Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (05022/2021 – C9-0086/2021 – 2020/0382(NLE))

P9_TA(2021)0140 A9-0128/2021

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05022/2021),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (05198/2021),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov (05203/2021),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, drugim pododstavkom člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0086/2021),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(1),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 18. junija 2020 glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(2),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za mednarodno trgovino v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za pravne zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadev in Odbora za mednarodno trgovino (A9-0128/2021),

1.  odobri sklenitev Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0152.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o izidu pogajanj med EU in Združenim kraljestvom (2021/2658(RSP))

P9_TA(2021)0141 B9-0225/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05022/2021),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2020/2252 z dne 29. decembra 2020 o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani in Sporazuma med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov(1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in drugim pododstavkom člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0086/2021),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(2), z dne 3. oktobra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(3), z dne 13. decembra 2017 o stanju pogajanj z Združenim kraljestvom(4), z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(5), z dne 18. septembra 2019 o stanju glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije(6), z dne 15. januarja 2020 o izvajanju in spremljanju določb o državljanskih pravicah v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva(7), z dne 12. februarja 2020 o predlaganem mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(8) ter z dne 18. junija 2020 o pogajanjih o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(9),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 29. januarja 2020 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(10),

–  ob upoštevanju Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(11) (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) ter politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom(12), ki spremlja Sporazum o izstopu (v nadaljnjem besedilu: politična izjava),

–  ob upoštevanju prispevkov Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska, ki imenuje Komisijo za pogajalca Unije, in njegove priloge, ki vsebuje pogajalske smernice za sklenitev novega partnerstva (COM(2020)0035) (v nadaljnjem besedilu: pogajalske smernice),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

1.  odločno pozdravlja sklenitev novega sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom (v nadaljnjem besedilu: sporazum), ki omejuje negativne posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in vzpostavlja okvir sodelovanja, ki bi moral biti podlaga za trdno in konstruktivno prihodnje partnerstvo, da bi se izognili najbolj motečim elementom scenarija brez dogovora in zagotovili pravno varnost za državljane in podjetja; izreka pohvalo glavnemu pogajalcu EU in njegovi ekipi za odlično opravljeno delo in velike zasluge za ta dosežek;

2.  ponovno poudarja, da je izstop Združenega kraljestva iz EU zgodovinska napaka, in želi spomniti, da je EU vedno spoštovala odločitev Združenega kraljestva, hkrati pa vztraja, da mora Združeno kraljestvo sprejeti tudi posledice izstopa iz EU in da tretja država ne more imeti enakih pravic in koristi kot država članica; opozarja, da si je Parlament ves čas procesa izstopa Združenega kraljestva iz EU prizadeval zaščititi pravice državljanov EU, ohraniti mir in blaginjo na irskem otoku, zaščititi ribiške skupnosti, obvarovati pravni red EU, obdržati samostojnost odločanja EU, ohraniti celovitost carinske unije in notranjega trga ter se izogniti socialnemu, okoljskemu, fiskalnemu ali regulativnemu dampingu, ker je to bistveno za zaščito delovnih mest, industrije in konkurenčnosti v Evropi ter za uresničitev ciljev evropskega zelenega dogovora;

3.  pozdravlja, da so bili v sporazumu o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom ter v sporazumu o izstopu ti cilji večinoma doseženi, in sicer z izvršljivimi enakimi konkurenčnimi pogoji, med drugim v zvezi z državno pomočjo, socialnimi in okoljskimi standardi, dolgoročnim dogovorom o ribištvu, gospodarskim sporazumom, ki bo ublažil številne negativne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU, ter z novim okvirom za pravosodno, policijsko in notranje varnostno sodelovanje, ki temelji na popolnem spoštovanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in pravnega okvira EU za varstvo podatkov; kljub temu obžaluje, da je področje uporabe tega sporazuma kljub ambiciozneje zastavljenim ciljem v politični izjavi precej omejeno zaradi pomanjkanja politične volje Združenega kraljestva za sodelovanje na pomembnih področjih, zlasti na področju zunanje, obrambne in zunanje varnostne politike; obžaluje tudi odločitev Združenega kraljestva, da ne bo sodelovalo v programu Erasmus+, zaradi česar bodo mladi prikrajšani za to edinstveno življenjsko priložnost;

4.  glede na intenzivno trgovino z blagom med EU in Združenim kraljestvom je zadovoljen, da je ta vidik v sporazumu temeljito obravnavan, hkrati pa ugotavlja, da je logična posledica izstopa Združenega kraljestva iz EU in zlasti konca svobode gibanja, da so priložnosti za gospodarstvo Združenega kraljestva, ki večinoma temelji na storitvah, močno okrnjene, saj ni kontinuitete glede države porekla ali čezmejnega opravljanja storitev, prav tako ni samodejnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, ponudniki storitev iz Združenega kraljestva pa se bodo morda morali spopasti s 27 različnimi sklopi pravil in torej povečano birokracijo; poudarja, da je to prvi sporazum v zgodovini EU, pri katerem so pogajanja potekala v smeri razhajanja namesto zbliževanja, zaradi česar je bilo neizogibno, da se bodo trenja, ovire in stroški za državljane in podjetja povečali;

5.  pozdravlja širši horizontalni mehanizem za reševanje sporov, ki bi moral omogočati pravočasno reševanje sporov in prekinitev izvajanja na vseh gospodarskih področjih, če ena od strani ne bi spoštovala tega, k čemur se je zavezala; meni, da bi ta mehanizem lahko postal vzor in standard za vse prihodnje sporazume o prosti trgovini;

6.  pozdravlja izjavo skupine Parlamenta za usklajevanje z Združenim kraljestvom in vodij skupin z dne 11. septembra 2020 ter ugotavlja, da je Združeno kraljestvo kot podpisnik sporazuma o izstopu slednjega pravno zavezano v celoti izvajati in spoštovati njegove določbe, in pozdravlja umik določb zakona Združenega kraljestva o notranjem trgu, ki so bile v nasprotju s sporazumom; obsoja nedavne enostranske ukrepe Združenega kraljestva, ki so v nasprotju s sporazumom o izstopu, da podaljša prehodno obdobje izvzetja izvoza Velike Britanije na Severno Irsko iz obveznosti predložitve zdravstvenih spričeval za vse pošiljke proizvodov živalskega izvora, izvzetja pošiljk iz obveznosti predložitve carinskih deklaracij in odstopanja od pravil EU, ki preprečujejo vnos prsti na notranji trg, ter za potne liste hišnih živali; meni, da se s temi ukrepi resno ogroža celovitost enotnega trga; ponovno poudarja, da se je treba o vseh takšnih odločitvah dogovoriti skupaj prek ustreznih skupnih organov; odločno poziva vlado Združenega kraljestva, naj v skladu z obveznostjo o dobri veri iz sporazuma o izstopu ravna v dobri veri ter nemudoma v celoti izvaja pogoje iz sporazumov, ki jih je podpisala, po verodostojnem in celovitem urniku, ki ga je določila skupaj z Evropsko komisijo; zato poziva Komisijo, naj odločno nadaljuje postopek za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu, ki se je začel 15. marca 2021 v skladu s členom 12(4) protokola o Irski in Severni Irski; želi opomniti, da lahko vztrajno nespoštovanje izida postopkov za reševanje sporov v okviru sporazuma o izstopu privede tudi do začasne prekinitve obveznosti iz sporazuma o trgovini in sodelovanju, vključno z omejitvijo dostopa do trga, ki je brez primere; zato meni, da ratifikacija sporazuma o trgovini in sodelovanju krepi naša orodja za izvrševanje sporazuma o izstopu; opozarja, da je popolno in dosledno spoštovanje in izvajanje sporazuma o izstopu ključnega pomena za zaščito pravic državljanov, zaščito mirovnega procesa in preprečevanje trde meje na irskem otoku, zaščito celovitosti notranjega trga ter zagotovitev, da Združeno kraljestvo plača pravičen delež obveznosti, nastalih med članstvom v Uniji in po izstopu, kar je še vedno bistven osnovni pogoj za prihodnji razvoj odnosov med EU in Združenim kraljestvom; poudarja, da je treba pri tem ohraniti dobro vero ter vzdrževati zaupanje in verodostojnost; želi spomniti, da je protokol o Irski/Severni Irski, zlasti njegov člen 16, zasnovan tako, da zrcali zelo krhko in občutljivo politično ravnotežje; vztraja, da bi bilo treba predloge in ukrepe, ki bi lahko spremenili to ravnovesje, sprejemati s temeljitim premislekom in ob ustreznem predhodnem posvetovanju z obema stranema; izpostavlja edinstveni položaj Severne Irske in vlogo severnoirske skupščine v protokolu, vključno z dejstvom, da bo za nadaljnjo uporabo protokola čez štiri leta potrebna njena privolitev; meni, da je potreben stalen in poglobljen dialog med političnimi predstavniki in civilno družbo, tudi s predstavniki Severne Irske, o vseh vidikih protokola o Irski/Severni Irski in širšem severnoirskem mirovnem procesu; je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih napetosti na Severnem Irskem in opozarja, da je EU eden glavnih varuhov Velikonočnega sporazuma in je odločena, da ga bo zaščitila;

Vloga Evropskega parlamenta

7.  obžaluje, da sta bila sporazuma sprejeta v zadnjem trenutku in da je posledična negotovost državljanom in gospodarskim subjektom povzročila visoke stroške, hkrati pa je bila okrnjena pristojnost Parlamenta glede pregleda in demokratičnega nadzora nad končnim besedilom sporazumov pred njuno začasno uporabo; poudarja, da je bil ta proces izjemen zaradi nepreklicnega roka za iztek prehodnega obdobja in dejstva, da je Združeno kraljestvo kljub pandemiji zavrnilo njegovo podaljšanje; poudarja, da ta proces nikakor ne more biti precedens za prihodnje trgovinske sporazume, v katerih je treba zagotoviti običajno obliko sodelovanja in dostop do informacij v skladu s členom 218(10) PDEU, vključno z izmenjavo vseh pogajalskih besedil, rednim dialogom in ustreznimi roki, ki bodo omogočali uradni parlamentarni nadzor in razpravo o sporazumih; poudarja, da se sporazumi ne smejo začasno uporabljati brez odobritve Parlamenta; ne glede na navedeno priznava, da je imel Parlament glede na intenzivno in pogosto posvetovanje in dialog z glavnim pogajalcem EU in delovno skupino Komisije za Združeno kraljestvo možnost redno izražati svoje mnenje – februarja in junija 2020 je namreč sprejel dve resoluciji ter tako zagotovil, da so bila naša stališča v celoti upoštevana v prvotnem mandatu EU in da jih je glavni pogajalec EU zagovarjal med pogajanji;

8.  podpira ustanovitev parlamentarne partnerske skupščine za poslance Evropskega parlamenta in parlamenta Združenega kraljestva, kot določa sporazum; meni, da bi morala biti ta skupščina zadolžena za spremljanje popolnega in doslednega izvajanja sporazuma ter za podajanje priporočil partnerskemu svetu; predlaga, naj bo med njenimi pristojnostmi tudi izvajanje sporazuma o izstopu, brez poseganja v strukturo upravljanja vsakega sporazuma in mehanizem njunega nadzora, pa tudi pravica do predložitve priporočil za področja, na katerih bi lahko boljše sodelovanje koristilo obema stranema, in do sprejetja skupnih pobud za spodbujanje tesnih odnosov;

9.  vztraja, da mora imeti Parlament v skladu s pismom predsednika Sassolija z dne 5. februarja 2021 celovito vlogo pri spremljanju in izvajanju sporazuma; brez poseganja v obstoječe zaveze, ki so jih dali komisarji pred pristojnimi parlamentarnimi odbori, pozdravlja izjavo Komisije o vlogi Parlamenta pri izvajanju sporazuma, vključno z naslednjimi zavezami:

poziva k čim prejšnjim pogajanjem o vključitvi teh zavez v medinstitucionalni sporazum;

10.  pozdravlja sporazum o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov; poudarja, da ta sporazum, zlasti njegov člen 3, ne posega v pravice Parlamenta iz člena 218(10) PDEU, zlasti glede na odstavek 9 te resolucije; poudarja, da način, kako je Svet zahteval odobritev Parlamenta, namreč da sta v enem postopku zajeta dva sporazuma – sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom ter sporazum med EU in Združenim kraljestvom o varnostnih postopkih za izmenjavo in varovanje tajnih podatkov –, ni v skladu s standardno prakso in nikakor ne bi smel postati precedens, saj je to resen poseg v pristojnosti Parlamenta, ki bi moral pred začetkom veljavnosti vsakega mednarodnega sporazuma imeti možnost, da ločeno, in ne v paketu poda soglasje;

11.  poziva k dejavni udeležbi sindikatov iz EU in Združenega kraljestva ter drugih socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri spremljanju in izvajanju sporazuma, vključno s posvetovanjem z njimi in njihovo morebitno udeležbo v specializiranih odborih, v katerih se obravnavajo zadeve, ki jih zadevajo, ter vzpostavitvijo posebnega delovnega foruma, ki naj se sestaja pred vsakim zasedanjem partnerskega sveta; glede na pomen in potencialno daljnosežne posledice sporazuma predlaga, da se notranja svetovalna skupina razširi z več predstavniki sindikatov in drugih socialnih partnerjev, zlasti iz evropskih sektorskih federacij, ter da se organizacijam civilne družbe, sindikatom in drugim socialnim partnerjem podeli pooblastilo za vlaganje pritožb pri Komisiji, pri čemer mora Komisija v zvezi s temi pritožbami ukrepati;

12.  pozdravlja prizadevanje Komisije, da bi glede na omejen čas, ki je na voljo, čim bolj vključila deležnike, pozdravlja pa tudi podrobna obvestila o pripravljenosti, ki so podjetjem pomagala pri pripravah na neizogibne spremembe od 1. januarja 2021, ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz carinske unije in notranjega trga; poziva vse države članice EU, pa tudi regije, naj poskrbijo, da bodo ti prvi meseci nove ureditve spričo novega statusa Združenega kraljestva potekali čim bolj gladko za vse gospodarske subjekte in državljane; priznava, da ima izstop Združenega kraljestva iz EU velike kratkoročne gospodarske posledice, ter poziva Komisijo, naj v celoti in pravočasno uporabi rezervo za prilagoditev na brexit v višini 5 milijard EUR, ko jo bosta sozakonodajalca sprejela, da bi pomagala sektorjem, podjetjem in delavcem ter državam članicam, ki jih bodo negativni in nepredvideni učinki novega odnosa med EU in Združenim kraljestvom najbolj prizadeli;

Trgovina

13.  poudarja, da še noben sporazum ni imel tako širokega področja uporabe, kar zadeva blagovno menjavo – dosežen je bil namreč cilj ničelnih kvot in ničelnih tarif, kar bo olajšalo trgovino z Združenim kraljestvom v okviru ustreznih pravil o poreklu, hkrati pa ščiti interese proizvajalcev v EU, med drugim z dvostransko kumulacijo, samopotrjevanjem porekla s strani izvoznikov in 12-mesečnim obdobjem izvzetja za nekatere dokumente; poudarja, kako pomembno je učinkovito zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, zlasti kar zadeva prepoved zniževanja standardov in preprečitev dodatnega razhajanja v prihodnosti, v kombinaciji z že omenjenim izjemnim področjem uporabe sporazuma;

14.  poudarja, da zaveze obeh strani glede trgovine s storitvami zagotavljajo raven liberalizacije, ki presega njune zaveze v STO – sporazum med drugim vsebuje v prihodnost usmerjeno klavzulo o državi z največjimi ugodnostmi, revizijsko zavezo za prihodnje izboljšave in posebna pravila za mobilnost strokovnjakov za poslovne namene (storitve iz „načina 4“); hkrati pa želi spomniti, da je Združeno kraljestvo s tem, ko je zapustilo notranji trg, izgubilo samodejno neomejeno pravico do opravljanja storitev po vsej EU; priznava jasne določbe o poklicnih kvalifikacijah, ki so zdaj drugačne, ker je Združeno kraljestvo tretja država; kljub temu pozdravlja mehanizem iz sporazuma, po katerem se lahko EU in Združeno kraljestvo pozneje za vsak primer posebej in za posamezne poklice dogovorita o dodatnih ureditvah;

15.  pozdravlja poglavje o digitalni trgovini, ki vsebuje izrecno prepoved zahtev glede lokalizacije podatkov ali obveznega razkritja izvorne kode, kar je novost v doslej sklenjenih sporazumih EU o prosti trgovini, hkrati pa ohranja pravico EU do zakonskega urejanja tega področja in zahteve glede varstva podatkov; priznava, da lahko to digitalno poglavje služi kot vzor za prihodnje trgovinske sporazume; pozdravlja tudi regulativno sodelovanje na področju nastajajočih tehnologij, vključno z umetno inteligenco;

16.  je zadovoljen, ker sporazum kljub začetni zadržanosti Združenega kraljestva vsebuje doslej najambicioznejše splošno poglavje o javnih naročilih, ki presega sporazum o vladnih naročilih in zagotavlja enako obravnavo podjetij EU, ter poglavje o potrebah in interesih mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da je bil v sporazumu o izstopu zaščiten obstoječi nabor geografskih označb, vendar obžaluje, da sporazum v nasprotju z zavezami iz politične izjave ne ureja prihodnjih geografskih označb; je kljub temu seznanjen s klavzulo o pregledu, ki omogoča razširitev zaščite v prihodnosti, in obe strani poziva, naj to klavzulo čim prej aktivirata;

17.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezne platforme za regulativno usklajevanje in prek teh platform dejavno sodelujejo, da bo imel Parlament popoln pregled nad usklajevanjem ter da bo v prihodnosti mogoča visoka stopnja regulativnega zbliževanja v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ter naj se izognejo nepotrebnim sporom, hkrati pa naj se ohrani pravica obeh pogodbenic do zakonskega urejanja, kot je poudarjeno v sporazumu;

Enaki konkurenčni pogoji

18.  pozdravlja splošen in sodoben naslov o enakih konkurenčnih pogojih za odprto in pošteno konkurenco ter trajnostni razvoj, ki bi ga bilo treba obravnavati kot vzor za druge prihodnje sporazume o prosti trgovini, o katerih se bo pogajala EU, zlasti:

19.  poudarja, da sta ustrezno spremljanje in ustrezen nadzor ključnega pomena za dobro razumevanje preostalih in novih ovir, s katerimi se bodo podjetja, zlasti mala in srednja, srečevala na terenu; poudarja, da je treba preprečiti nepotrebno regulativno negotovost, nastajanje upravnih bremen in dodatno zapletanje postopkov, saj bi to dodatno obremenilo podjetja in povečalo stroške; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s poslovno skupnostjo, zlasti z malimi in srednjimi podjetji, da bi ublažile novonastale trgovinske ovire;

Upravljanje

20.  pozdravlja horizontalni okvir upravljanja in institucionalni okvir, določen v sporazumu, ki zagotavlja skupno skladnost, povezanost in izvrševanje vseh poglavij ter tako preprečuje vzpostavljanje dodatnih vzporednih struktur in birokracije ter zagotavlja pravno varnost in trdna jamstva za spoštovanje s strani obeh pogodbenic; priznava zlasti trden mehanizem za reševanje morebitnih sporov med EU in Združenim kraljestvom glede razlage ali izvajanja njunih zavez;

21.  pozdravlja klavzulo o nediskriminaciji v poglavju o upravljanju, ki zagotavlja, da Združeno kraljestvo v svoji nacionalni vizumski politiki pri izdaji kratkoročnih vizumov ne sme razlikovati med državljani držav članic EU; obsoja diskriminacijsko obravnavo nekaterih državljanov EU (iz Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije), ki v Združenem kraljestvu v primeru taks za delovni vizum in potrdilo o plačilu stroškov niso upravičeni do enakega režima vizumskih taks kot državljani drugih 22 držav članic;

Varnost, zunanje zadeve in razvoj

22.  obžaluje, da je Združeno kraljestvo v nasprotju s politično izjavo, ki predvideva ambiciozno, široko, poglobljeno in prožno partnerstvo na področju zunanje politike, varnosti in obrambe, zavrnilo pogajanja o vključitvi teh vidikov s sporazum; kljub temu opozarja, da je v interesu obeh strani, da ohranita tesno in trajno sodelovanje na teh področjih, zlasti za spodbujanje miru in varnosti, vključno z bojem proti terorizmu, spodbujanje svetovnega reda, ki temelji na pravilih, učinkovitega multilateralizma in ustanovne listine OZN, utrjevanje demokracije in pravne države ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu s členom 21 PEU; predlaga, naj prihodnje sodelovanje in usklajevanje med EU in Združenim kraljestvom ureja sistemska platforma za posvetovanje in usklajevanje na visoki ravni o zunanjepolitičnih vprašanjih, vključno z izzivi, ki jih predstavljajo države, kot sta Rusija in Kitajska, tesno sodelovanje pri varnostnih vprašanjih, tudi v okviru sodelovanja med EU in Natom, ter sistematično preferenčno sodelovanje, zlasti kar zadeva mirovne operacije; glede na skupne vrednote in interese EU in Združenega kraljestva poziva zlasti k poglobljenemu sodelovanju in usklajevanju v zvezi s politikami sankcij ter k vzpostavitvi mehanizma za usklajevanje na tem področju;

23.  v zvezi s tem je zelo nezadovoljen z odločitvijo Združenega kraljestva, da zniža diplomatski status Evropske unije, in ustrezne organe Združenega kraljestva poziva, naj ta ukrep nemudoma odpravijo, Komisijo pa, naj se odločno zavzame za pravilno izvajanje ustanovnih pogodb EU;

24.  opozarja, da je Združeno kraljestvo pomemben akter na področju razvojne in humanitarne pomoči zaradi obsega uradne razvojne pomoči (kljub zmanjšanju z 0,7 % na 0,5 % BND), strokovnega znanja, zmogljivosti za izvajanje projektov ter poglobljenih odnosov z državami Commonwealtha in državami v razvoju; spodbuja ga, naj poskuša čim bolj omejiti negativne posledice svojega izstopa iz EU za države v razvoju in izpolni zavezo, da bo imelo vodilno vlogo na področju razvojne in humanitarne pomoči; poziva k tesnemu usklajevanju in sodelovanju donatorjev med EU in Združenim kraljestvom, vključno z možnostjo medsebojnega izkoriščanja zmogljivosti, da bi čim bolj povečali uspešnost, razvojno učinkovitost in napredek pri doseganju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja;

Posebna sektorska vprašanja in tematsko sodelovanje

25.  meni, da je notranji trg glavni dosežek Evropske unije, ki je zelo koristen za gospodarstvi obeh strani in temelj, ki državljanom omogoča vse boljšo kakovost življenja; poudarja, da bi moralo biti to novo obdobje gospodarskega partnerstva usmerjeno v ustvarjanje obojestransko koristnih priložnosti in nikakor ne bi smelo voditi v rahljanje celovitosti in delovanja notranjega trga in carinske unije; meni, da je razširitev olajšav za pooblaščene gospodarske subjekte primerno sredstvo za preprečevanje izkrivljanja trgovine;

26.  poudarja, da bi morala EU kot del izvajanja posebno pozornost nameniti skladnosti carinskih kontrol, opravljenih pred vstopom blaga na notranji trg (bodisi iz Združenega kraljestva bodisi iz drugih tretjih držav prek Združenega kraljestva), kot je predvideno v sporazumu, in vztraja, da je zagotavljanje skladnosti blaga s pravili notranjega trga izrednega pomena; poudarja, da je treba več vlagati v objekte za carinske kontrole ter da se morata strani nadalje usklajevati in si izmenjevati informacije, da bi v čim večji meri preprečili motnje v trgovanju ter ohranili celovitost carinske unije v interesu potrošnikov in podjetij; meni, da je nujno potrebno nemoteno sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga, ter izraža zaskrbljenost, zlasti glede navzočnosti EU v Severni Irski s potrebno operativno zmogljivostjo;

27.  ugotavlja, da negotovost glede veljavnih pravil že negativno vpliva na navade potrošnikov in njihovo zaupanje v čezmejno nakupovanje, ter poziva vlado Združenega kraljestva, Komisijo in države članice, naj hitro izvedejo ukrepe za varstvo potrošnikov iz sporazuma ter poglobijo sodelovanje pri različnih sektorskih politikah v zvezi s trajnostnimi proizvodnimi metodami in varnostjo proizvodov; poziva k preglednosti vzdolž dobavne verige proizvodov in storitev v korist potrošnikov ter poudarja, da so cene, ki odražajo skupne stroške nakupa, vključno z vsemi veljavnimi pristojbinami in dajatvami, in jasno izražene veljavne pravice potrošnikov ključne za preprečevanje trenj in spodbujanje zaupanja potrošnikov pri čezmejnih nakupih;

28.  obžaluje, da so bile nekatere ribiške skupnosti prizadete, pri čemer ugotavlja, da so določbe o ribolovu, ki uvajajo 25-odstotno postopno zmanjšanje v 5 letih in pol, na koncu manj škodljive kot popolno zaprtje voda Združenega kraljestva; zato poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da 25-odstotno zmanjšanje ne bo nikoli preseženo in da bo ostal v veljavi vzajemni dostop; v zvezi s tem je zaskrbljen, ker lahko partnerski svet spreminja priloge 35, 36 in 37; zahteva, da se pred vsako tako spremembo opravi ustrezno posvetovanje s Parlamentom;

29.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi razmer ob koncu tega obdobja in opozarja Združeno kraljestvo, da je njegov neprekinjen dostop do trgov EU neposredno povezan z dostopom ribištva EU do voda Združenega kraljestva po tem obdobju; opozarja, da če bi Združeno kraljestvo po začetnem obdobju 5 let in pol razmišljalo o omejitvi dostopa, bo EU lahko ukrepala za zaščito svojih interesov, tudi s ponovno uvedbo tarif ali kvot za uvoz rib iz Združenega kraljestva ali z začasno ustavitvijo izvajanja drugih delov sporazuma, če bi obstajalo tveganje resnih gospodarskih ali socialnih težav za ribiške skupnosti EU; globoko obžaluje, da se pravice EU do ribolova izpodbijajo z različnimi sredstvi zaradi nezmožnosti, da bi pravočasno sprejeli sporazum o celotnih dovoljenih ulovih in kvotah, ter zaradi nesprejemljivih tehničnih ukrepov in spornih omejevalnih razlag pogojev za pridobitev dovoljenj;

30.  poudarja, da je zelo zaskrbljen zaradi morebitnih posledic odstopanja Združenega kraljestva od predpisov Unije o tehničnih ukrepih in druge povezane zakonodaje Unije s področja okolja, ki bi lahko za nekatera evropska ribiška plovila pomenila dejansko omejitev dostopa do voda Združenega kraljestva; opozarja, da morata v skladu s sporazumom obe strani z znanstveno preverljivimi podatki natančno utemeljiti, da so morebitne spremembe na tem področju nediskriminirajoče in potrebne, s čimer bi zagotovili dolgoročno okoljsko trajnostnost; poziva Komisijo, naj posebno pozorno spremlja, ali so ti pogoji izpolnjeni, in se odločno odzove, če bo Združeno kraljestvo ravnalo diskriminirajoče;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi posledic različnih pravil, ki veljajo za ozemlja s posebnim statusom, povezanim z Združenim kraljestvom, zlasti kronska odvisna ozemlja in čezmorska ozemlja; poziva Komisijo, naj tem ozemljem in njihovim posebnostim nameni posebno pozornost;

32.  je zaskrbljen, kako se bo v sporazumu obravnavalo morebitno prihodnje enostransko znižanje socialnih in delovnih standardov s strani Združenega kraljestva ter kako se mu bo nasprotovalo; znova poudarja, da je treba vsako enostransko znižanje socialnih in delovnih standardov na škodo evropskih delavcev in podjetij hitro obravnavati in popraviti, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji; obžaluje tudi, da Združeno kraljestvo, kljub temu da bi v skladu s členom 127 sporazuma o izstopu moralo sprejeti potrebne ukrepe za prenos direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih(13) v prehodnem obdobju, tega še ni storilo, zaradi česar so delavci v Združenem kraljestvu prikrajšani za nekatere na novo uveljavljene pravice;

33.  pozdravlja dejstvo, da je novi mehanizem za sodelovanje na področju koordinacije sistemov socialne varnosti blizu obstoječim pravilom iz Uredbe (ES) št. 883/2004(14) o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009(15) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004; pozdravlja zlasti dejstvo, da so v sporazumu ohranjene določbe EU o nediskriminaciji, enaki obravnavi in seštevanju dob; kljub temu obžaluje omejitve stvarnega področja uporabe in zlasti dejstvo, da v sporazum niso vključene družinske dajatve, dajatve za dolgotrajno nego, denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, in možnost izvoza dajatve za brezposelnost; poziva pogodbenici, naj državljanom, prizadetim zaradi omejitev prostega gibanja, takoj zagotovita konkretne in zanesljive informacije o njihovih pravicah do prebivanja, dela in koordinacije sistemov socialne varnosti;

34.  je seznanjen z začasno določbo o prenosu osebnih podatkov v Združeno kraljestvo; ponovno opozarja na svoji resoluciji z dne 12. februarja 2020 in 18. junija 2020 o pomenu varstva podatkov kot temeljne pravice in ključnega dejavnika za digitalno gospodarstvo; opozarja, da mora biti v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije raven varstva Združenega kraljestva, kar zadeva ustreznost okvira Združenega kraljestva za varstvo podatkov, „v bistvu enakovredna“ ravni varstva, ki jo zagotavlja pravni okvir EU, vključno z nadaljnjimi prenosi v tretje države, bodisi komercialnimi prenosi bodisi prenosi za namene kazenskega pregona; je seznanjen, da se je 19. februarja 2021 začel postopek za sprejetje dveh sklepov o ustreznosti prenosa osebnih podatkov v Združeno kraljestvo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov(16) in direktivo o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj(17); poziva Komisijo, naj ne sprejme pozitivnega sklepa o ustreznosti, če pogoji, določeni v zakonodaji in sodni praksi EU, ne bodo v celoti upoštevani; poudarja, da sklep o ustreznosti ne more biti predmet pogajanj med Združenim kraljestvom in EU, saj se nanaša na varstvo temeljne pravice, ki jo priznavajo Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina in ustanovni pogodbi EU;

35.  poudarja, da sporazum vzpostavlja izjemno tesno sodelovanje z Združenim kraljestvom na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je med sodelovanji s tretjimi državami brez primere; poudarja, da naslov III dela III sporazuma kot dodatno varovalo določa posebno ureditev za reševanje sporov glede na občutljivo področje, ki ga ureja; pozdravlja določbe o začasni prekinitvi in prenehanju veljavnosti naslova III, zlasti pogojenost z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

36.  obžaluje, da se zahteve Parlamenta glede skupnega pristopa EU k azilu, migracijam in upravljanju meja niso obravnavale in da je treba ta pomembna vprašanja, ki vplivajo tudi na pravice najbolj ranljivih, kot so mladoletniki brez spremstva, zdaj obravnavati v okviru dvostranskega sodelovanja; poziva k hitremu dogovoru med EU in Združenim kraljestvom o ustreznem sporazumu, ki bi nadomestil dublinsko uredbo(18);

37.  obžaluje, da sporazum ni dovolj ambiciozen na področju politik mobilnosti, in poziva k oblikovanju varnih zakonitih migracijskih poti med EU in Združenim kraljestvom; pozdravlja določbe o vizumih za kratkoročne obiske in klavzulo o nediskriminaciji med državami članicami; poziva Združeno kraljestvo, naj državljanov EU ne diskriminira na podlagi državljanstva, tako pri vpisu v shemo za pridobitev statusa za državljane EU kot pri vprašanjih mobilnosti in vizumov; poziva Komisijo, naj strogo izvršuje načelo vzajemnosti; obsoja diskriminirajočo odločitev Združenega kraljestva o uporabi različnih taks za delovne vizume za državljane nekaterih držav članic EU, na primer za vizume za sezonsko delo ter vizume za zdravstvene delavce in negovalce; poudarja, da je pomembno, da se državljanom EU zagotovi enak dostop do trga dela Združenega kraljestva in da morajo za vse državljane EU veljati enake takse, zato poziva Združeno kraljestvo, naj svojo odločitev nemudoma prekliče;

38.  poziva Komisijo, naj Parlament v celoti obvešča o spremljanju izvajanja sporazuma s strani Evropske centralne banke, evropskih nadzornih organov, Evropskega odbora za sistemska tveganja in Enotnega odbora za reševanje ter o dogajanju na trgu finančnih storitev, da bi pravočasno zaznali morebitne motnje v delovanju trga in dejavnike, ki bi lahko ogrozili finančno stabilnost, celovitost trga in zaščito vlagateljev;

39.  poziva Komisijo, naj uporabi razpoložljiva orodja, razmisli o novih orodjih pri prihodnji reviziji okvira za preprečevanje pranja denarja, zagotovi lojalno sodelovanje pri preglednosti upravičenega lastništva, zajamči enake konkurenčne pogoje in zaščiti enotni trg pred tveganji, povezanimi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, ki izvirajo iz Združenega kraljestva;

40.  z zadovoljstvom ugotavlja, da sporazum vključuje zaveze o davčni preglednosti in pošteni davčni konkurenci ter skupno politično izjavo o boju proti škodljivim davčnim režimom;

41.  pozdravlja napoved sporazuma med Združenim kraljestvom in EU o memorandumu o soglasju o finančnih storitvah, vendar obžaluje, da se je Združeno kraljestvo odločilo odobriti sklepe o enakovrednosti le posameznim državam EGP, vključno z državami članicami Evropske unije, ne pa Uniji kot celoti; želi opomniti, da ti sklepi obsegajo več pravnih področij, za katere velja na ravni EU harmonizacija, in da nadzor v nekaterih primerih neposredno izvajajo organi EU; zato poziva Komisijo, naj ugotovi, ali so bili sklepi Združenega kraljestva o enakovrednosti naslovljeni na EU kot celoto, preden sprejme lastne ugotovitve o enakovrednosti;

42.  meni, da je treba dodatno pojasniti področje uporabe prepovedi poslabšanja položaja v davčnih zadevah; se boji, kakšen vpliv bodo imele različne zakonodaje o davčnih zadevah; je zlasti zaskrbljen zaradi zgodnje napovedi Združenega kraljestva, da se zavezuje le k obveznemu razkritju aranžmajev, o katerih se poroča, ki temelji na šibkejših mednarodnih standardih, ter obžaluje javne izjave o odprtju prostocarinskih območij v Združenem kraljestvu;

43.  opozarja, da se zaradi nejasne terminologije ter nezavezujočih ali nepredvidljivih pravnih pravil in nadzornih mehanizmov s področja obdavčevanja v sporazumu povečuje tveganje fiskalnega dampinga; poleg tega ugotavlja, da bi lahko izvrševanje sporazuma povzročilo nerešljive spore, ker ne vsebuje klavzul z neposrednim učinkom, tudi glede škodljivih davčnih praks; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pogoji za državno davčno pomoč strožji v trgovinskih sporazumih EU s Švico in Kanado;

44.  ugotavlja, da se sporazum ne uporablja za kronska odvisna ozemlja in čezmorska ozemlja Združenega kraljestva; meni, da bi bilo treba opraviti temeljit pregled, ki bi zagotovil, da v sporazumu ni vrzeli, ki bi omogočale, da se ta ozemlja uporabijo za razvoj novih škodljivih davčnih shem, ki bodo vplivale na delovanje notranjega trga;

45.  pozdravlja dejstvo, da bo Pariški sporazum bistveni element sporazuma; vendar obžaluje, da se na osnovni ravni varstva podnebja v zvezi s toplogrednimi plini niso upoštevali revidirani cilji za celotno gospodarstvo za leto 2030, ki bodo kmalu sprejeti; poleg tega poudarja, da namerava EU nadalje okrepiti in razširiti obseg svojega sistema trgovanja z emisijami; meni, da bi v primeru znatnih razlik med sistemom EU in sistemom Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami to lahko povzročilo izkrivljanje enakih konkurenčnih pogojev, zato bi bilo to mogoče upoštevati pri uporabi mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah, ko bo ta enkrat vzpostavljen;

46.  pozdravlja določbe o sodelovanju na področju zdravstvene varnosti, ki pogodbenicama in pristojnim organom držav članic omogočajo izmenjavo ustreznih informacij, vendar obžaluje, da je bilo to sodelovanje omejeno na oceno „znatnih“ tveganj za javno zdravje in na usklajevanje ukrepov, ki bi lahko bili potrebni za varovanje javnega zdravja;

47.  pozdravlja dejstvo, da se standardi EU na področju varnosti hrane ne bodo spremenili in da je cilj sporazuma varovanje visokih sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU; ponovno poudarja, da bodo trgovinski tokovi blaga, za katerega veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, med EU in Združenim kraljestvom izjemno obsežni in da bi EU morala imeti ustrezen postopek usklajevanja, da bi preprečila nedosledne kontrolne preglede blaga Združenega kraljestva v pristaniščih EU;

48.  pozdravlja obsežno poglavje o zračnem prometu v sporazumu, ki bi moralo zagotoviti, da bodo strateški interesi EU zaščiteni, vanj pa so vključene tudi ustrezne določbe o dostopu do trga, prometnih pravicah, letih pod skupno oznako in pravice potnikov; pozdravlja posebne določbe o enakih konkurenčnih pogojih v poglavju o letalstvu, na podlagi katerih bodo letalski prevozniki iz EU in Združenega kraljestva konkurirali pod enakimi pogoji; je seznanjen z rešitvijo za predpise o lastništvu in nadzoru, ki urejajo dostop do notranjega trga, hkrati pa omogočajo nadaljnjo liberalizacijo v prihodnje; pozdravlja posebno poglavje o varnosti v letalstvu, ki določa tesno sodelovanje na področju varnosti v letalstvu in upravljanja zračnega prometa; meni, da to sodelovanje Unije ne bi smelo omejevati pri določanju ravni zaščite, ki se ji zdi primerna za varnost; poudarja pomen prihodnjega tesnega sodelovanja med organom Združenega kraljestva za civilno letalstvo in Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu;

49.  pozdravlja, da sporazum zagotavlja povezljivost brez kvot med EU in Združenim kraljestvom za cestne prevoznike, hkrati pa polne pravice tranzita čez ozemlje druge pogodbenice, tako imenovani kopenski most; pozdravlja trdne enake konkurenčne pogoje ter posebne določbe za cestni promet, dogovorjene na pogajanjih, ki bodo Združeno kraljestvo zavezali visokim standardom EU za cestni prevoz; pri tem poudarja, da sporazum med drugim vključuje standarde za dostop do poklica, napotitev voznikov, čas vožnje in počitek, tahografe ter težo in mere vozil; ugotavlja, da ti standardi zagotavljajo pošteno konkurenco, pa tudi dobre delovne pogoje za voznike in visoko raven varnosti v cestnem prometu; pozdravlja posebne določbe v zvezi s Severno Irsko, ki priznavajo poseben položaj Irske in zaradi katerih bodo motnje v gospodarstvu na celotnem irskem otoku manjše; poziva države članice, naj naredijo več, da bi deležnikom na področju prometa zagotovile točne in koristne informacije, delujoče in zanesljive ustrezne informacijske sisteme ter spletni dostop do vseh dokumentov, potrebnih za tranzit; opozarja, da je treba razmisliti o finančni podpori nekaterim pristaniščem, da bi hitro odpravili ovire za fizično infrastrukturo, ki nastajajo zaradi daljše čakalne dobe za prevoznike, ki prečkajo mejo; poziva k tesnemu sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, da bi preprečili nepotrebne zamude in motnje v prometnem sistemu ter vzdrževali čim boljšo povezljivost;

50.  pozdravlja nadaljevanje evropskega sodelovanja z Združenim kraljestvom na področju znanosti, raziskav, inovacij in vesolja; poudarja, da je treba podpirati mobilnost raziskovalcev, da bi zagotovili prost pretok znanstvenega znanja in tehnologije; poziva operaterje mobilnih storitev, naj še naprej uporabljajo načelo „gostovanja kot doma“ tako v EU kot v Združenem kraljestvu; ugotavlja, da poglavje o energiji preneha veljati 30. junija 2026; poudarja, da je treba glede na medsebojno povezanost obeh energetskih trgov in glede na dejstvo, da bo Severna Irska ostala del notranjega energetskega trga EU, tudi po tem datumu še naprej sodelovati pri vseh energetskih vprašanjih; je seznanjen s sporazumom med EU in Združenim kraljestvom o sodelovanju na področju varne in miroljubne uporabe jedrske energije; obžaluje, da Parlament ni del postopka odobritve, saj po pogodbi o Euratomu nima določene vloge; poziva k sprejetju memoranduma o soglasju, ki bo temeljil na okviru sodelovanja na področju energije v Severnem morju in vključeval skupne projekte, pomorsko prostorsko načrtovanje in vključevanje morske energije v energetske trge;

51.  pozdravlja pravila, ki urejajo sodelovanje Združenega kraljestva v programih Unije, določena v ustreznem oddelku sporazuma; meni, da ta pravila v grobem ustrezajo pričakovanjem Evropskega parlamenta iz njegovega priporočila Svetu z dne 18. junija 2020 glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska; meni zlasti, da ta pravila ščitijo finančne interese Unije; v zvezi s tem pozdravlja uporabo samodejnega popravljalnega mehanizma za program Obzorje Evropa;

52.  pozdravlja pridružitev Združenega kraljestva programu Obzorje Evropa; pozdravlja tudi dejstvo, da namerava Združeno kraljestvo sodelovati v programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, komponenti Copernicus, ki je sestavni del vesoljskega programa, in projektu ITER ter da bo imelo dostop do storitev za nadzor in sledenje v vesolju v vesoljskem programu; pozdravlja dejstvo, da bo program PEACE+ predmet ločenega sporazuma o financiranju;

53.  globoko obžaluje odločitev Združenega kraljestva, da ne bo sodelovalo v programu Erasmus+ v večletnem finančnem okviru 2021–2027; poudarja, da bo imela ta odločitev negativne posledice za obe strani, saj bodo posamezniki in organizacije v EU in Združenem kraljestvu prikrajšani za edinstvene priložnosti v projektih izmenjave in sodelovanja; je še posebej presenečen, da je Združeno kraljestvo kot razlog za svojo odločitev navedlo pretirane stroške udeležbe; poziva ga, naj uporabi obdobje mirovanja, predvideno v skupni izjavi o sodelovanju v programih EU, za ponovni premislek o svojem stališču; pozdravlja velikodušno ponudbo Irske, da bo vzpostavila mehanizem in financiranje, s katerima bodo študentje iz Severne Irske tudi v prihodnje lahko sodelovali;

54.  opozarja, da so izobraževanje in raziskave sestavni del akademskega sodelovanja in da so sinergije med programoma Obzorje Evropa in Erasmus+ ključna razsežnost nove generacije programov; poudarja, da bo pozorno spremljal razmere in zagotovil, da diferenciran pristop udeležbe Združenega kraljestva v obeh programih akademskega sodelovanja, ki ju organizira EU, ne bo ogrozil njune učinkovitosti ali rezultatov preteklega sodelovanja;

55.  poudarja, da je pomembno zagotavljati zaščito vseh razsežnosti finančnih interesov Unije in da Združeno kraljestvo v celoti spoštuje svoje finančne obveznosti iz sporazuma; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju na področju DDV in carinskih dajatev, da se zagotovita ustrezno pobiranje in izterjava sredstev; poudarja, da so carinski postopki zelo zapleteni in da je treba nenehno zagotavljati hitro izmenjavo informacij in tesno sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom, da se zagotovita učinkovit nadzor in kliring, ter izvrševanje ustrezne zakonodaje; poudarja tudi, da je treba preprečiti carinske goljufije in goljufije na področju DDV, tudi nezakonito trgovino z blagom ali tihotapljenje, in sicer z ustreznim nadzorom, ki upošteva verjetnost, da bo pri določenem blagu prišlo do nezakonite trgovine, tihotapljenja ali do oddaje nepravilnih izjav o poreklu ali vsebini blaga;

56.  poudarja, da je treba v celoti spoštovati izvajanje sporazuma ter pravico do dostopa služb Komisije, Evropskega računskega sodišča, urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva ter pravico Evropskega parlamenta do nadzora v skladu z določbami o tesnem sodelovanju med pogodbenicama; poleg tega poudarja pomen pristojnosti Sodišča Evropske unije v zvezi z odločitvami Komisije;

57.  poudarja, da je intelektualna lastnina zelo pomembna in da je treba zagotoviti kontinuiteto ureditve, iz česar so izvzete prihodnje geografske označbe; pozdravlja okrepljeno zaščito pravic intelektualne lastnine, določene v sporazumu, ki zajema vse vrste pravic intelektualne lastnine, ter določbe o izvrševanju in sodelovanju, ki zajemajo širok nabor ukrepov;

58.  globoko obžaluje, da obstoječe oblike družb obeh strani, kot so evropska družba ali družbe z omejeno odgovornostjo, niso del sporazuma in jih nasprotna stran ne bo več sprejela; kljub temu je zadovoljen, da sta obe strani pri zaščiti gospodarskih subjektov upoštevali potrebo po trajnostnem in konkurenčnem okolju za razvoj s tem, da sta se zavezali ohranjanju delovnih in socialnih standardov ter se strinjali o določbah o prepovedanih praksah ter o izvrševanju in sodelovanju pri politiki konkurence;

59.  obžaluje, da pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah ni bilo del pogajanj o prihodnjem partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom, ter poudarja, da je treba čim prej doseči skupni dogovor na tem področju; v zvezi s tem opozarja, da bi morala EU zelo skrbno razmisliti o svoji odločitvi o možnosti, da Združeno kraljestvo ostane pogodbenica Luganske konvencije iz leta 2007, zlasti ob upoštevanju njenega protokola 2 o enotni razlagi konvencije in možnosti ohranitve splošnega ravnovesja odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ter da bi bilo učinkovito sodelovanje in dialog med Komisijo in Parlamentom, zlasti z Odborom za pravne zadeve, ki je zadolžen za tolmačenje in uporabo mednarodnega prava, bistvenega pomena, če to vpliva na EU;

60.  globoko obžaluje, da s sporazumom ni vzpostavljena podrobna in razumna rešitev v zvezi z zakonskimi spori, starševsko odgovornostjo in drugimi družinskimi zadevami; zato pozdravlja možnosti za okrepljeno sodelovanje, vsaj glede ključnih vprašanj družinskega prava in praktičnega sodelovanja na področju starševske odgovornosti, protipravnega odvzema otrok in preživninskih obveznosti, ki se lahko zagotovijo s sodelovanjem Združenega kraljestva kot opazovalca na sejah Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah;

61.  obžaluje, da sporazum Sodišču Evropske unije ne daje praktično nobene vloge, čeprav sta se pogodbenici v politični izjavi zavezali, da bosta zagotovili, da bo arbitražni senat Sodišče Evropske unije zaprosil za zavezujočo sodbo v zadevah, v katerih se zaradi spora med njima pojavi vprašanje razlage pojmov prava EU;

62.  ugotavlja, da se sporazum ne uporablja v Gibraltarju in na njegovem ozemlju ne učinkuje; je seznanjen s predhodnim dogovorom med Španijo in Združenim kraljestvom o predlaganem okviru za sporazum med EU in Združenim kraljestvom o prihodnjih odnosih Gibraltarja z EU, ki bo omogočil uporabo ustreznih določb schengenskega pravnega reda v Gibraltarju;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Združenega kraljestva.

(1) UL L 444, 31.12.2020, str. 2. (2) UL C 298, 23.8.2018, str. 24. (3) UL C 346, 27.9.2018, str. 2. (4) UL C 369, 11.10.2018, str. 32. (5) UL C 162, 10.5.2019, str. 40. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0016. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0006. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0033. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0152. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0018. (11) UL L 29, 31.1.2020, str. 7. (12) UL C 34, 31.1.2020, str. 1. (13) Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105). (14) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1). (15) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1). (16) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (17) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89). (18) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627 (COM(2019)0619 – C9-0188/2019 – 2019/0272(COD))

P9_TA(2021)0142 A9-0149/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0619),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0188/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0149/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. aprila 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj skupne ribiške politike, kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(3), je zagotoviti izkoriščanje morskih bioloških virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(2)  Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES(4) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, ki vsebujeta načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov. Unija v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

(3)  Unija je pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku(5) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(4)  Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT), ustanovljena s Konvencijo, je na 21. posebnem zasedanju leta 2018 sprejela Priporočilo 18-02 za vzpostavitev večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja). V načrtu upravljanja se upošteva mnenje Stalnega odbora za raziskave in statistiko ICCAT, da bi morala ICCAT za stalež v letu 2018 določiti večletni načrt upravljanja, saj se zdi, da trenutno stanje staleža ne zahteva več nujnih ukrepov, uvedenih v okviru načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna (vzpostavljenega s Priporočilom 17-07 o spremembi Priporočila 14-04), ne da bi se pri tem oslabili obstoječi ukrepi za spremljanje in nadzor.

(5)  S Priporočilom 18-02 se razveljavlja Priporočilo 17-07 o spremembi Priporočila 14-04 o vzpostavitvi načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna, ki se je v pravu Unije izvajal z Uredbo (EU) 2016/1627 Evropskega parlament in Sveta(6).

(6)   ICCAT je na 26. rednem zasedanju leta 2019 sprejela priporočilo 19-04, s katerim je spremenila večletni načrt upravljanja, določen s priporočilom 18-02. S priporočilom 19-04 je razveljavila in nadomestila priporočilo 18-02. Na podlagi te uredbe bi bilo treba v pravu Unije izvajati priporočilo 19-04.

(7)  S to uredbo bi se morala tudi v celoti ali delno, kadar je to ustrezno, izvajati naslednja priporočila ICCAT: 06-07(7), 18-10(8), 96-14(9), 13-13(10) and 16-15(11).

(8)  Stališča Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva morajo temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, da se zagotovi upravljanje ribiških virov v skladu s cilji skupne ribiške politike, zlasti s ciljem, da se progresivno obnovijo in ohranijo populacije ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY), in s ciljem zagotavljanja pogojev za gospodarsko donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezane dejavnosti na kopnem. Glede na poročilo(12) Stalnega odbora za raziskave in statistiko iz leta 2018 je ulov modroplavutega tuna pri ribolovni umrljivosti F0,1 v skladu z ribolovno umrljivostjo, ki je skladna z doseganjem največjega trajnostnega donosa (Fmsy). Za biomaso staleža se šteje, da je na ravni, ki zagotavlja največji trajnostni donos. B0,1 navedeno raven presega za srednjo in nizko raven prirasta ter je ne dosega za visoko raven prirasta.

(9)  V načrtu upravljanja se upoštevajo posebnosti različnih vrst orodja in ribolovnih tehnik. Pri njegovem izvajanju bi morale Unija in države članice ▌ spodbujati dejavnosti priobalnega ribolova ter uporabe ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in manj vplivajo na okolje, ter zlasti orodja in tehnik, ki se uporabljajo pri tradicionalnem in malem ribolovu, s čimer bi pripomogle k primernemu življenjskemu standardu lokalnih gospodarstev.

(10)   Upoštevati je treba posebne značilnosti in potrebe malega priobalnega ribolova. Poleg ustreznih določb priporočila ICCAT 19-04, ki odpravljajo ovire za sodelovanje malih priobalnih plovil pri ribolovu modroplavutega tuna, bi si morale države članice še naprej prizadevati za pravično in pregledno porazdelitev ribolovnih možnosti med ladjevje za mali priobalni ribolov, ladjevje za obrtniški ribolov in večje ladjevje v skladu z obveznostmi iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(11)  Za zagotovitev skladnosti s skupno ribiško politiko je bila sprejeta zakonodaja Unije, da se vzpostavi sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Zlasti je z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009(13) vzpostavljen sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovi skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike. V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 404/2011(14) so določena podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008(15) je vzpostavljen sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje. Navedene uredbe že vključujejo določbe, kot so dovoljenja za ribolov in dovoljenja za gospodarski ribolov ter nekatera pravila o sistemih za spremljanje plovil, ki zajemajo številne ukrepe iz Priporočila ICCAT 19-04. Zato navedenih določb ni treba vključiti v to uredbo.

(12)  Z Uredbo (EU) št. 1380/2013 je uveden koncept najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Zaradi zagotovitve doslednosti bi bilo treba koncept najmanjše velikosti, ki ga je določila ICCAT, prenesti v pravo Unije kot najmanjšo referenčno velikost ohranjanja.

(13)  V skladu s Priporočilom ICCAT 19-04 je treba ujetega modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, zavreči, enako pa velja tudi za ulov modroplavutega tuna, ki presega omejitve prilova, določene v letnih ribolovnih načrtih. Za namen spoštovanja mednarodnih obveznosti Unije, ki izhajajo iz Konvencije ICCAT, člen 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/98(16) omogoča odstopanja od obveznosti iztovarjanja modroplavutega tuna v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Z Delegirano uredbo (EU) 2015/98 so uvedene nekatere določbe Priporočila ICCAT 19-04, ki določajo obveznost zavržkov modroplavutega tuna za plovila, ki presežejo dodeljeno kvoto ali mejno vrednost dovoljenega prilova. Področje uporabe navedene delegirane uredbe vključuje plovila, ki izvajajo rekreacijski ribolov. Takih obveznosti zavržkov in izpusta zato ni treba vključiti v to uredbo in ta uredba zato ne bo vplivala na ustrezne določbe Delegirane uredbe (EU) 2015/98.

(14)  Pogodbenice Konvencije so na letnem zasedanju leta 2018 priznale potrebo po okrepitvi nadzora nad nekaterimi dejavnostmi v zvezi z modroplavutim tunom. Zato je bilo na letnem zasedanju leta 2018 dogovorjeno, naj pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnice, zagotovijo popolno sledljivost dejavnosti dajanja v kletke za rejo ter izvajajo naključne kontrole na podlagi analize tveganja.

(15)  V Uredbi (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17) je določen elektronski dokument o ulovu za modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: dokument eBCD), s čimer se izvaja Priporočilo ICCAT 09-11 o spremembi Priporočila 08-12. Priporočili 17-09 in 11-20 o uporabi dokumenta eBCD sta bili pred kratkim razveljavljeni s priporočiloma 18-12 in 18-13. Uredba (EU) št. 640/2010 je zato zastarela, Komisija pa je predlagala novo uredbo za izvajanje najnovejših predpisov ICCAT o dokumentu eBCD. Posledično ta uredba ne bi smela vsebovati sklicevanj na Uredbo (EU) št. 640/2010, ampak splošnejša sklicevanja na program za dokumentacijo o ulovu, ki ga priporoča ICCAT.

(16)  Ob upoštevanju, da pogodbenice Konvencije ICCAT pogosto spreminjajo nekatera priporočila ICCAT in da bodo navedena priporočila v prihodnosti verjetno dodatno spremenjena, bi bilo treba za hiter prenos prihodnjih priporočil ICCAT o spremembi ali dopolnitvi načrta upravljanja ICCAT v pravo Unije na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejema akte v zvezi z naslednjimi vidiki: ▌ roki za sporočanje informacij, obdobji za ribolovne sezone; odstopanja od prepovedi prenosa neporabljenih kvot; najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja; deleži in parametri, informacijami, ki se predložijo Komisiji; nalogami za nacionalne in regionalne opazovalce, razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos rib; razlogi za zaseg ulova in odreditvijo izpusta rib. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvajajo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, na katerih se pripravljajo delegirani akti.

(17)  Komisija na zasedanjih ICCAT zastopa Unijo in vsako leto pristane na več povsem tehničnih priporočil ICCAT, ki se nanašajo zlasti na omejitve zmogljivosti, zahteve v zvezi z ladijskimi dnevniki, obrazce poročila o ulovu, deklaracije o pretovarjanju in prenosu, minimalne informacije za dovoljenja za ribolov, minimalno število ribiških plovil na podlagi programa ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor; specifikacije programa inšpekcijskega nadzora in opazovanja, standarde za snemanje s kamero, protokol o izpustu, standarde za ravnanje z mrtvimi ribami, deklaracije o dajanju v kletko za rejo ali standarde za sisteme za spremljanje plovil, ki se izvajajo s prilogami I–XV k tej uredbi. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje delegiranega akta o spremembi ali dopolnitvi prilog I–XV v skladu s spremenjenimi ali dopolnjenimi priporočili ICCAT. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvajajo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(18)  Priporočila ICCAT, s katerimi se ureja ribolov živega modroplavutega tuna (dejavnosti, povezane z ulovom, prenosom, prevozom, dajanjem v kletko za rejo, gojenjem, nabiranjem in prestavitvijo), so zelo dinamična. Nenehno se razvijajo nove tehnologije za nadzor in upravljanje ribolova (npr. stereoskopske kamere in alternativne metode), ki jih morajo države članice enotno uporabljati. Prav tako je treba po potrebi tudi razviti operativne postopke za pomoč državam članicam pri spoštovanju predpisov ICCAT, določenih v tej uredbi. Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi pravili za prestavitev živih modroplavutih tunov, dejavnosti prestavitve in dejavnosti dajanja v kletko za rejo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(19)  Delegirani in izvedbeni akti, določeni v tej uredbi, ne posegajo v prenos prihodnjih priporočil ICCAT v pravo Unije po rednem zakonodajnem postopku.

(20)  S to uredbo se bo zagotovil nov in celovit načrt upravljanja za modroplavutega tuna, zato bi bilo treba iz uredb (EU) 2017/2107(20) in (EU) 2019/833(21) Evropskega parlamenta in Sveta črtati določbe v zvezi z modroplavutim tunom. Kar zadeva člen 43 Uredbe (EU) 2017/2107, je bil del, ki se nanaša na sredozemsko mečarico, vključen v Uredbo (EU) 2019/1154 Evropskega parlamenta in Sveta(22). Črtati bi bilo treba tudi nekatere določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1936/2001(23). Uredbe (EU) 2017/2107, (ES) št. 1936/2001 in (EU) 2019/833 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)  S priporočilom ICCAT 18-02 je bilo Priporočilo 17-07 razveljavljeno, saj zaradi stanja staleža niso bili več potrebni nujni ukrepi, določeni z načrtom za obnovo staleža modroplavutega tuna, vzpostavljenim z navedenim priporočilom. Uredbo (EU) 2016/1627, s katero se je izvajal navedeni načrt obnove, bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošna pravila za enotno in učinkovito izvajanje večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju s strani Unije, kakor ga je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)  ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov ter:

–  lovijo modroplavutega tuna na območju Konvencije in

–  pretovarjajo modroplavutega tuna, ujetega na območju Konvencije, ali ga prevažajo na krovu, vključno zunaj območja Konvencije;

(b)  ribogojnice Unije;

(c)  ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije ter na območju Konvencije lovijo modroplavutega tuna;

(d)  plovila tretjih držav, ki se inšpekcijsko pregledajo v pristaniščih držav članic in na krovu prevažajo modroplavute tune, ujete na območju Konvencije, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz modroplavutih tunov, ujetih v vodah Unije, in ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristaniščih.

Člen 3

Cilj

Cilj te uredbe je izvajanje večletnega načrta upravljanja modroplavutega tuna, kot ga je sprejela ICCAT, katerega namen je ohraniti biomaso modroplavutega tuna nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Člen 4

Razmerje do drugih aktov Unije

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se določbe te uredbe uporabljajo brez poseganja v druge akte Unije, s katerimi se ureja sektor ribištva, zlasti:

(1)  Uredbo (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike;

(2)  Uredbo (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje;

(3)  Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta(24) o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot;

(4)  Uredbo (EU) 2017/2107 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT);

(5)   Uredbo (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta(25) o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi.

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „ICCAT“ pomeni Mednarodno komisijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(2)  „Konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(3)  „ribiško plovilo“ pomeni vsako motorno plovilo, ki se uporablja za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna, vključno s plovili za ulov, plovili za predelavo rib, podpornimi plovili, vlačilci, plovili, ki opravljajo pretovarjanje, ter plovili za prevoz, opremljenimi za prevoz proizvodov iz tuna, in pomožnimi plovili, razen kontejnerskih plovil;

(4)  „živi modroplavuti tun“ pomeni modroplavutega tuna, ki se določeno obdobje ohranja živ v pasti ali se živ prenese na gojišče ▌;

(5)  „SCRS“ pomeni Stalni odbor za raziskave in statistiko ICCAT;

(6)  „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo morske biološke vire ▌;

(7)   „športni ribolov“ pomeni nekomercialni ribolov, katerega udeleženci so člani nacionalne športne organizacije ali imajo nacionalno športno dovoljenje;

(8)  „vlačilec“ pomeni vsako plovilo za vlečenje kletk;

(9)  „plovilo za predelavo“ pomeni plovilo, na krovu katerega so ribiški proizvodi pred pakiranjem obdelani po enem ali več od naslednjih postopkov: filetiranje ali rezanje na kose, zamrzovanje in/ali predelava;

(10)  „pomožno plovilo“ pomeni vsako plovilo za prevoz mrtvih modroplavutih tunov (nepredelanih) iz kletke za prenos/gojenje, zaporne plavarice ali pasti v določeno pristanišče in/ali na plovilo za predelavo;

(11)  „past“ pomeni ribolovno orodje, pritrjeno na dno, ki običajno vključuje vlečno mrežo, ki modroplavutega tuna usmerja v ograjen prostor ali več ograjenih prostorov, kjer ostane do nabiranja ali gojenja;

(12)  „zaporna plavarica“ pomeni vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre;

(13)  „dajanje v kletko za rejo“ pomeni premestitev živega modroplavutega tuna iz kletke za prenos ali pasti v kletke za gojenje ali pitanje;

(14)  „plovilo za ulov“ pomeni plovilo, ki se uporablja za gospodarski ulov virov modroplavutega tuna;

(15)  „ribogojnica“ pomeni morsko območje, jasno opredeljeno z geografskimi koordinatami, ki se uporablja za pitanje ali gojenje modroplavutega tuna, ulovljenega s pastmi in/ali zapornimi plavaricami. V ribogojnici bi se lahko ribe gojile na več lokacijah, pri čemer je vsaka od njih opredeljena z geografskimi koordinatami z jasno opredelitvijo zemljepisne dolžine in širine za vsako od točk mnogokotnika;

(16)  „gojenje“ ali „pitanje“ pomeni dajanje modroplavutega tuna v kletko za rejo v ribogojnicah in njegovo pitanje, da se poveča njegova skupna biomasa;

(17)  „nabiranje“ pomeni usmrtitev modroplavutega tuna v ribogojnicah ali pasteh;

(18)  „stereoskopska kamera“ pomeni kamero z dvema ali več objektivi in z ločenim tipalom ali filmskim trakom za vsak objektiv, s katerim se lahko posnamejo tridimenzionalne slike, da se izmeri dolžina ribe ter natančneje določita število in teža modroplavutih tunov;

(19)  „plovilo za mali priobalni ribolov“ je plovilo za ulov, ki ima vsaj tri od naslednjih petih značilnosti:

(a)  skupna dolžina < 12 m;

(b)  plovilo lovi izključno v vodah v pristojnosti države članice zastave;

(c)  ribolovna potovanja so krajša od 24 ur;

(d)  največje število članov posadke je določeno na štiri osebe ali

(e)  plovilo lovi z uporabo tehnik, ki so selektivne in imajo zmanjšan vpliv na okolje;

(20)  „skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili z zaporno plavarico, kjer se ulov enega plovila z zaporno plavarico pripiše enemu ali več plovilom z zaporno plavarico na podlagi predhodno dogovorjenega ključa za dodelitev;

(21)  „dejavni ribolov“ pomeni, da katero koli plovilo za ulov lovi modroplavutega tuna med določeno ribolovno sezono;

(22)  „dokument BCD“ pomeni dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(23)  „dokument eBCD“ pomeni elektronski dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(24)  „območje Konvencije“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v členu 1 Konvencije;

(25)  „pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali nekaterih ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo. Vendar se razkladanje mrtvih modroplavutih tunov iz mreže zaporne plavarice, pasti ali z vlačilcev na pomožno plovilo ne šteje kot pretovarjanje;

(26)  „kontrolni prenos“ pomeni vsak dodatni prenos, ki se izvede na zahtevo izvajalcev ribolova/gojenja ali nadzornih organov zaradi preverjanja števila prenesenih rib;

(27)  „nadzorna kamera“ pomeni stereoskopsko kamero in/ali konvencionalno videokamero za namene nadzora, določenega v tej uredbi;

(28)  „pogodbenica Konvencije“ pomeni pogodbenico Konvencije in sodelujočo nepogodbenico, pravni subjekt ali pravni subjekt v ribiškem sektorju;

(29)  „veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(30)  „prenos“ pomeni vsak prenos:

(a)  živih modroplavutih tunov iz mreže plovila za ulov v kletko za prenos;

(b)  živih modroplavutih tunov iz kletke za prenos v drugo kletko za prenos;

(c)  kletke z živimi modroplavutimi tuni z vlačilca na drug vlačilec;

(d)  kletke z živimi modroplavutimi tuni iz ene ribogojnice v drugo in živih modroplavutih tunov iz ene kletke v drugo v isti ribogojnici;

(e)  živih modroplavutih tunov iz pasti v kletko za prenos neodvisno od prisotnosti vlačilca;

(31)  „gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima v lasti podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost, povezano s katero koli fazo proizvodne verige, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;

(32)  „skupina ribolovnega orodja“ pomeni skupino ribiških plovil, ki uporabljajo isto ribolovno orodje, za katero je bila dodeljena skupinska kvota;

(33)  „ribolovni napor“ pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino ribiških plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

(34)  „pristojna država članica“ pomeni državo članico zastave ali državo članico, pristojno za območje, na katerem je zadevna ribogojnica ali past.

POGLAVJE II

Upravljalni ukrepi

Člen 6

Pogoji, povezani z ukrepi za upravljanje ribištva

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so navedeni državi članici na voljo v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključujejo določitev individualnih kvot za njihova plovila za ulov, daljša od 24 metrov, vključena v seznam plovil z dovoljenjem za ribolov iz člena 26.

2.  Ko se šteje, da je individualna kvota plovila izčrpana, država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 od zadevnih plovil za ulov zahteva, naj takoj odplujejo v pristanišče, ki ga določi.

3.  Dejavnosti na podlagi zakupa pri ribolovu modroplavutega tuna niso dovoljene.

Člen 7

Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili nabrani

▌

1.  ▌ Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili nabrani, iz ulova predhodnih let v ribogojnici se lahko dovoli le, če država članica razvije okrepljen sistem nadzora in o njem poroča Komisiji ▌. Navedeni sistem je sestavni del načrta inšpekcijskih pregledov iz člena 13, ki ga pripravi država članica, ter vključuje vsaj ukrepe iz členov ▌53 in 61.

2.  Države članice, pristojne za ribogojnice, pred začetkom ribolovne sezone zagotovijo temeljito oceno vseh živih modroplavutih tunov, ki se prestavijo po množičnih nabiranjih v ribogojnicah pod njihovo pristojnostjo. V ta namen se vsi prestavljeni živi modroplavuti tuni, za katere se v letu ulova ni izvedlo množično nabiranje v ribogojnicah, prenesejo v druge kletke z uporabo sistemov stereoskopskih kamer ali nadomestnih metod, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, v skladu s členom 51. Vedno se zagotovi popolnoma dokumentirana sledljivost. Nadzor nad prestavitvijo modroplavutih tunov iz let, v katerih se množično nabiranje ni izvedlo, se izvede letno z uporabo enakega postopka ustreznega vzorčenja, ki temelji na oceni tveganja.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil za razvoj okrepljenega sistema nadzora za prestavitev živih modroplavutih tunov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

Člen 8

Prenos neporabljenih kvot

Prenos neporabljenih kvot ni dovoljen.

Člen 9

Prenosi kvot

1.  Kvote se med Unijo in drugimi pogodbenicami Konvencije prenašajo le s predhodnim dovoljenjem zadevnih držav članic in/ali pogodbenic Konvencije. Komisija sekretariat ICCAT uradno obvesti 48 ur pred prenosom kvot.

2.  Prenos kvot znotraj skupin ribolovnih orodij, kvot za prilov in individualnih ribolovnih kvot posamezne države članice je dovoljen, če zadevne države članice Komisijo vnaprej obvestijo o takih prenosih, tako da lahko Komisija obvesti sekretariat ICCAT, preden prenos začne veljati.

Člen 10

Odbitki od kvot v primeru prelova

Kadar države članice presežejo kvoto, ki jim je bila dodeljena, in te neskladnosti ni mogoče odpraviti z izmenjavo kvot v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se uporabljata člena 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 11

Letni ribolovni načrti

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni ribolovni načrt. Navedeni načrt vsebuje vsaj naslednje informacije za plovila za ulov in pasti:

(a)  kvote, dodeljene vsaki skupini ribolovnega orodja, vključno s kvotami za prilov;

(b)  kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za dodelitev in upravljanje kvot;

(c)  ukrepe za zagotovitev upoštevanja individualnih kvot;

(d)  odprte ribolovne sezone za vsako kategorijo ribolovnega orodja;

(e)  informacije o določenih pristaniščih;

(f)  pravila o prilovu in

(g)  število plovil za ulov, daljših od 24 metrov, razen plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, in plovil z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

2.  Države članice, ki imajo majhna plovila za mali priobalni ribolov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna, si prizadevajo tem plovilom dodeliti posebno sektorsko kvoto in tako dodelitev vključijo v svoje ribolovne načrte. Poleg tega v svoje načrte spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov vključijo tudi dodatne ukrepe za natančno spremljanje, kako navedena flota porablja kvoto. Države članice lahko dajo dovoljenje različnemu številu plovil, da bi v celoti izkoristile svoje ribolovne možnosti, ter pri tem uporabijo parametre iz odstavka 1.

3.  Portugalska in Španija lahko dodelita sektorske kvote plovilom z vabami, ki delujejo v vodah Unije otočij Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Sektorska kvota je vključena v njune letne ribolovne načrte, dodatni ukrepi za spremljanje njene porabe pa so jasno določeni v njunih letnih načrtih spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov.

4.  Kadar države članice dodelijo sektorske kvote v skladu z odstavkom 2 ali 3, se ne uporablja zahteva glede najnižje kvote petih ton, opredeljena v veljavnem aktu Unije o dodelitvah ribolovnih možnosti.

5.  Zadevna država članica Komisiji vse spremembe letnega ribolovnega načrta pošlje vsaj tri delovne dni pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša. Komisija spremembo posreduje sekretariatu ICCAT vsaj en delovni dan pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša.

Člen 12

Dodelitev ribolovnih možnosti

Države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter ▌ tudi pravično porazdelijo nacionalne kvote med posamezne segmente flote, pri čemer posebno pozornost namenjajo tradicionalnemu in malemu ribolovu, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.

Člen 13

Letni načrti upravljanja ribolovne zmogljivosti

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti. Države članice v navedenem načrtu število ribiških plovil za ulov in pasti prilagodijo tako, da se zagotovi, da je ribolovna zmogljivost sorazmerna ribolovnim možnostim, ki so plovilom za ulov in pastem dodeljene za zadevno obdobje veljavnosti kvote. Države članice ribolovne zmogljivosti prilagodijo z uporabo parametrov, opredeljenih v veljavnem aktu Unije o dodelitvi ribolovnih možnosti. Prilagoditev ribolovnih zmogljivosti Unije za plovila z zaporno plavarico je omejena na največ 20-odstotno odstopanje v primerjavi z izhodiščno ribolovno zmogljivostjo iz leta 2018.

Člen 14

Letni načrti inšpekcijskih pregledov

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt inšpekcijskih pregledov za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Države članice svoje zadevne načrte predložijo Komisiji. Navedeni načrti se pripravijo v skladu s:

(a)  cilji, prednostnimi nalogami in postopki ter referenčnimi merili za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določenimi v posebnemu programu nadzora in inšpekcijskih pregledov za modroplavutega tuna, vzpostavljenim v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b)  nacionalnim programom nadzora za modroplavutega tuna, vzpostavljenim v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 15

Letni načrti upravljanja gojenja

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja gojenja.

2.  Vsaka država članica v letnem načrtu upravljanja gojenja zagotovi, da sta skupna zmogljivost vnosa in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje.

3.  Države članice svojo zmogljivost gojenja tuna omejijo na skupno zmogljivost gojenja, registrirano v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“, ali dovoljeno zmogljivost, ki je bila ICCAT prijavljena leta 2018.

4.  Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnice države članice je omejen na količino vnosa, ki so jo ribogojnice navedene države članice v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“ registrirale leta 2005, 2006, 2007 ali 2008.

5.  Če mora država članica povečati največji vnos divjega ulovljenega tuna v eni ali več od svojih ribogojnic, je navedeno povečanje sorazmerno z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi navedeni državi članici, in z uvozom živih modroplavutih tunov iz druge države članice ali pogodbene stranke.

6.  Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da sta znanstvenikom, ki jim je Stalni odbor za raziskave in statistiko naložil izvedbo poskusov, da bi ugotovili stopnje rasti med obdobjem pitanja, na voljo dostop do ribogojnic in pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

7.   Po potrebi države članice Komisiji vsako leto do 15. maja predložijo spremenjene načrte upravljanja gojenja.

Člen 16

Posredovanje letnih načrtov

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje naslednje načrte:

(a)  letni ribolovni načrt za plovila za ulov in pasti, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, pripravljen v skladu s členom 11;

(b)  letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, pripravljen v skladu s členom 13;

(c)  letni načrt inšpekcijskih pregledov, pripravljen v skladu s členom 14, in

(d)  letni načrt upravljanja gojenja, pripravljen v skladu s členom 15.

2.  Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih uporabi za pripravo letnega načrta Unije. Načrt Unije vsako leto do 15. februarja posreduje sekretariatu ICCAT v obravnavo in odobritev.

3.  Če država članica katerega od načrtov iz odstavka 1 Komisiji ne posreduje v roku iz tega člena, Komisija lahko odloči, da bo sekretariatu ICCAT predložila načrt Unije brez načrtov zadevne države članice. Komisija si na zahtevo zadevne države članice prizadeva upoštevati enega od načrtov iz odstavka 1, ki so bili predloženi po roku iz navedenega odstavka, vendar pred rokom iz odstavka 2. Če načrt, ki ga predloži država članica, ni v skladu z določbami te uredbe o letnih načrtih ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja ter vsebuje resno napako, zaradi katere ICCAT ne potrdi letnega načrta Unije, se lahko Komisija odloči, da bo letni načrt Unije posredovala sekretariatu ICCAT brez načrtov zadevne države članice. Komisija čim prej obvesti zadevno državo članico in si prizadeva, da revidirane načrte, ki jih predloži ta država članica, vključi v načrt Unije ali v predloge za spremembo načrta Unije, če so skladni z določbami te uredbe v zvezi z letnimi načrti ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja.

Poglavje III

Tehnični ukrepi

Člen 17

Ribolovne sezone

1.  Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 1. julija.

2.   Ciper in Grčija lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahtevata, da se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njuno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Sredozemskem morju (ribolovni območji FAO 37.3.1 in 37.3.2) dovoli od 15. maja do 1. julija.

3.  Hrvaška lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahteva, naj se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njeno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju (ribolovno območje FAO 37.2.1) za namene gojenja dovoli do 15. julija.

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, ki Komisiji predloži dokaze, da nekatera njena plovila z zaporno plavarico, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, zaradi vremenskih razmer med letom niso mogla izkoristiti svojih običajnih ribolovnih dni, odloči, da se za posamezna plovila z zaporno plavarico, ki so jih prizadele vremenske razmere, ribolovna sezona iz odstavka 1 podaljša za ustrezno število izgubljenih dni, a največ za 10 ▌. Neaktivnost zadevnih plovil in v primeru skupne ribolovne dejavnosti vseh sodelujočih plovil se ustrezno utemelji z vremenskimi poročili in položaji VMS.

5.  Ribolov na modroplavutega tuna z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali je v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoljen v obdobju od 1. januarja do 31. maja.

6.  Države članice v letnih ribolovnih načrtih določijo ribolovne sezone za svoje flote, razen za plovila z zaporno plavarico in velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

Člen 18

Obveznost iztovarjanja

Določbe tega poglavja ne posegajo v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z morebitnimi veljavnimi odstopanji od navedenega člena.

Člen 19

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

1.  Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, prenašati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo modroplavutega tuna, katerega teža je nižja od 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti je krajša od 115 cm, tudi če je ujet kot prilov ali v okviru rekreacijskega ribolova.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm do repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:

(a)  modroplavuti tun je ulovljen v vzhodnem Atlantskem oceanu s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo;

(b)  modroplavutega tuna v Sredozemskem morju ulovi flota za mali priobalni ribolov, ki lovi sveže ribe s plovili za prevoz vabe, parangali in plovili z ročnimi ribiškimi vrvicami, in

(c)  modroplavuti tun je za namene gojenja ulovljen v Jadranskem morju s plovili, ki plujejo pod zastavo Hrvaške.

3.  Posebni pogoji, ki se uporabljajo za odstopanja iz odstavka 2, so določeni v Prilogi I.

4.  Države članice plovilom, za ribolov katerih veljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3 Priloge I, izdajo dovoljenje za ribolov. Zadevna plovila so navedena v seznamu plovil za ulov iz člena 26.

5.  Ribe, katerih velikost ne dosega najmanjših referenčnih velikosti iz tega člena in ki se zavržejo mrtve, se vštejejo v kvoto zadevne države članice.

Člen 20

Naključni ulov rib, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti

1.  Z odstopanjem od člena 19(1) se za vsa plovila za ulov in pasti, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, dovoli največ 5 % naključnega ulova glede na število modroplavutega tuna, ki tehta med 8 in 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti znaša med 75 in 115 cm.

2.  Petodstotni delež iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega ulova modroplavutega tuna, zadržanega na krovu plovila ali znotraj pasti, kadar koli po vsaki ribolovni dejavnosti.

3.  Naključni ulov se odšteje od kvote države članice, ki je pristojna za plovilo za ulov ali past.

4.  Za naključni ulov modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti, se uporabljajo členi 31, 33, 34 in 35.

Člen 21

Prilov

1.  Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji posreduje svoj letni ribolovni načrt.

2.  Stopnja dovoljenega prilova, ki ne presega 20 % skupnega ulova na krovu ob koncu vsakega ribolovnega potovanja, in metodologija za izračun navedenega prilova glede na skupni ulov na krovu sta jasno določeni v letnem ribolovnem načrtu iz člena 11. Delež prilova se lahko izračuna po teži ali številu osebkov. Izračun po številu osebkov se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Stopnja dovoljenega prilova za floto plovil za mali priobalni ribolov se lahko izračuna na letni ravni.

3.  Ves prilov mrtvega modroplavutega tuna, obdržan na krovu ali zavržen, se odšteje od kvote države članice zastave ter evidentira in sporoči Komisiji v skladu s členoma 31 in 32.

4.  Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

5.  Če je bila celotna kvota, dodeljena državi članici, že izčrpana, nadaljnji ulov modroplavutega tuna ni dovoljen plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, ta država članica pa sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. Če je posebna kvota Unije za prilov modroplavutega tuna, določena v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013, izčrpana, se ulov modroplavutega tuna ne dovoli plovilom, ki plujejo pod zastavo držav članic brez kvote za modroplavutega tuna, te države članice pa sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. V teh primerih sta predelava in trženje mrtvega modroplavutega tuna prepovedana, vsi ulovi pa se evidentirajo. Države članice informacije o takih količinah takega prilova mrtvega modroplavutega tuna letno sporočijo Komisiji, ta pa navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

6.  Plovila, ki modroplavutega tuna ne lovijo dejavno, vse količine modroplavutega tuna, ki jih obdržijo na krovu, jasno ločijo od drugih vrst in tako omogočijo nadzornim organom, da spremljajo upoštevanje tega člena. Navedeni prilov se lahko trži, če ima dokument eBCD.

Člen 22

Uporaba zračnih sredstev

Za iskanje modroplavutega tuna je prepovedana uporaba vseh zračnih sredstev, vključno z zrakoplovi, helikopterji ali vsemi vrstami brezpilotnih zračnih vozil.

POGLAVJE IV

Rekreacijski ribolov

Člen 23

Posebna kvota za rekreacijski ribolov

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna ureja rekreacijski ribolov tako, da mu dodeli posebno kvoto. Pri taki dodelitvi se upoštevajo morebitni mrtvi modroplavuti tuni, vključno v okviru ribolova na način „ulovi in izpusti“. Države članice Komisijo o kvoti, dodeljeni rekreacijskemu ribolovu, obvestijo, ko ji posredujejo svoje ribolovne načrte.

2.  Ulov mrtvih modroplavutih tunov se sporoči in všteje v kvoto zadevne države članice.

Člen 24

Posebni pogoji za rekreacijski ribolov

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna, dodeljeno za rekreacijski ribolov, ta ribolov ureja z izdajanjem dovoljenj za ribolov plovilom za rekreacijski ribolov. Države članice na zahtevo ICCAT dajo Komisiji na voljo seznam rekreacijskih plovil, ki jim je bilo dodeljeno dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Seznam, ki ga Komisija elektronsko predloži ICCAT, vsebuje naslednje informacije za vsako plovilo:

(a)  ime plovila;

(b)  registrsko številko;

(c)  številko v evidenci ICCAT (če obstaja);

(d)  morebitna prejšnja imena ter

(e)  ime in naslov lastnika(-ov) in nosilca(-ev) dejavnosti.

2.  V okviru rekreacijskega ribolova je prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot enega modroplavutega tuna na plovilo na dan.

3.  Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, je prepovedano.

4.  Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu, vključno s težo in po potrebi dolžino vsakega modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, ter jih vsako leto do 30. junija sporoči Komisiji za preteklo leto. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

5.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, zlasti mladic, ulovljenega živega pri rekreacijskega ribolova. Vsak iztovorjeni modroplavuti tun je cel, očiščen in/ali brez drobovja.

Člen 25

Ulov, označevanje in izpust

1.  Države članice, ki v severovzhodnem Atlantiku odobrijo ribolov na način „ulovi in izpusti“, ki ga izvajajo izključno plovila za športni ribolov, lahko z odstopanjem od člena 23(1) omejenemu številu navedenih plovil dovolijo, da lovijo modroplavutega tuna za namen ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, ne da bi jim bilo treba dodeliti posebno kvoto. Taka plovila delujejo v okviru znanstvenega projekta raziskovalnega inštituta, ki je vključen v znanstvenoraziskovalen program. Rezultati projekta se sporočijo ustreznim organom države članice zastave.

2.  Za plovila, ki izvajajo znanstvene raziskave v okviru raziskovalnega programa ICCAT za modroplavutega tuna, se ne šteje, da izvajajo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“ iz odstavka 1.

3.  Države članice, ki odobrijo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“:

(a)  predložijo opis navedenih dejavnosti in ukrepov, ki se uporabljajo zanje, kot sestavni del svojih ribolovnih načrtov in načrtov inšpekcijskih pregledov iz členov 12 in 15;

(b)  skrbno spremljajo dejavnosti zadevnih plovil, da se zagotovi njihova skladnost z določbami te uredbe;

(c)  zagotovijo, da dejavnosti označevanja in izpusta izvaja usposobljeno osebje, da se zagotovi visoka stopnja preživetja osebkov, in

(d)  Komisiji letno predložijo poročilo o izvedenih znanstvenih dejavnostih, in sicer vsaj 50 dni pred zasedanjem Stalnega odbora za raziskave in statistiko v naslednjem letu. Komisija zadevno poročilo posreduje ICCAT 60 dni pred zasedanjem Stalnega odbora za raziskave in statistiko v naslednjem letu.

4.  Vsak modroplavuti tun, ki pogine med dejavnostmi ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, se sporoči in odšteje od kvote države članice zastave.

POGLAVJE V

Nadzorni ukrepi

ODDELEK 1

Seznami in evidence plovil in pasti

Člen 26

Seznami in evidence plovil

1.  Države članice Komisiji vsako leto elektronsko in v obliki, določeni v zadnji različici smernic ICCAT(26) za predložitev podatkov in informacij, en mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenja predložijo naslednja seznama plovil:

(a)  seznam vseh plovil za ulov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna, in

(b)  seznam vseh drugih ribiških plovil, ki se uporabljajo za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna.

Komisija te informacije sekretariatu ICCAT pošlje 15 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti, da se lahko navedena plovila vnesejo v evidenco plovil ICCAT z dovoljenjem, in če je primerno, v evidenco plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije.

2.  Med koledarskim letom je lahko ribiško plovilo vključeno v oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni v oba seznama vključeno hkrati.

3.  Informacije o plovilih iz točk (a) in (b) odstavka 1▌ vsebujejo ime plovila ter registrsko številko flote Unije (CFR), kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218(27).

4.  Komisija naknadne predložitve ne sprejme.

5.  Naknadne spremembe seznamov iz odstavkov 1 in 3 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo izvajati ribolova zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo ter pri tem navede:

(a)  vse podatke o ribiškem(-ih) plovilu(-ih), ki naj bi nadomestilo(-a) navedeno ribiško plovilo, ter

(b)  podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

6.  Komisija po potrebi med letom spremeni informacije o plovilih iz odstavka 1, tako da sekretariatu ICCAT zagotovi posodobljene informacije v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 27

Dovoljenja za ribolov za plovila

1.  Države članice izdajo dovoljenja za ribolov plovilom, vključenim v enega od seznamov, opisanih v členu 26(1) in (5). Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in se izdajo v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

2.  Brez poseganja v člen 21(6) se za ribiška plovila Unije, ki niso v evidenci ICCAT iz člena 26(1), šteje, da ne smejo loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

3.  Ko se šteje, da je individualna kvota, dodeljena plovilu, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano plovilu, in sme zahtevati, naj plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

Člen 28

Seznami in evidence pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna

1.  Vsaka država članica v okviru svojih ribolovnih načrtov v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene pasti uvrstijo v evidenco pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna.

2.  Države članice izdajo dovoljenja za ribolov za pasti, vključene v seznam iz odstavka 1. Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in so v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

3.  Za pasti Unije, ki niso v evidenci pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna, se šteje, da niso odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zadrževanje modroplavutega tuna, ulovljenega z navedenimi pastmi, na krovu, njegovo prenašanje, dajanje kletko za rejo ali iztovarjanje je prepovedano.

4.  Ko se šteje, da je kvota, dodeljena pastem, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano zanje.

Člen 29

Informacije o ribolovnih dejavnostih

1.  Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 15. julija uradno sporoči podrobne informacije o ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem letu. Komisija navedene informacije posreduje ICCAT vsako leto do 31. julija. Te informacije vključujejo:

(a)  ime in številko ICCAT vsakega plovila za ulov;

(b)  obdobje veljavnosti dovoljenj(-a) vsakega plovila za ulov;

(c)  skupni ulov vsakega plovila za ulov, vključno z ničelnim ulovom, v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a);

(d)  skupno število dni, ko je posamezno plovilo za ulov lovilo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a), ter

(e)  skupni ulov v obdobju, za katero ni bilo izdano dovoljenje (prilov).

2.  Države članice za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in nimajo dovoljenja za dejavni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, Komisiji pošljejo naslednje informacije:

(a)  ime in številko ICCAT plovila ali številko plovila iz nacionalnega registra, če ni registrirano pri ICCAT, in

(b)  skupni ulov modroplavutega tuna.

3.  Države članice Komisiji uradno sporočijo vse informacije o vseh plovilih, ki niso vključena v odstavka 1 in 2, vendar se zanje ve ali domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT takoj, ko so na voljo.

Člen 30

Skupne ribolovne dejavnosti

1.  Kakršne koli skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna se dovolijo le, če sodelujoča plovila pridobijo dovoljenje države ali držav članic zastave. Da plovilo z zaporno plavarico pridobi dovoljenje, mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna, imeti individualno kvoto in izpolnjevati obveznosti poročanja iz člena 32.

2.  Kvota, dodeljena skupni ribolovni dejavnosti, je enaka vsoti kvot, dodeljenih sodelujočim plovilom z zaporno plavarico.

3.  Plovila Unije z zaporno plavarico ne sodelujejo pri skupnih ribolovnih dejavnostih s plovili z zaporno plavarico iz drugih pogodbenic konvencije.

4.  Obrazec vloge za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti je določen v Prilogi IV. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih plovil z zaporno plavarico, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti, pridobi naslednje informacije:

(a)  zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja za skupno ribolovno dejavnost;

(b)  identiteto zadevnih nosilcev dejavnosti;

(c)  individualne kvote plovil;

(d)  ključ za dodelitev zadevnih ulovov med plovila in

(e)  informacije o namembnih ribogojnicah.

5.  Vsaka država članica vsaj deset dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti Komisiji pošlje informacije iz odstavka 4 v obliki, določeni v Prilogi IV. Komisija navedene informacije najmanj pet dni pred začetkom ribolovne dejavnosti posreduje sekretariatu ICCAT in državi zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti.

6.  V primeru višje sile se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, pošljejo posodobljene informacije ter opis dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

ODDELEK 2

Evidentiranje ulova

Člen 31

Zahteve glede evidentiranja

1.  Poveljniki plovil Unije za ulov vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členi 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in oddelkom A Priloge II k tej uredbi.

2.  Poveljniki vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo iz Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami iz delov B, C in D Priloge II.

Člen 32

Poročila o ulovu, ki jih pošiljajo poveljniki plovil in upravljavci pasti

1.  Poveljniki plovil Unije za ulov, ki aktivno lovijo, svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi pošiljajo dnevna poročila o ulovu v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila niso obvezna za plovila v pristanišču, razen če sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti. Podatki v poročilih so iz ladijskih dnevnikov in vključujejo datum, uro, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino) ter težo in število modroplavutih tunov, ujetih na območju Konvencije, vključno z izpusti in zavržki mrtvih rib. Poveljniki poročila pošiljajo v obliki, določeni v Prilogi III, ali v obliki, ki jo zahteva država članica.

2.  Poveljniki plovil z zapornimi plavaricami pripravijo dnevna poročila iz odstavka 1 za vsako ribolovno dejavnost, in sicer tudi v primeru dejavnosti z ničelnim ulovom. Poveljnik plovila ali njegovi pooblaščeni zastopniki poročila svoji državi članici zastave posredujejo do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan.

3.  Upravljavci pasti ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, pripravijo dnevna poročila, ki jih morajo svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi poslati v razmaku vsakih 48 ur v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila vključujejo registrsko številko ICCAT pasti, datum in uro ulova, težo in število ujetih modroplavutih tunov, vključno z ničelnim ulovom, izpusti in zavržki mrtvih rib. Navedene informacije pošljejo v obliki, določeni v Prilogi III.

4.  Poveljniki plovil za ulov, razen plovil z zaporno plavarico, svojim državam članicam zastave poročila iz odstavka 1 posredujejo najpozneje v torek do 12. ure po greenwiškem srednjem času za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo.

ODDELEK 3

Iztovarjanje in pretovarjanje

Člen 33

Določena pristanišča

1.  Vsaka država članica, ki ji je bila dodeljena kvota za modroplavutega tuna, določi pristanišča, v katerih je odobreno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna. Informacije o določenih pristaniščih se vključijo v letni ribolovni načrt iz člena 11. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij o določenih pristaniščih. Komisija navedene informacije nemudoma sporoči sekretariatu ICCAT.

2.  Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  določena so obdobja iztovarjanja in pretovarjanja;

(b)  določeni so kraji iztovarjanja in pretovarjanja ter

(c)  določeni so postopki inšpekcijskih pregledov in nadzora, s katerimi se med vsemi obdobji iztovarjanja in pretovarjanja ter na vseh krajih iztovarjanja in pretovarjanja zagotovijo inšpekcijski pregledi v skladu s členom 35.

3.  S plovil za ulov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil je prepovedano iztovarjanje ali pretovarjanje vsake količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na vsakem kraju, ki ni pristanišče, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice. Izjemoma se lahko mrtvi modroplavuti tuni, nabrani iz pasti/kletke, prenesejo na plovilo za predelavo rib s pomočjo pomožnega plovila, kolikor se to izvede v prisotnosti nadzornega organa.

Člen 34

Predhodno obvestilo o iztovarjanju

1.  Za poveljnike ribiških plovil Unije, ki so dolga 12 metrov ali več in vključena na seznam plovil iz člena 26, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, se pošlje predhodno obvestilo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Poveljniki ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil, vključenih na seznam plovil iz člena 26, ali njihovi zastopniki pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno sporočijo:

(a)  predvideni čas prihoda;

(b)  ocenjeno količino modroplavutega tuna, zadržanega na krovu;

(c)  informacije o geografskem območju ulova;

(d)  zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiških plovil.

3.  Kadar lahko države članice v skladu z veljavno zakonodajo Unije uporabljajo krajši rok za obveščanje, kot je štiri ure pred predvidenim časom prihoda, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo v ustreznem času pred prihodom. Kadar so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, spremenijo kadar koli pred prihodom v pristanišče.

4.  Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

5.  Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14.

6.  Poveljniki plovila Unije za ulov ne glede na skupno dolžino plovila v 48 urah po končanem iztovarjanju pristojnim organom države članice ali pogodbenice Konvencije, v kateri se je iztovarjanje izvedlo, in svoji državi članici zastave predložijo deklaracijo o iztovarjanju. Poveljnik plovila za ulov je odgovoren za popolnost in točnost deklaracije ter ju potrdi. V deklaraciji o iztovarjanju so navedeni vsaj količine iztovorjenega modroplavutega tuna in območje, na katerem so bile ulovljene. Ves iztovorjeni ulov se stehta. Država članica pristanišča v 48 urah po koncu iztovarjanja organom države zastave ali pogodbenice Konvencije pošlje evidenco iztovarjanja.

Člen 35

Pretovarjanje

1.  Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo modroplavutega tuna, ali plovilom tretjih držav v vodah Unije je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju.

2.  Brez poseganja v zahteve iz člena 52(2) in (3) ter členov 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovarjajo samo v določenih pristaniščih, kot so navedena v členu 33 te uredbe.

3.  Poveljnik prejemnega ribiškega plovila ali njegov zastopnik ustreznim organom države pristanišča vsaj 72 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče sporoči informacije, navedene v predlogi deklaracije o pretovarjanju iz Priloge V. Za pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnega ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje. Poleg tega poveljnik plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, ob pretovarjanju svoji državi članici zastave ali pogodbenici Konvencije sporoči datume, ki se zahtevajo v Prilogi V.

4.  Država članica pristanišča opravi inšpekcijski pregled prejemnega plovila ob prihodu ter preveri količine in dokumentacijo o pretovarjanju.

5.  Poveljniki ribiških plovil Unije deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo in svoji državi članici zastave pošljejo v 15 dneh po koncu pretovarjanja. Poveljniki ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo v skladu s Prilogo V. Deklaracija o pretovarjanju vključuje referenčno številko dokumenta eBCD za lažje navzkrižno preverjanje podatkov, navedenih v deklaraciji.

6.  Država pristanišča v petih dneh po koncu pretovarjanja organu pogodbenice Konvencije ali države članice zastave ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.

7.  Pristojni organi držav članic določenih pristanišč inšpekcijsko pregledajo vsa pretovarjanja.

ODDELEK 4

Obveznosti poročanja

Člen 36

Tedenska poročila o količinah

Vsaka država članica ▌ Komisiji pošlje tedenska poročila o ulovu. Ta poročila vključujejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 32 v zvezi s pastmi, plovili z zaporno plavarico in drugimi plovili za ulov. Informacije se predložijo glede na vrsto ribolovnega orodja▌. Komisija navedene informacije takoj posreduje sekretariatu ICCAT.

Člen 37

Informacije o izčrpanju kvot

1.  Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpane 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja.

2.  Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpana kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico. Skupaj z navedenimi informacijami se predloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in ki jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in ura prekinitve.

3.  Komisija sekretariatu ICCAT sporoči datume izčrpanja kvote Unije za modroplavutega tuna.

ODDELEK 5

Opazovalni programi

Člen 38

Nacionalni opazovalni program

1.  Vsaka država članica zagotovi, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev, ki se jim izda uradni identifikacijski dokument, na plovila in pasti, dejavna v ribolovu modroplavutega tuna, zajetih vsaj:

(a)  20 % njenih dejavnih plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami (daljših od 15 m);

(b)  20 % njenih dejavnih plovil s parangali (daljših od 15 m);

(c)  20 % njenih dejavnih plovil za prevoz vabe (daljših od 15 m);

(d)  100 % vlačilcev;

(e)  100 % dejavnosti nabiranja iz pasti.

Države članice z manj kot petimi plovili za ulov, ki spadajo v kategorije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ter imajo dovoljenje za dejavni ribolov modroplavutega tuna, zagotovijo, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev zajetih vsaj 20 % časa, ko so plovila dejavna pri ribolovu modroplavutega tuna.

2.  Naloge nacionalnega opazovalca so zlasti:

(a)  spremljanje skladnosti ribiških plovil in pasti s to uredbo;

(b)  evidentiranje ribolovne dejavnosti in poročanje o njej, vključno s:

(a)  količino ulova (vključno s prilovom) in sestavo ulova (zadržan na krovu ali zavržen mrtev ali živ);

(b)  območjem ulova, opredeljenim z zemljepisno dolžino in širino;

(c)  merilom napora (npr. število nizov, število trnkov itd.), kot je opredeljeno v operativnem priročniku ICCAT za različna ribolovna orodja;

(d)  datumom ulova;

(c)  preverjanje vnosov v ladijski dnevnik;

(d)  opazovanje in evidentiranje plovil, ki morda izvajajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi ukrepi ICCAT.

3.  Nacionalni opazovalci poleg nalog iz odstavka 2 opravljajo tudi znanstveno delo na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, vključno z zbiranjem potrebnih podatkov.

4.  Podatki in informacije, zbrani v okviru opazovalnega programa vsake države članice, se zagotovijo Komisiji, ta pa jih pošlje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko ali sekretariatu ICCAT, kakor je primerno.

5.  Za namene odstavkov 1 do 3 vsaka država članica zagotovi:

(a)  reprezentativno časovno in prostorsko pokritost za zagotovitev, da Komisija prejme ustrezne in primerne podatke in informacije o ulovu, naporu ter drugih znanstvenih in upravljalnih vidikih, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

(b)  zanesljive protokole za zbiranje podatkov;

(c)  opazovalce, ki so pred napotitvijo ustrezno usposobljeni in odobreni;

(d)  kolikor je mogoče majhno oviranje dejavnosti plovil in pasti, ki lovijo na območju Konvencije.

Člen 39

Regionalni opazovalni program ICCAT

1.  Države članice zagotovijo učinkovito izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT, kakor je določen v tem členu in Prilogi VIII.

2.  Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

(a)  na vseh plovilih z zapornimi plavaricami z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna;

(b)  pri vseh prenosih modroplavutega tuna s plovil z zapornimi plavaricami;

(c)  pri vseh prenosih modroplavutega tuna iz pasti v kletke za prenos;

(d)  med vsakim prenosom iz ene ribogojnice v drugo;

(e)  pri vseh dajanjih modroplavutega tuna v kletko za rejo v ribogojnicah;

(f)  pri vsakem nabiranju modroplavutega tuna v ribogojnicah ter

(g)  med izpustom modroplavutega tuna iz kletk za gojenje v morje.

3.  Plovila z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ne smejo loviti modroplavutega tuna.

4.  Države članice zagotovijo, da je v celotnem obdobju dejavnosti dajanja v kletko za rejo vsaki ribogojnici dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT. V primerih višje sile in po tem, ko država članica ribogojnice za navedene okoliščine potrdi, da pomenijo višjo silo, lahko regionalni opazovalec ICCAT svoje delo opravlja v več kot eni ribogojnici, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti gojenja, če so naloge opazovalca ustrezno izpolnjene. Vendar država članica, pristojna za zadevni ribogojnici, nemudoma zahteva napotitev dodatnega regionalnega opazovalca.

5.  Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

(a)  opazovanje in spremljanje ribolova in gojenja v skladu z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT, vključno prek dostopa do posnetkov stereoskopskih kamer, posnetih ob dajanju rib v kletke za rejo, ki omogoča merjenje dolžine in oceno ustrezne teže;

(b)  podpisovanje deklaracij ICCAT o prenosu in dokumentov BCD, kadar so informacije, ki jih vsebujejo, skladne z njihovimi opažanji. V nasprotnem primeru regionalni opazovalec ICCAT navede svojo prisotnost v deklaracije o prenosu in dokumente BCD ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali;

(c)  znanstveno delo na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, vključno z zbiranjem vzorcev.

6.  Poveljniki in posadka ter upravljavci ribogojnic, pasti in plovil regionalnih opazovalcev nikakor ne ovirajo pri opravljanju nalog in jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge ali vplivajo nanje.

ODDELEK 6

Dejavnosti prenosa

Člen 40

Dovoljenje za prenos

1.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali njegov zastopnik ali upravljavec ribogojnice ali pasti, od koder zadevni prenos izvira, pred vsako dejavnostjo prenosa državi članici zastave ali državi članici, pristojni za ribogojnico ali past, pošlje predhodno uradno obvestilo o prenosu, v katerem so navedeni:

(a)  ime in številka plovila za ulov, ribogojnice ali pasti v evidenci ICCAT;

(b)  predvideni čas prenosa;

(c)  ocenjena količina modroplavutega tuna za prenos;

(d)  informacije o lokaciji (zemljepisna širina/dolžina), na kateri se bo prenos izvajal, in identifikacijske številke kletk;

(e)  ime vlačilca, število prenesenih kletk in po potrebi številka v evidenci ICCAT ter

(f)  namembno pristanišče, ribogojnica ali kletka za modroplavutega tuna.

2.  Države članice za namene odstavka 1 vsaki kletki za prenos dodelijo edinstveno številko. Če je pri prenosu ulova, ki ustreza eni ribolovni dejavnosti, treba uporabiti več kletk za prenos, je potrebna le ena deklaracija o prenosu, vendar se številke vseh uporabljenih kletk za prenos evidentirajo v deklaraciji o prenosu, pri čemer se jasno navede količina modroplavutega tuna, ki se prenese v posamezni kletki.

3.  Za dodelitev številk kletkam se uporablja sistem enotnega številčenja, ki je sestavljen iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice, nato tej kodi sledijo tri številke. Edinstvene številke kletk so trajne in jih ni mogoče prenesti z ene kletke na drugo.

4.  Država članica iz odstavka 1 poveljniku ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kakor je primerno, dodeli in sporoči številko dovoljenja za vsako dejavnost prenosa. Številka dovoljenja vključuje tričrkovno kodo države članice, štiri številke, ki označujejo leto, in tri črke, ki označujejo odobreno (AUT) ali zavrnjeno dovoljenje (NEG), tem pa sledijo zaporedne številke.

5.  Država članica iz odstavka 1 prenos odobri ali zavrne odobritev prenosa v 48 urah po prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu. Dejavnost prenosa se ne začne brez predhodno izdanega dovoljenja.

6.  Dovoljenje za prenos ne vpliva na potrditev dejavnosti dajanja v kletko za rejo.

Člen 41

Zavrnitev dovoljenja za prenos in izpust modroplavutega tuna

1.  Država članica, pristojna za plovilo za ulov, vlačilec, ribogojnico ali past, zavrne odobritev prenosa, če ob prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu meni, da:

(a)  plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, ni imela zadostne kvote;

(b)  plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib ali ni imela dovoljenja za dajanje v kletko za rejo;

(c)  plovilo za ulov, za katero je navedeno, da je ulovilo ribe, ni imelo veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27, ali

(d)  vlačilec, za katerega je navedeno, da je prejel prenos rib, ni registriran v evidenci ICCAT o drugih ribiških plovilih iz člena 26 ali ni opremljen s popolnoma delujočim sistemom za spremljanje plovil ali enakovredno napravo za sledenje.

2.  Če prenos ni odobren, država članica iz odstavka 1, če je primerno, poveljniku plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, nemudoma izda nalog za izpust, da ga obvesti, da prenos ni odobren, in od njega zahteva, naj ribe izpusti v morje v skladu s Prilogo XII.

3.  Vlačilec se v primeru tehnične okvare sistema VMS med prevozom v ribogojnico nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS ali pa se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS. Navedeni 72-urni rok se lahko izjemoma podaljša v primeru višje sile ali upravičenih operativnih omejitev. Tehnična okvara se nemudoma sporoči Komisiji, ta pa o tem obvesti sekretariat ICCAT. Poveljnik ali njegov zastopnik od trenutka, ko je bila odkrita tehnična okvara, do njene odprave nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsake štiri ure sporoči posodobljene geografske koordinate ribiškega plovila.

Člen 42

Deklaracija o prenosu

1.  Poveljniki plovil za ulov ali vlačilcev ali upravljavci ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolnijo deklaracijo ICCAT o prenosu, ki je v skladu z obliko, določeno v Prilogi IV, in jo pošljejo pristojni državi članici.

2.  Organi države članice, pristojne za ribiško plovilo, ribogojnico ali past, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce deklaracije o prenosu. Številka obrazca deklaracije vsebuje tričrkovno kodo države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS-20**/xxx/ITD).

3.  Prenosu je priložena izvirna deklaracija o prenosu rib. Izvod deklaracije obdrži poveljnik plovila za ulov ali ▌ pasti in vlačilca.

4.  Poveljniki plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa, poročajo o svojih dejavnostih v skladu s Prilogo II.

5.  Informacije v zvezi z mrtvimi ribami se evidentirajo v skladu s postopki iz Priloge XIII.

Člen 43

Spremljanje z videokamero

1.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti zagotovi, da se prenos spremlja z videokamero v vodi, da se preveri število rib, ki se prenesejo. Snemanje z videokamero se izvaja v skladu z minimalnimi standardi in postopki iz Priloge X.

2.  Ko Stalni odbor za raziskave in statistiko od Komisije zahteva kopije videoposnetkov, države članice te kopije ▌predložijo Komisiji, ta pa jih ▌ posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

Člen 44

Preverjanje, ki ga izvajajo regionalni opazovalci ICCAT, in izvajanje preiskav

1.  Regionalni opazovalci ICCAT na krovu plovila za ulov ali pasti iz člena 39 in Priloge VIII:

(a)  evidentirajo opravljene dejavnosti prenosa in o njih poročajo;

(b)  opazujejo in ocenjujejo prenesene ulove ter

(c)  preverjajo vnose v predhodnem dovoljenju za prenos iz člena 40 in deklaraciji ICCAT o prenosu iz člena 42.

2.  Če se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec, ustrezni nadzorni organi ali poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec pasti ali ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 %, pristojna država članica začne preiskavo. Taka preiskava se konča pred dajanjem v kletko za rejo in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek dokumenta BCD pa se ne potrdi.

3.  Kadar pa je kakovost videoposnetka preslaba ali ta ni dovolj jasen, da bi se prenesene količine lahko ocenile, lahko poveljnik plovila ali upravljavec ribogojnice ali pasti od organov pristojne države članice zahteva odobritev za izvedbo nove dejavnosti prenosa in predložitev ustreznega videoposnetka regionalnemu opazovalcu. Če rezultati navedenega prostovoljnega kontrolnega prenosa niso zadovoljivi, pristojna država članica začne preiskavo. Če se po njej potrdi, da kakovost videoposnetka ne omogoča ocene količin, vključenih v prenos, nadzorni organi pristojne države članice odredijo dejavnost kontrolnega prenosa in ustrezni videoposnetek predložijo regionalnemu opazovalcu ICCAT. Novi prenosi se izvedejo kot kontrolni prenosi, dokler kakovost videoposnetka ne omogoči ocene prenesenih količin.

4.  Regionalni opazovalec ICCAT brez poseganja v preverjanja, ki jih izvedejo inšpektorji, deklaracijo o prenosu podpiše le, če so njegova opažanja v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT ter so informacije iz deklaracije o prenosu skladne z njegovimi opažanji, vključujejo pa tudi videoposnetek, ki je v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Opazovalec ICCAT preveri tudi, da je bila deklaracija ICCAT o prenosu posredovana poveljniku vlačilca ali upravljavcu ribogojnice ali zastopniku pasti, kjer je primerno. Če se opazovalec ICCAT ne strinja z deklaracijo o prenosu, v deklaracije o prenosu in dokumente BCD navede svojo prisotnost ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali.

5.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolni deklaracijo ICCAT o prenosu in jo pošlje pristojni državi članici v skladu z obliko, določeno v Prilogi VI. Države članice deklaracijo o prenosu posredujejo Komisiji ▌.

Člen 45

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev operativnih postopkov za uporabo določb iz tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

ODDELEK 7

Dejavnosti dajanja v kletko za rejo

Člen 46

Dovoljenje za dajanje v kletko za rejo in morebitna zavrnitev dovoljenja

1.  Pred začetkom dejavnosti dajanja v posamezno kletko za rejo je kletke za prenos prepovedano pritrjevati na dno v radiju 0,5 navtične milje od ribogojnic. V ta namen morajo biti v načrtih upravljanja gojenja iz člena 15 na voljo geografske koordinate, ki ustrezajo mnogokotniku, na katerem je ribogojnica.

2.  Država članica, pristojna za ribogojnico, pred vsako dejavnostjo dajanja v kletko za rejo državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, ki je ulovila modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v kletko za rejo, zaprosi za odobritev.

3.  Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo, če meni, da:

(a)  plovilo za ulov ali past, ki je ulovila ribe, nima zadostne kvote za modroplavutega tuna;

(b)  plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib ali

(c)  plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27.

4.  Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo:

(a)  o tem obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, ter

(b)  od navedenega pristojnega organa zahteva, naj zaseže ulov in ribe izpusti v morje.

5.  Dajanje v kletko za rejo se ne začne brez odobritve, ki jo v enem delovnem dnevu na zahtevo izda država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali past, ali država članica, pristojna za ribogojnico, če se s tem strinjajo organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovila za ulov ali past. Če organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, ne odgovorijo v enem delovnem dnevu, lahko pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, odobrijo dejavnost dajanja v kletko za rejo.

6.  Ribe se dajo v kletke za rejo pred 22. avgustom posameznega leta, razen če pristojni organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v kletko za rejo. Ribe se v kletke za rejo nikakor ne dajo po 7. septembru vsakega leta.

Člen 47

Dokumentacija o ulovu modroplavutega tuna

Države članice, pristojne za ribogojnice, prepovejo dajanje modroplavutega tuna v kletko za rejo, ki ga ne spremljajo dokumenti, ki jih ICCAT zahteva v okviru programa za dokumentacijo o ulovu iz Uredbe (EU) št. 640/2010. Dokumentacija mora biti točna in popolna, potrditi pa jo mora država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali pasti.

Člen 48

Inšpekcijski pregledi

Države članice, pristojne za ribogojnice, sprejmejo ustrezne ukrepe za inšpekcijski pregled vsake dejavnosti dajanja v kletko za rejo v ribogojnicah.

Člen 49

Spremljanje z videokamero

Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da njihovi nadzorni organi dejavnosti dajanja v kletko za rejo spremljajo z videokamero v vodi. Za vsako dejavnost dajanja v kletk za rejo se posname videoposnetek v skladu s postopki iz Priloge X.

Člen 50

Začetek in izvajanje preiskav

Če se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec ICCAT, ustrezni nadzorni organi držav članic in/ali upravljavec ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 %, država članica, pristojna za ribogojnico, v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov in/ali past, začne preiskavo. Država članica, ki izvaja preiskave, lahko uporabi druge razpoložljive informacije, vključno z rezultati programov za dajanje v kletko za rejo iz člena 51.

Člen 51

Ukrepi in programi za ocenjevanje števila in teže modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v kletko za rejo

1.  Države članice zagotovijo, da program, pri katerem se uporabljajo sistemi stereoskopskih kamer ali nadomestne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, zajema 100 % vseh dejavnosti dajanja v kletko za rejo, da se ocenita število in teža rib.

2.  Navedeni program se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Nadomestne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na letnem zasedanju.

3.  Države članice, pristojne za ribogojnico, državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovila za ulov, in subjektu, ki izvaja regionalni program opazovanja v imenu ICCAT, sporočijo rezultate tega programa.

4.  Ko rezultati programa pokažejo, da se količine modroplavutega tuna v kletkah razlikujejo od količin iz poročil o ulovu in/ali prenosu, država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za ribogojnico, začne preiskavo. Če plovilo za ulov ali past pluje pod zastavo druge pogodbenice Konvencije, država članica, pristojna za ribogojnico, začne preiskavo v sodelovanju s to pogodbenico Konvencije zastave.

5.  Država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, izda nalog za izpust v skladu s postopki iz Priloge XII za količine v kletkah, ki presegajo količine, za katere je bilo prijavljeno, da so ulovljene in prenesene, če:

(a)  se preiskava iz odstavka 4 ne konča v 10 delovnih dneh od poročanja o rezultatih programa za eno samo dejavnost dajanja v kletko za rejo ali vseh dejavnosti dajanja v kletko za rejo iz skupne ribolovne dejavnosti ali

(b)  če rezultat preiskave kaže, da število in/ali povprečna teža modroplavutega tuna presegata število ali težo modroplavutega tuna, katerega ulov in prenos sta bila prijavljena.

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

6.  Rezultati programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v kletko za rejo in ustrezni oddelki dokumenta BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko je izdan nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

7.  Države članice Komisiji rezultate programa pošljejo vsako leto do 1. septembra. V primeru višje sile pri reji države članice pošljejo rezultate pred 12. septembrom. Komisija navedene informacije vsako leto do 15. septembra v oceno posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

8.  Živi modroplavuti tun se iz ene kletke za rejo v drugo ne prenese brez dovoljenja in prisotnosti nadzornih organov države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico. Vsak prenos se evidentira, da se nadzoruje število osebkov. Nacionalni nadzorni organi spremljajo navedene prenose in zagotovijo, da se vsak prenos med gojenjem evidentira v sistemu eBCD.

9.  Razlika med količinama modroplavutega tuna iz poročil o ulovu s plovilom za ulov ali pastjo in količinami, ugotovljenimi z nadzornimi kamerami ob dajanju v kletke za rejo, ki znaša 10 % ali več, pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila za ulov ali pasti. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov.

Člen 52

Deklaracija o dajanju v kletko za rejo in poročilo o dajanju v kletko za rejo

1.  V 72 urah po koncu dejavnosti dajanja v kletko za rejo upravljavec ribogojnice pristojnemu organu predloži deklaracijo o dajanju v kletko za rejo v skladu s Prilogo XIV. ▌

2.   Poleg deklaracije o dajanju v kletko za rejo iz dostavka 1 država članica, pristojna za ribogojnico, v enem tednu po zaključku dejavnosti dajanja v kletko za rejo predloži državi članici ali pogodbenici Konvencije, katere plovila in pasti so ulovila modroplavutega tuna, in Komisiji poročilo o dajanju v kletko za rejo, ki vsebuje elemente iz oddelka B Priloge XI. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

3.  Za namen odstavka 2 se dejavnost dajanja v kletko za rejo ne šteje za dokončano, dokler ni zaključena morebitna začeta preiskava ali dokler niso končane vse dejavnosti izpusta, ki so bile odrejene.

Člen 53

Prenosi v ribogojnici in naključne kontrole

1.  Države članice, pristojne za ribogojnice, vzpostavijo sistem sledljivosti, vključno s snemanjem prenosov znotraj ribogojnice z videokamero.

2.  Nadzorni organi držav članic, pristojnih za ribogojnice, na podlagi analize tveganja izvajajo naključne kontrole modroplavutega tuna, ki se goji v kletkah za rejo, med zaključkom dejavnosti dajanja v kletke za rejo v enem letu in prvim dajanjem v kletke za rejo v naslednjem letu.

3.  Za namene odstavka 2 vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, določi najmanjši delež rib, ki ga je treba nadzirati. Navedeni delež se določi v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14. Vsaka država članica Komisiji sporoči rezultate naključnih kontrol, ki se izvedejo vsako leto. Komisija navedene informacije sekretariatu ICCAT posreduje aprila tistega leta, ki sledi obdobju zadevne kvote.

Člen 54

Dostop do videoposnetkov in zahteve v zvezi z njimi

1.  Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da se videoposnetki iz členov 49 in 51 na zahtevo dajo na voljo nacionalnim inšpektorjem, pa tudi regionalnim inšpektorjem in inšpektorjem ICCAT ter nacionalnim opazovalcem.

2.  Vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali manipulacije izvirnega videoposnetka.

Člen 55

Letno poročilo o dajanju v kletko za rejo

Države članice, za katere velja obveznost predložitve deklaracij in poročil o dajanju v kletko za rejo na podlagi člena 52, Komisiji vsako leto do 31. julija pošljejo poročilo o dajanju v kletko za rejo za prejšnje leto. Komisija pošlje navedene informacije sekretariatu ICCAT vsako leto pred 31. avgustom. Poročilo vsebuje naslednje informacije:

(a)  skupno količino modroplavutega tuna, ki se v ribogojnici goji v kletkah, vključno z izgubo, navedeno v številu in teži, med prevozom do kletk v ribogojnici, ki so ga izvedla ribiška plovila in pasti;

(b)  seznam plovil, ki lovijo, zagotavljajo ali prevažajo modroplavutega tuna za namene gojenja (ime plovila, zastava, številka dovoljenja, vrsta orodja), in pasti;

(c)  rezultate programa vzorčenja za oceno količine ulovljenega modroplavutega tuna po velikosti, pa tudi datum, uro in območje ulova ter uporabljeni način ribolova za izboljšanje statistike za namene ocenjevanja staležev.

V skladu s programom vzorčenja je treba velikost (dolžino ali težo) v kletkah vzorčiti na enem vzorcu (= 100 osebkov) za vsakih 100 ton živih rib ali na vzorcu, ki ga sestavlja 10 % skupnega števila rib v kletki. Vzorci velikosti se vzamejo med nabiranjem v ribogojnici in med mrtvimi ribami med prevozom v skladu s smernicami ICCAT za predložitev podatkov in informacij. Za ribe, ki se gojijo več kot eno leto, se oblikujejo druge dodatne metodologije vzorčenja. Vzorčenje se izvede med vsakim nabiranjem in zajema vse kletke;

(d)  količine modroplavutega tuna, danega v kletko, oceno rasti in smrtnosti v ujetništvu ter prodane količine v tonah. Te informacije predloži ribogojnica;

(e)  količine modroplavutega tuna, danega v kletke za rejo v prejšnjem letu, in

(f)  količine, razčlenjene po njihovem izvoru, ki so se tržile v prejšnjem letu.

Člen 56

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev postopkov za uporabo določb tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

ODDELEK 8

Spremljanje in nadzor

Člen 57

Sistem za spremljanje plovil

1.  Države članice zastave z odstopanjem od člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 za svoja ribiška plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več uvedejo sistem za spremljanje plovil v skladu s Prilogo XV.

2.  Ribiška plovila s skupno dolžino več kot 15 metrov, ki so vključena v seznam plovil iz točke (a) člena 26(1) ali seznam plovil iz točke (b) člena 26(1), začnejo ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj pet dni pred začetkom veljavnosti svojega dovoljenja in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj pet dni po izteku veljavnosti svojega dovoljenja, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovila iz evidence plovil ICCAT.

3.  Poveljnik ali njegov zastopnik za namene nadzora zagotovi, da se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za dejavni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču, razen če je ob vplutju v pristanišče in izplutju iz njega na voljo signalizacijski sistem.

4.  Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki jih dobijo od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija navedena sporočila z elektronskimi sredstvi pošlje sekretariatu ICCAT.

5.  Države članice zagotovijo, da:

(a)  se sporočila VMS, prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo vsaj vsaki dve uri;

(b)  se v primeru tehnične okvare sistema VMS nadomestna sporočila, v skladu s členom 25(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji posredujejo v 24 urah po tem, ko jih prejmejo njihovi centri za spremljanje ribištva;

(c)  so sporočila, posredovana Komisiji, oštevilčena z zaporednimi številkami (s posebno identifikacijsko številko), da se prepreči podvajanje;

(d)  so sporočila, posredovana Komisiji, skladna s členom 24(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.

6.  Vsaka država članica zagotovi, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

ODDELEK 9

Inšpekcijski pregledi in izvrševanje

Člen 58

Program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor

1.  Dejavnosti skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT) za mednarodni nadzor zunaj voda v nacionalni pristojnosti, določenim v Prilogi IX k tej uredbi.

2.  Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.

3.  Če dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije kadar koli izvaja več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, zadevna država članica na podlagi ocene tveganja napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so na njem navedena plovila. Navedena obveznost se šteje za izpolnjeno, če države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali če se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.

4.  Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.

5.  Za namene odstavka 3 Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje navedenih programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.

6.  Države članice Komisiji vsako leto do 1. aprila sporočijo imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo med letom dodeliti programu ICCAT. Na podlagi navedenih informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto ter ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

Člen 59

Inšpekcijski pregledi v primeru kršitev

Država članica zastave zagotovi, da se fizični pregled ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, v njenih pristaniščih izvede pod njenim nadzorom ali da ga, kadar plovilo ni v njenih pristaniščih, izvede inšpektor, ki ga je imenovala, če:

(a)  zadevno ribiško plovilo ni izpolnilo zahtev glede evidentiranja in poročanja iz členov 31 in 32 ali

(b)  je zadevno ribiško plovilo kršilo določbe te uredbe ali storilo hudo kršitev iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 60

Navzkrižno preverjanje

1.  Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri informacije in pravočasno predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil opazovalcev, podatkov sistema VMS in po potrebi dokumentov eBCD, ladijskih dnevnikov svojih ribiških plovil, dokumentov o prenosih/pretovarjanju in dokumentov o ulovu.

2.  Vsaka država članica navzkrižno preveri vsa iztovarjanja, vsa pretovarjanja ali dajanje v kletko za rejo, kar zadeva količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v kletko za rejo in katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot je račun in/ali potrdilo o prodaji.

ODDELEK 10

Izvrševanje

Člen 61

Izvrševanje

Država članica, pristojna za ribogojnico(-e) modroplavutih tunov, brez poseganja v člene 89 do 91 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in zlasti dolžnost držav članic, da sprejmejo ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribiškim plovilom, sprejme ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribogojnico, če je bilo v skladu z njeno zakonodajo ugotovljeno, da ta ribogojnica ne izpolnjuje določb členov 45 do 55 te uredbe. Ukrepi lahko v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje vključujejo zlasti začasni preklic ali odvzem dovoljenja in/ali naložitev denarnih kazni, odvisno od teže kaznivega dejanja. Države članice o vsakem začasnem preklicu ali odvzemu dovoljenja obvestijo Komisijo, ki o tem uradno obvesti sekretariat ICCAT, da se ustrezno spremeni „evidenca objektov za gojenje modroplavutega tuna“.

POGLAVJE 6

Trženje

Člen 62

Ukrepi za trženje

1.  Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(28) so v Uniji prepovedani trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, ki mu ni priložena točna, popolna in potrjena dokumentacija, določena v tej uredbi ▌ in zakonodaji Unije o izvajanju predpisov ICCAT o programu za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna.

2.  V Uniji so trgovina, uvoz, iztovarjanje, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna prepovedani, če:

(a)  modroplavutega tuna ulovijo ribiška plovila ali pasti države zastave, ki nima določene kvote ali omejitve ulova ▌modroplavutega tuna v skladu s pogoji ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ali

(b)  modroplavutega tuna ulovi ribiško plovilo ali past, katere individualna kvota je bila ob ulovu izčrpana oziroma so bile takrat ribolovne možnosti njene države izčrpane.

3.  Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 so v Uniji prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, predelava in izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali ribogojnic za gojenje, ki niso skladne z uredbami iz odstavka 1.

POGLAVJE 7

Končne določbe

Člen 63

Ocena

Države članice Komisiji na njeno zahtevo nemudoma predložijo podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vsako leto do datuma, ki ga določi ICCAT, sekretariatu ICCAT predloži podrobno poročilo o izvajanju Priporočila ICCAT 19-04.

Člen 64

Financiranje

Za namene Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(29) se za to uredbo šteje, da je večletni načrt v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 65

Zaupnost

Podatki, zbrani in izmenjani na podlagi te uredbe, se obravnavajo v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti v skladu s členoma 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 66

Postopek za spremembe

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi s spremembami te uredbe zaradi prilagoditve ukrepom, ki jih sprejme ICCAT ter Unijo in njene države članice zavezujejo v zvezi z:

▌

(a)   odstopanji od prepovedi v skladu s členom 8 o prenosu neporabljenih kvot;

(b)  roki za sporočanje informacij iz člena 24(4), člena 26(1), člena 29(1), člena 32(2) in (3), člena 35(5) in (6), člena 36, člena 41(3), člena 44(2), člena 51(7), člena 51(1), člena 52(2), člena 55, člena 57(5)(b) in člena 58(6);

(c)  obdobji za ribolovne sezone, kakor je določeno v členu 17(1) in (4);

(d)  najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, določeno v členu 19(1) in (2) ter členu 20(1);

(e)  deleži in referenčnimi parametri iz člena 13, člena 15(3) in (4), člena 20(1), člena 21(2), člena 38(1), člena 44(2), člena 50 in člena 51(9);

(f)  informacijami, ki jih je treba predložiti Komisiji, iz člena 11(1), člena 24(1), člena 25(3), člena 29(1), člena 30(4), člena 34(2), člena 40(1) in člena 55;

(g)  nalogami nacionalnih opazovalcev in regionalnih opazovalcev ICCAT, kakor so določene v členu 38(2) oziroma členu 39(5);

(h)  razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos iz člena 41(1);

(i)  razlogi za zaseg ulova in nalog za izpust rib iz člena 46(4);

(j)  številom plovil iz člena 58(3);

(k)  prilogami I do XV.

2.  Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo le na prenos sprememb in/ali dopolnitev zadevnih priporočil ICCAT, ki so zavezujoča za Unijo.

Člen 67

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 66 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 66. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 66, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 68

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Spremembe Uredbe (ES) št. 1936/2001

Uredba (ES) št. 1936/2001 se spremeni:

(a)  člen 3(g) do (j), členi 4a, 4b in 4c ter Priloga Ia se črtajo;

(b)  v prilogah I in II se črta izraz „Modroplavuti tun: Thunnus thynnus”.

Člen 70

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2107

V Uredbi (EU) 2017/2107 se črta člen 43.

Člen 71

Spremembe Uredbe (EU) 2019/833

V Uredbi (EU) 2019/833 se črta člen 53.

Člen 72

Razveljavitev

1.  Uredba (EU) 2016/1627 se razveljavi.

2.  Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XVI.

Člen 73

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Done at …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Posebni pogoji, ki se uporabljajo za plovila za ulov, ki lovijo v skladu s členom 19

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se upoštevajo naslednje omejitve zmogljivosti:

—  največje število plovil za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna, na število plovil, ki so leta 2006 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna;

–  največje število njihove flote za mali ribolov, za katero je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna;

–  največje število plovil za ulov, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna. Vsaka država članica dodeli posamezne kvote zadevnim plovilom.

2.  Vsaka država članica lahko dodeli:

–  svoja plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo. V primeru Francije lahko plovila s skupno dolžino manj kot 17 m, ki plujejo pod zastavo Francije in lovijo v Biskajskem zalivu, ulovijo največ 100 ton modroplavutega tuna s težo vsaj 6,4 kg ali dolžino vsaj 70 cm od razcepa repne plavuti;

–  največ 2 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoje obalne male ribiče, ki lovijo sveže ribe v Sredozemskem morju.

–  največ 90 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoja plovila za ulov v Jadranskem morju za gojenje.

3.  Hrvaška lahko za največ 7 % teže primerkov modroplavutega tuna, ki ga v Jadranskem morju ulovijo njena plovila z namenom gojenja, uporabi najmanjšo težo 6,4 kg ali 66 cm od razcepa repne plavuti.

4.  Države članice, katerih plovila za prevoz vabe, plovila s parangali, plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami in plovila, ki lovijo s panulo, imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, določijo naslednje zahteve za označevanje repov:

–  oznako je treba pritrditi na rep vsakega modroplavutega tuna takoj po raztovarjanju;

–  vsaka oznaka na repu ima enotno identifikacijsko številko, ki se navede v dokumentih o ulovu modroplavutega tuna ter je čitljivo in neizbrisno zapisana na zunanji strani kakršne koli embalaže za tuna.

PRILOGA II

Zahteve v zvezi z ladijskimi dnevniki

A.  PLOVILA ZA ULOV

Minimalne specifikacije za ribolovne ladijske dnevnike:

1.  Posamezni listi ladijskega dnevnika so oštevilčeni.

2.  Ladijski dnevnik se izpolni vsak dan (polnoč) ali pred prihodom v pristanišče.

3.  V primeru inšpekcijskih pregledov na morju je ladijski dnevnik izpolnjen.

4.  En izvod posameznega lista ostane pritrjen v ladijskem dnevniku.

5.  Na krovu se hrani ladijski dnevnik, ki zajema dejavnosti v enem letu.

Minimalne standardne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih:

1.  Ime in naslov kapitana.

2.  Datumi in pristanišča odhoda, datumi in pristanišča prihoda.

3.  Ime plovila, registrska številka, številka ICCAT, mednarodni radijski klicni znak in številka IMO (če je na voljo).

4.  Ribolovno orodje:

(a)  koda FAO vrste plovila;

(b)  mere (npr. dolžina, velikost mrežnih očes, število trnkov).

5.  Dejavnosti na morju z (najmanj) enim parangalom na dan potovanja z določitvijo:

(a)  dejavnosti (npr. ribolov, termična obdelava s paro);

(b)  lokacije: točne dnevne lokacije (v stopinjah in minutah), zabeležene za vsako ribolovno dejavnost, ali lokacija opoldne, če se tega dne ribolov ni izvajal;

(c)  evidence ulova, vključno s:

–  kodo FAO;

–  zaokroženo težo (RWT) v kg na dan;

–  številom kosov na dan.

Za plovila z zapornimi plavaricami se navedeni podatki zabeležijo za vsako ribolovno dejavnost, vključno z ničelnim ulovom.

6.  Podpis kapitana.

7.  Načini tehtanja: ocena, tehtanje na krovu.

8.  Ladijski dnevnik se vodi v ekvivalentu žive teže rib in navaja pretvorbene faktorje, ki se uporabljajo za oceno.

Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za iztovarjanje ali pretovarjanje:

1.  Datumi in pristanišče iztovarjanja/pretovarjanja.

2.  Proizvodi:

(a)  vrste in predstavitev s kodo FAO;

(b)  število rib ali zabojev in količina v kg.

3.  Podpis kapitana ali zastopnika plovila.

4.  Za pretovarjanje: ime, zastava in številka ICCAT prejemnega plovila.

Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za prenos v kletke:

1.  Datum, čas in lokacija (zemljepisna širina/dolžina) prenosa.

2.  Proizvodi:

(a)  identifikacija vrst s kodo FAO;

(b)  število rib in količina v kg, prenesena v kletke.

3.  Ime, zastava in številka ICCAT vlačilca.

4.  Ime in številka ICCAT namembne ribogojnice.

5.  V primeru skupne ribolovne dejavnosti kapitan poleg informacij iz točk 1 do 4 v ladijski dnevnik zabeleži:

(a)  za plovilo za ulov, ki prenaša ribe v kletke:

–  količino ulova, prenesenega na krov,

–  količino ulova, ki se všteje v njegovo individualno kvoto,

–  imena drugih plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti;

(b)  za druga plovila za ulov pri isti skupni ribolovni dejavnosti, ki niso vključena v prenos rib:

–  ime, mednarodni radijski klicni znak in številko ICCAT navedenih plovil,

–  da ulov ni bil prenesen na krov ali v kletke,

–  količino ulova, ki se všteje v njihove individualne kvote,

–  ime in številko ICCAT plovila za ulov iz točke (a).

B.  VLAČILCI

1.  Kapitan vlačilca v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo prenosa, prenesene količine (število rib in količino v kg), številko kletke, ime, zastavo in številko ICCAT plovila za ulov, ime in številko ICCAT drugih udeleženih plovil, namembno ribogojnico in njeno številko ICCAT ter številko deklaracije ICCAT o prenosu.

2.  Zabeležijo se tudi nadaljnji prenosi na pomožna plovila ali druge vlačilce, vključno z informacijami iz točke 1 ter imenom, zastavo in številko ICCAT pomožnega plovila ali vlačilca in številko deklaracije ICCAT o prenosu.

3.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh prenosih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

C.  POMOŽNA PLOVILA

1.  Kapitan pomožnega plovila v ladijski dnevnik dnevno beleži dejavnosti, vključno z datumom, časom in lokacijami, količinami modroplavutega tuna, prenesenimi na krov, ter imenom ribiškega plovila ali ribogojnice, s katero sodeluje, ali pasti, ki jo uporablja.

2.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

D.  PLOVILA ZA PREDELAVO

1.  Kapitan plovila za predelavo v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo dejavnosti in pretovorjene količine ter, kjer je primerno, število in težo modroplavutega tuna iz ribogojnic, pasti ali plovil za ulov. Kapitan zabeleži tudi imena in številke ICCAT navedenih ribogojnic, pasti ali plovil za ulov.

2.  Kapitan plovila za predelavo vodi dnevni ladijski dnevnik o predelavi, v katerega zabeleži zaokroženo težo in število prenesenih ali pretovorjenih rib, uporabljen pretvorbeni količnik ter teže in količine za vsako predstavitev proizvoda.

3.  Kapitan plovila za predelavo vodi načrt za natovarjanje, iz katerega so razvidne lokacija in količine vsake vrste in predstavitve.

4.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh pretovarjanjih, opravljenih v ribolovni sezoni. Dnevni ladijski dnevnik, ladijski dnevnik o predelavi, načrt za natovarjanje in izvirniki deklaracij ICCAT o pretovarjanju se hranijo na krovu in so vedno dostopni za namene nadzora.

PRILOGA III

Obrazec za prijavo ulova

PRILOGA IV

Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti

Datum …

Potrditev s strani države zastave …

PRILOGA V

Deklaracija ICCAT o pretovarjanju

PRILOGA VI

Deklaracija ICCAT o prenosu

PRILOGA VII

Osnovni podatki za dovoljenja za ribolov(30)

A.  OPREDELITEV

1.  Registrska številka ICCAT

2.  Ime ribiškega plovila

3.  Zunanja identifikacijska številka (črke in številke)

B.  POGOJI RIBOLOVA

1.  Datum izdaje

2.  Obdobje veljavnosti

3.  Pogoji dovoljenja za ribolov, vključno z vrsto, območjem, ribolovnim orodjem in drugimi pogoji, ki se uporabljajo in izhajajo iz te uredbe in/ali nacionalne zakonodaje, kadar je to ustrezno.

PRILOGA VIII

Regionalni opazovalni program ICCAT

DODELITEV REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

1.  Da lahko regionalni opazovalci ICCAT izpolnijo svoje naloge, imajo:

(a)  dovolj izkušenj za prepoznavanje vrst rib in ribolovnega orodja;

(b)  zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT, ki ustreza smernicam ICCAT za usposabljanje in je dokazano s potrdilom držav članic;

(c)  sposobnost natančnega opazovanja in beleženja;

(d)  zadovoljivo znanje jezika države zastave opazovanega plovila ali ribogojnice.

OBVEZNOSTI REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

2.  Regionalni opazovalci ICCAT:

(a)  so v skladu s smernicami ICCAT opravili tehnično usposabljanje;

(b)  so državljani ene od držav članic, vendar po možnosti ne države ribogojnice ali pasti ali države zastave plovila z zaporno plavarico. Če pa se modroplavuti tun nabira iz kletk in se z njim trguje kot s svežim proizvodom, je lahko regionalni opazovalec ICCAT, ki opazuje nabiranje, državljan države članice, ki je pristojna za ribogojnico;

(c)  so sposobni opravljati naloge iz točke 3;

(d)  so na seznamu regionalnih opazovalcev ICCAT, ki ga vodi ICCAT;

(e)  trenutno nimajo finančnega interesa za ribolov modroplavutega tuna ali koristi od njega.

NALOGE REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

3.  Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti, da:

(a)  za opazovalce na plovilih z zaporno plavarico: spremljajo, ali plovilo z zaporno plavarico upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec zlasti:

1.  nemudoma sporoči družbi, pristojni za izvajanje programa ICCAT za regionalno opazovanje, morebitno neskladnost s priporočili ICCAT, ki jo je opazil, pri čemer družba to informacijo nemudoma pošlje organom države zastave plovila za ulov;

2.  evidentira opravljene ribiške dejavnosti in o njih poroča;

3.  opazuje in ocenjuje ulove ter potrjuje vnose v ladijski dnevnik;

4.  izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa plovila z zaporno plavarico;

5.  opazuje in evidentira plovila, ki morda opravljajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;

6.  evidentira opravljene dejavnosti prenosa in o njih poroča;

7.  preverja lokacijo plovila, ko slednje opravlja prenos;

8.  opazuje in ocenjuje prenesene proizvode, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

9.  preveri in zabeleži ime zadevnega ribiškega plovila ter njegovo številko ICCAT;

10.  na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje podatkov v okviru naloge II, kadar to zahteva ICCAT Komisija;

(b)  za regionalne opazovalce ICCAT v ribogojnicah in pasteh: spremlja, ali ribogojnica ali past upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec ICCAT zlasti:

1.  preverja podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

2.  potrjuje podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentih o ulovu modroplavutega tuna;

3.  izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa ribogojnice in pasti;

4.  sopodpiše deklaracijo o prenosu, deklaracijo o dajanju v kletko za rejo in dokumente o ulovu modroplavutega tuna le, če se strinja, da so informacije v njih skladne z njegovimi opažanji, vključno s skladnim videoposnetkom, kot to zahtevata člen 42(1) in člen 43(1);

5.  na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje vzorcev, kot to zahteva Komisija;

6.  registrira in preverja prisotnost kakršne koli vrste oznak, vključno z naravnimi oznakami, in poroča o vseh znakih nedavne odstranitve oznak;

(c)  pripravlja splošna poročila z informacijami, zbranimi v skladu s to točko, pri čemer kapitanu in upravljavcu ribogojnice omogoči, da vanje vključita vse pomembne informacije;

(d)  sekretariatu v 20 dneh po koncu obdobja opazovanj predloži splošno poročilo iz točke (c);

(e)  opravlja vse druge naloge, ki jih določi ICCAT.

4.  Regionalni opazovalec ICCAT obravnava vse informacije v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi in dejavnostmi prenosa plovil z zapornimi plavaricami ter ribogojnic kot zaupne, pri čemer to zahtevo pisno prizna kot pogoj, da je lahko imenovan za regionalnega opazovalca ICCAT.

5.  Regionalni opazovalec ICCAT ravna v skladu z zahtevami iz zakonov in drugih predpisov države zastave ali države ribogojnice, ki je pristojna za plovilo ali ribogojnico, ki ji je regionalni opazovalec ICCAT dodeljen.

6.  Regionalni opazovalec ICCAT spoštuje hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vse osebje na plovilu in v ribogojnici, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju z nalogami regionalnega opazovalca ICCAT na podlagi tega programa ter obveznostmi osebja na plovilu in v ribogojnici iz točke 7 te priloge in člena 39.

OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC ZASTAVE DO REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

7.  Države članice, pristojne za plovilo z zaporno plavarico, ribogojnico ali past, poskrbijo, da se regionalnim opazovalcem ICCAT zagotovi:

(a)  dostop do osebja na plovilu, v ribogojnici in pri pasti ter do orodja, kletk in opreme;

(b)  na zahtevo dostop do naslednje opreme, če je na plovilih, ki so jim dodeljeni, da bi lažje opravljali svoje naloge iz točke 3 te priloge:

1.  satelitske navigacijske opreme;

2.  zaslonov radarja, kadar je v uporabi;

3.  elektronskih sredstev obveščanja;

(c)  nastanitev, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;

(d)  ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za pisarniško delo ter primeren prostor na krovu za opravljanje opazovalnih nalog.

STROŠKI PROGRAMA ICCAT ZA REGIONALNO OPAZOVANJE

8.  Vse stroške dejavnosti regionalnih opazovalcev ICCAT krije posamezni upravljavec ribogojnice ali lastnik plovil z zapornimi plavaricami.

PRILOGA IX

Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT

ICCAT se je na četrtem rednem zasedanju (Madrid, november 1975) in letnem zasedanju leta 2008 v Marakešu dogovorila, da:

ICCAT v skladu z odstavkom 3 člena IX Konvencije priporoča, da se na naslednji način uredi mednarodni nadzor zunaj voda pod nacionalno pristojnostjo, da se zagotovi uporaba Konvencije in veljavnih ukrepov iz Konvencije:

I.  HUDE KRŠITVE

1.  Za namene teh postopkov huda kršitev pomeni naslednje kršitve določb ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ki jih je sprejela ICCAT:

(a)  brez dovoljenja za gospodarski ribolov, ribolovne karte ali dovoljenja za ribolov, ki jo izda pogodbenica Konvencije, ki je država zastave;

(b)  neizpolnjevanje obveznosti vodenja zadostnih evidenc o ulovu in podatkih v zvezi z ulovom v skladu z zahtevami ICCAT za poročanje ali znatno napačno poročanje o takšnih ulovih in/ali podatkih v zvezi z ulovom;

(c)  ribolov na zaprtem območju;

(d)  ribolov med zaprto sezono;

(e)  namerno jemanje ali zadrževanje vrst v nasprotju z veljavnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela ICCAT;

(f)  obsežno kršitev omejitev ulova ali kvot, veljavnih na podlagi predpisov ICCAT;

(g)  uporabo prepovedanega ribolovnega orodja;

(h)  ponarejanje ali namerno prikrivanje oznak, identitete ali registracije ribiškega plovila;

(i)  prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo o kršitvi;

(j)  številne kršitve, ki skupaj pomenijo hujše neupoštevanje ukrepov, ki jih je uvedla ICCAT;

(k)  napad, upiranje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, motenje ali neupravičeno oviranje ali zadrževanje pooblaščenega inšpektorja ali opazovalca;

(l)  namerno nedovoljeno spreminjanje ali onesposabljanje sistema VMS;

(m)  druge kršitve, ki jih lahko določi ICCAT, potem ko so bile vključene v revidirano različico teh postopkov in objavljene;

(n)  ribolov s pomočjo izvidniških letal;

(o)  motenje satelitskega sistema za spremljanje in/ali delovanja plovila brez sistema VMS;

(p)  prenos brez deklaracije o prenosu;

(q)  pretovarjanje na morju.

2.  Če pooblaščeni inšpektor med vkrcavanjem in inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila ugotovi dejavnost ali okoliščine, ki bi pomenile hudo kršitev, kakor je opredeljena v točki 1, organi države zastave inšpekcijskega plovila takoj neposredno in prek sekretariata ICCAT obvestijo državo zastave ribiškega plovila. V takih primerih inšpektor obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

3.  Inšpektor ICCAT v ladijski dnevnik ribiškega plovila zabeleži izvedene inšpekcijske preglede in vse ugotovljene kršitve.

4.  Država članica zastave zagotovi, da zadevno ribiško plovilo po inšpekcijskem pregledu iz točke 2 preneha z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Država članica zastave zahteva, da ribiško plovilo v 72 urah odpluje v pristanišče, ki ga je določila in v katerem se bo začela preiskava.

5.  Če plovilu ni treba odpluti v pristanišče, država članica zastave pravočasno pošlje ustrezno utemeljitev Evropski komisiji, ki informacije pošlje sekretariatu ICCAT, ta pa jih na zahtevo pošlje drugim pogodbenicam.

II.  IZVAJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

6.  Inšpekcijske preglede izvajajo inšpektorji, ki jih določijo pogodbenice. Imena pooblaščenih vladnih agencij in vsakega inšpektorja, ki ga za ta namen določijo zadevne vlade, se uradno sporočijo ICCAT.

7.  Ladje, ki izvajajo mednarodne postopke vkrcavanja in inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo, plujejo pod posebno zastavo ali zastavico, ki jo odobri ICCAT in izda sekretariat ICCAT. Imena ladij, ki se uporabljajo za ta namen, se sporočijo sekretariatu ICCAT takoj, ko je to izvedljivo, in pred začetkom inšpekcijskih dejavnosti. Sekretariat ICCAT da informacije o določenih inšpekcijskih plovilih na voljo vsem pogodbenicam Konvencije, med drugim tudi tako, da jih objavi na svojem spletnem mestu, ki je zaščiteno z geslom.

8.  Vsak inšpektor ima ustrezen identifikacijski dokument, ki ga izdajo organi države zastave in ima obliko iz točke 21 te priloge.

9.  V skladu z ureditvijo, dogovorjeno na podlagi točke 16, se plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice in lovi tuna ali tunu podobne vrste rib na območju Konvencije zunaj voda v nacionalni pristojnosti, ustavi, kadar mu ladja, ki pluje pod zastavico ICCAT, opisano v točki 7, in na kateri je inšpektor, da ustrezen signal po mednarodnem kodeksu signalov, razen če dejansko izvaja ribolovne dejavnosti, pri čemer se v takšnem primeru ustavi takoj po koncu takšne dejavnosti. Kapitan plovila inšpekcijski skupini, kot je določena v točki 10, dovoli vkrcanje na plovilo in zagotovi lestev za vkrcanje. Kapitan omogoči inšpekcijski skupini, da preveri opremo, ulov ali orodje in katere koli zadevne dokumente, ki se zdijo inšpektorju potrebni za potrditev skladnosti z veljavnimi priporočili ICCAT v zvezi z državo zastave plovila, ki se pregleduje. Poleg tega lahko inšpektor zahteva tudi potrebne pojasnitve.

10.  Poveljujoči častnik inšpekcijskega plovila velikost inšpekcijske skupine določi ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Inšpekcijska skupina je čim manjša, da lahko varno in zanesljivo opravi naloge iz te priloge.

11.  Inšpektor po vkrcanju na plovilo predloži identifikacijski dokument, opisan v točki 8. Inšpektor upošteva splošno priznane mednarodne predpise, postopke in prakse, ki se nanašajo na varnost plovila, ki se pregleduje, in posadke, čim bolj zmanjša motenje ribolovnih dejavnosti ali natovarjanja proizvoda ter se, kolikor je to izvedljivo, izogiba ukrepom, ki bi negativno vplivali na kakovost ulova na krovu.

Vsak inšpektor omeji poizvedbe na ugotavljanje, ali so priporočila ICCAT, ki veljajo za državo zastave zadevnega plovila, upoštevana. Inšpektor lahko med inšpekcijskim pregledom prosi kapitana ribiškega plovila za potrebno pomoč. Inšpektor pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, ki jo je odobrila ICCAT. Inšpektor podpiše poročilo v prisotnosti kapitana plovila, ki je upravičen, da poročilu priloži ugotovitve, ki se mu zdijo primerne, in jih podpiše.

12.  Izvod poročila se izroči kapitanu plovila in vladi inšpekcijske skupine, ki predloži izvod ustreznim organom države zastave plovila, ki se pregleduje, in Komisiji ICCAT. Če se ugotovi kakršna koli kršitev priporočil ICCAT, inšpektor, kadar je mogoče, obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

13.  Upiranje inšpektorju ali neupoštevanje njegovih navodil država zastave plovila, ki se pregleduje, obravnava podobno kot tako ravnanje do nacionalnega inšpektorja.

14.  Inšpektor opravlja svoje dolžnosti, določene s to ureditvijo, v skladu s predpisi iz te uredbe, vendar ostane pod operativnim nadzorom nacionalnih organov in jim odgovarja.

15.  Pogodbenice inšpekcijska poročila, obrazce z informacijami o opažanjih v skladu s Priporočilom 94-09 in izjave, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov dokumentacije s strani tujih inšpektorjev, preučijo ter glede njih sprejmejo ukrepe, določene s to ureditvijo, podobno kot pri poročilih nacionalnih inšpektorjev v skladu z nacionalno zakonodajo. Določbe iz te točke ne nalagajo nobene obveznosti pogodbenici, da poročilu tujega inšpektorja pripiše večjo dokazno vrednost, kot bi jo imelo v državi inšpektorja. Pogodbenice sodelujejo, da bi omogočile sodne ali druge postopke, ki so posledica poročila inšpektorja v skladu s to ureditvijo.

16.  (a) Pogodbenice obvestijo ICCAT do 15. februarja vsako leto o začasnih načrtih za izvajanje inšpekcijskih dejavnosti v tekočem koledarskem letu v skladu s priporočilom, ki se izvaja s to uredbo, ICCAT pa lahko da pogodbenicam predloge za uskladitev nacionalnih dejavnosti na tem področju, vključno s številom inšpektorjev in plovil za prevoz inšpektorjev.

(b)  Ureditev iz Priporočila ICCAT 19-04 in načrti za sodelovanje se uporabljajo med pogodbenicami, razen če se dogovorijo drugače, ICCAT pa je o takem dogovoru uradno obveščena. Izvajanje programa med katerima koli pogodbenicama se do sprejetja takega dogovora prekine, če je katera od njiju o tem obvestila ICCAT.

17.  (a) Ribolovno orodje se pregleda v skladu z veljavnimi uredbami za podobmočje, na katerem se izvaja inšpekcijski pregled. Inšpektor v inšpekcijskem poročilu o pregledu navede podobmočje, za katero je bil izveden inšpekcijski pregled, in opiše vse ugotovljene kršitve.

(b)  Inšpektor ima pravico, da pregleda vse ribolovno orodje, ki se uporablja, in ribolovno orodje na krovu.

18.  Inšpektor pritrdi identifikacijsko oznako, ki jo odobri ICCAT, na vsako pregledano ribolovno orodje, za katero se zdi, da je v nasprotju s priporočili ICCAT, veljavnimi za državo zastave zadevnega plovila, in to zabeleži v inšpekcijsko poročilo.

19.  Inšpektor lahko posname fotografije orodja, opreme, dokumentacije in katerega koli drugega potrebnega elementa tako, da razkrivajo elemente, ki po njegovem mnenju niso v skladu z veljavno uredbo; v tem primeru se fotografirani predmeti navedejo v poročilu, kopije fotografij pa se priložijo izvodu poročila za državo zastave.

20.  Inšpektor po potrebi pregleda ves ulov na krovu, da ugotovi skladnost s priporočili ICCAT.

21.  Službena izkaznica inšpektorjev ima naslednjo obliko:

PRILOGA X

Minimalni standardi za postopke za snemanje s kamero

Dejavnosti prenosa

1.  Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti prenosa zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

2.  Izvirni videoposnetek se celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani na krovu plovila za ulov ali pa ga hrani upravljavec ribogojnice ali pasti, kadar je to primerno.

3.  Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje prisotnemu regionalnemu opazovalcu ICCAT na krovu plovila z zaporno plavarico, druga pa nacionalnemu opazovalcu na krovu vlačilca, pri čemer slednja kopija spremlja deklaracijo o prenosu in zadevni ulov, na katerega se nanaša. Ta postopek se uporablja le za nacionalne opazovalce v primeru prenosov med vlačilci.

4.  Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za prenos.

5.  Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

6.  Pred začetkom prenosa videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

7.  Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost prenosa.

8.  Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

9.  Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, ▌se opravi kontrolni prenos. Upravljavec lahko od organov zastave plovila ali pasti zahteva, da se izvede kontrolni prenos. Če upravljavec ne zahteva takega kontrolnega prenosa ali če rezultat prostovoljnega prenosa ni zadovoljiv, nadzorni organi zahtevajo toliko kontrolnih prenosov, kot je potrebno, dokler ni na voljo dovolj kakovosten videoposnetek. Kontrolni prenos vključuje prenos vseh modroplavutih tunov iz sprejemne kletke v drugo kletko, ki mora biti prazna. Pri ribah, ujetih v past, je mogoče modroplavute tune, ki so že bili preneseni iz pasti v sprejemno kletko, poslati nazaj v past, pri čemer se pod nadzorom regionalnega opazovalca ICCAT kontrolni prenos prekliče.

Dajanje v kletko za rejo

1.  Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti dajanja v kletko za rejo zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

2.  Izvirni videoposnetek celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani upravljavec ribogojnice, kadar je to primerno.

3.  Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje regionalnemu opazovalcu ICCAT v ribogojnici.

4.  Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za dajanje v kletko za rejo.

5.  Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

6.  Pred začetkom dajanja v kletko za rejo videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

7.  Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost dajanja v kletko za rejo.

8.  Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

9.  Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, nadzorni organi zahtevajo novo dejavnost dajanja v kletko za rejo. Nova dejavnost dajanja v kletko za rejo vključuje prenos vseh modroplavutih tunov v sprejemni kletki za gojenje v drugo kletko za gojenje, ki je prazna.

PRILOGA XI

Standardi in postopki za sisteme stereoskopskih kamer pri dejavnostih dajanja v kletko za rejo

A.  Uporaba sistemov stereoskopskih kamer

Uporaba sistemov stereoskopskih kamer se pri dejavnostih dajanja v kletko za rejo, kot določa člen 50, izvaja v skladu z naslednjim:

1.  Intenzivnost vzorčenja živih rib ni manjša od 20 % vseh rib v kletkah. Kadar je to tehnično izvedljivo, je vzorčenje živih rib zaporedno, tako da se izmeri vsak peti primerek; takšen vzorec sestavljajo ribe, izmerjene na razdalji med 2 in 8 metri od kamere.

2.  Zapornica za prenos, ki povezuje oddajno in prejemno kletko, meri največ 10 metrov v širino in največ 10 metrov v višino.

3.  Kadar meritve dolžine rib pokažejo večmodalno porazdelitev (dve ali več skupin različnih velikosti), se omogoči uporaba več kot enega pretvorbenega algoritma za isti postopek dajanja v kletko za rejo; najnovejši algoritmi, ki jih določi SCRS, se uporabljajo za pretvorbo dolžine ribe do razcepa repne plavuti v skupno težo glede na kategorijo velikosti rib, izmerjenih med postopkom dajanja v kletko za rejo.

4.  Preverjanje stereoskopskih meritev dolžine se izvede pred vsako dejavnostjo dajanja v kletko za rejo z uporabo merilne lestvice na razdalji med 2 in 8 metri.

5.  Pri sporočanju rezultatov stereoskopskega programa se v informacijah navede dovoljeno odstopanje, ki je značilno za tehnične specifikacije sistema stereoskopske kamere in ni večje od +/– 5 %.

6.  Poročilo o rezultatih stereoskopskega programa vključuje podatke o vseh zgoraj navedenih tehničnih specifikacijah, vključno z intenzivnostjo vzorčenja, metodologijo vzorčenja, razdaljo od kamere, merami zapornice za prenos in algoritmi (razmerje med dolžino-težo). Stalni odbor za raziskave in statistiko pregleda te specifikacije in po potrebi zagotovi priporočila za njihovo spremembo.

7.  V primerih, ko posnetki stereoskopskih kamer niso dovolj kakovostni za oceno teže modroplavutega tuna v kletkah, organi države članice, pristojne za plovilo za ulov, past ali ribogojnico, odredijo novo dejavnost dajanja v kletko za rejo.

B.  Predstavitev in uporaba rezultatov programov

1.  Odločitve glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejmejo na ravni skupne ribolovne dejavnosti ali skupnega ulova iz pasti, in sicer za ulove skupne ribolovne dejavnosti in iz pasti, namenjene za ribogojnico, ki vključuje eno samo pogodbenico Konvencije in/ali državo članico. Odločitev glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejme na ravni dejavnosti dajanja v kletko za rejo za skupne ribolovne dejavnosti, ki vključujejo več kot eno pogodbenico Konvencije in/ali državo članico, razen če ni drugače dogovorjeno z vsemi organi pogodbenice Konvencije in/ali države članice, pod zastavo katere plujejo plovila za ulov, ki sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti.

2.  Država članica, ki je pristojna za ribogojnico, v petnajstih dneh od datuma dajanja v kletko za rejo državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovilo za ulov ali past, in Komisiji predloži poročilo ter naslednje dokumente:

(a)  tehnično poročilo stereoskopskega sistema, ki vsebuje:

–  splošne informacije: vrsta, kraj, kletka, datum, algoritem;

–  statistične podatke o velikosti: povprečna teža in dolžina, najmanjša teža in dolžina, največja teža in dolžina, število vzorčenih rib, porazdelitev teže, porazdelitev velikosti;

(b)  podrobne rezultate programa, vključno z velikostjo in težo vsake vzorčene ribe;

(c)  poročilo o dajanju v kletko za rejo, ki vsebuje:

–  splošne informacije o dejavnosti: številka dejavnosti dajanja v kletko za rejo, ime ribogojnice, številka kletke, številka dokumenta o ulovu modroplavutega tuna, številka ITD, ime in zastava plovila za ulov ali pasti, ime in zastava vlačilca, datum dejavnosti stereoskopskih sistemov ter ime datoteke s posnetkom;

–  algoritem za pretvorbo dolžine v težo,

–  primerjavo med količinami, prijavljenimi v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, in količinami, ugotovljenimi s stereoskopskim sistemom, glede na število rib, povprečno težo in skupno težo (enačba za izračun razlike je: (stereoskopski sistem - dokument o ulovu modroplavutega tuna)/stereoskopski sistem * 100),

–  dovoljeno odstopanje sistema,

–  za poročila o dajanju v kletko za rejo, ki se nanašajo na skupne ribolovne dejavnosti/pasti, zadnje poročilo o dajanju v kletko za rejo vsebuje tudi povzetek vseh informacij iz prejšnjih poročil o dajanju v kletko za rejo.

3.  Ob prejemu poročila o dajanju v kletko za rejo organi države članice plovila za ulov ali pasti sprejmejo vse potrebne ukrepe, kadar:

(a)  je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, znotraj razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  izpust se ne odredi,

–  v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer ali nadomestnih tehnik) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

(b)  je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, pod najnižjo vrednostjo razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  odredi se izpust in uporabi se najnižja vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema,

–  dejavnosti izpusta se izvedejo v skladu s postopki iz člena 41(2) in Priloge XII,

–  po izvedbi dejavnosti izpusta se v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer, zmanjšano za število izpuščenih rib) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

(c)  skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, presega najvišjo vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  izpust se ne odredi,

–  v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se ustrezno spremenijo skupna teža (uporabi se najvišja vrednost v razponu rezultatov stereoskopskega sistema), število rib (uporabijo se rezultati nadzornih kamer) in povprečna teža.

4.  Pri kakršni koli pomembni spremembi dokumenta o ulovu modroplavutega tuna so vrednosti (število in teža) v oddelku 2 skladne s tistimi v oddelku 6, vrednosti v oddelkih 3, 4 in 6 pa niso višje od tistih v oddelku 2.

5.  V primeru nadomestila za razlike, ugotovljene v posameznih poročilih o dajanju v mrežasto kletko med vsemi dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko iz skupne ribolovne dejavnosti/pasti, ne glede na to, ali je bil odrejen izpust, je treba vse ustrezne dokumente o ulovu modroplavutega tuna spremeniti na podlagi najnižjega razpona rezultatov stereoskopskega sistema. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na izpuščene količine modroplavutega tuna, se prav tako spremenijo, da bodo odražali težo/število izpusta. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na modroplavutega tuna, ki ni bil izpuščen, vendar se rezultati stereoskopskih sistemov ali nadomestnih tehnik zanj razlikujejo od rezultatov iz poročil o ulovu in prenosu, se prav tako spremenijo, da odražajo te razlike.

Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na ulove, pri katerih so bile ribe izpuščene, se prav tako spremenijo tako, da bo upoštevana teža/število izpustov.

PRILOGA XII

Protokol o izpustu

1.  Izpust modroplavutega tuna iz kletk za gojenje v morje se posname s kamero v prisotnosti regionalnega opazovalca ICCAT, ki sestavi poročilo in ga skupaj z videoposnetkom predloži sekretariatu ICCAT.

2.  Ko se izda nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva napotitev regionalnega opazovalca ICCAT.

3.  Izpust modroplavutega tuna iz kletk za prenos ali pasti v morje opazuje nacionalni opazovalec države članice, pristojne za vlačilca ali kletko, ki sestavi poročilo in ga predloži pristojnim nadzornim organom države članice.

4.  Pred izpustom lahko nadzorni organi države članice odredijo kontrolni prenos z uporabo standardnih in/ali stereoskopskih kamer za oceno števila in teže rib, ki jih je treba sprostiti.

5.  Organi držav članic lahko izvajajo kakršne koli dodatne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, da bi se izpusti izvajali ob najprimernejšem času in na najprimernejšem kraju ter da bi se povečala verjetnost, da se bodo ribe vrnile k svojemu staležu. Upravljavec je odgovoren za preživetje rib do izpusta. Ta izpust se izvede v treh tednih po zaključku dejavnosti dajanja v kletko za rejo.

6.  Po zaključku dejavnosti nabiranja se ribe, ki ostanejo v ribogojnici in ki niso zajete v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, izpustijo v skladu s postopki iz člena 4i(2) in iz te priloge.

PRILOGA XIII

Ravnanje z mrtvimi ribami

Med ribolovnimi dejavnostmi s plovili z zaporno plavarico se količine rib, ki so bile najdene mrtve v zaporni plavarici, vpišejo v dnevnik ribiškega plovila in se ustrezno odštejejo od kvot države članice.

Evidentiranje mrtvih rib med prvim prenosom in ravnanje z njimi:

1.  Upravljavcu vlačilca se predloži dokument o ulovu modroplavutega tuna z izpolnjenim oddelkom 2 (skupni ulov), oddelkom 3 (trgovina z živimi ribami) in oddelkom 4 (prenos – vključno z „mrtvimi“ ribami).

Skupne količine, navedene v oddelkih 3 in 4, so enake količinam, navedenim v oddelku 2. Dokumentu o ulovu modroplavutega tuna je priložen izvirnik deklaracije ICCAT o prenosu (ITD) v skladu z določbami te uredbe. Količine, sporočene v ITD (prenesene žive), so enake količinam, ki so navedene v oddelku 3 v pripadajočem dokumentu o ulovu modroplavutega tuna.

2.  Kopija dokumenta o ulovu modroplavutega tuna z oddelkom 8 (informacije o trgovanju) se izpolni in preda upravljavcu pomožnega plovila, ki prevaža mrtvega modroplavutega tuna na kopno (ali zadrži na plovilu za ulov, če to iztovarja neposredno na kopno). Tem mrtvim ribam in kopiji dokumenta o ulovu modroplavutega tuna se priloži izvod ITD.

3.  Količine mrtvih rib se zabeležijo v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovila za ulov, ki je ulov opravilo, ali, v primeru skupne ribolovne dejavnosti, v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovil za ulov ali plovila, ki pluje pod drugo zastavo in je udeleženo v skupni ribolovni dejavnosti.

PRILOGA XIV

Deklaracija ICCAT o dajanju v kletko za rejo(31)

PRILOGA XV

Minimalni standardi za vzpostavitev sistema za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT(32)

1.  Ne glede na strožje zahteve, ki se lahko uporabljajo pri posameznih vrstah ribolova ICCAT, vsaka država članica zastave izvaja sistem za spremljanje plovil (v nadaljnjem besedilu: sistem VMS) za svoja ribiška plovila, katerih dolžina čez vse je več kot 15 metrov in za katera je bil odobren ribolov v vodah izven pristojnosti države članice zastave, in:

(a)  zahteva, da so njena ribiška plovila opremljena z avtonomnim sistemom, v katerega ni mogoče neopazno nedovoljeno posegati, ki neprenehoma, avtomatično in neodvisno od posredovanja plovila posreduje sporočila centru za spremljanje ribištva (v nadaljnjem besedilu: FMC) države članice zastave, da država članica zastave ribiškega plovila spremlja položaj, smer in hitrost navedenega ribiškega plovila;

(b)  zagotovi, da satelitska sledilna naprava, nameščena na krovu ribiškega plovila, neprenehno zbira in FMC države članice zastave posreduje naslednje podatke:

–  identifikacijo plovila;

–  geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja ter

–  datum in uro;

(c)  zagotovi, da FMC države članice zastave prejme samodejno obvestilo, če je komunikacija med FMC in satelitsko sledilno napravo prekinjena;

(d)  v sodelovanju z obalno državo zagotovi, da se tudi sporočila o položaju, ki jih posredujejo njena plovila, ko delujejo v vodah v pristojnosti navedene obalne države, samodejno in v realnem času pošiljajo FMC obalne države, ki je odobrila dejavnost. Pri izvajanju te določbe je treba ustrezno pozornost nameniti zmanjšanju operativnih stroškov, tehničnih težav in upravnega bremena, povezanih s pošiljanjem teh sporočil;

(e)  za zagotovitev pošiljanja in prejemanja sporočil o položaju, kot je opisano v točki (d), FMC države članice zastave ali pogodbenice Konvencije in FMC obalne države izmenjata svoje kontaktne podatke in se nemudoma obvestita o kakršnih koli spremembah teh informacij. FMC obalne države obvesti državo članico zastave ali FMC pogodbenice Konvencije o kakršni koli prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju. Pošiljanje sporočil o položaju med FMC države članice zastave ali pogodbenice Konvencije in FMC obalne države se izvaja elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.

2.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se sporočila VMS pošiljajo in prejemajo, kot je določeno v odstavku 1, in te informacije uporabijo za stalno spremljanje položaja svojih plovil.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da kapitani ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, zagotovijo, da so satelitske sledilne naprave stalno in neprekinjeno operativne ter se informacije iz odstavka 1(b) zbirajo in pošiljajo vsaj enkrat na uro za plovila z zaporno plavarico in vsaj enkrat na dve uri za vsa ostala plovila. Poleg tega države članice zahtevajo, naj njihovi upravljavci plovil zagotovijo, da:

(a)  se v satelitsko sledilno napravo nedovoljeno ne posega na noben način;

(b)  se podatki VMS v ničemer ne spreminjajo;

(c)  antene, povezane s satelitsko sledilno napravo, niso na noben način blokirane;

(d)  je satelitska sledilna naprava nameščena v ribiško plovilo in se na noben način namerno ne posega v oskrbo z električno energijo ter

(e)  satelitska sledilna naprava ni odstranjena s plovila, razen zaradi popravila ali zamenjave.

4.  V primeru tehnične okvare ali nedelovanja satelitske sledilne naprave, nameščene na krovu ribiškega plovila, se naprava popravi ali zamenja v enem mesecu od časa dogodka, razen če je bilo plovilo odstranjeno s seznama pooblaščenih plovil za industrijski ribolov, kadar je to ustrezno, ali za plovila, za katera ni potrebna vključitev na seznam plovil z dovoljenjem ICCAT, dovoljenje za ribolov na območjih zunaj pristojnosti države Konvencije, ki je država zastave, ne velja več. Plovilo s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo ne sme začeti ribolovnega potovanja. Ko naprava preneha delovati ali ima tehnično okvaro med ribolovnim potovanjem, se popravilo ali zamenjava izvede takoj, ko plovilo vstopi v pristanišče; ribiško plovilo ne sme začeti ribolovnega potovanja, dokler se satelitska sledilna naprava ne popravi ali zamenja.

5.  Vsaka država članica ali pogodbenica Konvencije zagotovi, da ribiško plovilo s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo FMC vsaj enkrat na dan pošlje poročila z informacijami iz odstavka 1(b) z drugimi komunikacijskimi sredstvi (radio, spletno poročanje, elektronska pošta, telefaks ali teleks).

6.  Države članice ali pogodbenica Konvencije lahko dovolijo plovilu, da izklopi svojo satelitsko sledilno napravo, samo če plovilo dlje časa ne bo opravljalo ribolova (na primer v suhem doku zaradi popravila), in o tem vnaprej obvesti pristojne organe svoje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije. Preden plovilo zapusti pristanišče, je treba ponovno aktivirati satelitsko sledilno napravo ter zbrati in poslati vsaj eno poročilo.

PRILOGA XVI

Korelacijska tabela med Uredbo (EU) 2016/1627 in to uredbo

(1) UL C ... (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021. (3) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22). (4) Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1). (5) Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 162, 18.6.1986, str. 34). (6) Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1). (7) Priporočilo ICCAT o gojenju modroplavutega tuna. (8) Priporočilo ICCAT o minimalnem standardu za sistem za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT. (9) Priporočilo ICCAT o skladnosti pri ribolovu modroplavutega tuna in severnoatlantske mečarice. (10) Priporočilo ICCAT o vzpostavitvi evidence plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije. (11) Priporočilo ICCAT o pretovarjanju. (12) Poročilo Stalnega odbora za raziskave in statistiko (SCRS), Madrid, 1.–5. oktober 2018. (13) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1). (14) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1). (15) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1). (16) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/98 z dne 18. novembra 2014 o izvajanju mednarodnih obveznosti Unije iz člena 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku in Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 16, 23.1.2015, str. 23). (17) Uredba (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1984/2003 (UL L 194, 24.7.2010, str. 1). (18) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (20) Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30.11.2017, str. 1). (21) Uredba (EU) 2019/833 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007 (UL L 141, 28.5.2019, str. 1). (22) Uredba (EU) 2019/1154 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 in Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 188, 12.7.2019, str. 1). (23) Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1). (24) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81). (25) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).. (26) https://www.iccat.int/en/SubmitCOMP.html (27) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9). (28) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1). (29) Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1). (30) V Izvedbeni uredbi (EU) št. 404/2011. (31) To je Deklaracija o dajanju v kletko za rejo iz Priporočila ICCAT 06-07. (32) To je Priporočilo ICCAT 18-10 o minimalnih standardih za sisteme za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal (2021/2548(RSP))

P9_TA(2021)0143 B9-0221/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 191,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 o podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 z naslovom „Biotska raznovrstnost – potrebno je nujno ukrepanje“,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(1) (sedmi okoljski akcijski program) in njegove vizije za leto 2050,

–  ob upoštevanju Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES (COM(2006)0232),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov(7) (direktiva o nitratih),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(8) ter njenih poznejših sprememb,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(12),

–  ob upoštevanju političnih smernic Komisije za obdobje 2019–2024, zlasti cilja o Evropi brez emisij,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0392),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (za osmi okoljski akcijski program – OAP) (COM(2020)0652),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju poročila o stanju svetovnih virov tal, ki so ga leta 2015 objavili Medvladna tehnična skupina za tla (ITPS), Svetovno partnerstvo za tla (GSP) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. februarja 2021 o izvajanju tematske strategije za varstvo tal in dejavnosti, ki potekajo v zvezi s tem (COM(2012)0046),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom „Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo“ (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2020 o strategiji na področju kemikalij za trajnostnost – okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2002 o razvoju tematske strategije za varstvo tal (COM(2002)0179),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 12. aprila 2012 glede smernic o dobrih praksah za omejevanje, zmanjševanje ali uravnoteženje pozidave tal (SWD(2012)0101),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. novembra 2003 o sporočilu Komisije o razvoju tematske strategije za varstvo tal(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o tematski strategiji za varstvo tal(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o tematski strategiji za varstvo tal(21),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 19. januarja 2013 o izvajanju tematske strategije za varstvo tal(22),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o razvoju tematske strategije za varstvo tal (COM(2002)0179)(23),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. februarja 2021 o agroekologiji (CDR 3137/2020),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 33/2018 z naslovom „Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi“,

–  ob upoštevanju pregleda ustreznosti zakonodaje EU o vodah (SWD(2019)0439),

–  ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 15 o zaščiti, obnovi in spodbujanju trajnostnega izkoriščanja kopenskih ekosistemov, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, boju proti dezertifikaciji, zaustavitvi degradacije tal in odpravi njenih posledic ter zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju nove leipziške listine o preobrazbeni moči mest za skupno dobro, ki je bila sprejeta na neformalnem ministrskem srečanju o mestni politiki 30. novembra 2020,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (UNCBD),

–  ob upoštevanju poročila o oceni degradacije in obnove tal, ki ga je 23. marca 2018 objavila Medvladna platforma o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom „The European environment – state and outlook 2020“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020),

–  ob upoštevanju poročila „The State of Soil in Europe – A contribution of the JRC to the European Environment Agency’s Environment State and Outlook Report“ (Stanje tal v Evropi – prispevek JRC k poročilu Evropske agencije za okolje o stanju in napovedih za evropsko okolje), ki sta ga leta 2012 objavila Komisija in Skupno raziskovalno središče,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 8. avgusta 2019 o podnebnih spremembah in zemljiščih,

–  ob upoštevanju poročila Urada ZN za zmanjševanje tveganja nesreč (UNRR) iz leta 2018 z naslovom „Economic losses, poverty & disasters: 1998-2017“ (Gospodarske izgube, revščina in katastrofe: 1998–2017),

–  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor Svetu in Komisiji o varstvu tal (O-000024/2021 – B9-0011/2021 in O-000023/2021 – B9-0010/2021),

–  ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker so tla bistven, kompleksen, večnamenski in živ ekosistem, ki je bistvenega okoljskega in družbeno-gospodarskega pomena, opravlja številne ključne funkcije in zagotavlja storitve, ki so ključnega pomena za človekov obstoj ter za preživetje ekosistemov, tako da bodo lahko sedanje in prihodnje generacije zadovoljevale svoje potrebe;

B.  ker so tla največje skladišče ogljika na Zemlji in vsebujejo približno 2500 Gt ogljika, v primerjavi z 800 Gt v ozračju in 560 Gt v rastlinah in živalih; ker so zdrava tla nujna za blažitev posledic sprememb podnebja, saj odstranijo približno 25 % ekvivalenta ogljika, ki ga svet vsako leto proizvede s fosilnimi gorivi; ker so obdelana tla na svetovni ravni izgubila od 50 do 70 % prvotnih zalog ogljika(24);

C.  ker je bilo v Evropi opredeljenih več kot 320 različnih vrst tal, znotraj vsake vrste pa obstajajo številne fizične, kemične in biološke variacije;

D.  ker so tla kot habitat in genski sklad bistvenega pomena, saj gostijo 25 % svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljajo ključne ekosistemske storitve lokalnim skupnostim in v svetovnem merilu, kot je oskrba s hrano, zagotavljajo pa tudi surovine, uravnavanje podnebja s sekvestracijo ogljika, čiščenje vode, regulacijo hranil in zatiranje škodljivcev ter služijo kot platforma za človeško dejavnost in so pomembna za odpornost na poplave in suše; ker je nastajanje tal ena od ekosistemskih procesov, za katerega vemo, da v Evropi upada;

E.  ker so tla sicer dinamična, a so zelo občutljiva in so neobnovljiv končen vir, glede na čas, ki ga potrebujejo za svoj nastanek, in sicer približno centimeter živice vsakih 1000 let; ker so zato tla zelo dragocen vir;

F.  ker so tla pomembna za lepoto naše narave v Evropi, kot tudi gozdna območja, obale, gorska območja in vsi ostali evropski ekosistemi;

G.  ker so tla pod travinjem in gozdovi neto ponori ogljika in po ocenah v EU odstranijo do 80 milijonov ton ogljika letno(25); vendar pa so njivske površine in travinje v EU skupno neto emisijski vir in so leta 2017 izpustile okrog 75,3 milijonov ton ekvivalenta CO2 (MtCO2e)(26); ker imata torej kmetijstvo in gozdarstvo edinstveno možnost, da prispevata k odstranjevanju ogljika iz ozračja z zajemanjem in shranjevanjem ogljika v tleh in biomasi;

H.  ker so struktura in lastnosti tal rezultat njihovega nastajanja, geomorfoloških in geoloških procesov, ki so trajali tisočletja, in zato tla spadajo med neobnovljive vire; ker je zato preprečevanje vsakršnih poškodb plasti tal (erozija, uničevanje, degradacija, zasoljevanje itd.) in onesnaženja tal stroškovno veliko učinkovitejše od poskusov za obnovitev njihovih funkcij;

I.  ker so funkcije tal močno odvisne od njihove biotske raznovrstnosti; ker sta raznolikost nad tlemi in v tleh povezani, pri čemer je biotska raznolikost tal pomemben dejavnik pri lokalni raznolikosti rastlin;

J.  ker varovanje biotske raznolikosti tal ni vključeno v večino zakonodaje za varovanje okolja (kot sta direktiva o habitatih in Natura 2000) in v pomembnejšo zakonodajo Unije na področju skupne kmetijske politike; ker je povečanje ali ohranjanje biotske raznovrstnosti tal učinkovita rešitev, ki lahko prispeva k obnovi in zmanjšanju onesnaženosti tal;

K.  ker v EU kot drugod po svetu človek s svojimi dejavnostmi še vedno uničuje zemljišča in tla, denimo s slabim upravljanjem zemljišč, spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi praksami, opuščanjem zemljišč, onesnaževanjem, netrajnostnimi gozdarskimi praksami in pozidavo tal, izgubo biotske raznovrstnosti ter podnebnimi spremembami, k temu pa pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje njihove zmogljivosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev za celotno družbo;

L.  ker je obžalovanja vredno, da trenutno ne kaže, da bodo EU in države članice izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze v zvezi s tlemi in zemljišči, ki so zlasti:

M.  ker imajo tla pomembno vlogo pri gospodarjenju z vodo, saj zdrava tla z visoko vsebnostjo organskih snovi koristijo vodnemu sistemu in prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in k prilaganju nanje; ker mokrišča, šotišča ter podeželske in urbane naravne rešitve skladiščijo in prečistijo deževnico, kar omogoča polnjenje vodonosnikov za premostitev suhih obdobij in preprečuje povezavo s kanalizacijo, s tem pa se zmanjša izlivanje neobdelanih odpadnih voda v času močnega dežja;

N.  ker tla v EU ogrožajo številni ključni dejavniki, kot so podnebne spremembe, pozidava, konsolidacija, erozija, poplave in zemeljski plazovi, suše, hidrogeološka nestabilnost, izguba organskih snovi v tleh, požari, orkani, zasoljevanje, kontaminacija in izguba biotske raznovrstnosti tal, zakisljevanje in dezertifikacija; ker obstoječa zakonodaja EU in držav članic teh stalnih procesov degradacije sploh ne obravnava ali jih ne obravnava ustrezno;

O.  ker erozija tal vpliva na 25 % kmetijskih zemljišč v EU in se je med letoma 2000 in 2010 povečala za približno 20 %; ker se ocenjuje, da v EU zaradi erozije tal vsako leto izgubimo za 1,25 milijarde EUR kmetijske proizvodnje(27); ker se zaloge ogljika v ornih tleh zmanjšujejo in EU nezadržno izgublja svoja mokrišča in šotišča; ker na obsežnem delu kmetijskih zemljišč EU prihaja do zasoljevanja in dezertifikacije, pri čemer je 32–36 % evropskega podtalja(28) močno izpostavljenega konsolidaciji tal;

P.  ker je erozija naravni pojav, ki lahko povzroči plazove blata z včasih katastrofalnimi posledicami, kot so globoke razpoke in izguba rodovitne živice; poudarja, da je lahko dolgoročna posledica erozije degradacija tal in izguba obdelovalnih površin;

Q.  ker ima netrajnostno upravljanje zemljišč in tal več negativnih učinkov na kopensko in sladkovodno biotsko raznovrstnost, pa tudi na morsko biotsko raznovrstnost, kar povzroča spremembo hidrografskih pogojev, presežno koncentracijo hranil in onesnaževal ter večjo izgubo in propadanje obalnih morskih ekosistemov; ker se bo po napovedih zaščita obalne linije v Evropi zmanjšala, kar bo ogrozilo naravno zmožnost obalnih ekosistemov, da zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb in izrednih vremenskih dogodkov na najranljivejših obalnih območjih;

R.  ker raba tal spreminja kakovost in količino ekosistemskih storitev, saj pogojuje potencial zemljišč in tal za zagotavljanje teh storitev; ker so glavni vzrok za degradacijo zemljišč in tal netrajnostne kmetijske in gozdarske prakse, širjenje urbanih območij in podnebne spremembe(29);

S.  ker so informacije o tleh v Evropi še vedno nepopolne in neusklajene; ker to ovira sprejemanje ustreznih odločitev za varstvo tal na regionalni in na lokalni ravni;

T.  ker se odgovornost EU za varstvo tal ne konča na mejah EU, saj povpraševanje po zemljiščih za nastanitev, gojenje hrane in biomase na svetu narašča, podnebne spremembe pa bodo najverjetneje negativno vplivale na povpraševanje po zemljiščih, na njihovo razpoložljivost in degradacijo; ker je EU prek proizvodov, ki jih uvaža, neto „uvoznica“ prsti in s tem prispeva k degradaciji tal v tretjih državah;

U.  ker degradacija tal zaostruje posledice naravnih nesreč in prispeva k socialnim problemom;

V.  ker bo zaradi podnebnih sprememb in neprimernih kmetijskih in agronomskih praks do leta 2050 verjetno prišlo do dezertifikacije velikega dela južne Evrope, če ne bomo odločno ukrepali; ker ta nevarnost ni skladno, učinkovito in uspešno obravnavana na ravni EU(30); ker je 3,8 milijona ha površin v EU izpostavljenih zasoljevanju in ker so obmorska obalna tla močno slana, zlasti v Sredozemlju;

W.  ker varstvo tal v Evropi trenutno ureja zakonodaja o varstvu drugih okoljskih virov ter je pristransko in razdrobljeno med številne politične instrumente, ki med seboj niso usklajeni in so pogosto nezavezujoči, tako na ravni EU kot na ravni držav članic in regionalni ravni;

X.  ker so prostovoljne nacionalne pobude in obstoječi nacionalni ukrepi pomembni za doseganje cilja glede boljšega varstva tal, vendar se je izkazalo, da samo te pobude in ukrepi ne zadostujejo in da si je potrebno bolj prizadevati za preprečevanje nadaljnje degradacije tal, vključno z uporabo novih zemljišč; ker se kljub tematski strategiji za tla degradacija tal nadaljuje po vsej EU; ker so čezmejni ukrepi potrebni tudi v primerih, povezanih z onesnaževanjem ali večjimi nesrečami;

Y.  ker je bilo v obdobju 2000–2018 izkoriščanih 11-krat več zemljišč, kot je bilo rekultiviranih(31); ker brez zavezujočih ukrepov za omejitev uporabe novih zemljišč in spodbujanje obnove, rekultivacije in recikliranja ne bo mogoče doseči cilja, da do leta 2050 ne bo neto uporabe novih zemljišč;

Z.  ker je bilo ugotovljeno, da je pomanjkanje celovitega, ustreznega, skladnega in integriranega pravnega okvira EU za varstvo evropskih zemljišč in tal največja vrzel, ki prispeva k stalni degradaciji velikega deleža tal v Uniji, zmanjšuje uspešnost obstoječih spodbud in ukrepov ter Evropo ovira pri doseganju zastavljenih okoljskih, trajnostnorazvojnih in podnebnih ciljev ter spoštovanju mednarodnih zavez; ker je bil prejšnji poskus uvedbe pravnega okvira za varstvo tal v EU neuspešen, saj je bil maja 2014 umaknjen, potem ko ga je v Svetu osem let blokirala manjšina držav članic; želi spomniti na evropsko državljansko pobudo People4Soil iz leta 2016, ki jo je podprlo 500 evropskih institucij in organizacij in v kateri je bila EU pozvana, naj stori več za varstvo tal;

AA.  ker sedanje panožne politike, recimo skupna kmetijska politika (SKP), pri varstvu tal ne pomagajo, kolikor bi po pravici morale; ugotavlja, da je večina njivskih površin v režimu skupne kmetijske politike, a se na manj kot četrtini teh površin(32) izvaja uspešna zaščita pred erozijo tal;

AB.  ker se 80 % dušika zavrže in izgubi v okolju; ker prekomerno usedanje dušika poslabšuje kakovost zraka, kakovost vode, podnebne spremembe zaradi emisij dušikovih oksidov, pa tudi kakovost tal in biotsko raznovrstnost, med drugim z interakcijo med rastlinami in opraševalci in mrežami rastlin in opraševalcev, ter povzroča zmanjševanje stratosferskega ozona; ker z učinkovitejšo rabo dušika ne bi samo podprli podnebnih, naravovarstvenih in zdravstvenih ciljev, temveč bi na svetovni ravni vsako leto prihranili celo 100 milijard USD;

AC.  ker intenzifikacija kmetijstva in prekomerna uporaba pesticidov v kmetijstvu povzročata onesnaževanje tal z ostanki pesticidov, tudi zaradi visoke obstojnosti nekaterih pesticidov v tleh in njihove strupenosti za neciljne vrste, ter imata trajne učinke na zdravje tal; ker razpršeno onesnaževanje z kmetijskimi kemikalijami ogroža tla;

AD.  ker je zakonodaja EU pri varstvu voda dokaj dosledna, a nadzor nad onesnaževali iz tal obravnava z vidika varstva voda, ne pa z vidika širšega varstva okolja in tal; ker lahko onesnaževala, ki se sproščajo v ozračje in vodo, zaradi posedanja na tla posredno negativno vplivajo na kakovost tal;

AE.  ker znanstveni dokazi potrjujejo, da so tla in organizmi v tleh močno izpostavljeni mešanici kemikalij, med njimi obstojnim in bioakumulativnim kemikalijam, ostankom pesticidov, ogljikovodikom, težkim kovinam, topilom in njihovim mešanicam, kar vodi v visoko tveganje kronične strupenosti, ki lahko spremeni biotsko raznovrstnost, ovira obnovo in poškoduje ekosistemske funkcije; ker so bili v Evropi opredeljeni približno 3 milijoni lokacij s potencialno onesnažujočimi dejavnostmi, od tega se za 340 000(33) lokacij pričakuje, da bo potrebna sanacija; ker primanjkuje celovitih podatkov o razpršenem onesnaževanju tal;

AF.  ker po mnenju Evropske agencije za okolje odsotnost ustrezne zakonodaje EU o tleh prispeva k degradaciji tal v Evropi in ker napredek pri doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu ni mogoč, če zemljišča in tla ne bodo ustrezno obravnavana(34);

AG.  ker so za neposredno ali posredno proizvodnjo 95 % naše hrane potrebna tla;

AH.  ker je iz pregleda aktualnih dokazov o stanju tal v EU razvidno, da približno 60–70 % tal v EU ni zdravih zaradi sedanjih praks upravljanja, pri čemer je dodaten, a nedoločen delež tal v slabem stanju zaradi količinsko preslabo opredeljenih problemov onesnaževanja(35);

AI.  ker naj bi erozija tal zaradi vode in vetra po ocenah prizadela 22 % evropskih zemljišč in ker več kot polovico kmetijskih zemljišč v EU prizadene višja povprečna stopnja erozije od ravni, ki jo je še mogoče naravno nadomestiti (kar pomeni več kot eno tono izgubljene prsti na leto in na hektar)(36), kar še toliko bolj kaže, da so potrebne trajnostne tehnike upravljanja tal;

AJ.  ker se ocenjuje, da približno 25 % namakanih kmetijskih zemljišč v Sredozemlju prizadene zasoljevanje, kar vpliva na njihov kmetijski potencial; ker problem zasoljevanja tal v sedanji zakonodaji EU ni obravnavan(37);

AK.  ker izguba rodovitnih zemljišč za razvoj mest zmanjšuje potencial za proizvodnjo materialov in goriv na biološki osnovi, s čimer bi podprli nizkoogljično biogospodarstvo;

AL.  ker so naložbe v preprečevanje degradacije tal in v sanacijo degradiranih zemljišč ekonomsko smiselne, saj koristi na splošno močno presegajo stroške; ker se ocenjuje, da so stroški sanacije desetkrat višji od stroškov preprečevanja(38);

AM.  ker so tla v EU večinoma v zasebni lasti, kar je treba spoštovati, obenem pa so tla skupna dobrina, ki je potrebna za proizvodnjo hrane in ki zagotavlja osnovne ekosistemske storitve za celotno družbo in naravo; ker je v javnem interesu, da bi uporabnike zemljišč spodbujali k previdnostnim ukrepom za preprečevanje degradacije tal ter za ohranjanje in trajnostno upravljanje tal za prihodnje generacije; ker je zato treba razmisliti o podpornih ukrepih in dodatnih finančnih spodbudah za lastnike zemljišč, ki bodo namenjene varstvu tal in zemljišč;

AN.  ker recikliranje zemljišč zajema le 13 % razvoja mest v EU in ker cilj EU, da do leta 2050 ne bi bilo več neto uporabe novih zemljišč, verjetno ne bo dosežen, če se letna stopnja tega pojava ne bo dodatno zmanjšala in/ali se ne bo povečalo recikliranje zemljišč(39);

AO.  ker degradacija tal in zemljišč v sebi nosi čezmejne vidike, ki so vezani npr. na podnebne spremembe, količino in kakovost vode in onesnaževanje, na katere se je treba odzvati na ravni EU, s konkretnimi ukrepi držav članic in z večstranskim sodelovanjem s tretjimi državami; ker lahko prakse iz ene države, ki degradirajo tla, povzročijo stroške, ki jih mora kriti druga država članica; ker lahko razlike med nacionalnimi ureditvami varstva tal, npr. glede onesnaženosti tal, gospodarskim subjektom nalagajo zelo različne obveznosti in tako izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu;

AP.  ker je izkopana prst v letu 2018 predstavljala več kot 520 milijonov ton odpadkov(40), kar je daleč največji vir odpadkov v EU; ker izkopana prst po zakonodaji EU zaenkrat velja za odpadek in se zato odlaga na odlagališčih; ker prst večinoma ni onesnažena in bi jo bilo mogoče varno ponovno uporabiti drugje, če bi določili cilj predelave in hkrati vzpostavili celovit sistem sledljivosti;

AQ.  ker je skladna in ustrezna politika EU za varstvo tal predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora, zlasti za uresničevanje cilja glede podnebne nevtralnosti, strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost, cilja ničelne stopnje onesnaževanja, strategije za biogospodarstvo ter drugih glavnih okoljskih in družbenih izzivov;

AR.  ker so redno ažurirani, usklajeni in odprti podatki in informacije o tleh predpogoj za boljše oblikovanje politike na podlagi podatkov in dokazov, da bodo viri tal zaščiteni na ravni EU in nacionalni ravni;

AS.  ker je Evropski odbor regij v svojem mnenju z dne 5. februarja 2021 Evropsko komisijo pozval, naj predlaga novo evropsko direktivo o kmetijskih površinah, da bi preprečili upadanje vsebnosti organskih snovi, ustavili erozijo in v kmetijske prakse uvedli prednostno skrb za življenje v tleh(41);

AT.  ker je prehranska varnost odvisna od zanesljivosti tal in ker vsaka praksa, ki ogroža zdravje tal, ogroža prehransko varnost; ker bolj zdrava tla obrodijo bolj zdravo hrano;

AU.  ker so v členih 4 in 191 PDEU določena temeljna načela okoljske politike EU in je v njima določeno tudi, da za to področje velja deljena pristojnost;

AV.  ker je polovica tal v EU v gozdovih, biotsko raznovrstni in zdravi gozdovi pa lahko pomembno prispevajo k zdravju tal;

1.  poudarja, da je treba tla v Uniji zaščititi in promovirati zdrava tla, saj se kljub omejenim in različnim ukrepom v nekaterih državah članicah nadaljuje propadanje tega živega ekosistema, ki je nujna komponenta biotske raznovrstnosti in neobnovljiv vir; poudarja, da naj bi stroški neukrepanja v zvezi z degradacijo tal v Uniji presegali 50 milijard EUR letno;

2.  poudarja, da so tla pomembna z različnih vidikov (za pridelavo hrane, kot ponor ogljika in platforma za človekove dejavnosti, za proizvodnjo biomase, za preprečevanje poplav in suš, kot vir biotske raznovrstnosti, surovin, zdravil in genskih virov, za kroženje, shranjevanje in filtriranje vode in hranilnih snovi ter shranjevanje geološke in arheološke dediščine itd.) in da jih je zato treba zaščititi, trajnostno upravljati in obnoviti ter ohraniti njihovo večnamenskost s stalnim sodelovanjem na evropski ravni in na ravni čezmejnega povezovanja znotraj Unije kot tudi z državami zunaj nje;

3.  meni, da so zdrava tla osnova za hranljivo in varno hrano ter pogoj za trajnostno proizvodnjo hrane;

4.  meni, da so zdrava tla ključna za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora, kot so podnebna nevtralnost, obnova biotske raznovrstnosti, ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov, zdravi in trajnostni prehranski sistemi ter odporno okolje;

5.  meni, da bi morala biti tla deležna posebne pozornosti pri izvajanju strategije „od vil do vilic“, strategije EU za gozdove, strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal; zato poziva Komisijo, naj v prihodnjem akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje in pri reviziji direktive o industrijskih emisijah obravnava vse vire onesnaževanja tal;

6.  pozdravlja vključitev varstva in obnove tal v tematske prednostne cilje osmega okoljskega akcijskega programa;

7.  ugotavlja, da so tla v Uniji raznolika in da je treba poiskati ciljno usmerjene politične rešitve in sprejeti pristope za trajnostno upravljanje tal, prilagojene posameznemu okolju, za njihovo zaščito na podlagi skupnih prizadevanj na ravni Unije in držav članic v skladu z njihovimi pristojnostmi, saj ima degradacija tal in zemljišč čezmejne posledice, obenem pa je treba poskrbeti za enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte;

8.  poudarja, da pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in razlike v njihovih sistemih varstva tal ogrožajo delovanje notranjega trga, kar bi bilo treba obravnavati na ravni Unije, da bi preprečili izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti; poudarja, da bo novi okvir obravnaval vprašanje pomanjkanja pravne varnosti za podjetja in ima velike možnosti za spodbujanje poštene konkurence v zasebnem sektorju, razvoj inovativnih rešitev in znanja ter okrepitev izvoza tehnologij izven Unije;

9.  poudarja, da tla, ki so skupni vir, v nasprotju z zrakom ali vodo niso urejena s posebno zakonodajo; zato pozdravlja, da namerava Komisija predlagati skladen in celovit okvir EU za varstvo tal;

10.  poziva Komisijo, naj ob popolnem spoštovanju načela subsidiarnosti oblikuje vseevropski skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki naj obravnava vse glavne nevarnosti za tla in naj med drugim vsebuje:

11.  poziva Komisijo, naj zakonodajnim predlogom priloži poglobljeno študijo ocene učinka na podlagi znanstvenih podatkov, ki bo vključevala analizo stroškov ukrepanja in neukrepanja v smislu takojšnjega in dolgoročnega vpliva na okolje, zdravje ljudi, notranji trg in splošno trajnostnost;

12.  poudarja, da bi moral skupni okvir zajemati tudi določbe o kartiranju tveganih območij ter kontaminiranih, degradiranih in opuščenih območij, pa tudi o dekontaminaciji onesnaženih območij; poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo načelo, da plača onesnaževalec, in naj predlagajo mehanizem za sanacijo območij brez lastništva; meni, da bi lahko sanacijo teh območij financirali z evropskimi mehanizmi financiranja;

13.  poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi predlagala odprt seznam dejavnosti, pri katerih je velika možnost za kontaminacijo tal, ki bi ga sestavili na podlagi izčrpnih seznamov na nacionalni ravni; poudarja, da bi moral biti ta seznam javno dostopen in bi ga bilo treba redno posodabljati; Komisijo poziva tudi, naj pomaga uskladiti metodologije za ocenjevanje tveganj na kontaminiranih območjih;

14.  meni, da je treba upoštevati dosedanje dejavnosti držav članic za opredelitev kontaminiranih območij; poudarja, da je treba redno posodabljati nacionalne evidence ugotovljenih kontaminiranih območij ter jih dati na voljo za javno posvetovanje; meni tudi, da bi morale države članice sprejeti določbe, s katerimi bi zagotovile, da bodo stranke v poslih z zemljišči seznanjene s stanjem tal in se bodo lahko ozaveščeno odločale;

15.  poziva Komisijo, naj v ta skupni okvir vključi učinkovite ukrepe za preprečevanje in/ali zmanjšanje pozidave tal in morebitno drugo rabo zemljišč, ki vpliva na zmogljivost tal, s poudarkom na recikliranju degradiranih zemljišč in tal in zapuščenih območij namesto uporabe nezazidanih tal, da do leta 2030 ne bi prišlo do degradacije zemljišč in da najpozneje do leta 2050 ne bi bilo neto uporabe novih zemljišč, z vmesnim ciljem za četo 2030, da bi dosegli krožno gospodarstvo, vključi pa naj tudi pravico do učinkovitega in vključujočega sodelovanja javnosti in javnega posvetovanja o načrtovanju rabe zemljišč; poleg tega naj predlaga ukrepe, da bodo v primeru pozidave tal zagotovljene takšna gradnja in tehnike izsuševanja, ki ohranjajo največ možnih funkcij tal;

16.  poziva Komisijo, naj posodobi smernice o dobri praksi za omejitev, omilitev in izravnavo pozidave tal v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora;

17.  poziva k meritvam zasedenih in/ali pozidanih zemljišč ter s tem povezane izgube ekosistemskih storitev in ekološke povezljivosti; poziva, naj se ti vidiki upoštevajo v okoljskih in strateških ocenah učinka projektov in programov ter naj se ustrezno izravnajo;

18.  poudarja, da je treba varstvo tal ter njihovo krožno in trajnostno rabo in obnovo dosledno vključiti v vse ustrezne sektorske politike EU, da bi preprečili nadaljnjo degradacijo, zagotovili dosledno visoko raven varstva in rehabilitacijo, kjer je mogoča, ter preprečili prekrivanje, neskladnosti in nedoslednosti med zakonodajo in delovanjem EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda ustrezne politike, da bi zagotovila njihovo skladnost z varstvom tal(42);

19.  meni, da bi morala skupna kmetijska politika zagotoviti pogoje za ohranjanje produktivnosti in ekosistemskih storitev tal; spodbuja države članice, naj v svoje nacionalne strateške načrte v okviru skupne kmetijske politike vključijo skladne ukrepe za varstvo tal in zagotovijo splošno uporabo agronomskih metod, ki temeljijo na agroekologiji; poziva Komisijo, naj oceni, ali nacionalni strateški načrti v okviru skupne kmetijske politike zagotavljajo visoko raven varstva tal in spodbujajo ukrepe za obnovo degradiranih kmetijskih površin; poziva k ukrepom za spodbujanje manj intenzivnih metod obdelave tal z minimalnimi posegi v tla, ekološkega kmetovanja in dodajanja organskih snovi v tla;

20.  poudarja, da imajo tla pomembno vlogo pri čiščenju in filtriranju vode ter s tem pripomorejo k oskrbi velikega dela evropskega prebivalstva s pitno vodo; opozarja, da je bila med zadnjim preverjanjem ustreznosti politike EU o vodah ugotovljena omejena povezanost med zakonodajo EU o vodah in ukrepi za varstvo tal; poudarja, da je treba izboljšati kakovost tal ter kakovost in količino podtalnice in površinskih voda, če želimo izpolniti cilje okvirne direktive o vodah;

21.  poudarja pomen oblikovanja tako imenovane pametne družbe za vodo, da bi podprli obnovo in varstvo tal ter preučili tesno povezavo med zdravjem tal in onesnaženostjo vode; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo ustreznih digitalnih orodij za spremljanje stanja voda in tal ter učinkovitosti političnih instrumentov;

22.  pozdravlja namero Komisije, da bo v letu 2021 predstavila zakonodajni predlog za načrt EU za obnovo narave, in se strinja, da bi moral načrt vsebovati cilje za obnovo tal; poudarja, da bi moral biti načrt skladen s pregledano tematsko strategijo za tla;

23.  ponovno poziva, naj se pri reviziji ciljev snovne predelave, določenih v zakonodaji EU za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov ter njihove frakcije, ki se nanašajo na posamezne materiale, vključi cilj materialne predelave za izkopane zemljine iz revizije okvirne direktive o odpadkih; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo sistematično diagnosticiranje stanja izkopanih zemljin in njihovega potenciala za ponovno uporabo ter sistem sledljivosti za zemeljske izkope in redno preverjanje na odlagališčih, da bi preprečili nezakonito odlaganje onesnažene zemlje z industrijskih degradiranih območij in zagotovili njeno skladnost s sprejemnimi mesti;

24.  poudarja, da razdrobljenost in izgubljanje habitatov v obalnih morskih ekosistemih zmanjšujeta njihovo zmožnost zaščite obrežij in zagotavljanja trajnostnih virov preživljanja; priznava, da moramo v EU nujno zaščititi obalna območja, če želimo ublažiti nevarnost podnebnih sprememb v EU, ter poudarja, da mora Komisija zaščito in obnovo obalnih območij vključiti v novo strategijo EU za tla in v načrt EU za obnovo narave, skupaj z ekosistemskim upravljanjem, kot je celostno upravljanje obalnih območij ali pomorsko prostorsko načrtovanje; poziva Komisijo, naj v načrtu EU za obnovo narave prednost nameni obnovi obalnih območij, ki delujejo kot naravna zaščita obale in jih je urbanizacija obale prizadela, in sicer v regijah, ki jim grozijo erozija obale in/ali poplave;

25.  poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta degradacija tal in pozidava tal v porastu, hkrati pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost tal na evropskih kmetijskih območjih; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi skupni okvir za varstvo in ohranjanje tal ter obnovo kakovosti tal na podlagi znanstvenih podatkov in ocen gospodarskih, okoljskih in socialnih učinkov ter naj razvije konkretne rešitve za žariščne točke v Evropi z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter naravne blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; meni, da je treba v vsej EU vzpostaviti in vzdrževati zanesljivo spremljanje organizmov in trendov v tleh, tako v obsegu kot količini; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nadaljnje raziskave, tudi različnih globin in obzorij, pa tudi spremljanje in koristne kmetijske in gozdarske prakse za povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh v večjih globinah; v zvezi s tem pozdravlja cilje v strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030; glede na to, da bosta kmalu na vrsti vmesna pregleda obeh strategij, poziva, naj se oblikujejo jasne usmeritve ob spoštovanju različnih izhodiščnih točk držav članic;

26.  meni, da je nadvse pomembno doseči zdrav mikrobiom v tleh;

27.  poudarja, da se v tleh gozdov v EU skladišči približno 2,5-krat več ogljika kot v drevesni biomasi(43);

28.  poudarja, da se pri gospodarjenju z gozdovi, ki vključuje posek na golo, uničuje simbiotična mreža dreves in gliv, ki se po poseku na golo skoraj nikoli več ne obnovi; poudarja, da je ta mreža v borealnih gozdovih najpomembnejši mehanizem za kopičenje organske snovi v prsti in torej ključnega pomena za globalni ogljikov krog(44); ponavlja, da poseka na golo ne moremo primerjati z naravnimi motnjami, ki jih povzročijo gozdni požari, saj je za požgana območja značilna zelo velika količina odmrlega lesa in tla so na voljo za naselitev vrst, kar pa ne velja za območja poseka na golo;

29.  poziva k doslednemu izvrševanju standardov dobre živinoreje, precejšnjemu zmanjšanju uporabe zdravil v veterinarski medicini in njihovemu širjenju na poljih z gnojenjem ter strogemu izvrševanju direktive o nitratih;

30.  pozdravlja zavezo Komisije v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, da bo revidirala Direktivo Sveta 86/278/EGS o blatu iz čistilnih naprav; Komisijo poziva, naj zagotovi, da bo z revizijo prispevala k varstvu tal, tako da se bo povečala vsebnost organskih snovi v tleh, da se bodo reciklirala hranila in zmanjšala erozija, obenem pa zaščitila tla in podtalnica pred onesnaževanjem;

31.  poziva Komisijo, naj podpre zbiranje podatkov o zbijanju tal in spodbuja trajnostne kmetijske ukrepe za zmanjšanje uporabe težke mehanizacije;

32.  poziva Komisijo, naj Evropski center za podatke o tleh zadolži za spremljanje ostankov pesticidov ter ocenjevanje količine ogljika, shranjenega v evropskih tleh, in za določitev ciljev za obnovo tal in izboljšavo njihove kakovosti, tudi tako, da se poveča vsebnost organskih snovi v tleh, v skladu s priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe in zahtevami v zvezi s cilji trajnostnega razvoja;

33.  meni, da je trajnostno upravljanje tal ključni element dolgoročne politike na področju kmetijstva in prehrane; vendar priznava pomen pravnih določb, ki prispevajo k obnovi, ohranjanju in strogemu varstvu nepoškodovanih tal in so med drugim osredotočene na spreminjanje tal in rabe zemljišč na mokriščih, šotiščih, trajnih travnikih in pašnikih;

34.  poziva, naj se v novi strategiji EU za tla opredelijo in spodbujajo dobre in inovativne kmetijske prakse, s katerimi bi lahko preprečili in zmanjšali nevarnost zasoljevanja tal ali nadzorovali njegove negativne učinke;

35.  spodbuja Komisijo in države članice, naj učinkovito prispevajo k zmanjšanju prekomerne uporabe sintetičnih gnojil, zlasti dušika, tako da znižajo pragove, določene v direktivi o nitratih; poziva Komisijo, naj si na podlagi resolucije Programa Združenih narodov za okolje o trajnostnem upravljanju dušika in cilja Izjave iz Kolomba prizadeva za prepolovitev dušikovih odpadkov iz vseh virov do leta 2030; poziva Komisijo in države članice, naj z vso ustrezno zakonodajno zagotovijo trajnostno upravljanje hranil, tudi z izboljšanjem učinkovitosti rabe dušika, bolj ekstenzivno živinorejo na določenih območjih, mešano kmetijsko pridelavo, ki povezuje živinorejske sisteme in sisteme poljedelstva, učinkovito rabo živalskega gnoja in večjo uporabo v kolobarjih kmetijskih rastlin, ki vežejo dušik, kot so stročnice; poziva Komisijo, naj pri obračunavanju svetovnih emisij toplogrednih plinov nameni več pozornosti emisijam dušikovega oksida in si bolj usklajeno prizadeva za odpravo presežka dušika kot podnebnega, naravnega in zdravstvenega vprašanja, hkrati pa ponudi spodbude za boljše upravljanje dušika na ravni kmetij;

36.  poziva k reviziji Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti, da bi okrepili njene določbe v zvezi z onesnaženimi območji;

37.  poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med novo strategijo za tla in prihodnjo strategijo EU za gozdove, tako da v strategijo za gozdove vključi zahteve v zvezi s trajnostnim upravljanjem tal, kot so kmetijsko-gozdarske prakse;

38.  poziva Komisijo, naj pregleda tematsko strategijo za tla in brez odlašanja sprejme akcijski načrt z naslovom „Za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal – gradimo bolj zdrav planet za bolj zdrave ljudi“; v zvezi s tem pozdravlja, da namerava Komisija povečati pravno varnost za podjetja in državljane, s tem da bo določila jasne, merljive cilje in akcijski načrt;

39.  poudarja, da lahko kmetijsko-gozdarske prakse dejavno zagotovijo koristi in sinergije za okolje, kot so preprečevanje erozije, izboljšanje biotske raznovrstnosti, shranjevanje ogljika in urejanje voda;

40.  poziva Komisijo, naj se spopade z razpršeno kontaminacijo iz kmetijskih dejavnosti, v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“; z zvezi s tem pozdravlja napoved Komisije o reviziji direktive o trajnostni rabi pesticidov; želi spomniti, da že obstajajo številne alternative sintetičnim pesticidom, kot je integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, in da bi bilo treba njihovo uporabo povečati; pričakuje, da se bodo Komisija in države članice nemudoma odzvale na vse njegove pozive iz resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov;

41.  obžaluje, da postopek EU za odobritev kemikalij, vključno z oceno tveganja za okolje in ekotoksikološkimi študijami, ne upošteva ustrezno vpliva kemikalij na tla; zato poziva Komisijo, naj v novi strategiji EU za tla v skladu s strategijo na področju kemikalij za trajnostnost sprejme regulativne ukrepe za preprečevanje in blažitev onesnaževanja tal s kemikalijami, zlasti z obstojnimi in tistimi, ki se kopičijo v organizmih (vključno s plastiko in mikroplastiko), ter naj poskrbi, da bodo ekološko relevantni preizkusni pogoji reprezentativni in se bodo ujemali s pogoji na prostem;

42.  poziva Komisijo, naj nemudoma podpre raziskave, da se premosti obstoječa vrzel v znanju o potencialu biotske raznovrstnosti tal pri reševanju težav zaradi onesnaženosti tal in o vplivu onesnaženosti na biotsko raznovrstnost tal ter da se odpravijo zakonodajne vrzeli v zvezi s strupenostjo biocidov in veterinarskih proizvodov za tla in organizme v tleh; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo delo odgovornih agencij ter zagotovijo razvoj in spodbujanje nadomestnih rešitev za najbolj strupene biocide pri veterinarskem zatiranju škodljivcev; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije na osnovi previdnostnega načela razvije evropske omejitve za onesnaženost tal s per- in polifluoroalkilnimi snovmi (PFAS);

43.  obžaluje, da pri preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o vodah niso bile upoštevane možnosti za širše integrirano okoljsko upravljanje v zajetjih, s katerimi bi povezali načrte upravljanja povodij s splošnejšimi načrti za varstvo tal; meni, da bi takšna celovita analiza in odločanje pripomogla k izpolnjevanju več različnih ciljev politike EU in bi lahko prinesla koristi na lokalni ravni upravljanja;

44.  poziva države članice, naj bolje povežejo hidrološko načrtovanje in načrtovanje tal ter naj skupaj ocenijo pritiske in tveganja (tudi v okviru načrtov upravljanja povodij) in sprejmejo integriran pristop k ukrepom, ki zagotavljajo varstvo teh dveh okoljskih medijev;

45.  se strinja z Evropsko agencijo za okolje, da je za uvedbo zgodnjih opozoril o prekoračitvah kritičnih pragov in usmerjanje trajnostnega upravljanja tal potrebno usklajeno in reprezentativno spremljanje tal po vsej Evropi(45); poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo in pospešijo zbiranje in vključevanje podatkov o stanju tal ter trendih in dejavnikih tveganja za tla na ravni EU; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev opazovalne skupine EU za tla, ki uporablja zbirko podatkov LUCAS; poziva Komisijo, naj zagotovi dolgoročno delovanje za oba instrumenta ter zadostna sredstva za optimalno in redno spremljanje bioloških lastnosti tal in fizikalno-kemičnih značilnosti, vključno s prisotnostjo kmetijskih kemikalij in drugih onesnaževal, na primer onesnaževal, ki vzbujajo vse večjo skrb; meni, da je to bistveno za odpravo vrzeli glede podatkov in kazalnikov ter za podporo evropskemu zelenemu dogovoru; poudarja, da je treba bolje razumeti procese, ki vodijo v degradacijo tal in dezertifikacijo v EU; poziva Komisijo, naj določi metodologijo in ustrezne kazalnike za ocenjevanje in zbiranje podatkov o obsegu degradacije tal in dezertifikacije v EU;

46.  ugotavlja, da se je 13 držav članic razglasilo za prizadete države po Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD); poziva Komisijo, naj v politike EU vključi cilje OZN za trajnostni razvoj glede varstva tal;

47.  je seznanjen z izzivi z vidika upravljanja, usklajevanja, komuniciranja ter s finančnega, tehničnega in pravnega vidika, ki otežujejo izboljšanje doslednosti in interoperabilnosti sistema EU za spremljanje tal in zbiranje informacij ter nacionalnih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj se družno spopadejo s temi cilji in pospešijo sodelovanje, tudi znotraj strokovne skupine EU za varstvo tal, da bi zagotovili visoko raven varstva tal ter preprečili podvajanje in ustvarjanje nepotrebnega upravnega bremena in stroškov za države članice ter mala in srednja podjetja;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo in pospešijo prizadevanja, da bi v celoti izkoristili vrednost vode in zlasti dosegli popolno ponovno uporabo hranil in dragocenih sestavin, najdenih v odpadnih vodah, ter tako povečali krožnost v kmetijstvu in preprečili prekomerno izpuščanje hranil v okolje;

49.  poziva Komisijo, naj omogoči letno konferenco, na kateri bodo sodelovale države članice in ustrezni deležniki, in jim dodeli ključno vlogo prek dialogov o posameznih vprašanjih;

50.  priznava, da so zdrava tla pomembna, saj so največji kopenski ponor ogljika za zajemanje in shranjevanje ogljika, zlasti v kombinaciji s koristnostjo mokrišč, in zagotavljajo naravne rešitve, zaradi česar je varstvo tal nujno za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 in cilja Unije glede doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; poudarja, da bi nova strategija glede tal morala zagotoviti, da bo prispevek tal k blažitvi podnebnih sprememb in prilagoditvi nanje skladen z ostalimi politikami EU na področju podnebja; zato poziva države članice, naj v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih okrepijo vidik obnove in trajnostne rabe tal v okviru podnebne politike, zlasti pri ukrepih, ki se nanašajo na kmetijski sektor in na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo, da bi ohranili, obnovili in povečali ponore ogljika, zlasti na področjih s prstjo, ki je bogata z ogljikom, kot so travišča in šotišča, poleg ukrepov, usmerjenih v zmanjšanje emisij iz kmetijstva; meni, da bi bilo treba podpreti ukrepe za povečanje sekvestracije ogljika v tleh; pozdravlja zlasti, da je Komisija napovedala pobudo za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, in jo spodbuja, naj preuči več možnosti;

51.  meni, da je treba preprečiti netrajnostne prakse, ki povzročajo izgube organskega ogljika v tleh in prispevajo k podnebnim spremembam; obžaluje, da so ocene vsebnosti ogljika omejene na zgornji opad, ter poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo ustrezne podatke o vsebnosti ogljika za spodnje plasti tal, kar bi izboljšalo razumevanje skupnega potenciala zadrževanja vsebnosti ogljika in njegovega povečanja;

52.  poziva Komisijo, naj pri naslednji reviziji Uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 v skladu s cilji za podnebno nevtralnost do leta 2050 določi ciljni datum, do katerega naj vsa kmetijska zemljišča postanejo neto ponori ogljika;

53.  poudarja, da lahko ogljično kmetijstvo prinese številne koristi: prilagoditev podnebnim spremembam, izboljšanje vzdržljivosti in produkcijske zmogljivosti tal, večjo biotsko raznovrstnost in manjše odtekanje hranilnih snovi; poziva k izboljšanju krepitve zmogljivosti, mreženja in prenosa znanja, da bi pospešili sekvestracijo ogljika in povečali vsebnost ogljika v tleh ter tako pripomogli k reševanju podnebnega izziva;

54.  poudarja, da netrajnostna raba zemljišč privede do izpusta ogljika v atmosfero, potem ko je bil stoletja ali tisočletja del ekosistema tal;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo večnamenskost tal ustrezno obravnavana v raziskavah, okrepijo raziskave za inovacije in financiranje na področju tal ter prilagodijo ustrezne obstoječe programe financiranja, da bodo v raziskavah na tem področju odražale posebne lastnosti tal; pozdravlja začetek izvajanja misije za zdravje tal in hrano v okviru programa Obzorje Evropa; poziva k okrepljeni vlogi opazovalne skupine EU za tla in Evropskega centra za podatke o tleh ter k dodelitvi ustreznih sredstev za izpolnjevanje njunih nalog in doseganje ciljev nove strategije za tla; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo taksonomsko strokovno znanje o biotski raznovrstnosti tal in znanje o posledicah stanja tal za povezavo ekosistemov; poudarja medsebojno odvisnost tal in vode ter poziva k namenski podpori za raziskave o pozitivni vlogi zdravih tal pri nadaljnjem zmanjševanju razpršenega onesnaževanja vode;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostno finančno podporo in spodbude za podpiranje varstva tal, njihovega trajnostnega upravljanja, ohranjanja in obnavljanja, inovacij in raziskav prek skupne kmetijske politike, kohezijske politike, programa Obzorje Evropa in drugih razpoložljivih finančnih instrumentov; spodbuja Komisijo in države članice, naj opredelijo območja, prizadeta zaradi erozije in nizke vsebnosti organskega ogljika, in območja stiskanja tal, da bi lahko prejela ciljno financiranje;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostne človeške vire in ustrezno stopnjo finančne vzdržnosti agencij, ki sodelujejo pri delu, povezanem s tematsko strategijo EU za tla; poudarja, da je zadostno število kvalificiranih zaposlenih osnovni pogoj za uspešno izvajanje politik Unije; zato poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno število zaposlenih, zlasti na Generalnem direktoratu za okolje;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe za usklajeno in integrirano zbiranje podatkov, celovit sistem spremljanja ter izmenjavo informacij in primerov dobre prakse o varstvu, trajnostnem upravljanju in obnovi tal v vsej Uniji, pri tem pa čim bolj povečajo sinergijo med obstoječimi sistemi spremljanja in orodji skupne kmetijske politike;

59.  meni, da bi morali biti ti ukrepi osnovni pogoji za upravičenost do financiranja Unije ali nacionalnega financiranja;

60.  meni, da bi morale države članice v rednih časovnih razmakih, ki niso daljši od petih let, pripraviti in objaviti poročila o stanju tal; meni, da bi morali biti zbrani podatki o tleh javno dostopni na spletu;

61.  podpira pobude za večjo ozaveščenost in boljše razumevanje javnosti o pozitivnem učinku funkcij tal in njihovega varstva, vključno s tistimi, ki so povezane s trajnostnim upravljanjem, varstvom in obnovo tal, z javnim zdravjem in okoljsko trajnostjo; poudarja, da sta ozaveščenost javnosti in njeno razumevanje funkcij tal ključnega pomena za uspeh nove strategije za tla in za zagotovitev sodelovanja državljanov, predvsem lastnikov zemljišč, kmetov in gozdarjev kot glavnih akterjev pri upravljanju tal; poziva h krepitvi sodelovanja s širšo javnostjo na področju zdravja tal in izrednih okoljskih razmer ter k podpori pobudam skupnosti za varstvo in trajnostno rabo tal; izraža podporo pobudi za svetovni dan tal in poziva k nadaljnjim ukrepom za večjo ozaveščenost o tej problematiki;

62.  poudarja, da bi morala okoljska tveganja, zajeta v prihodnji zakonodaji o obvezni primerni skrbnosti na področju človekovih pravic in varstva okolja, vključevati degradacijo tal na podlagi ciljev nove strategije EU za tla;

63.  poziva Komisijo, naj kot vodilna svetovna sila na področju varstva okolja v novi strategiji EU za tla določi, da bosta varstvo in trajnostna raba tal vključena v vse pomembne vidike njene zunanje politike, ter naj ta vidik v celoti upošteva pri sklepanju ustreznih mednarodnih sporazumov in pri reviziji že obstoječih;

64.  poziva Komisijo, naj varstvo tal vključi v poglavja trgovinskih sporazumov o trgovini in trajnostnem razvoju, sprejme ukrepe za preprečevanje uvoza degradacije tal iz teh držav, vključno z degradacijo, ki jo povzročajo biogoriva z zelo negativnimi vplivi na okolje, ter naj ne izvaža degradacije tal; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo izdelki, uvoženi iz tretjih držav v EU, skladni z istimi okoljskimi standardi in standardi za trajnostno rabo zemljišč;

65.  razume, kako pomembno je sodelovanje na vseh ravneh za učinkovito obravnavo vseh nevarnosti za tla; zato poziva države članice, naj dajo zgled in razmislijo o uvedbi konvencije o tleh v okviru Organizacije združenih narodov;

66.  izraža podporo misiji Skrb za tla je skrb za življenje v okviru programa Obzorje Evropa, ki jo je predlagal odbor misije za zdravje tal in hrano, katere cilj je zagotoviti, da bo do leta 2030 75 % tal zdravih za zdravo hrano, ljudi, naravo in podnebje;

67.  priporoča razvoj novih zelenih, gozdnih in kmetijsko-gozdarskih območij, zlasti v mestnih regijah, da se izravnajo negativni vplivi sedanje visoke stopnje pozidave tal v evropskih mestih;

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 354, 28.12.2013, str. 171. (2) UL L 156, 25.6.2003, str. 17. (3) UL L 143, 30.4.2004, str. 56. (4) UL L 334, 17.12.2010, str. 17. (5) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (6) UL L 181, 4.7.1986, str. 6. (7) UL L 375, 31.12.1991, str. 1. (8) UL L 309, 24.11.2009, str. 71. (9) UL L 344, 17.12.2016, str. 1. (10) UL L 137, 24.5.2017, str. 1. (11) UL L 156, 19.6.2018, str. 1. (12) UL L 347, 20.12.2013. (13) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 395. (14) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 138. (15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015. (16) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (17) UL C 411, 27.11.2020, str. 48. (18) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0201. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0040. (20) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (21) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 138. (22) UL C 17, 19.1.2013, str. 37. (23) UL C 61, 14.3.2003, str. 49. (24) Schwartz, J.D. 2014. Soil as Carbon Storehouse: New Weapon in Climate Fight?, Yale Environment 360. (25) Evropska agencija za okolje, „Soil Organic Carbon“ (Organski ogljik v tleh), 20. februar 2017. https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/soil-organic-carbon-1/assessment (26) Inštitut za evropsko okoljsko politiko, „Climate and Soil Policy Brief: Better Integrating Soil Into EU Climate Policy“ (Pregled podnebne in talne politike: boljše vključevanje tal v podnebno politiko EU), oktober 2020 https://ieep.eu/uploads/articles/attachments/437a17b8-f8a4-478d-ab7f-4a74e2e60ced/IEEP%20(2020)%20Climate%20and%20soil%20policy%20brief%20-%20Better%20integrating%20soil%20into%20EU%20climate%20policy.pdf?v=63771126961 (27) https://ec.europa.eu/jrc/en/news/soil-erosion-costs-european-farmers-125-billion-year#:~:text=Soil%20erosion%20costs%20European%20countries,consequences%20do%20not%20stop%20ther (28) Delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the 7th EAP (Ocena sedmega okoljskega akcijskega programa) (SWD(2019)0181). (29) Poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2019 o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020. (30) Delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the 7th EAP (Ocena sedmega okoljskega akcijskega programa) (SWD(2019)0181). (31) Poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2019 o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020. (32) Eurostat, 2014. Popis evropskih kmetijskih zemljišč 2010. [spletna različica] URL: http://epp. eurostat.ec.europa.eu/statistics explained/index.php/Agricultural census 2010 (dostop februarja 2014). V povprečju se na 19 % njivskih površin v Evropi uporabljajo zimske prekrivne rastline, na 21,5 % se obdeluje manj, na 4 % se izvaja direktna setev. (33) Evropska agencija za okolje, Progress in management of contaminated sites (Napredek pri upravljanju onesnaženih območij). (34) Poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2019 o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020. (35) Veerman, C., in drugi, 2020. Caring for Soil is Caring for Life. In Interim Report for the Mission Board for Soil, Health and Food (Skrb za tla je skrb za življenje. Vmesno poročilo za odbor za tla, zdravje in hrano); Evropska komisija: Bruselj, Belgija; str. 52. (36) Delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the 7th EAP (Ocena sedmega okoljskega akcijskega programa) (SWD(2019)0181). (37) Delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the 7th EAP (Ocena sedmega okoljskega akcijskega programa) (SWD(2019)0181). (38) Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), The IPBES assessment report on land degradation and restoration (Poročilo z oceno o degradaciji in sanaciji tal), 2018. (39) Poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2019 o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020. (40) https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ENV_WASGEN/bookmark/table?lang=en&bookmarkId=bbf937c1-ce8b-4b11-91b7-3bc5ef0ea042 (41) CDR 3137/2020. (42) Popis evropskih kmetijskih zemljišč 2010. [spletna različica] URL: http://epp. eurostat.ec.europa.eu/statistics explained/index.php/Agricultural census 2010 (dostop februarja 2014). V povprečju se na 19 % njivskih površin v Evropi uporabljajo zimske prekrivne rastline, na 21,5 % se obdeluje manj, na 4 % se izvaja direktna setev. (43) Bruno De Vos in drugi, Benchmark values for forest soil carbon stocks in Europe: Results from a large scale forest soil survey, Geoderma, št. 251–252, avgust 2015, str. 33‒46. (44) K. E. Clemmensen in drugi, Roots and Associated Fungi Drive Long-Term Carbon Sequestration in Boreal Forest, Science 339, 1615, 2013. (45) Poročilo Evropske agencije za okolje iz leta 2019 o stanju in obetih za evropsko okolje za leto 2020.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (14308/1/2020 – C9-0113/2021 – 2018/0331(COD))

P9_TA(2021)0144 A9-0133/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (14308/1/2020 – C9-0113/2021),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0640),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0133/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, 17.4.2019, P8_TA(2019)0421. (2) UL C 110, 22.3.2019, str. 67.