira vse zagovornike človekovih pravic na Kubi in njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj v svojih stikih s kubanskimi oblastmi resno okrepijo svojo podporo pravi in neodvisni civilni družbi ter naj uporabijo vse razpoložljive instrumente za okrepitev dela zagovornikov človekovih pravic;

13.  meni, da velja zadnje represivne ukrepe kubanskih oblasti zoper državljane prišteti k vztrajnim in sistematičnim ukrepom proti zapornikom vesti, zagovornikom človekovih pravic, oporečnikom, opozicijskim aktivistom in aktivistom civilne družbe, umetnikom in novinarjem, vse to pa so dodatne kršitve sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

14.  ker je v sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključena klavzula o človekovih pravicah, ki je standardni bistveni element mednarodnih sporazumov EU in omogoča začasno prekinitev izvajanja sporazuma v primeru kršitve določb o človekovih pravicah; poziva Evropsko unijo, naj uporabi člen 85(3b) in skliče takojšnjo sejo skupnega odbora zaradi kršitev sporazuma s strani kubanske vlade, kar je „posebno nujen primer“;

15.  poziva Svet, naj čim prej uporabi določbe evropskega zakona Magnickega(6) in uvede sankcije proti odgovornim za kršitve človekovih pravic na Kubi;

16.  močno obžaluje, da kubanske oblasti delegacijam Parlamenta niso dovolile obiska Kube, čeprav je Parlament odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; poziva jih, naj njegovim delegacijam nemudoma omogočijo vstop v državo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in narodni skupščini Republike Kube, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki OZN za človekove pravice ter vladam držav članic Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0292.
(2) UL C 232, 16.6.2021, str. 17.
(3) UL C 334, 19.9.2018, str. 235.
(4) UL L 337 I, 13.12.2016, str. 3.
(5) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.
(6) Uredba Sveta (EU) 2020/1998 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1).

Zadnja posodobitev: 17. september 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov