Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 29. aprila 2021, o predlogu uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo) (COM(2021)0130 – C9-0104/2021 – 2021/0068(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 25, razen kjer je drugače navedeno]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) 2021/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (▌potrdilo EU o COVID-19)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) določa podrobna pravila za uveljavljanje te pravice.

(1a)  Omogočanje svobode gibanja je eden od ključnih pogojev za začetek gospodarskega okrevanja.

(2)  Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID‑19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)  Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, na primer omejitve vstopa, odreditev karantene/samoosamitve ali test na okužbo s SARS-CoV-2 za čezmejne potnike, so vplivali na pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Te omejitve imajo škodljive posledice za državljane in podjetja, zlasti za čezmejne in sezonske delavce.

(4)  Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19(4). To priporočilo določa usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih. V priporočilu je glede na njihov poseben položaj poudarjeno tudi, da bi morali biti potniki iz nujnih razlogov, kot so navedeni v točki 19 priporočila, in čezmejni delavci, katerih življenja so še posebej prizadeta zaradi takih omejitev, zlasti tisti, ki izvajajo kritične funkcije ali so bistveni za kritično infrastrukturo, ▌izvzeti iz omejitev potovanj, povezanih s COVID-19.

(5)  Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z uporabo meril in pragov iz Priporočila (EU) 2020/1475 enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, ki državam članicam pomaga pri odločanju(5).

(6)  Kot je poudarjeno v Priporočilu (EU) 2020/1475, bi morale vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene zaradi omejevanja širjenja COVID-19, temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih javnega interesa, tj. varovanje javnega zdravja. Take omejitve je treba uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Unije, zlasti načel sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi bi morali biti zato strogo omejeni glede področja in časa uporabe, v skladu s prizadevanjem za ponovno polno delovanje schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, in ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg tega bi morali biti skladni z ukrepi, ki jih je Unija sprejela za zagotovitev nemotenega prostega pretoka blaga in osnovnih storitev na enotnem trgu, vključno s pretokom medicinske opreme ter gibanja medicinskega in zdravstvenega osebja prek tako imenovanih mejnih prehodov z „zelenimi voznimi pasovi“ iz Sporočila Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev(6).

(7)  V skladu z dosedanjimi medicinskimi dognanji je pri osebah, ki so cepljene, pri osebah z negativnim rezultatom testa NAAT, opravljenega pred manj kot [72 urami], pri osebah z negativnim rezultatom hitrega antigenskega testa, opravljenega pred manj kot [24 urami] , in pri osebah s pozitivnim rezultatom testa na specifična protitelesa za koničasti protein, ki je bil opravljen v zadnjih [šestih mesecih] , znatno zmanjšano tveganje za okužbo drugih oseb s SARS-CoV-2. Prosto gibanje oseb, ki glede na trdne znanstvene dokaze ne predstavljajo znatnega tveganja za javno zdravje, na primer zato, ker so imune in ne morejo prenašati virusa SARS-CoV-2, ne bi smelo biti omejeno, saj take omejitve ne bi bile potrebne za dosego zastavljenega cilja.

(7a)  Da bi bila uporaba potrdil harmonizirana, bi bilo treba v tej uredbi določiti trajanje njihove veljavnosti. Vendar v tem trenutku še vedno ni jasno, ali cepivo preprečuje prenos COVID-19. Prav tako ni dovolj dokazov o tem, kako dolgo po okrevanju po predhodni okužbi traja učinkovita zaščita pred COVID-19. Zato bi morali omogočiti, da se trajanje veljavnosti potrdil prilagodi na podlagi tehničnega in znanstvenega napredka.

(8)  Številne države članice so začele ali nameravajo začeti izvajati pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v čezmejnem okviru, ko državljani uveljavljajo svoje pravice do prostega gibanja, morajo biti ta potrdila o cepljenju popolnoma interoperabilna, usklajena, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel, tehničnih standardov in ravni zaščite takih potrdil.

(9)  Enostranski ukrepi na tem področju lahko močno ovirajo uveljavljanje ▌prostega gibanja, pa tudi onemogočajo ustrezno delovanje notranjega trga, vključno s turističnim sektorjem, saj se nacionalni organi in izvajalci storitev potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni ali trajektni prevozniki, srečujejo s številnimi različnimi oblikami dokumentov, ne le glede statusa cepljenja osebe, temveč tudi glede testov in morebitnega prebolenega COVID-19. [Sprememba 8]

(9a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 3. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem pozval k harmoniziranemu pristopu k turizmu po vsej EU, in sicer z izvajanjem skupnih meril za varno potovanje, ki bi jih oblikovali s protokolom EU za zdravstveno varnost v zvezi z zahtevami glede testiranja in karantene, pozval pa je tudi k uvedbi skupnega potrdila o cepljenju, ko bo na voljo dovolj dokazov, da cepljene osebe virusa ne prenašajo, ali vzajemnega priznavanja postopkov cepljenja.

(10)  Brez poseganja v skupne ukrepe o prehajanju notranjih meja, določene v schengenskem pravnem redu, zlasti v Uredbi (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta(7), in da bi olajšali uveljavljanje pravice do ▌gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, bi bilo treba vzpostaviti skupen okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 z imenom „▌potrdilo EU o COVID-19“, ki bi bil zavezujoč in bi se moral neposredno uporabljati v vseh državah članicah. Vsa prometna vozlišča Evropske unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer naj bi se potrdilo EU o COVID-19 preverjalo, bi morala za to preverjanje uporabljati standardizirana in skupna merila in postopke, in sicer na podlagi smernic, ki bi jih pripravila Komisija.

(10a)  Države članice bi morale pri uporabi te uredbe priznavati vse vrste potrdil, izdanih v skladu s to uredbo. Interoperabilni certifikati bi morali imeti v času svoje veljavnosti enako vrednost.

(11)  Ta uredba naj bi olajšala uporabo načel sorazmernosti in nediskriminacije v zvezi z morebitnimi omejitvami prostega gibanja in drugih temeljnih pravic zaradi pandemije COVID-19, ob čemer naj bi hkrati zagotovila visoko raven varovanja javnega zdravja, in ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanja v zvezi s pravico do prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Še naprej bi se morale uporabljati izjeme od omejitve prostega gibanja zaradi pandemije COVID-19 iz Priporočila (EU) 2020/1475. V primeru, da bi bilo treba potrdila, uvedena s to uredbo, preverjati, to samo po sebi ne bi smelo biti razlog za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399.

(12)  Skupni pristop za izdajanje, preverjanje in priznavanje takih interoperabilnih potrdil temelji na zaupanju. Lažna potrdila o COVID-19 lahko pomenijo znatno tveganje za javno zdravje. Organi v eni državi članici potrebujejo zagotovilo, da so informacije na potrdilu, izdanem v drugi državi članici, verodostojne, da niso bile ponarejene, da pripadajo osebi, ki jih je predložila, in da ima vsak, ki te informacije preverja, dostop le do najmanjšega potrebnega obsega informacij.

(13)  Tveganje, ki ga predstavljajo lažna potrdila o COVID-19, je realno. Europol je 1. februarja 2021 izdal obvestilo za zgodnje opozarjanje o nezakoniti prodaji lažnih potrdil o negativnih testih na COVID-19(8). Glede na razpoložljivost in lahko dostopnost tehnologije, kot so tiskalniki visoke ločljivosti in različna programska oprema za urejanje grafike, lahko goljufi izdajo visokokakovostna lažna ali ponarejena potrdila. Poroča se o primerih nezakonite prodaje lažnih potrdil o testih, ki vključujejo organizirane skupine ponarejevalcev in posamezne oportunistične goljufe, ki prodajajo lažna potrdila na spletu in drugje.

(14)  Da bi države članice zagotovile interoperabilnost in enak dostop, tudi za ranljive osebe, kot so invalidi, in za osebe z omejenim dostopom do digitalnih tehnologij, bi morale potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, izdajati v digitalni ali papirni obliki ali obeh, kot bi želel prosilec za potrdilo. To bi moralo prosilcu za potrdilo omogočiti, da zahteva in prejme izvod potrdila v papirni obliki in/ali da potrdilo shrani in prikaže na mobilni napravi. Potrdila bi morala vsebovati interoperabilno, digitalno berljivo črtno kodo, ki bi vsebovala izključno ustrezne podatke v zvezi s potrdili. Države članice bi morale z elektronskimi žigi ▌zajamčiti verodostojnost, veljavnost in celovitost potrdil. Potrdilo bi moralo informacije vsebovati tudi v človeku berljivi obliki, in sicer natisnjene ali prikazane v golem besedilu. Oblika potrdil bi morala biti lahko razumljiva ter zagotavljati enostavnost in prijaznost do uporabnika. Informacije in oblika bi morale biti predstavljene na način, dostopen za invalide, v skladu z zahtevami glede dostopnosti informacij, tudi digitalnih, določenimi v Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta(9). Da bi preprečili oviranje prostega gibanja, bi bilo treba potrdila izdajati brezplačno, osebe pa bi morale imeti pravico zahtevati njihovo izdajo. Države članice bi morale potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, izdajati samodejno, na zahtevo pa le potrdilo o preboleli bolezni, pri čemer bi morale zagotoviti, da jih je mogoče enostavno in hitro pridobiti, in po potrebi nuditi potrebno podporo za zagotovitev enakega dostopa vsem osebam. Za kritje vseh dodatnih stroškov za tehnično, digitalno in prometno infrastrukturo, potrebno za uvedbo potrdil o cepljenju, bi morali biti zadevni subjekti upravičeni do sredstev iz skladov in programov Unije. [Sprememba 17]

(14a)  Cepiva bi bilo treba obravnavati kot svetovne javne dobrine, ki morajo biti na voljo celotnemu prebivalstvu, zato bi morale države članice vsem državljanom zagotoviti pravičen in brezplačen dostop do njih. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti tudi enostaven, pravočasen in brezplačen splošni dostop do testiranja na COVID-19 ter testiranje omogočiti na vseh prometnih vozliščih. Izdajanje potrdil na podlagi člena 3(1) ne bi smelo povzročiti različne obravnave in diskriminacije na podlagi statusa cepljenja ali potrdila iz členov 5, 6 in 7.

(15)  Varnost, verodostojnost, celovitost in veljavnost potrdil, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, ter njihova skladnost z zakonodajo Unije o varstvu podatkov so ključnega pomena za njihovo priznavanje v vseh državah članicah. Zato je treba vzpostaviti okvir zaupanja, ki bo določal pravila in infrastrukturo za zanesljivo in varno izdajanje ter preverjanje potrdil. Razviti bi bilo treba infrastrukturo, ki bi delovala na vseh elektronskih napravah in bila zaščitena pred kibernetskimi grožnjami, pri čemer bi bilo treba dati prednost uporabi tehnologije Unije. Okvir zaupanja bi moral zagotoviti, da se potrdilo lahko preveri zunaj spleta in ne da bi bil izdajatelj obveščen o tem, torej da ob imetnikovi predložitvi potrdila noben izdajatelj certifikatov ali tretja oseba o tem nista obveščena. Okvir zaupanja bi moral temeljiti na opisu interoperabilnosti zdravstvenih spričeval(10), ki ga je 12. marca 2021 sprejela mreža e-zdravje, vzpostavljena v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU(11). Okvir zaupanja bi zato moral temeljiti na infrastrukturi javnih ključev, pri kateri bi veriga zaupanja potekala od zdravstvenih organov držav članic do posameznih izdajateljev potrdil. Okvir zaupanja bi moral omogočiti odkrivanje goljufij, zlasti ponarejanja. Za vsako cepljenje, test ali prebolelo bolezen bi bilo treba izdati ločeno neodvisno potrdilo, na katerem ne bi bilo podatkov o predhodnih potrdilih imetnika.

(16)  V skladu s to uredbo bi morala vsa potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, osebam iz člena 3 Direktive 2004/38/ES, tj. državljanom Unije in njihovim družinskim članom, vključno z državljani čezmorskih držav in ozemelj iz člena 355(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ne glede na njihovo državljanstvo, izdati država članica cepljenja ali testa ali država članica, v kateri se nahaja oseba, ki je prebolela bolezen. Kjer je ustrezno ali primerno, bi bilo treba potrdila izdati drugi osebi v imenu cepljene ali testirane osebe oziroma osebe, ki je prebolela bolezen, na primer zakonitemu skrbniku v imenu oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali staršem v imenu njihovih otrok. Za potrdila ne bi smela biti potrebna legalizacija ali katere koli druge podobne formalnosti.

(16a)  Omejitve v zvezi s čezmejnimi potovanji so zlasti moteče za osebe, ki dnevno ali pogosto prečkajo mejo, da odidejo na delo ali v šolo, obiščejo bližnje sorodnike, poiščejo zdravstveno oskrbo ali pa skrbijo za bližnje. Potrdilo EU o COVID-19 bi moralo olajšati prosto gibanje obmejnih prebivalcev, sezonskih in začasnih čezmejnih delavcev ter delavcev v prevozništvu.

(16b)  Ob upoštevanju uvodne izjave (14a) te uredbe ter odstavkov 6 in 19 Priporočila (EU) 2020/1475 bi morale države članice posebno pozornost nameniti posebnostim čezmejnih regij, najbolj oddaljenih regij, eksklav in geografsko izoliranih območij ter potrebi po sodelovanju na lokalni in regionalni ravni, pa tudi osebam, ki se štejejo za obmejne delavce, čezmejne delavce in obmejne prebivalce ter prebivajo v drugi državi članici, v katero se praviloma vračajo vsak dan ali vsaj enkrat tedensko. [Sprememba 18]

(17)  Potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, bi se lahko izdala tudi državljanom ali rezidentom Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža ▌.

(18)  ▌Sporazumi o prostem pretoku oseb, ki so jih sklenile Unija in njene države članice z nekaterimi tretjimi državami, omogočajo omejitev prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja. Kadar tak sporazum ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, bi bilo treba potrdila, izdana upravičencem takih sporazumov, sprejeti pod pogoji iz te uredbe. To bi moralo biti pogojeno z izvedbenim aktom, ki ga sprejme Komisija, ki določa, da takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki so jih izdale države članice.

(19)  Uredba (EU) 2021/XXXX se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe te uredbe in ki zakonito prebivajo ali se zadržujejo na ozemlju države, za katero se uporablja navedena uredba, in ki imajo v skladu s pravom Unije pravico potovati v druge države.

(20)  Namen okvira, ki se bo vzpostavil za namene te uredbe, bi moral biti doseči skladnost z globalnimi pobudami ali podobnimi pobudami, oblikovanimi skupaj s tretjimi državami, ki so tesne partnerice Evropske unije, pri čemer bi morali biti v te pobude vključeni SZO in Mednarodna organizacija civilnega letalstva. To bi moralo po možnosti vključevati interoperabilnost med tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na svetovni ravni, in sistemi, vzpostavljenimi za namene te uredbe, da se olajša prosto gibanje znotraj Unije, vključno s sodelovanjem v infrastrukturi javnih ključev ali dvostransko izmenjavo javnih ključev. Da bi se olajšalo uveljavljanje pravice do prostega gibanja državljanov Unije, ki so bili cepljeni ali testirani v tretjih državah ali v čezmorskih državah in na ozemljih iz člena 355(2) PDEU ali iz njene Priloge II ali na Ferskih otokih, bi morala ta uredba določati priznavanje potrdil, ki jih tretje države ali čezmorske države in ozemlja ali ozemlje Ferski otoki izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so ta potrdila izdana v skladu s standardi, ki so enakovredni standardom, določenim v skladu s to uredbo.

(21)  Da bi olajšali prosto gibanje in da bi se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravile na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov ter smernic Odbora za zdravstveno varnost, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropske agencije za zdravila, bi bilo treba vzpostaviti interoperabilno potrdilo o cepljenju. To potrdilo o cepljenju bi moralo biti namenjeno potrditvi, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, in bi moralo biti podlaga za izvzetje iz omejitev prostega gibanja. Potrdilo bi moralo vsebovati samo informacije, potrebne za jasno identifikacijo imetnika, in informacije o cepivu proti COVID-19 ter številko, datum in kraj cepljenja. Države članice bi morale izdati potrdila o cepljenju za osebe, ki se cepijo s cepivi, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ▌.

(22)  Osebe, ki so bile cepljene pred datumom začetka uporabe te uredbe, tudi v okviru kliničnega preskušanja, bi morale prav tako imeti pravico, da pridobijo potrdilo o cepljenju proti COVID-19, ki je v skladu s to uredbo. Hkrati bi morale države članice še naprej imeti možnost, da izdajajo dokazila o cepljenju v drugih oblikah za druge namene, zlasti za zdravstvene namene.

(23)  V skladu z načelom nediskriminacije bi morale države članice ▌ta potrdila o cepljenju izdati tudi državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so bili s cepivom proti COVID-19, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet na podlagi Uredbe (ES) št. 726/2004, cepljeni v tretji državi in v ta namen predložijo zanesljivo dokazilo. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da potrdila o cepljenju izdajo tudi državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so bili v tretji državi cepljeni s cepivom, ki je bilo uvrščeno na seznam cepiv za nujno uporabo SZO, in v ta namen predložijo verodostojno dokazilo.

(24)  Mreža e-zdravje je 27. januarja 2021 sprejela smernice o dokazilu o cepljenju za zdravstvene namene, ki jih je posodobila 12. marca 2021(13). Te smernice, zlasti preferenčni standardi za oznake, bi morale biti podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe.

(25)  Več držav članic je že zdaj izvzelo cepljene osebe iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije. Države članice bi morale dokazilo o cepljenju priznati kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, in bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ▌, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

(26)  Preprečiti je treba vsako (neposredno ali posredno) diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo trenutno uporablja, ali ker še niso imele priložnosti ali so se odločile, da se ne bodo cepile, ali ker za določene starostne skupine, npr. za otroke, cepivo še ni na voljo. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja ▌in ne more biti pogoj za prosto gibanje znotraj Unije in uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz.

(26a)  Cepiva proti COVID-19 je treba proizvajati v velikem obsegu, cenovno ugodno in jih razdeliti po vsem svetu, da so na voljo tam, kjer so potrebna, ter jih množično uporabljati v lokalnih skupnostih. [Sprememba 21/rev]

(26b)  Obvladovanje pandemije COVID-19 je pogoj za socialno in gospodarsko okrevanje ter za učinkovitost prizadevanj za okrevanje. Razvoj cepiv proti COVID-19 je bistvenega pomena. Težave, povezane z resnimi kršitvami časovnih načrtov za proizvodnjo in dobavo cepiv so zelo zaskrbljujoče. [Sprememba 22/rev]

(27)  Številne države članice od oseb, ki potujejo na njihovo ozemlje, zahtevajo, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2. Na začetku pandemije COVID-19 so se države članice običajno zanašale na polimerazno verižno reakcijo z reverzno transkriptazo (RT-PCR), ki je diagnostika s pomnoževanjem nukleinske kisline (NAAT) za COVID-19, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni štejeta za „zlati standard“, tj. najzanesljivejšo metodologijo za testiranje primerov in stikov(14). Ko se je pandemija razvijala, je na evropskem trgu postajala čedalje bolj dostopna nova generacija hitrejših in cenejših testov; gre za tako imenovane hitre antigenske teste, ki odkrivajo prisotnost virusnih beljakovin (antigenov) za odkrivanje aktivne okužbe. Komisija je 18. novembra 2020 sprejela Priporočilo Komisije (EU) 2020/1743 o uporabi hitrih antigenskih testov za diagnosticiranje okužbe s SARS-CoV-2(15).

(28)  Svet je 22. januarja 2021 sprejel Priporočilo Sveta 2021/C 24/01 o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU(16), v katerem je določen razvoj skupnega seznama hitrih antigenskih testov na COVID-19. Na tej podlagi se je Odbor za zdravstveno varnost 18. februarja 2021 dogovoril o skupnem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, izbiri hitrih antigenskih testov, katerih rezultate bodo države članice vzajemno priznavale, in skupnem standardiziranem naboru podatkov, ki jih je treba vključiti v potrdila o rezultatih testov na COVID-19(17).

(29)  Kljub tem skupnim prizadevanjem imajo osebe, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, še vedno težave, ko poskušajo rezultate testov, opravljenih v eni državi članici, uporabiti v drugi. Njihove težave so pogosto povezane z jezikom, v katerem se izda rezultat testa, ▌s pomanjkanjem zaupanja v verodostojnost predloženega dokumenta in s stroški testov.

(30)  Za izboljšanje priznavanja rezultatov testov, opravljenih v drugi državi članici, ko se ti rezultati predložijo za namene uveljavljanja pravice do prostega gibanja, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o testu, ki bi vsebovalo le nujno potrebne informacije za jasno identifikacijo imetnika ter vrsto, datum in rezultat testa na okužbo s SARS-CoV-2. Za zagotovitev zanesljivosti rezultatov testa bi se morala potrdila o testu na podlagi te uredbe izdajati samo za rezultate testov NAAT in hitrih antigenskih testov s seznama, sestavljenega na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01. Podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe, bi moral biti skupni standardizirani nabor podatkov, ki se jih vključi v potrdila o rezultatih testov na COVID-19, o katerih se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01, zlasti preferenčni standardi za oznake.

(31)  Države članice, ki zahtevajo dokazilo o testu na okužbo s SARS-CoV-2 kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih za omejitev širjenja COVID-19, bi morale priznavati potrdila o testih, ki jih države članice izdajo v skladu s to uredbo.

(31a)  Protitelesa za virus SARS-CoV-2 nastanejo bodisi po naravni okužbi – ki ji sledi klinična bolezen ali ne – bodisi po cepljenju. Medtem ko še nimamo zanesljivih podatkov o obstojnosti teh protiteles po cepljenju, obstajajo številni dokazi, da se naravno nastala protitelesa zaznajo še več mesecev po okužbi. S testiranjem na protitelesa tako lahko identificiramo osebe, ki so bile predhodno okužene in ki so morda razvile imunski odziv ter za katere je zato zelo malo verjetno, da se bodo ponovno okužile ali da bodo okužile druge.

(32)  Glede na obstoječe dokaze je lahko test oseb, ki so prebolele COVID-19, na SARS-CoV-2 določen čas po nastopu simptomov še vedno pozitiven(18). Če se od teh oseb zahteva, da za uveljavljanje pravice do prostega gibanja prej opravijo test, jim lahko to dejansko prepreči potovanje, čeprav niso več kužne. Za olajšanje prostega gibanja in zagotovitev, da se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravijo na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o preboleli bolezni, ki bi vsebovalo potrebne informacije za jasno identifikacijo zadevne osebe in datum predhodnega pozitivnega testa na okužbo s SARS-CoV-2. ▌Po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni nedavni dokazi kažejo, da kljub trosenju živih virusov SARS-CoV-2 med desetim in dvajsetim dnevom po nastopu simptomov prepričljive epidemiološke študije niso pokazale nadaljnjega prenašanja bolezni po desetem dnevu. Ne glede na to bi se moralo še vedno uporabljati previdnostno načelo. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za spremembo obdobja veljavnosti, začetka in konca obdobja, na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost ali ECDC, ki podrobno preučuje dokazno podlago za trajanje pridobljene imunosti po preboleli bolezni. Poleg tega bi morali imeti posamezniki, če so asimptomatski, možnost opravljanja zelo specifičnega testa za odkrivanje protiteles za koničasti protein.

(33)  Že zdaj je več držav članic iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije izvzelo osebe, ki so bolezen prebolele. Države članice bi morale priznati dokazilo o preboleli bolezni, da bi omogočile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja SARS-CoV-2, kot so zahteve po karanteni/samoosamitvi ali testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, in pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Mreža e-zdravje v sodelovanju z Odborom za zdravstveno varnost pripravlja tudi smernice o potrdilih o preboleli bolezni in ustreznih naborih podatkov.

(34)  Da bi Komisija lahko hitro oblikovala skupno stališče, bi morala imeti možnost, da zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(19), naj izda smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih, uvedenih v skladu s to uredbo, vključno z učinkovitostjo in trajanjem imunosti, ki jo zagotavljajo cepiva proti COVID-19, o tem, ali cepiva preprečujejo asimptomatsko okužbo in prenos virusa, o položaju oseb, ki so prebolele bolezen, in o učinkih novih različic virusa SARS-CoV-2 na cepljene osebe in na osebe, ki so že bile okužene. Na podlagi teh informacij bi lahko osnovali priporočila Sveta, da bi omogočili usklajen pristop za odpravo omejitev prostega gibanja imetnikov potrdil.

(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev uvedbe potrdil okvira zaupanja v skladu s to uredbo bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20).

(36)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če je to potrebno iz skrajno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za izdajo interoperabilnih potrdil, ali če so na voljo novi znanstveni dokazi.

(37)  Za obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(21). Ta uredba vzpostavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 6(1)(c) in člena 9(2)(g) Uredbe (EU) 2016/679, ki je potrebna za izdajanje in preverjanje interoperabilnih potrdil iz te uredbe. Uredba ne ureja obdelave osebnih podatkov v zvezi z dokumentacijo o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni za druge namene, na primer za namene farmakovigilance ali vodenja posameznih osebnih zdravstvenih evidenc. Pravna podlaga za obdelavo za druge namene mora biti določena v nacionalnem pravu, ki mora biti v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

(38)  V skladu z načelom najmanjšega obsega osebnih podatkov bi morala potrdila vsebovati le osebne podatke, ki so nujno potrebni za lažje uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo COVID-19. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne kategorije osebnih podatkov in podatkovnih polj, ki jih je treba vključiti v potrdila.

(39)  Za namene te uredbe osebnih podatkov ni treba prenašati/izmenjevati prek meja ▌. V skladu s pristopom infrastrukture javnih ključev je treba le javne ključe izdajateljev prenesti ali do njih dostopati čezmejno, kar bo zagotovljeno s portalom za interoperabilnost, ki ga vzpostavi in vzdržuje Komisija. Zlasti bi moralo potrdilo skupaj z javnim ključem izdajatelja omogočati preverjanje verodostojnosti in celovitosti potrdila ter odkrivanje goljufij. V skladu z načelom privzetega varstva podatkov bi bilo treba uporabljati tehnike preverjanja, ki ne zahtevajo prenosa osebnih podatkov.

(40)  Ta uredba prepoveduje hrambo osebnih podatkov, ki jih s potrdila pridobijo ciljna država članica potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza ▌. Ta uredba ne ustvarja pravne podlage za vzpostavitev repozitorija podatkovne zbirke na ravni držav članic ali Unije ali prek digitalne infrastrukture okvira zaupanja.

▌

(41a)  Jasna, celovita in pravočasna komunikacija z javnostjo o izdaji, uporabi in sprejemanju posameznih vrst potrdil v sklopu potrdil EU o COVID-19 je bistvena, če želimo zagotoviti predvidljivost potovanj in pravno varnost. Komisija bi morala podpreti prizadevanja držav članic v zvezi s tem, na primer z zagotavljanjem informacij, ki jih posredujejo države članice, na spletni platformi „Re-open EU“.

(42)  V skladu s Priporočilom (EU) 2020/1475 bi bilo treba vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2, odpraviti takoj, ko epidemiološke razmere to omogočajo. To velja tudi za obveznosti predložitve dokumentov, razen tistih, ki jih zahteva pravo Unije, zlasti Direktiva 2004/38/ES, kot so potrdila iz te uredbe. ▌

(43)  Ta uredba bi se morala začeti uporabljati v 12 mesecih od datuma začetka njene veljavnosti. Štiri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe in najpozneje tri mesece pred koncem njene uporabe bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi te uredbe, tudi o njenem vplivu na prosto gibanje, temeljne pravice in varstvo osebnih podatkov, oceno najnovejših tehnologij cepiv in testiranja ter o uporabi potrdila EU o COVID-19 v državah članicah za namene, ki so predvideni v nacionalni zakonodaji, ne pa v tej uredbi.

(44)  Da bi upoštevali epidemiološke razmere in napredek pri zajezitvi pandemije COVID-19 ter zagotovili interoperabilnost z mednarodnimi standardi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uporabo nekaterih členov te uredbe ▌. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(45)  Ker ciljev te uredbe, to je olajšati prosto gibanje v Uniji med pandemijo COVID-19 z uvedbo interoperabilnih potrdil o imetnikovem statusu glede cepljenja, testa in prebolele bolezni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije, pravico do prostega gibanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati Listino.

(46a)  Če se države članice odločijo, da bodo na nacionalni ravni nacionalna digitalna potrdila zahtevale za druge namene in ne zgolj za prosto gibanje, bi morala biti ta potrdila interoperabilna s potrdilom EU o COVID-19 in spoštovati njegova varovala, kot so opredeljena v tej uredbi, predvsem da se prepreči diskriminacija med različnimi državljanstvi in med različnimi potrdili ter zagotovi uporaba visokih standardov varstva podatkov in prepreči fragmentacija.

(46b)  Države članice ne bi smele uvesti omejitev dostopa do javnih storitev za tiste, ki nimajo potrdil iz te uredbe.

(46c)  Seznam vseh subjektov, za katere se predvideva, da bodo delovali kot upravljavci, obdelovalci in prejemniki podatkov v tej državi, se objavi v enem mesecu od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da bi državljani Unije, ki uporabljajo potrdilo EU o COVID-19, vedeli, na kateri subjekt se lahko obrnejo za uveljavljanje svojih pravic do varstva podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, tudi in predvsem pravice do preglednih informacij o tem, kako se pri obdelavi osebnih podatkov uveljavljajo pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(47)  Na podlagi člena 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725(23) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov –,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju proti COVID-19, testu nanj in o preboleli bolezni, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo EU o COVID-19).

Uredba daje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za izdajo takih potrdil, ter za obdelavo informacij, potrebnih za potrditev in preverjanje njihove verodostojnosti in veljavnosti ob doslednem upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679.

Uredbe ni mogoče razlagati v smislu, da določa neposredno ali posredno pravico ali obveznost oseb, da se cepijo. [Sprememba 9]

Uredba ne uvaja ali določa dodatnih formalnosti ali zahtev za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali pravice do vstopa na ozemlje držav članic v skladu z Direktivo 2004/38/ES in Uredbo (EU) 2016/399.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „imetnik“ pomeni osebo, ki ji je bilo izdano interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o njihovem cepljenju, testu in/ali preboleli bolezni v skladu s to uredbo;

(2)  „potrdilo EU o COVID-19“ pomeni interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o statusu glede cepljenja, testiranja in/ali prebolele bolezni imetnika in se izda v okviru pandemije COVID-19;

(3)  „cepivo proti COVID-19“ pomeni imunološko zdravilo, ki je indicirano za aktivno imunizacijo proti akutnemu respiratornemu sindromu koronavirusa 2 (SARS-CoV-2), ki povzroča COVID-19;

(4)  „test NAAT“ pomeni molekularni test za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline, kot so polimerazna verižna reakcija z reverzno transkriptazo (RT-PCR), z zanko posredovano izotermno pomnoževanje (LAMP) in pomnoževanje s transkripcijo (TMA), ki se uporabljajo za odkrivanje prisotnosti ribonukleinske kisline SARS-CoV-2 (RNK);

(5)  „hitri antigenski test“ pomeni metodo testiranja, ki temelji na detekciji virusnih beljakovin (antigenov) z imunološkim preskusom na podlagi lateralnega vleka, ki pokaže rezultate v manj kot 30 minutah in ga opravi usposobljen zdravstveni delavec ali drug usposobljen izvajalec;

(5a)  „serološki test ali test na protitelesa“ pomeni laboratorijski test, opravljen na vzorcih krvi (serum, plazma ali polna kri), katerega namen je odkriti, ali ima oseba protitelesa za SARS-CoV-2, kar kaže, da je bil imetnik izpostavljen SARS-CoV-2 in da je razvil protitelesa, ne glede na to, ali je imel simptome ali ne;

(6)  „interoperabilnost“ pomeni zmožnost sistemov preverjanja v državi članici za uporabo podatkov, ki jih kodira druga država članica;

(7)  „črtna koda“ pomeni metodo shranjevanja in predstavitve podatkov v vizualni, strojno berljivi obliki;

(8)  „elektronski žig“ pomeni „napredni elektronski žig“, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(24), ki je priložen podatkom v elektronski obliki in je z njimi logično povezan, da se zajamčita izvor in celovitost povezanih podatkov;

▌

(10)  „okvir zaupanja“ pomeni pravila, politike, specifikacije, protokole, oblike zapisa podatkov in digitalno infrastrukturo, ki urejajo in omogočajo zanesljivo in varno izdajanje in preverjanje potrdil, da se zagotovi verodostojnost potrdil s potrditvijo njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti, ▌z ▌uporabo elektronskih žigov.

Člen 3

Potrdilo EU o COVID-19

1.  Interoperabilno ▌potrdilo EU o COVID-19 brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) 2016/399 omogoča izdajanje in čezmejno preverjanje in priznavanje katerega koli od naslednjih potrdil:

(a)  potrdilo, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, ki je izdala potrdilo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o cepljenju);

(b)  potrdilo z navedbo imetnikovega rezultata, vrste in datuma testa NAAT ali hitrega antigenskega testa, navedenega na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, pripravljenem na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01(25) (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o testu);

(c)  potrdilo, da je imetnik prebolel okužbo s SARS-CoV-2, potem ko je bil pozitiven na testu NAAT, ali potrdilo o imunskem odzivu na SARS-CoV-2, dokazanem s serološkim testom ali testom na protitelesa, vključno z datumom prvega pozitivnega NAAT testa ali datumom serološkega testiranja na protitelesa za SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o preboleli bolezni);

Komisija objavi seznam hitrih antigenskih testov za COVID-19 na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01, vključno z morebitnimi posodobitvami.

2.  Države članice potrdila iz odstavka 1 izdajo v digitalni in papirni obliki ▌. Prihodnji imetniki imajo pravico izbrati format potrdila. Potrdila, ki jih izdajo države članice, so prijazna za uporabo in vsebujejo interoperabilno črtno kodo, ki omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila. Črtna koda mora biti v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v skladu s členom 8. Informacije, ki jih vsebujejo potrdila, morajo biti prikazane tudi v človeku berljivi obliki in biti dostopne za invalide ter morajo biti vsaj v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice in angleščini. [Sprememba 15]

3.  Potrdilo iz odstavka 1 se izda brezplačno. Imetnik ima pravico zahtevati izdajo novega potrdila, če osebni podatki na potrdilu niso ali niso več točni ali posodobljeni, tudi glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni imetnika potrdila, ali če imetniku potrdilo ni več na voljo.

3a.  Potrdilo vsebuje naslednje besedilo: „To potrdilo ni potna listina. Znanstveni dokazi o cepljenju, testiranju in okrevanju zaradi COVID-19 se spreminjajo, tudi zaradi novih različic virusa, ki vzbujajo zaskrbljenost. Pred potovanjem preverite veljavne javnozdravstvene ukrepe in s tem povezane omejitve, ki se uporabljajo v namembnem kraju“

Država članica za namene te uredbe imetniku zagotovi jasne, celovite in pravočasne informacije o uporabi potrdila o cepljenju, potrdila o testu in/ali potrdila o preboleli bolezni.

3b.  Potrdilo EU o COVID-19 ni predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja.

3c.  Zaradi izdajanja potrdil iz odstavka 1 ne sme prihajati do različne obravnave in diskriminacije na podlagi statusa cepljenja ali posebnega potrdila iz členov 5, 6 in 7. Države članice zagotovijo, univerzalne, dostopne, pravočasne in brezplačne možnosti testiranja, da bi zagotovile pravico do prostega gibanja znotraj EU brez diskriminacije na podlagi ekonomskih ali finančnih.

4.  Izdaja potrdil iz odstavka 1 ne vpliva na veljavnost drugih dokazil o cepljenju, testih ali preboleli bolezni, izdanih pred začetkom uporabe te uredbe ali za druge, zlasti zdravstvene namene.

4a.  Prometna vozlišča Unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer se potrdila iz odstavka 1 preverjajo, za to preverjanje uporabljajo standardizirana in enotna merila in postopke, ki temeljijo na smernicah, ki jih pripravi Komisija.

5.  Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih v skladu s to uredbo izda tretja država, s katero so Evropska unija in njene države članice sklenile sporazum o prostem gibanju oseb, ki pogodbenicam omogoča nediskriminatorno omejitev takega prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja in ki ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo, in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki jih izdajo države članice. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

6.  Komisija ▌zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropsko agencijo za zdravila, da izdajo smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih iz odstavka 1.

6a.  Države članice zagotovijo dovolj sredstev za izvajanje te uredbe, tudi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon goljufij in nezakonitih praks v zvezi z izdajo in uporabo potrdila EU o COVID-19.

Člen 4

Okvir zaupanja potrdila EU o COVID-19

1.  Komisija in države članice vzpostavijo in vzdržujejo digitalno infrastrukturo okvira zaupanja, ki omogoča varno izdajanje in preverjanje potrdil iz člena 3.

2.  Okvir zaupanja, kadar je to mogoče, zagotavlja interoperabilnost s tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na mednarodni ravni.

3.  Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom ter državljanom ali rezidentom Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža v skladu z mednarodnim standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, in ki omogočajo preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila ter vsebujejo podatke iz Priloge, obravnavajo kot potrdila, ki jih izdajo države članice v skladu s to uredbo, da se imetnikom olajša uveljavljanje njihove pravice do prostega gibanja v Evropski uniji. Za namene tega pododstavka države članice potrdila o cepljenju, ki jih izdajo tretje države, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali potrdila, ki jih izda tretja država, izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Komisija vodi tudi javno dostopno evidenco tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdil v smislu te uredbe.

Člen 5

Potrdilo o cepljenju

1.  Vsaka država članica osebi, cepljeni s cepivom proti COVID-19, samodejno izda potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a) ▌.

2.  Na potrdilu o cepljenju so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o uporabljenem cepivu kot zdravilu ter informacije o številu odmerkov in datumi;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot je podatek o izdajatelju potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o cepljenju se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 1 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 1 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj ali z dodajanjem podatkovnih polj, ki spadajo v kategorijo osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o cepljenju se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2), in v njem je jasno navedeno, ali je oseba prejela vse odmerke zadevnega cepiva.

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokazila o cepljenju priznavajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije za omejitev širjenja COVID-19, pod enakimi pogoji pa priznavajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki so jih izdale druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004.

Države članice lahko iz istega razloga priznajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19 ▌, ki je bilo uvrščeno na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

6.  Če je državljan Unije ali družinski član državljana Unije ali državljan ali rezident Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža v tretji državi cepljen z eno od vrst cepiv proti COVID-19 iz odstavka 5 tega člena in organi države članice državljanstva ali prebivališča prejmejo vse potrebne informacije, vključno z zanesljivim dokazilom o cepljenju, zadevni osebi izdajo potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a).

Člen 6

Potrdilo o testu

1.  Vsaka država članica osebi, testirani na COVID-19, samodejno izda potrdilo o testu iz člena 3(1)(b) ▌.

2.  Na potrdilu o testu so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o opravljenem testu;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot sta izdajatelj potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o testu se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 2 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 1 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj ali z dodajanjem podatkovnih polj, ki spadajo v kategorijo osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o testu se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokazilo o negativnem rezultatu testa na okužbo s SARS-CoV-2 ▌ priznajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, in v ta namen priznajo tudi veljavna potrdila o testih, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 7

Potrdilo o preboleli bolezni

1.  Vsaka država članica na zahtevo izda potrdila o preboleli bolezni iz člena 3(1)(c), in sicer ne prej kot enajsti dan po prvem pozitivnem testu osebe na okužbo s SARS-CoV-2 ali po predložitvi dodatnega potrdila o negativnem rezultatu testa NAAT. Prav tako je mogoče izdati potrdilo o preboleli bolezni s serološkim testom za ugotavljanje prisotnosti protiteles.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo števila dni, po katerem se lahko izda potrdilo o preboleli bolezni, in sicer na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost v skladu s členom 3(6) ali znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal ECDC.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za opredelitev in spremembo vrst seroloških testov za protitelesa za SARS-CoV-2, za katere se lahko izda potrdilo o preboleli bolezni na podlagi znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

2.  Na potrdilu o preboleli bolezni so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o pretekli okužbi s SARS-CoV-2 na podlagi potrdila o pozitivnem rezultatu testa NAAT ali opravljenem serološkem testu;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot je podatek o izdajatelju potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o preboleli bolezni se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 3 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 3 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj, vključno s tem, do kdaj je veljavno potrdilo o preboleli bolezni, ali z dodajanjem podatkovnih polj za kategorije osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o preboleli bolezni se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokaz o preboleli okužbi s SARS-CoV-2 priznavajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, in pod enakimi pogoji priznajo tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 8

Tehnične specifikacije

Da se zagotovijo enotni pogoji za uvedbo okvira zaupanja, vzpostavljenega s to uredbo, Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo tehnične specifikacije in pravila za:

(a)  varno izdajo in preverjanje potrdil iz člena 3;

(b)  zagotovitev varnosti osebnih podatkov ob upoštevanju njihove narave;

(c)  izpolnjevanje potrdil iz člena 3, vključno s sistemom kodiranja in vsemi drugimi ustreznimi elementi;

▌

(e)  izdajo veljavne, varne in interoperabilne črtne kode;

(f)  zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in/ali tehnološkimi sistemi;

(g)  dodelitev odgovornosti upravljavcem in obdelovalcem v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2016/679;

(ga)  vzpostavitev postopkov za redno preizkušanje, vrednotenje in ocenjevanje učinkovitosti sprejetih ukrepov za varstvo podatkov in varnost;

(gb)  zagotovitev, da so človeku berljive informacije, ki jih vsebujeta digitalno potrdilo in potrdilo v papirni obliki, dostopne tudi za invalide, v skladu s harmoniziranimi zahtevami Unije glede dostopnosti. [Sprememba 16]

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Kadar načrtovani izvedbeni akt zadeva obdelavo osebnih podatkov, se Komisija posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, po potrebi pa se lahko posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov.

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za pravočasno uvedbo okvira zaupanja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Okvir zaupanja temelji na infrastrukturi javnega ključa za preverjanje celovitosti potrdila EU o COVID-19 in avtentičnosti elektronskih žigov. Na podlagi okvira zaupanja se lahko odkrivajo goljufije, zlasti ponaredbe, in se zagotovi, da se o preverjanju potrdila EU o COVID-19 in elektronskih žigov ne obvesti izdajatelj.

Člen 8a

Nacionalna digitalna potrdila in interoperabilnost z okvirom zaupanja potrdila EU o COVID-19

Kadar je država članica sprejela oziroma sprejme nacionalno digitalno potrdilo, ki se uporablja izključno na njenem ozemlju, zagotovi, da je v celoti interoperabilno z okvirom potrdila EU o COVID-19. Uporabljajo se enaki zaščitni ukrepi kot v tej uredbi.

Člen 8b

Nadaljnja uporaba okvira potrdila EU o COVID-19

Kadar želi država članica izvajati potrdilo EU o COVID-19 za uporabo, ki ni namenjena olajšanju prostega gibanja med državami članicami, ta država članica v okviru nacionalnega prava vzpostavi pravno podlago v skladu z načeli učinkovitosti, nujnosti in sorazmernosti, vključno s posebnimi določbami za jasno opredelitev področja uporabe in obsega obdelave, posebnega namena, kategorij subjektov, ki lahko preverjajo potrdilo, ter ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečevanje diskriminacije in zlorab, pri čemer se upoštevajo tveganja za ogrožanje pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V okviru postopka preverjanja se ne hranijo nobeni podatki. [Sprememba 12]

Člen 9

Varstvo osebnih podatkov

1.  Za obdelavo osebnih podatkov v okviru izvajanja te uredbe se uporablja Uredba (EU) 2016/679. Osebni podatki na potrdilih, izdanih v skladu s to uredbo, se obdelujejo za zgolj namene preverjanja informacij, vključenih na potrdilu ▌, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo v skladu s to uredbo in dokler se ne preneha uporabljati.

2.  Osebne podatke, navedene na potrdilih iz člena 3, obdelajo pristojni organi ciljne države članice potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza, ki jim nacionalna zakonodaja nalaga izvajanje nekaterih javnozdravstvenih ukrepov med pandemijo COVID-19, in sicer zgolj za potrditev in preverjanje imetnikovega statusa glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni. V ta namen so osebni podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno. Osebni podatki, do katerih se dostopa v skladu s tem odstavkom, se ne hranijo ali obdelujejo za druge namene. Za vsako cepljenje, testiranje ali prebolevanje bolezni se izda posebno ločeno potrdilo, na katerem se ne shranijo podatki o prejšnjih potrdilih imetnika.

3.  Izdajatelj osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen izdaje potrdil iz člena 3, vključno z izdajo novega potrdila, ne hrani dlje, kot je nujno potrebno za ta namen, in v nobenem primeru ne dlje kot obdobje, za katero se lahko potrdila uporabijo za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ter po preteku katerega se podatki takoj in nepovratno izbrišejo. Osebni podatki, vključeni v potrdilo, se tudi ne centralizirano obdelujejo ali hranijo na ravni držav članic ali Unije.

4.  Oblasti ali drugi imenovani organi, pristojni za izdajo potrdil iz člena 3, se štejejo za upravljavce iz člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679. Države članice [v enem mesecu po začetku veljavnosti te uredbe] javno objavijo seznam subjektov, za katere je predvideno, da bodo delovali kot upravljavci, obdelovalci in prejemniki podatkov, ter te informacije in vse njihove spremembe redno naknadno posredujejo Komisiji. Komisija [v dveh mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe] zbrane informacije objavi na javno dostopnem seznamu, ki ga redno posodablja.

5.  Upravljavci in obdelovalci podatkov sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev ustrezne ravni varnosti, ki je v skladu s stopnjo tveganja obdelave.

6.  Kadar upravljavec iz odstavka 4 v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2016/679 sklene pogodbo z obdelovalcem, slednji ne sme prenesti osebnih podatkov v tretjo državo.

Člen 10

Potrdilo EU o COVID-19 in omejitev potovanj

Države članice ob uvedbi potrdila EU o COVID-19 ne uvedejo in izvajajo dodatnih ukrepov za omejitev potovanj, kot so karantena, samoosamitev ali testiranje za odkrivanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ali diskriminatornih ukrepov za imetnike potrdil iz člena 3.

Člen 11

Izvajanje pooblastil

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌se na Komisijo prenese za obdobje 12 mesecev od [datum začetka veljavnosti].

3.  Prenos pooblastila iz členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Kadar delegirani akt zadeva obdelavo osebnih podatkov, se Komisija posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, po potrebi pa se lahko posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 11(6). V takem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 13

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 14

Poročanje

1.  Komisija ... [štiri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.

▌

2.  Poročilo vključuje oceno učinka te uredbe na prosto gibanje, tudi na potovanje in turizem, na temeljne pravice, zlasti na nediskriminacijo, in na varstvo osebnih podatkov ter informacije o najsodobnejših tehnologijah cepiv in testiranja, med drugim na podlagi informacij, ki jih zagotovi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poročilo vključuje tudi oceno uporabe potrdila EU o COVID-19 v državah članicah za namene, ki temeljijo na nacionalni zakonodaji in niso določeni v tej uredbi.

3.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje tri mesece po prenehanju uporabe te uredbe predloži poročilo o njeni uporabi. V tem poročilu izvede oceno v skladu z odstavkom 2. Lahko mu priloži zakonodajne predloge, zlasti za podaljšanje datuma začetka uporabe te uredbe, pri čemer upošteva epidemiološke razmere ter načela nujnosti, sorazmernosti in učinkovitosti.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati in se začne uporabljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uredba se preneha uporabljati 12 mesecev po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

▌

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

PRILOGA

Nabori podatkov na potrdila

1.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o cepljenju:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  ciljna bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic;

(d)  cepivo/profilaksa;

(e)  cepivo kot zdravilo;

(f)  imetnik dovoljenja za promet s cepivom ali proizvajalec cepiva;

(g)  število cepljenj/odmerkov od potrebnih;

(h)  datum cepljenja, z navedbo datuma posameznih prejetih odmerkov in zadnjega prejetega odmerka;

(i)  država članica cepljenja;

(j)  izdajatelj potrdila;

(k)  veljavnost potrdila do (največ [eno leto] po datumu cepljenja);

2.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o testu:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  ciljna bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic;

(d)  vrsta testa;

(e)  vrsta vzorca (npr. nosno-žrelni, žrelni);

(f)  ime testa (neobvezno za test NAAT);

(g)  proizvajalec testa (neobvezno za test NAAT);

(h)  datum in čas odvzema testnega vzorca;

(i)  datum in čas rezultata testa (neobvezno za hitri antigenski test);

(j)  rezultat testa;

(k)  testni center ali kraj izvedbe testa;

(l)  država članica testiranja;

(m)  izdajatelj potrdila;

(n)  potrdilo velja do (največ [72 ur] od odvzema vzorca za test NAAT in [24 ur] od odvzema vzorca za hitri test antigena);

3.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o preboleli bolezni:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic, ki jo je prebolel državljan;

(d)   bolezen ali povzročitelj, ki ga je prebolel državljan;

(e)   datum prvega pozitivnega rezultata testa NAAT;

(f)   datum serološkega testa ali testa na protitelesa;

(g)   država članica testiranja;

(h)   izdajatelj potrdila;

(i)   veljavnost potrdila od;

(j)   veljavnost potrdila do (največ [90 dni] po datumu prvega pozitivnega rezultata testa).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja. (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77). (4) UL L 337, 14.10.2020, str. 3. (5) Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement. (6) UL C 96I, 24.3.2020, str. 1. (7) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (8) https://www.europol.europa.eu/early-warning-notification-illicit-sales-of-false-negative-covid-19-test-certificates (9) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70). (10) Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/trust-framework_interoperability_certificates_en.pdf. (11) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45). (12) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1). (13) Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/vaccination-proof_interoperability-guidelines_en.pdf. (14) https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/TestingStrategy_Objective-Sept-2020.pdf (15) UL L 392, 23.11.2020, str. 63. (16) UL C 24, 22.1.2021, str. 1. (17) https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf (18) https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Guidance-for-discharge-and-ending-of-isolation-of-people-with-COVID-19.pdf (19) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1). (20) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (21) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (22) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (23) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). (24) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES, UL L 257, 28.8.2014, str. 73. (25) Priporočilo Sveta o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU 2021/C 24/01, UL C 24, 22.1.2021, str. 1).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 29. aprila 2021, o predlogu uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo) (COM(2021)0140 – C9-0100/2021 – 2021/0071(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) 2021/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, med pandemijo COVID-19 (potrdilo EU o COVID-19)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s schengenskim pravnim redom se lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, in državljani tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice, v katerem koli 180-dnevnem obdobju 90 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.

(2)  Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID‑19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)  Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, kot so na primer omejitve vstopa ali odreditev karantene za čezmejne potnike, so vplivali na potovanje na ozemlje držav članic in gibanje po njem. Te omejitve imajo škodljive posledice za državljane in podjetja, zlasti za čezmejne delavce, vozače in sezonske delavce.

(4)  Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19(3).

(5)  Svet je 30. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632(4) o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju, v katerem je državam članicam, ki jih zavezuje schengenski pravni red, priporočil, naj uporabljajo načela, skupna merila, skupne pragove in skupni okvir ukrepov iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475.

(6)  Številne države članice so začele ali nameravajo začeti pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem znotraj Unije, morajo biti potrdila o cepljenju popolnoma interoperabilna, usklajena, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel, tehničnih standardov in ravni zaščite takih potrdil.

(7)  Že zdaj več držav članic izvzema cepljene osebe iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije. ▌Države članice bi morale priznati dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, in bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO. ▌Uredba (EU) 2021/XXXX z dne XX XX 2021 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Uporablja se za državljane Unije in državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije.

(8)  V skladu s členi 19, 20 in 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se lahko državljani tretjih držav, ki jih zajemajo te določbe, prosto gibljejo po ozemljih drugih držav članic.

(9)  Brez poseganja v skupne ukrepe o prehajanju notranjih meja, določene v schengenskem pravnem redu, zlasti v Uredbi (EU) 2016/399, in da bi državljanom tretjih držav olajšali potovanje po ozemljih držav članic, bi se moral okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanja interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/XXXX, uporabljati tudi za državljane tretjih držav, ki še niso zajeti z navedeno uredbo, če se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

(10)  Da bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem, morajo biti ta potrdila popolnoma interoperabilna. Vsa prometna vozlišča Unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer naj bi se potrdilo EU o COVID-19 preverjalo, bi morala za to preverjanje uporabljati standardizirana in skupna merila in postopke na podlagi smernic, ki bi jih pripravila Komisija.

(11)  Ta uredba naj bi olajšala uporabo načel sorazmernosti in nediskriminacije v zvezi z morebitnimi omejitvami prostega gibanja in drugih temeljnih pravic zaradi pandemije, ob čemer naj bi hkrati zagotovila visoko raven varovanja javnega zdravja, in ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanja v zvezi s pravico do prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Poleg tega kakršna koli potreba po preverjanju potrdil, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/XXX, sama po sebi ne more biti razlog za začasno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah)(5).

(12)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(13)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(6) ne sodeluje. Irska tako ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Čeprav za Irsko ta uredba ne velja, bi lahko Irska za namene lažjega potovanja po Uniji državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njenem ozemlju, prav tako izdajala potrdila, ki izpolnjujejo enake zahteve, kot veljajo za ▌potrdilo EU o COVID-19, države članice pa bi lahko taka potrdila priznale. Irska bi lahko tudi priznala potrdila, ki jih države članice izdajo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njihovem ozemlju.

(14)  Ta uredba za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)  Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(7).

(16)  Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(8).

(17)  Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(9).

(18)  V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta svoje mnenje dala [...] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) 2021/XXXX [uredba o ▌potrdilu EU o COVID-19] za tiste državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar zakonito prebivajo ali se zadržujejo na njihovem ozemlju in so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati in se začne uporabljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja. (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. (3) UL L 337, 14.10.2020, str. 3. (4) Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632 z dne 30. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju (UL L 366, 4.11.2020, str. 25). (5) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (6) Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20). (7) Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31). (8) Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1). (9) Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19). (10) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o obdavčitvi digitalnega gospodarstva: pogajanja v OECD, davčno rezidentstvo digitalnih podjetij in morebitni evropski digitalni davek (2021/2010(INI))

P9_TA(2021)0147 A9-0103/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. in 2. oktobra 2020(1) in 21. julija 2020(2),

–  ob upoštevanju sklepov Ekonomsko-finančnega sveta z dne 27. novembra 2020(3),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije, ki čakajo na sprejetje, zlasti o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB), skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(4) in svežnju o obdavčitvi digitalnega gospodarstva(5), ter stališča parlamenta o teh dokumentih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (COM(2019)0008),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 o akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (COM(2020)0312),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(6), ki jo je predlagal Posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (odbor TAXE),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(7), ki jo je predlagal drugi Posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (odbor TAXE2),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji, ki jo je opravil Preiskovalni odbor Parlamenta za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (odbor PANA)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom(9), ki jo je predlagal Posebni odbor o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3),

–  ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije na podlagi vsake od zgoraj navedenih resolucij Evropskega parlamenta(10),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Impact of Digitalisation on International Tax Matters: Challenges and Remedies (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve: izzivi in rešitve)(11),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta vključujočega okvira G20/OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička iz oktobra 2015, zlasti ukrepa 1 v zvezi z izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila vključujočega okvira G20/OECD z naslovom Izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije, sprejetega leta 2018, in njegovega programa dela, namenjenega oblikovanju sporazumne rešitve za davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, sprejetega maja 2019,

–  ob upoštevanju uvodne izjave in poročil o načrtih za prvi in drugi steber, ki jih je vključujoči okvir G20/OECD sprejel oktobra 2020, ter z njimi povezanih rezultatov ekonomske analize in ocene učinka, ki jo je izvedel sekretariat OECD,

–  ob upoštevanju izidov različnih srečanj skupin G7, G8 in G20 na vrhu v zvezi z mednarodnimi davčnimi vprašanji,

–  ob upoštevanju potekajočega dela Odbora strokovnjakov Združenih narodov za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah v zvezi z davčnimi izzivi, povezanimi z digitalizacijo gospodarstva,

–  ob upoštevanju začetne ocene učinka Komisije o digitalnem davku z dne 14. januarja 2021 (Ares(2021)312667),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pošteni obdavčitvi v digitaliziranem in globaliziranem gospodarstvu: BEPS 2.0(12),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0103/2021),

A.  ker veljavna mednarodna pravila o obdavčevanju dohodkov pravnih oseb temeljijo na načelih, ki so bila razvita na začetku 20. stoletja in niso več primerna za vse bolj globalizirano in digitalizirano gospodarstvo, kar omogoča številne škodljive davčne prakse, ki spodkopavajo javne finance in pošteno konkurenco;

B.  ker sta sorazmernost in izvedljivost teh mednarodnih davčnih pravil v praksi zdaj predmet pregleda v okviru pogajanj OECD, da bi zagotovili konkurenčnost evropskih podjetij v vse bolj globaliziranem in digitaliziranem gospodarstvu;

C.  ker je digitalizacija gospodarstva še povečala obstoječe težave, ki jih povzroča preveliko zanašanje multinacionalk na neopredmetena sredstva, kot je intelektualna lastnina;

D.  ker so se države skupine G20 po finančni krizi v obdobju 2008–2009 in po vrsti razkritij v zvezi s praksami davčne utaje, agresivnega davčnega načrtovanja, izogibanja davkom in pranja denarja dogovorile, da bodo ta vprašanja obravnavale na ravni OECD v okviru projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS), kar je privedlo do akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

E.  ker je bilo v akcijskem načrtu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička doseženo splošno soglasje o številnih vprašanjih v zvezi z bojem proti davčnim utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkom; ker pa kljub temu ni bil dosežen dogovor o obravnavanju davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, kar je privedlo do sprejetja ločenega končnega poročila o prvem ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička za leto 2015;

F.  ker je Parlament že večkrat pozval k reformi mednarodnega sistema obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, da bi obravnavali davčne utaje, izogibanje davkom in izzive pri obdavčitvi digitalnega gospodarstva;

G.  ker je Komisija leta 2018 predložila dva predloga o obdavčitvi digitalnega gospodarstva, ki sta vključevala začasno kratkoročno rešitev uvedbe davka na digitalne storitve in dolgoročno rešitev določitve pomembne digitalne prisotnosti kot neksusa za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ki bi nadomestila davek na digitalne storitve; ker je Komisija 25. oktobra 2016 predstavila predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683); ker je Parlament vse te predloge podprl, vendar jih Svet ni sprejel, zaradi česar so morale nekatere države članice enostransko uvesti davek na digitalne storitve;

H.  ker uvedba neusklajenih in ločenih davkov na digitalne storitve v državah članicah, ki imajo tudi različna davčna pravila in merila, povečuje razdrobljenost enotnega trga, ustvarja večjo davčno negotovost in je manj učinkovita kot skupna rešitev na evropski ravni;

I.  ker obstaja nevarnost, da se bodo z enostranskimi ukrepi držav članic povečali mednarodni trgovinski spori, ki lahko vplivajo na digitalna in nedigitalna podjetja na enotnem trgu;

J.  ker vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v skladu z mandatom finančnih ministrov G20 iz marca 2017 in po sprejetju programa dela maja 2019 prek svoje delovne skupine za digitalno gospodarstvo pripravlja soglasno skupno rešitev, ki bo temeljila na dveh stebrih: prvi steber vključuje dodelitev pravic do obdavčevanja prek novih pravil o dodelitvi dobička in neksusu, drugi steber pa obravnava preostala vprašanja v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička, pri čemer uvaja ukrepe za zagotovitev najnižje ravni obdavčitve;

K.  ker je vključujoči okvir OECD/G20 12. oktobra 2020 objavil sveženj, sestavljen iz uvodne izjave in poročil o načrtih za prvi in drugi steber, ki odražajo zbližana stališča o vrsti značilnosti, načel in parametrov obeh stebrov ter ugotavljajo, katera preostala politična in tehnična vprašanja je še treba rešiti;

L.  ker se je dobiček vodilnih multinacionalk na digitalnem področju v zadnjih letih znatno povečal; ker so omejitveni ukrepi v odziv na pandemijo covida-19 še pospešili trend prehajanja na gospodarstvo, ki temelji na digitalnih storitvah, in podjetja, ki ne poslujejo digitalno, zlasti mala in srednja podjetja, postavili v še slabši položaj; ker se je nujno treba hitro odzvati in upoštevati cilj vključujočega okvira OECD/G20, da pogajanja konča julija 2021, kar bi bil prvi korak k pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena;

M.  ker je ustrezno mednarodno davčno pravo ključnega pomena za preprečevanje davčne utaje in izogibanja davkom ter za oblikovanje poštenega in učinkovitega sistema obdavčitve, ki bo obravnaval neenakosti in zagotovil varnostni in stabilnost, ki sta temeljni zahtevi za konkurenčnost, pa tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, zlasti mala in srednja;

N.  ker je digitalizacija gospodarstva majhnim podjetjem na vseh področjih in iz različnih sektorjev omogočila, da so postala konkurenčnejša in da so dosegla nove stranke; ker ukrepi EU za obdavčitev digitalnega gospodarstva ne bi smeli obremenjevati manjših zagonskih in rastočih podjetij;

O.  ker so digitalna podjetja pri ustvarjanju vsebin močno odvisna od neopredmetenih sredstev, zlasti z uporabo in monetizacijo uporabniških podatkov, in ker sedanji davčni sistemi tega ustvarjanja vrednosti ne zajemajo; ker pri tem pojavu kraj ustvarjanja vrednosti in kraj obdavčitve nista usklajena;

P.  ker neobstoj mednarodnega sporazuma ali ureditve EU o obdavčitvi digitalnega gospodarstva ovira bolj konkurenčno in rasti prijazno poslovno okolje na enotnem digitalnem trgu;

Q.  ker huda gospodarska kriza, s katero se sooča Unija, terja sodobne davčne politike, ki bodo državam članicam omogočale učinkovitejše in uspešnejše pobiranje davkov za dejavnosti, ki se izvajajo na enotnem trgu;

R.  ker bi morale države članice v mednarodnih davčnih pogajanjih tesno sodelovati in zavzeti enotno, trdno in ambiciozno stališče;

S.  ker je v sklepih Sveta z dne 27. novembra 2020 navedeno, da bo Evropski svet marca 2021 ocenil stanje v zvezi z delom na področju pomembnega vprašanja obdavčitve digitalnega gospodarstva;

T.  ker so se finančni ministri skupine G20 sestali 7. in 8. aprila 2021 ter se bodo sestali 9. in 10. julija 2021 in ocenili oba stebra pogajanj o vključujočem okviru;

Obravnavanje izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva

1.  ugotavlja, da veljavna mednarodna davčna pravila izvirajo iz začetka 20. stoletja in da davčne pravice večinoma temeljijo na fizični prisotnosti; poudarja, da sta digitalizacija in močna odvisnost od neopredmetenih sredstev močno povečali zmožnost podjetij za opravljanje pomembnih poslovnih dejavnosti v jurisdikciji, v kateri nimajo fizične prisotnosti, zato davki, plačani v neki jurisdikciji, ne odražajo več vrednosti in dobička, ustvarjenega v njej, kar lahko privede do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

2.  poziva k novi in pravičnejši dodelitvi pravic do obdavčitve visoko digitaliziranih multinacionalnih podjetij ter reviziji tradicionalnega koncepta stalne poslovne enote, saj ne zajema digitaliziranega gospodarstva; opozarja na stališče Parlamenta o (skupni) konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, da se ustvari virtualna stalna poslovna enota, pri čemer je treba upoštevati, kje je vrednost zajeta, temeljiti pa mora na vrednosti in dobičku, ki ga ustvarijo uporabniki; poudarja, da so uporabniki spletnih platform in potrošniki digitalnih storitev osrednji elementi pri vrednosti, ki jo ustvarjajo visoko digitalizirana podjetja, in da jih ni mogoče prenesti iz jurisdikcije na enak način kot kapital in delovno silo, zato bi bilo treba to upoštevati pri opredelitvi novega davčnega neksusa, da bi zagotovili učinkovito pravno sredstvo zoper agresivno načrtovanje ali izogibanje davkom;

3.  je zaskrbljen, da bi bila zaradi ozke opredelitve težav, s katerimi se spoprijemamo, ciljno usmerjena pravila oblikovana samo za nekatera podjetja; poudarja, da je treba pregledati transferne cene, opredelitev stalne poslovne enote in davčne vrzeli, ki izhajajo iz različnih in preveč zapletenih davčnih sistemov, zlasti v zvezi s sporazumi o dvojnem obdavčevanju;

4.  meni, da bi bilo treba z novimi rešitvami za obdavčitev digitalnega gospodarstva po možnosti obdavčiti dobiček in ne prihodke;

5.  ugotavlja, da so se naša gospodarstva z digitalizacijo in globalizacijo zelo razvila; je seznanjen s pozitivnimi učinki digitalizacije na našo družbo in naša gospodarstva ter velikim potencialom digitalizacije za davčno upravo, saj služi kot orodje za zagotavljanje boljših storitev za državljane, povečanje zaupanja javnosti v davčne organe in izboljšanje konkurenčnosti; obžaluje pomanjkljivosti mednarodnega davčnega sistema, ki ni vedno primeren za ustrezno obravnavanje izzivov globalizacije in digitalizacije; poziva k sklenitvi sporazuma o pravičnem in učinkovitem davčnem sistemu ob spoštovanju nacionalne suverenosti na področju obdavčevanja;

6.  poziva k reformi davčnega sistema za boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom; poudarja, da bi morale Unija in njene države članice prevzeti vodilno vlogo pri odpravljanju teh pomanjkljivosti;

7.  poudarja, da je treba multinacionalna podjetja obdavčiti na podlagi poštene in učinkovite formule za porazdelitev pravic do obdavčitve med državami; želi spomniti na predlog Komisije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

8.  poudarja, da je treba obravnavati prenizko obdavčitev digitaliziranega gospodarstva; poudarja, da je treba upoštevati, da so visoko digitalizirana multinacionalna podjetja že sama po sebi mobilna, zlasti glede ustvarjanja vrednosti, in zagotoviti pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med vsemi državami, v katerih opravljajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo vrednost, vključno z raziskavami in razvojem; ugotavlja, da lahko nekateri obstoječi sporazumi o dvojnem obdavčevanju preprečijo pravično dodelitev pravice do obdavčevanja, in poziva k njihovi posodobitvi; želi izpostaviti, da so se majhne obrobne države članice znašle v posebnih razmerah;

9.  meni, da so potrebne nadaljnje študije o skupni davčni obremenitvi različnih poslovnih modelov; obžaluje, da izogibanje davkom ni škodljivo le za javne prihodke, saj ovira javne storitve in davčno breme prenaša na povprečne državljane, kar povečuje neenakosti, temveč tudi izkrivlja trge, saj podjetja, zlasti mala in srednja, postavlja v slabši položaj in ustvarja ovire za vstop novih lokalnih udeležencev na trg; poudarja, da je treba preučiti morebitne ovire za vstop malih in srednjih podjetij, da ne bi ustvarili digitalnega sektorja, v katerem bi sodelovalo le nekaj velikih akterjev;

10.  poudarja, da za digitalna podjetja v povprečju velja le 9,5-odstotna efektivna davčna stopnja v primerjavi s 23,2-odstotno za tradicionalne poslovne modele;

11.  poudarja, da je medtem povpraševanje po digitaliziranih storitvah skokovito naraslo, saj je treba zaradi pandemije covida-19 številne naloge opravljati na daljavo; zato ugotavlja, da so bili ponudniki teh digitaliziranih storitev postavljeni v ugodnejši položaj kot tradicionalna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja;

12.  poudarja, da iz končnega poročila OECD/G20 o ukrepu 1 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička za leto 2015 izhaja, da digitalno gospodarstvo vse bolj postaja gospodarstvo samo po sebi; priznava, da se večina gospodarskih sektorjev hitro digitalizira in da potrebujemo davčni sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti in ne bo omejeval digitalnega gospodarstva, temveč bo zagotavljal pravično porazdelitev prihodkov med različnimi državami, v katerih se ustvarja vrednost;

13.  ugotavlja, da je pomembno razlikovati med vlogo obdavčevanja in regulacije ter da prihodnje politike digitalnega obdavčevanja ne bi smele biti oblikovane tako, da bi odpravile pomanjkljivosti v digitalnem gospodarstvu, kot so najemnine od monopolne moči nad informacijami, saj bi bili za to primernejši regulativni ukrepi;

Globalni večstranski dogovor: zaželena pot naprej, ni pa edina

14.  poziva k mednarodnemu dogovoru, katerega cilj bi bil vzpostaviti pravičen in učinkovit davčni sistem; pozdravlja prizadevanja vključujočega okvira G20/OECD, da bi dosegli svetovni konsenz o večstranski reformi mednarodnega davčnega sistema, s katerim bi obravnavali izzive stalnega preusmerjanja dobička in digitaliziranega gospodarstva; obžaluje pa, da je bil rok za sklenitev sporazuma, določen za konec leta 2020, zamujen; priznava napredek pri razpravah o predlogih na tehnični ravni, ki je bil dosežen kljub zamudam zaradi pandemije covida-19, in poziva k hitri sklenitvi sporazuma do sredine leta 2021 v okviru vključujočega pogajalskega postopka; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri davčnih vprašanjih tudi v drugih mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi;

15.  ugotavlja, da pristop z dvema stebroma, ki ga predlaga vključujoči okvir G20/OECD, ne omejuje digitalnega gospodarstva, temveč išče celovito rešitev za nove izzive, ki iz njega izhajajo; je seznanjen z različnimi stališči članic vključujočega okvira; meni pa, da bi bilo treba oba stebra obravnavati kot dopolnjujoča se in da bi ju bilo treba sprejeti do sredine leta 2021;

16.  poudarja, da je cilj drugega stebra obravnavati preostale izzive za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, zlasti z zagotavljanjem, da velika multinacionalna podjetja, vključno z digitaliziranimi, plačujejo minimalno efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb ne glede na to, kje se nahajajo; pozdravlja novi zagon pri pogajanjih o vključujočem okviru G20/OECD zaradi nedavnih predlogov ameriške administracije o „močni spodbudi za države, da se pridružijo svetovnemu sporazumu, s katerim se bodo izvajala minimalna davčna pravila po vsem svetu“; ugotavlja, da ti predlogi zajemajo zvišanje minimalnega davka na globalne neopredmetene prihodke z nizko davčno stopnjo (GILTI) na 21 % in stopnje SHIELD (Stopping Harmful Inversions and Ending Low Tax Developments – odprava škodljivih inverzij in tendenc nizke obdavčitve), ki bi bila enakovredna stopnji globalnih neopredmetenih prihodkov z nizko davčno stopnjo, če ne bi bil dosežen svetovni dogovor o drugem stebru(13); meni, da je treba efektivno minimalno davčno stopnjo določiti tako, da bo pravična, a tudi ustrezno visoka, da bo odvračala od preusmerjanja dobička in da bo preprečevala škodljivo davčno konkurenco;

17.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo prihodnji kompromisi v pogajanjih vključujočega okvira G20/OECD upoštevali interese EU ter preprečevali dodatno zapletenost in birokracijo za mala in srednja podjetja ter državljane;

18.  pozdravlja prizadevanja sekretariata OECD za rešitev vprašanja, kako prilagoditi obstoječa mednarodna davčna pravila globaliziranemu in digitaliziranemu gospodarstvu; pozdravlja predlog iz prvega stebra v zvezi z novim davčnim neksusom in novimi pravicami obdavčitve, s katerimi bi ustvarili možnosti za obdavčitev multinacionalnih podjetij v tržnih jurisdikcijah, tudi kadar v njih pri svoji gospodarski dejavnosti niso fizično prisotne; poudarja, da stik z uporabniki in potrošniki bistveno prispeva k ustvarjanju vrednosti v visoko digitaliziranih poslovnih modelih, zato bi ga bilo treba upoštevati pri dodeljevanju pravic do obdavčitve; ugotavlja, da je treba nekatere možnosti politike še določiti na svetovni ravni;

19.  priznava, da bi tako imenovani „znesek A“ ustvaril novo pravico do obdavčitve za tržne jurisdikcije; poudarja, da bi morale te nove pravice do obdavčitve vključevati vsa velika multinacionalna podjetja, ki bi lahko izvajala prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter vsaj avtomatizirane digitalne storitve in podjetja z neposrednim stikom s potrošniki, obenem pa ne bi smele nalagati dodatnega in nepotrebnega bremena malim in srednjim podjetjem, prav tako pa ne bi smele podražiti storitve za potrošnike;

20.  poziva države članice, naj podprejo dogovor za zagotovitev, da se bodo zadostni zneski dobička prerazporedili tržnim jurisdikcijam, pri čemer bi bilo treba preseči razlikovanje med rutinskim in nerutinskim dobičkom, ki bi lahko privedlo do povsem umetnega razlikovanja;

21.  je zaskrbljen, da bi lahko preveč zapleten sistem dejansko pomenil priložnost za izogibanje novim pravilom, ter poziva OECD in države članice, ki se pogajajo, naj si prizadevajo za preprosto in izvedljivo rešitev; poziva k preučitvi ugotovitev v zvezi z upravnim učinkom akcijskega načrta OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

22.  priporoča, da bi morale politične možnosti, ki jih v pogajanjih zagovarjajo države članice, zmanjšati zapletenost; zato podpira poenostavljene upravne postopke za multinacionalna podjetja, za katera veljajo nove pravice do obdavčitve, tudi zato, da se zmanjša breme izvajanja za države članice, ob upoštevanju držav članic, ki niso vključene v davčne ureditve, ki nudijo ugodnosti in tako izkrivljajo konkurenco; meni, da bi bila potrebna reforma neodvisnega tržnega načela;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj poglobita dialog z novo administracijo ZDA o politiki digitalnega obdavčevanja, da bi poiskali skupen pristop v okviru pogajanj vključujočega okvira G20/OECD pred junijem 2021; pozdravlja nedavno izjavo nove administracije ZDA, da bo ponovno dejavno sodelovala v pogajanjih OECD, da bi dosegli dogovor in opustili koncept varnega pristana; poziva Komisijo, naj skrbno oceni posledice novopredlaganih sprememb, ki so jih ZDA izvedle za prvi steber; poziva države članice, naj nasprotujejo klavzuli „varnega pristana“, ki bi lahko močno spodkopala prizadevanja za reforme; poziva Komisijo, naj si prizadeva za lasten predlog za obravnavanje izzivov digitaliziranega gospodarstva, če bi bila klavzula o varnem pristanu vključena v prvi steber reforme; v zvezi s tem želi spomniti, da je dolgoročni predlog Komisije osredotočen na pomembno digitalno prisotnost;

24.  je seznanjen s predlogom o mehanizmu za preprečevanje in reševanje sporov, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju in povečali sprejetost novih pravil; poudarja pomembno vlogo tega mehanizma, zlasti v prehodnem obdobju, dokler ne bo vzpostavljena nova mednarodna davčna ureditev; poudarja pa, da se pravna varnost na davčnem področju najlažje doseže z vzpostavitvijo jasnih in harmoniziranih pravil, ki preprečujejo spore, še preden nastanejo; poudarja, da mehanizmi za preprečevanje in reševanje sporov ne bi smeli postavljati držav v razvoju v slabši položaj;

25.  poudarja, da bi se bilo treba z mednarodnim dogovorom izogniti škodljivim trgovinskim sporom in povračilnim ukrepom, ki bi lahko negativno vplivali na druge gospodarske sektorje;

26.  poziva Komisijo, naj dokonča svojo oceno učinka prvega in drugega stebra na pobiranje prihodkov za države članice ter o svojih ugotovitvah obvesti Svet in Parlament; poziva Komisijo, naj na podlagi te ocene učinka svetuje in usmerja države članice, naj v pogajanjih zavzamejo stališča, ki zagovarjajo interese EU;

27.  poziva vse države članice in Komisijo, naj uskladijo svoja stališča, da bi lahko nastopile enotno;

Poziv k takojšnjemu ukrepanju EU

28.  obžaluje, da vključujoči okvir G20/OECD oktobra 2020 ni podal rešitve, zato bo digitalizirano gospodarstvo še naprej premalo obdavčeno; poudarja, da je pandemija covida-19 v veliki meri koristila digitaliziranim podjetjem, predvsem tistim, ki so lahko razširila svoje poslovanje, medtem ko so mnoga druga podjetja, zlasti mala in srednja, trpela, in da je pospešila prehod na digitalizirano gospodarstvo, kar je še povečalo potrebo po iskanju večstranskih rešitev za reformo sedanjega davčnega sistema, da bi zagotovili pravičen prispevek digitaliziranega gospodarstva;

29.  poudarja, da morajo vlade zbrati največ sredstev doslej, da bi okrevale po krizi zaradi covida-19, in da bi lahko mobilizacija prihodkov iz sektorjev, ki so premalo obdavčeni, prispevala k financiranju okrevanja;

30.  meni, da so davčni izzivi, ki izhajajo iz digitaliziranega gospodarstva, svetovno vprašanje in da je nujno potreben sporazum na ravni držav G20/OECD, da bi bilo mednarodno usklajevanje mogoče; meni, da je ambiciozna in usklajena mednarodna rešitev primernejša od kolaža nacionalnih ali regionalnih digitalnih davkov, ki bi utegnili prinašati tveganja, in da je precej bolj verjetno, da jo bo Svet soglasno podprl;

31.  zato vztraja, da bi morala imeti EU ne glede na napredek pri pogajanjih v vključujočem okviru G20/OECD nadomestno stališče in da bi morala biti pripravljena uvesti svoj predlog za obdavčitev digitalnega gospodarstva do konca leta 2021, zlasti zato, ker predlogi OECD veljajo le za majhno skupino podjetij in bi utegnili biti nezadostni; poziva Komisijo, naj spoštuje medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 o sodelovanju v proračunskih zadevah, tako da do junija 2021 predstavi predloge za digitalno dajatev, pri čemer naj predvidi njihovo združljivost z reformo vključujočega okvira G20/OECD, če bo o tem dosežen dogovor; priporoča, naj Komisija do sredine leta 2021 pripravi časovni načrt, ki bo upošteval različne scenarije, zlasti scenarij z dogovorom na ravni OECD in brez njega;

32.  poziva Komisijo, naj zlasti preuči možnost uvedbe začasnega davka na digitalne storitve EU kot nujni prvi korak; poudarja, da bi bilo treba te evropske rešitve ustrezno prilagoditi, če bo v okviru vključujočega okvira OECD/G20 dosežen mednarodni dogovor; opozarja, da se davek EU na digitalne storitve lahko uvede le kot začasni prvi korak;

33.  poziva EU, naj usklajeno izvaja prihodnji dogovor o rezultatih mednarodnih pogajanj, in poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi ustrezen predlog;

34.  poudarja, da bi neuspeh pogajanj OECD povzročil nadaljnjo razdrobljenost v zvezi z digitalnimi davki, kar bi lahko škodilo tudi evropskim podjetjem, ki si prizadevajo razširiti svoje poslovne modele na druge trge; opozarja, kako pomembno je doseči dogovor na ravni OECD, da bi se izognili morebitnim trgovinskim vojnam; poudarja, da je obdavčitev sicer v pristojnosti držav članic, da pa je kljub temu potrebno tesno usklajevanje;

35.  poudarja, da so digitalna podjetja EU, ki imajo sedež v državi članici EU in so zavezana plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v EU, v slabšem položaju kot tuja podjetja, ki nimajo fizične prisotnosti v nobeni državi članici, in se zato lahko izognejo plačilu davkov od dohodkov pravnih oseb v EU, tudi če poslujejo z evropskimi uporabniki; poudarja, da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za ponudnike tradicionalnih storitev in avtomatiziranih digitaliziranih storitev v EU, pa tudi podjetij v neposrednem stiku s potrošniki, in sicer tako, da poskrbi, da bodo slednji obdavčeni tam, kjer ustvarjajo dobiček, in z ustrezno stopnjo;

36.  poudarja, da morebiten davek EU na digitalne storitve ne bi smel dopuščati nepotrebnega povečanja stroškov skladnosti ter bi moral zagotoviti jasne opredelitve in pregledne določbe, ki jih bo enostavno upoštevati in izvrševati, ter spodbujati pravno in regulativno varnost;

37.  poziva k sprejetju sorazmernih pravil, da se prepreči spodkopavanje malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij in podjetij, ki so v procesu digitalizacije svojega poslovanja; poudarja, da je lahko davčna politika eno od orodij za podpiranje konkurenčnosti enotnega trga v zvezi s tem; poudarja, da je potrebna rasti prijazna davčna politika, katere cilj je okrepiti mednarodno konkurenčnost enotnega trga;

38.  poudarja, da je treba pregledati obstoječa pravila o dvojnem obdavčevanju, da bi zagotovili obdavčitev celotnega dobička, ki zapusti EU;

39.  ugotavlja, da je za nekatere države članice obdavčitev velikih, visoko digitaliziranih podjetij nujno vprašanje, zato so uvedle davke na digitalne storitve na državni ravni; ugotavlja, da ti državni davki na digitalno tehnologijo vplivajo na mednarodno trgovino in pogajanja; vendar poudarja, da bi lahko enostranska uvedba nacionalnih rešitev povzročila razdrobljenost in davčno negotovost na enotnem trgu; poudarja, da je zaradi vse večjega števila nacionalnih ukrepov uvedba usklajene evropske rešitve še toliko bolj nujna; želi spomniti, da bi bilo treba te nacionalne ukrepe postopoma odpraviti, ko bo poiskana učinkovita večstranska rešitev;

40.  želi spomniti, da je obdavčitev sicer predvsem v pristojnosti držav članic, da pa jo morajo vlade, kolikor je to mogoče, izvajati v skladu s splošnimi načeli prava EU, da bi zagotovili skladnost med nacionalnimi okviri, kar bi omogočilo pošteno konkurenco in preprečilo negativne učinke na skupno doslednost načel obdavčitve EU;

41.  obžaluje, da se Svet ni strinjal z nobenim od predlogov Komisije, ki jih je podala v zvezi s tem, kot so davek na digitalne storitve, pomembna digitalna prisotnost ali skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb in skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb; poziva države članice, naj ponovno razmislijo o svojih stališčih glede teh predlogov, če pogajanja OECD ne bi bila uspešna, zlasti glede na izjemne okoliščine krize zaradi covida-19, oziroma naj razmislijo o njihovi vključitvi v morebitno prihodnje izvajanje sporazumov OECD, ter naj preučijo vse možnosti, predvidene v Pogodbah, če soglasja ne bo mogoče doseči;

42.  poziva države članice, naj v okviru Sveta ponovno vzpostavijo politični dialog na visoki ravni in pripravijo podlago za odločitev o obdavčitvi digitalnega gospodarstva na enotnem trgu, ne glede na izid mednarodnih pogajanj; poziva Svet, naj napreduje pri zakonodajnih zadevah, ki jih je Parlament že sprejel, da bi spoštovali načelo lojalnega sodelovanja med institucijami EU;

43.  pozdravlja začetno oceno učinka digitalne dajatve, ki jo je Komisija opravila 14. januarja 2021; ugotavlja, da lahko digitalizacija poveča produktivnost in blaginjo potrošnikov, vendar je tudi izjemno pomembno zagotoviti, da velika, visoko digitalizirana podjetja prispevajo svoj delež k družbi; poziva Komisijo, naj temeljito oceni, kako bodo obseg, opredelitev in razčlenitev digitalnih dejavnosti, transakcij, storitev ali podjetij v skladu z mednarodnimi prizadevanji za globalno rešitev;

44.  ugotavlja, da so v začetni oceni učinka navedene tri možnosti davčne politike, tudi:

45.  poziva k podrobni oceni učinkov vsake izmed teh možnosti na digitalno agendo EU in enotni trg, pa tudi morebitnih trgovinskih sporov in povračilnih ukrepov drugih gospodarskih akterjev ter morebitnih učinkov prelivanja na druge gospodarske sektorje;

46.  poziva k pomembnejši vlogi Parlamenta pri zakonodajnih postopkih na področju obdavčitve; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti iz Pogodb; v zvezi s tem je seznanjen s predlaganim časovnim načrtom Komisije za uvedbo glasovanja s kvalificirano večino iz njenega sporočila z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU;

Digitalna dajatev kot lastno sredstvo EU

47.  pozdravlja medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(14), v skladu z načelom univerzalnosti ter želi spomniti na pravno zavezujočo zavezo Komisije, da do junija 2021 predstavi zakonodajni predlog o digitalnem davku EU kot viru lastnih sredstev; opozarja na pravno zavezujočo zavezo Parlamenta, Sveta in Komisije, da nemudoma sprejmejo ukrepe iz časovnega načrta, da bi ga uvedli najpozneje do 1. januarja 2023;

48.  želi spomniti, da je Parlament znova poudaril svojo zavezo uvedbi digitalnega davka EU kot vira lastnih sredstev z veliko večino v vrsti poročil in resolucij(15);

49.  poudarja, da medinstitucionalni sporazum o proračunskem sodelovanju, vključno s časovnim načrtom za uvedbo sistema lastnih virov, Svet, Parlament in Komisijo zavezuje k nepreklicni uvedbi digitalnega davka EU, ki bo v dolgoročnem proračunu EU štel za vir lastnih sredstev kot celota in bo dolgoročni stabilni vir prihodkov; poudarja, da lahko prihodki iz obdavčitve digitalnega gospodarstva v državah članicah postanejo vir lastnih sredstev in to tudi morajo postati, ne glede na to, ali so osnovna pravila določena na ravni OECD ali EU; meni, da bi morali enak pristop uporabiti tudi pri drugih prihodkih, ustvarjenih s sporazumi na ravni OECD;

50.  meni, da bi morali biti prihodki EU neločljivo povezani z odprtimi mejami enotnega trga in digitalno unijo, zato bi bila izjemno primerna in pristna osnova za vir lastnih sredstev EU; poudarja, da bi usmeritev tega novega toka javnih prihodkov v proračun EU pomagala rešiti več težavnih vprašanj, povezanih z davčno enakostjo in davčno doslednostjo;

51.  poziva k pravilom glede zasnove in izvajanja davkov, katerih namen bo zmanjšati tveganje ekonomskih posledic za državljane in potrošnike EU; je prepričan, da bi s preoblikovanjem prihodkov iz obdavčitve digitalnega gospodarstva v lastno sredstvo pripomogli k razpršitvi in porazdelitvi tovrstnih stroškov na enak način med države članice;

52.  želi spomniti, da viri lastnih sredstev, ki temeljijo na digitalnem davku EU in/ali pravilih OECD, niso uradno namenjeni za porabo v posameznem programu ali skladu ob upoštevanju načela univerzalnosti; želi spomniti, da bodo štela za splošne prihodke skupaj z drugimi novimi viri lastnih sredstev, katerih skupni znesek bi moral biti dovolj velik, da bi pokril vsaj stroške vračil instrumenta za okrevanje Next Generation EU; želi spomniti, da bodo prihodki iz novih virov lastnih sredstev, ki presegajo dejanske potrebe za vračila, še naprej preusmerjeni v proračun EU kot splošni prihodek;

53.  želi spomniti, da institucije, kot je navedeno v točki G Priloge II Medinstitucionalnega sporazuma, priznavajo, da bi morala uvedba svežnja novih virov lastnih sredstev podpirati ustrezno financiranje porabe Unije v večletnem finančnem okviru;

54.  meni, da bo prihodek iz digitalne dajatve del sklopa novih lastnih sredstev, katerih prihodki bodo vsaj zadostovali, da se prek proračuna EU krijejo prihodnji stroški vračila nepovratnih sredstev (glavnica in obresti) iz instrumenta za okrevanje, ki naj bi v povprečju znašali približno 15 milijard EUR na leto, od leta 2028 do 2058 pa največ 29,25 milijarde EUR na leto, pri čemer je treba preprečiti, da bi se zmanjšali odhodki za programe EU; ugotavlja, da se ocene prihodkov gibljejo med več milijardami in več deset milijardami evrov, odvisno od vrste dejavnikov, med drugim natančne opredelitve davčne osnove, obdavčljivega subjekta, kraja obdavčitve, izračuna in davčne stopnje, ter stopnje gospodarske rasti v zadevnih sektorjih;

55.  poudarja, da bo uvedba svežnja novih virov lastnih sredstev, kot je določeno v Medinstitucionalnem sporazumu, vključno z digitalnim davkom EU, povečala finančno avtonomijo EU in njeno zmožnost za izpolnjevanje pričakovanj njenih državljanov glede ciljev njenih strateških politik, kot so pravičen in močen enotni evropski trg, evropski zeleni dogovor, ki temelji na pravičnem prehodu, evropski steber socialnih pravic, digitalna preobrazba ter ustvarjanje dodane vrednosti EU z večjo učinkovitostjo v primerjavi z nacionalno porabo;

56.  želi spomniti, da mora prihodek iz digitalnega davka EU prispevati k vračilu sredstev instrumenta za okrevanje in k financiranju porabe za programe in sklade Unije; v zvezi s tem potrjuje, da bi moral biti delež digitalnega davka, ki ga zadržijo države članice, strogo sorazmeren s stroški, ki nastanejo pri pobiranju, in ne bi smel neupravičeno škoditi proračunu EU;

57.  poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta vključi v pripravo zakonodajnih predlogov za digitalni davek EU kot vir lastnih sredstev in spremenjeni sklep o virih lastnih sredstev, ter poziva Svet, naj predlog v skladu s časovnim načrtom hitro sprejme; spodbuja institucije, naj hitro in konstruktivno vzpostavijo reden dialog, ki je predviden in dogovorjen v časovnem načrtu za vire lastnih sredstev; poziva Evropski svet, naj podpre odločno vodilno vlogo EU v svetovnem prizadevanju za bolj pravično obdavčitev, tako da v letu 2021 naredi hitre in odločne korake v smeri uvedbe digitalnega davka kot vira lastnih sredstev; v zvezi s tem pozdravlja izjavo članov Evropskega sveta z dne 25. marca 2021, v kateri so poudarili svojo zavezanost tem prizadevanjem;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) https://www.consilium.europa.eu/media/45910/021020-euco-final-conclusions.pdf (2) https://www.consilium.europa.eu/media/45109/210720-euco-final-conclusions-en.pdf (3) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13350-2020-INIT/en/pdf (4) Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685) in Predlog direktive Sveta z dne 25. oktobra 2016 o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0683). (5) Sveženj vključuje sporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 z naslovom Čas za vzpostavitev modernega, pravičnega in učinkovitega standarda obdavčenja za digitalno gospodarstvo (COM(2018)0146), predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147), predlog direktive Sveta z dne 21. marca 2018 o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) ter priporočilo Komisije z dne 21. marca 2018 glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)1650). (6) UL C 366, 27.10.2017, str. 51. (7) UL C 101, 16.3.2018, str. 79. (8) UL C 369, 11.10.2018, str. 123. (9) UL C 108, 26.3.2021, str. 8. (10) Skupno nadaljnje ukrepanje z dne 16. marca 2016 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in na podlagi resolucij TAXE, nadaljnje ukrepanje z dne 16. novembra 2016 na podlagi resolucije TAXE2, nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočila PANA iz aprila 2018 in nadaljnje ukrepanje z dne 27. avgusta 2019 na podlagi resolucije TAX3. (11) Hadzhieva, E., ‘Impact of Digitalisation on International Tax Matters: Challenges and Remedies (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve: izzivi in rešitve), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, februar 2019. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0102. (13) The Made In America Tax Plan (Davčni načrt „Made in America“), 2021, Ministrstvo ZDA za finance, str. 12. (14) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (15) Zlasti resolucije z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije (UL C 162, 10.5.2019, str. 71) z dne 14. novembra 2018 o vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru 2021-2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor (UL C 363, 28.10.2020, str. 179), z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032), z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124) in z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020 (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206) ter zakonodajne resolucije z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o umoru Daphne Caruane Galizie in pravni državi na Malti (2021/2611(RSP))

P9_TA(2021)0148 B9-0219/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 7, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. novembra 2017(1), 28. marca 2019(2) in 16. decembra 2019(3) o pravni državi na Malti,

–  ob upoštevanju predstavitev, izmenjav mnenj in obiskov delegacij skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki so potekali od 15. novembra 2017,

–  ob upoštevanju izmenjave pisem med predsednico skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter predsednikom malteške vlade, nazadnje aprila 2021,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2293(2019) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. junija 2019 o umoru Daphne Caruane Galizie in pravni državi na Malti in širše – zagotavljanje, da pride na dan vsa resnica,

–  ob upoštevanju poročila o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije št. 2293(2019) parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki ga je 8. decembra 2020 potrdil Odbor za pravne zadeve in človekove pravice pri parlamentarni skupščini,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 8. oktobra 2020 o desetih aktih in zakonih o izvajanju zakonodajnih predlogov, ki so predmet mnenja CDL-AD(2020)006,

–  ob upoštevanja poročila Komisije o pravni državi za leto 2020,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 20. aprila 2021 Repubblika proti Il-Prim Ministru(4),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote univerzalne in skupne vsem državam članicam;

B.  ker morajo biti za Unijo in njene države članice pravna država, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati; ker ima Unija v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito skupnih vrednot, na katerih temelji;

C.  ker je Listina del primarnega prava EU; ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP);

D.  ker je neodvisnost sodstva določena v členu 19(1) PEU, členu 47 Listine in členu 6 EKČP ter je bistven pogoj demokratičnega načela delitve oblasti;

E.  ker dejstvo, da ena država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim je prostovoljno pristopila, vpliva na EU kot celoto;

F.  ker je bila 16. oktobra 2017 malteška protikorupcijska raziskovalna novinarka in blogerka Daphne Caruana Galizia umorjena v napadu z avtomobilom bombo; ker je bila tarča nadlegovanja in številnih groženj v obliki telefonskih klicev, pisem in sporočil, požgali pa so ji tudi hišo in ubili psa; ker je morilec, ki je krivdo priznal, 16. marca 2021 na sodišču pričal, da je že dve leti pred umorom Daphne Caruane Galizie obstajal ločeni načrt za njen umor s puško AK-47;

G.  ker je bilo na podlagi preiskav umorov, ki so jih ob pomoči Europola opravili malteški organi, doslej identificiranih in privedenih pred sodišče več osumljencev in eden potencialni glavni načrtovalec umora, in sicer lastnik dubajskega podjetja 17 Black Ltd. in nekdanji član upravnega odbora ElectroGas Malta Ltd., zoper katere sedaj potekajo sodni postopki; ker je bil v preiskave vključen tudi zvezni preiskovalni urad (FBI);

H.  ker iz pričanja enega od domnevnih sostorilcev in nekaterih posnetkov, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih, izhaja, da je v načrtovanje, financiranje in/ali poskus prikrivanja umora vpleten nekdanji vodja kabineta predsednika malteške vlade;

I.  ker je nekdanji vodja kabineta predsednika vlade 26. novembra 2019 odstopil, potem ko ga je policija zaslišala v zvezi z umorom Daphne Caruane Galizie; ker je bil v ločenem primeru, ki ga je raziskovala Daphne Caruana Galizia, 20. marca 2021 aretiran in obtožen pranja denarja, goljufije, korupcije in ponarejanja, tako kot tudi več njegovih poslovnih partnerjev; ker mu je bila odobrena varščina in je bil 5. aprila 2021 izpuščen iz pripora;

J.  ker je takratni malteški minister za turizem in nekdanji minister za energijo 26. novembra 2019 odstopil; ker je konzorcij preiskovalnih novinarjev objavil podrobno poročilo o poslovnih povezavah med kitajsko družino, nekdanjim ministrom za energijo ter vodjo kabineta nekdanjega predsednika vlade(5); ker je ta kitajska družina domnevno imela osrednjo vlogo v pogajanjih o 380 milijonov EUR vredni naložbi kitajske državne družbe Shanghai Electric Power v malteško državno energetsko družbo Enemalta ter je lastnica družb Dow Media Company in Macbridge, pri čemer je slednja panamskim podjetjem pod nadzorom nekdanjega ministra za energijo in vodje kabineta nekdanjega predsednika vlade nameravala plačati do 2 milijona USD; ker je Daphne Caruana Galizia raziskovala te posle, ko je bila umorjena;

K.  ker se je konec leta 2019 začela javna neodvisna preiskava umora Daphne Caruane Galizie, ki še poteka;

L.  ker je predsednik pomilostil enega od osumljencev v potekajočem sodnem postopku v zvezi z umorom Daphne Caruane Galizie zaradi sodelovanja v ločenem primeru in pričanja pod prisego; ker je ta namignil, da bi lahko bil nekdanji minister za gospodarstvo vpleten v načrt za umor novinarja in da je vladni minister, ki je še na položaju, vpleten v hudo kaznivo dejanje, kar je sprožilo špekulacije o poskusu ropa banke HSBC v Qormiju leta 2010, pri katerem je prišlo do strelskega obračuna s policijo;

M.  ker naj bi nekdanja parlamentarna sekretarka za državljanske pravice in reforme pri malteškem ministrstvu za pravosodje, enakost in upravljanje domnevno sprejela gotovino od osebe, obtožene, da je naročila umor Daphne Caruane Galizie, saj naj bi po njenih trditvah v letu 2019 posredovala pri načrtovani prodaji nepremičnine; ker do te prodaje nepremičnine sploh ni prišlo;

N.  ker še vedno obstajajo resni pomisleki glede boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu na Malti, kot je navedeno v poročilu Komisije o pravni državi za leto 2020; ker je očitno, da so obstoječi standardi preprečevanja, preiskovanja in pregona nezadostni; ker to spodkopava zaupanje državljanov v javne ustanove, kar vodi do nevarnih povezav med kriminalnimi skupinami in javnimi organi; ker k organiziranemu kriminalu največ prispeva korupcija; ker se je začel izvajati projekt strukturnih reform za odpravo vrzeli in okrepitev institucionalnega okvira za boj proti korupciji, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj in tožilstvom;

O.  ker se zoper raziskovalne, pa tudi druge novinarje, vse pogosteje vlagajo tako imenovane strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki so namenjene izključno onemogočanju njihovega dela, preprečevanju javnega nadzora in preprečevanju prevzemanja odgovornosti organov, kar negativno vpliva na svobodo medijev; ker je bilo premoženje Daphne Caruane Galizie pred njenim umorom zamrznjeno s previdnostnimi nalogi, izdanimi v povezavi s štirimi tožbami zaradi obrekovanja, ki sta jih vložila nekdanji malteški minister za gospodarstvo in njegov pomočnik; ker so bile to štiri od 42 civilnih tožb zaradi obrekovanja, ki so bile zoper njo vložene pred njeno smrtjo, med drugim pa je dve vložil tedanji predsednik vlade, dve tedanji minister za turizem, dve pa vodja kabineta tedanjega predsednika vlade;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi najnovejših razkritij v preiskavah umora Daphne Caruane Galizie, zlasti zaradi morebitne vpletenosti vladnih ministrov in političnih predstavnikov; priznava napredek, dosežen pri preiskavah umora; vendar ponovno poudarja, da se po nedavnih razkritjih porajajo nova vprašanja o tej zadevi in povezanih preiskavah;

2.  malteško vlado poziva, naj uporabi vsa potrebna sredstva, da bi pred sodišče privedli ne le vse vpletene v umor Daphne Caruane Galizie, temveč tudi vse vpletene v druge zadeve, o katerih poteka preiskava ali se o njih poroča in ki jih je razkrila, preden je bila umorjena; meni, da je bilo delo Daphne Caruane Galizie bistvenega pomena za razkritje korupcije na Malti in da nedavni napredek pri s tem povezanih preiskavah potrjuje izjemen pomen neodvisnih medijev in dejavne civilne družbe kot temeljnih stebrov pravosodja, demokracije in pravne države;

3.  ponovno poziva k celovitemu in stalnemu sodelovanju Europola pri vseh vidikih preiskave umora in vseh drugih preiskavah, povezanih s tem; poziva, naj se to sodelovanje okrepi, saj prinaša rezultate;

4.  pozdravlja nadaljevanje javne neodvisne preiskave umora Daphne Caruane Galizie; poziva malteško vlado in pristojne organe, naj v celoti izvajajo vsa priporočila, ki izhajajo iz preiskave;

5.  je zaskrbljen nad tem, da je bila pri sojenju za umor večkrat ponujena in odobrena predsedniška pomilostitev; poudarja, da bi bilo treba zelo skrbno oceniti pričanja v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji in se jih ne bi smelo uporabljati v izogib zadostitvi pravice za umor; ugotavlja pa, da je bil eden osumljenec za naročilo umora novembra 2019 aretiran tudi s pomočjo predsedniške pomilostitve in sporazuma o priznanju krivde;

6.  priznava, da je bil kljub veliki zamudi dosežen napredek v nekaterih preiskavah povezanih primerov pranja denarja in korupcije, zlasti v zvezi z nekdanjim vodjem kabineta predsednika vlade; vendar poudarja, da so se pri najnovejših pričanjih in razkritjih pokazala nova sumljiva dejstva in morebitna kazniva dejanja, zato malteške oblasti poziva, naj nemudoma začnejo in izpeljejo preiskave tudi o teh primerih, vključno z morebitnimi poskusi javnih uradnikov, da bi prikrili dokaze in ovirali preiskave in sodne postopke;

7.  meni, da bi bilo treba vse obtožbe o korupciji in goljufijah, zlasti na visoki politični ravni in tudi v zvezi z morebitno vpletenostjo tujih akterjev, preiskati in sodno preganjati z ustrezno strogostjo in na ustrezni ravni; se sprašuje, ali je primerno, da obtožbe proti nekdanji parlamentarni sekretarki za državljanske pravice in reforme preiskuje le komisar za standarde v javnem življenju;

8.  poudarja, da mora malteška vlada kot največjo prednostno nalogo obravnavati boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in ustrahovanju novinarjev;

9.  je seznanjen, da je Sodišče EU v sodbi z dne 20. aprila 2021 ugotovilo, da so določbe o imenovanju sodnikov, uvedene z malteško ustavno reformo leta 2016, okrepile neodvisnost sodstva in so zato skladne s pravom EU;

10.  globoko obžaluje, da je razvoj dogodkov na Malti skozi leta privedel do resnih in stalnih groženj za pravno državo, demokracijo in temeljne pravice in pod vprašaj postavil svobodo medijev, neodvisnost organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in sodstva od političnega vmešavanja ter svobodo mirnega zbiranja; meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti ustavna jamstva glede delitve oblasti; ugotavlja, da je malteška vlada izvedla nekatera priporočila Komisije, Sveta Evrope in Beneške komisije in tako dosegla napredek na področju pravne države; spodbuja malteško vlado, naj si še naprej prizadeva za okrepitev svojih institucij;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi nekaterih ugotovitev Komisije v poročilu o pravni državi za leto 2020 v zvezi z Malto, zlasti zaradi „globoko zasidrane korupcije“; kljub temu pozdravlja začetek izvajanja strukturnih reform; ponovno poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja in postopke, da bi zagotovila popolno skladnost z zakonodajo EU v zvezi z učinkovitim delovanjem pravosodnih sistemov, bojem proti pranju denarja, bančnim nadzorom, javnimi naročili ter urbanističnim načrtovanjem in razvojem;

12.  ponovno poziva malteške oblasti, naj v celoti izvajajo vsa neupoštevana priporočila parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Beneške komisije, Skupine držav proti korupciji (GRECO) in Odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (Moneyval); meni, da bi bilo treba priporočila v zvezi z nacionalnim parlamentom in poslanci, učinkom sodb ustavnega sodišča in specializiranimi sodišči ustrezno izvajati; poziva malteške oblasti, naj Beneško komisijo zaprosijo za mnenje o skladnosti z njenimi priporočili; si pridržuje pravico, da sam vloži to zahtevo v skladu s členom 3(2) statuta Beneške komisije in odstavkom 28 Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo;

13.  priznava, da je umor Daphne Caruane Galizie sprožil reforme za izboljšanje zaščite novinarjev in svobode medijev; poudarja pa, da bi morale malteške oblasti sprejeti še več dokazljivih ukrepov, in sicer dolgoročne zakonodajne in politične ukrepe, s katerimi bi na Malti zagotovili ugodno okolje za kritično in neodvisno novinarstvo ter odgovornost politikov in uradnikov, zlasti kar zadeva preprečevanje in sankcioniranje groženj, nadlegovanja, ustrahovanja in razčlovečenja novinarjev tako javno kot na spletu; poziva malteško vlado, naj obravnava obstoječe pomisleke v zvezi s svobodo medijev in neodvisnostjo medijskih regulatorjev ter javnih in zasebnih medijev od političnega vmešavanja ter vse pogostejšo uporabo sovražnega govora v družbenih medijih;

14.  je globoko zaskrbljen zaradi škodljivega vpliva shem državljanstva in prebivanja na celovitost državljanstva EU; opozarja na nedavna razkritja v zvezi s prizanesljivo razlago zahtev glede prebivališča za naturalizacijo ter vlogo posrednikov in vključenosti javnih uslužbencev; ponovno poziva malteške oblasti, naj zagotovijo preglednost in naj, namesto da sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje spreminjajo, te raje ukinejo; poziva Komisijo, naj čim prej poda obrazloženo mnenje o zadevnem postopku za ugotavljanje kršitev;

15.  opozarja, da je zaščita raziskovalnih novinarjev in žvižgačev življenjsko pomembna za družbo; ugotavlja, da imajo mednarodne in malteške organizacije civilne družbe ter novinarji ključno vlogo pri nadaljevanju dela, ki ga je začela Daphne Caruana Galizia; poziva malteške oblasti, naj za vsako ceno in vedno zagotavljajo osebno varnost, preživetje in s tem neodvisnost novinarjev in žvižgačev; poziva malteške oblasti, naj začnejo hitro izvajati Direktivo (EU) 2019/1937(6);

16.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo EU proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, da bi novinarje zaščitili pred izčrpavajočimi tožbami; poziva malteške oblasti, naj medtem sprejmejo nacionalno zakonodajo o strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti; poudarja, da bi moralo biti raziskovalno novinarstvo, ki se bori proti korupciji in nepravilnostim, še posebej priznano in bi moralo prejemati finančno ali fiskalno podporo za svoje delovanje v javno dobro; poudarja, da so potrebni mehanizmi za hitro odzivanje na kršitve svobode tiska in medijev ter sklad za čezmejno raziskovalno novinarstvo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in predsedniku Republike Malte.

(1) UL C 356, 4.10.2018, str. 29. (2) UL C 108, 26.3.2021, str. 107. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0103. (4) Sodba z dne 20. aprila 2021, Repubblika proti Il-Prim Ministru, C-896/19, ECLI:EU:C:2021:311. (5) „Special Report: Money trail from Daphne murder probe stretches to China“ (Posebno poročilo: Denarna sled preiskave umora Daphne Caruane Galizie vodi na Kitajsko), Reuters, 29. marca 2021. (6) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Unije Boj proti goljufijam in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 250/2014 (05330/1/2021 – C9-0108/2021 – 2018/0211(COD))

P9_TA(2021)0149 A9-0126/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05330/1/2021 – C9-0108/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije (COM(2021)0149),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0386),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za proračunski nadzor (A9‑0126/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, 12.2.2019, P8_TA(2019)0068.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (prenovitev) (12262/1/2020 – C9-0011/2021 – 2017/0237(COD))

P9_TA(2021)0150 A9-0045/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (12262/1/2020 – C9-0011/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0548),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A9-0045/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 66. (2) UL C 363, 28.10.2020, str. 296.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (06748/1/2020 – C9-0112/2021 – 2018/0254(COD))

P9_TA(2021)0151 A9-0120/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06748/1/2020 – C9‑0112/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9‑0120/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 75. (2) Sprejeta besedila, 18.4.2019, P8_TA(2019)0430.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (06789/1/2020 – C9-0109/2021 – 2018/0227(COD))

P9_TA(2021)0152 A9-0119/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06789/1/2020 – C9‑0109/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0434),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9‑0119/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 292. (2) UL C 86, 7.3.2019, str. 272. (3) Sprejeta besedila, 17.4.2019, P8_TA(2019)0403.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (06077/1/2020 – C9-0110/2021 – 2018/0209(COD))

P9_TA(2021)0153 A9-0130/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06077/1/2020 – C9-0110/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0385),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0130/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 226. (2) UL C 461, 21.12.2018, str. 156. (3) Sprejeta besedila, 17.4.2019, P8_TA(2019)0405.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 389/2012 o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronskih evidenc (COM(2021)0028 – C9-0016/2021 – 2021/0015(CNS))

P9_TA(2021)0154 A9-0121/2021

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0028),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0016/2021),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0121/2021),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o pandemiji covida-19 v Latinski Ameriki (2021/2645(RSP))

P9_TA(2021)0155 RC-B9-0239/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju izjave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z dne 11. marca 2020 o razglasitvi pandemije covida-19,

–  ob upoštevanju izjave WHO z dne 30. januarja 2020, da izbruh covida-19 pomeni izredne razmere svetovnih razsežnosti na področju javnega zdravja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o vplivu ukrepov proti covidu-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke z naslovom „Dejavnosti EIB v letu 2020 – Latinska Amerika in Karibi“,

–  ob upoštevanju poročil, ki jih je objavila Panameriška zdravstvena organizacija,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz novembra 2020 o covidu-19 v Latinski Ameriki in na Karibih: pregled vladnih odzivov na krizo,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. aprila 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo covida-19 (JOIN(2020)0011),

–  ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 16. septembra 2020 o stanju v Uniji,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Josepa Borrella v imenu Evropske unije o človekovih pravicah med pandemijo koronavirusa z dne 5. maja 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2020 o svetovnem odzivu „ekipe Evropa“ na covid-19,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17.–21. julija 2020 o načrtu za okrevanje in večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. julija 2020 o prednostnih nalogah EU v okviru Združenih narodov in za 75. zasedanje generalne skupščine OZN z naslovom „Zavzemanje za multilateralizem ter močno in učinkovito OZN, ki prinaša koristi vsem“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o zunanjepolitičnih posledicah pandemije covida-19(2),

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) z dne 5. novembra 2020 o celoviti dvoregijski strategiji EU-LAC za blažitev posledic pandemije covida-19,

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupščine EuroLat z dne 30. marca 2020 o pandemiji covida-19,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo covida-19 in njenimi posledicami(3),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropske službe za zunanje delovanje z dne 14. decembra 2020 po neformalnem ministrskem srečanju držav EU27, Latinske Amerike in Karibov,

–  ob upoštevanju socialnega pregleda za Latinsko Ameriko in Karibe za leto 2020, ki ga je leta 2021 objavila Ekonomska komisija za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC),

–  ob upoštevanju 27. ibersko-ameriškega vrha vodij držav in vlad, ki je potekal 21. aprila 2021 v Andori, in izjave, ki je bila sprejeta na njem,

–  ob upoštevanju letnih poročil Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0204/2020),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah , deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 2007 in Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, ki je bila sprejeta 27. junija 1989,

–  ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet iz marca 2020 o odpravi sankcij proti državam v boju proti pandemiji,

–  ob upoštevanju predstavitve visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v Fiocruzu 15. aprila 2021,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, kot jo je sprejela generalna skupščina OZN 25. septembra 2015, in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 144(5) in člena 132(4) Poslovnika,

A.  ker so odnosi EU z Latinsko Ameriko in Karibi strateškega in ključnega pomena; ker je Latinska Amerika ena izmed regij, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela; ker v Latinski Ameriki prebiva 8,4 % svetovnega prebivalstva, do zdaj pa je prispevala več kot petino svetovnih smrtnih žrtev zaradi koronavirusa;

B.  ker je bil odziv na pandemijo covida-19 po svetu zelo različen, tudi po Latinski Ameriki; ker so vse države razglasile izredno stanje;

C.  ker je treba najprej povrniti zaupanje v to, da lahko multilateralne institucije poiščejo rešitve na svetovni ravni, s pospešitvijo razprav v Svetovni trgovinski organizaciji o trgovinski in zdravstveni pobudi za covid-19 in povezanih zdravstvenih proizvodih;

D.  ker uničujoče posledice pandemije covida-19 na obeh straneh Atlantika zahtevajo tesno sodelovanje med Svetovno trgovinsko organizacijo, WHO, institucijami OZN in Svetovno banko, saj je to nujno za spopadanje s krizo in za solidarnost; ker je potreben usklajen pristop na svetovni ravni, da se bo mogoče soočiti z velikimi izzivi trajnostnega, zelenega in digitalnega okrevanja, ki bo vključujoče, pravično in odporno;

E.  ker so se zaradi učinkov pandemije in ukrepov v odgovor nanjo povečale likvidnostne potrebe držav v tej regiji v izrednih razmerah; ker so ti dejavniki povzročili povečanje dolga in ker se vlade soočajo z večjimi javnimi izdatki ter obstaja tveganje, da dolga ne bodo mogle odplačevati; ker je treba večjo dostopnost likvidnosti in zmanjšanje dolga povezati s srednje- in dolgoročnimi razvojnimi cilji in s tem s pobudami za boljo prihodnost;

F.  ker je bilo prek pobude COVAX, ki jo usklajujejo Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo (GAVI), Koalicija za inovacije za pripravljenost na epidemije (CEPI) in Svetovna zdravstvena organizacija, doslej uporabljenih približno 38 milijonov odmerkov; ker je očitno treba povečati proizvodne in distribucijske zmogljivosti pobude COVAX;

G.  ker je bilo v prvo razdeljevanje cepiv prek pobude COVAX vključenih 31 latinskoameriških in karibskih držav, ki naj bi v prihodnjih mesecih prejele več kot 27 milijonov odmerkov cepiva;

H.  ker je cilj pobude COVAX spodbuditi in zagotoviti dostopnost varnih, visokokakovostnih, učinkovitih in cenovno sprejemljivih cepiv po vsem svetu; poudarja, da je bilo prek pobude COVAX v letu 2021 zagotovljeno cepivo za samo 20 % svetovnega prebivalstva, zato je treba tako v Evropi kot v Latinski Ameriki povečati proizvodnjo in izboljšati distribucijo;

I.  ker je Latinska Amerika v leto 2020 vstopila kot regija z največjimi razlikami na svetu, ki so se med pandemijo še povečale; ker je število revnih ljudi do leta 2020 doseglo 209 milijonov, kar pomeni, da se je povečalo za 22 milijonov, medtem ko se je število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, povečalo za 8 milijonov in znaša 78 milijonov; ker se je indeks neenakosti v tej regiji poslabšal, skupaj s stopnjo zaposlenosti in stopnjo udeležbe na trgu dela, zlasti med ženskami, zaradi pandemije covida-19 in kljub izrednim ukrepom socialnega varstva, ki so jih države sprejele, da bi ta pojav omejile;

J.  ker je covid-19 nesorazmerno prizadel države z nizkimi in srednjimi dohodki ter države v razvoju, pa tudi ranljive skupine, med drugim ženske in dekleta, starejše, manjšine in domorodne skupnosti, izničil je zdravstvene in razvojne dosežke ter s tem upočasnil uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

K.  ker je kriza zaradi pandemije covida-19 še povečala neenakost spolov; ker ima Latinska Amerika eno najvišjih stopenj nasilja na podlagi spola na svetu, ki je med pandemijo še narasla, saj so bili zaradi karantene nasilje v družini, posilstva in femicidi še pogostejši; ker spolno in reproduktivno zdravje med pandemijo ni bilo na prednostnem seznamu, zaradi česar je resno ovirana pravica do zdravja, življenja žensk in deklet v tej regiji pa so ogrožena;

L.  ker je covid-19 močno prizadel domorodna ljudstva, ki nimajo na voljo čiste vode, komunalnih storitev, zdravstvenega varstva, socialnih prejemkov, pa tudi ne ustreznih mehanizmov, s katerimi bi uveljavljali pravico do zdravja in preživljanja;

M.  ker je bila v nekaterih latinskoameriških državah pandemija covida-19 podobno kot v drugih delih sveta izkoriščena kot pretveza za zatiranje in nesorazmerno omejevanje politične opozicije ter zbiranja in dejavnosti civilne družbe; ker so vladni ukrepi pogosto spodkopavali vse temeljne človekove pravice, vključno z državljanskimi, političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi pravicami ljudi v najbolj negotovem položaju; ker so omejitve zaradi covida-19 vplivale tudi na svobodo izražanja;

N.  ker je delo novinarjev v tej regiji postalo težje zaradi ukrepov proti pandemiji covida-19, namreč zaradi omejenega fizičnega dostopa in stikov z javnimi organi, zlasti pa je bila prizadeta njihova vloga v boju proti zelo razširjenim dezinformacijam; ker so spletne dezinformacije, lažne novice in psevdoznanost – Svetovna zdravstvena organizacija jih je poimenovala kar „infodemija“ – veliko prispevale k razmahu pandemije v Latinski Ameriki; ker konkretni primeri segajo od mazaških in čudežnih „zdravil“ za covid-19 do političnih napadov in sovražnih kampanj zoper določene skupnosti in manjšine; ker so družbeni mediji odigrali odločilno vlogo pri širjenju dezinformacij in psevdoznanosti;

O.  ker so bile zlasti nekatere vlade tarča kritik zaradi nevarnih političnih odločitev o pandemiji covida-19, saj so se upirale regionalnih in lokalnim zdravstvenim pobudam, med drugim grozile, da bodo z vojsko preprečile lokalno ustavitev javnega življenja in omejevalne ukrepe, prav tako pa niso upoštevale niti glavnih smernic in dobre prakse WHO za obvladovanje pandemije niti znanstvenih smernic za javno zdravje;

1.  znova izraža globoko zaskrbljenost zaradi uničujočih posledic pandemije covida-19 tako v Evropi kot v Latinski Ameriki in solidarnost z vsemi žrtvami in njihovimi družinami, pa tudi z vsemi tistimi, ki jih je prizadela zdravstvena, gospodarska ali socialna kriza;

2.  je zelo hvaležen zdravstvenim delavcem v regiji za delo pod velikim pritiskom in ob tveganju okužbe s koronavirusom;

3.  poziva vlade obeh regij, institucije EU in latinskoameriške povezovalne organe, naj poglobijo sodelovanje med regijama, izboljšajo pripravljenost in zmogljivosti za odzivanje, zaščito dohodkov in dostopnost osnovnega zdravstvenega varstva ter učinkovito izvajajo obsežne načrte cepljenja;

4.  poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z oblastmi latinskoameriških držav v stiski in naj v boju proti pandemiji uporabijo mehanizem EU za civilno zaščito in drugo solidarnostno financiranje, predvideno v večletnem finančnem okviru 2021–2027; poziva Komisijo, naj s sredstvi programa Obzorje Evropa ter drugih programov in skladov EU podpre znanstveno sodelovanje med latinskoameriškimi državami in EU na področju zdravstva in inovacij; pozdravlja nove pobude za regionalno zdravstveno sodelovanje, na primer ustanovitev nadnacionalnega inštituta za nalezljive bolezni;

5.  poziva vse države in vlade, naj vsem prebivalcem brez nepotrebnega odlašanja ponudijo brezplačna cepiva, poskrbijo, da bodo zaloge cepiva zadostovale, se zavzamejo za enakopraven dostop do njih in čim bolj pospešijo kampanje cepljenja, ki so se že začele; v ta namen predlaga izboljšave regionalnih in/ali podregionalnih usklajevalnih mehanizmov, da bi racionalizirali nakup in distribucijo cepiv in pospešili raziskave, ki bodo prispevale k njihovemu razvoju in proizvodnji;

6.  poziva mednarodno skupnost, naj naredi več, da bi povečala distribucijske zmogljivosti pobude COVAX in podprla polno financiranje vnaprejšnje tržne zaveze pobude COVAX;

7.  priznava, da imajo EU in njene države članice vodilno vlogo pri zagotavljanju pravičnega in enakopravnega dostopa do varnih in učinkovitih cepiv v državah z nizkimi in srednjimi dohodki prek mehanizma COVAX in da so nedavno napovedale, da bodo prispevale dodatnih 500 milijonov EUR, kar pomeni, da bo finančni prispevek EU v COVAX dosegel 1 milijardo EUR v neposrednih nepovratnih sredstvih in jamstvih; ugotavlja, da so se Komisija, Evropska investicijska banka in države članice EU zavezale, da bodo v instrument COVAX prispevale več kot 2,2 milijarde EUR, kar pomeni, da je EU ena glavnih donatorjev;

8.  poziva latinskoameriške države, naj cepivo ponudijo vsem, ne glede na njihov migrantski status, naj nemudoma ukrepajo in izboljšajo distribucijo cepiva, med drugim za migrante z neurejenim statusom in begunce, pa tudi delavce v neformalnih sektorjih in tiste, ki živijo v nezakonito postavljenih bivališčih, tistim, ki nimajo osebnega dokumenta, pa omogočijo, da se prijavijo za cepljenje brez upravnih ovir; izreka pohvalo za ukrepe, kot je začasna zaščita za venezuelske migrante v Kolumbiji ali operacija sprejema in premeščanja v Braziliji;

9.  je seznanjen, da ima po podatkih WHO več držav v regiji potencialne zmogljivosti za proizvodnjo cepiva proti covidu-19, ki bi jih bilo mogoče v primeru prenosa tehnologije nadgraditi;

10.  poziva vlade, naj pri izvajanju ukrepov proti širjenju pandemije covida-19 zagotovijo najvišjo raven spoštovanja človekovih pravic; poziva, naj bodo ukrepi za odzivanje na izredne zdravstvene razmere sorazmerni, potrebni in nediskriminirajoči; obsoja represivne ukrepe, sprejete med pandemijo, hude kršitve človekovih pravic in zlorabe prebivalstva, vključno s pretirano uporabo sile državnih in varnostnih sil;

11.  poziva vse deležnike, naj pospešijo boj proti spletnim dezinformacijam, lažnim novicam in psevdoznanosti; poziva vlade obeh regij in mednarodne organizacije, naj v sodelovanju s spletnimi platformami poiščejo učinkovite rešitve za boj proti „infodemiji“; pozdravlja vzpostavitev spletišča PortalCheck.org za Latinsko Ameriko in Karibe, ki ga podpira Evropska unija in kjer so objavljeni viri za preverjanje dezinformacij o covidu-19; ugotavlja pa, da vlade boja proti dezinformacijam ne bi smele izkoriščati za zatiranje političnega govora in omejevanje temeljnih svoboščin državljanov;

12.  poziva Komisijo in ESZD, naj se posebej posvetita prenosu znanja ter načrtovanju in izvajanju odzivanja na krize na osnovi obstoječih zakonodajnih predlogov EU, kot je uredba o čezmejnih zdravstvenih tveganjih, da bi se latinskoameriškim državam pomagale bolje pripraviti na prihodnje pandemije;

13.  obžaluje, da je bila pandemija covida-19 močno spolitizirana, vključno z retoriko zanikanja in omalovaževanja resnosti situacije s strani nekaterih vodij držav in vlad, in poziva politične voditelje, naj ravnajo odgovorno, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje; meni, da so dezinformacijske kampanje o pandemiji skrb zbujajoče, in poziva oblasti, naj identificirajo in sodno preganjajo storilce takšnih dejanj;

14.  poziva EU in njene države članice ter vse latinskoameriške države, naj podprejo obsežno izdajo posebnih pravic črpanja iz Mednarodnega denarnega sklada, da bi se na najcenejši način povečala likvidnost držav iz te regije in da bi podprli razširitev pobude za začasno opustitev dolžniških obveznosti držav s srednjimi prihodki do držav G20;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter oblastem in parlamentom latinskoameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0307. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0322. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o Boliviji in aretaciji nekdanje predsednice Jeanine Añez ter drugih uradnikov (2021/2646(RSP))

P9_TA(2021)0156 RC-B9-0244/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o razmerah v Boliviji(1),

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je v imenu Evropske unije 23. oktobra 2020 o splošnih volitvah v Boliviji podal podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in izjave, ki jo je 14. marca 2021 o zadnjih dogodkih v Boliviji podal njegov uradni govorec,

–  ob upoštevanju sporočila Medameriške komisije za človekove pravice za javnost s 16. marca 2021 o spoštovanju medameriških standardov za dolžno pravno postopanje in dostop do sodnega varstva v Boliviji;

–  ob upoštevanju izjave o Boliviji, ki jo je 13. marca 2021 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov,

–  ob upoštevanju izjav, ki jih je 15. in 17. marca 2021 o razmerah v Boliviji podal generalni sekretariat Organizacije ameriških držav,

–  ob upoštevanju bolivijske politične ustave,

–  ob upoštevanju Ameriške konvencije o človekovih pravicah (Pakt iz San Joséja),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so politične in socialne razmere v Boliviji po predsedniških volitvah 20. oktobra 2019 še vedno zelo zaskrbljujoče; ker je v pogostih in nasilnih protestih umrlo najmanj 35 ljudi, 833 je bilo ranjenih, številni drugi pa so bili pridržani v nasprotju s pravili dolžnega pravnega postopanja, hkrati pa se poroča o pogostih kršitvah in zlorabah človekovih pravic; ker je predsednik Evo Morales odstopil s položaja predsednika in zapustil državo; ker je zaradi številnih odstopov nastopila vladna praznina, druga podpredsednica senata Jeanine Añez pa je v skladu z ustavo prevzela začasno predsedovanje; ker je začasno njeno predsedovanje potrdilo Večnacionalno ustavno sodišče Bolivije;

B.  ker so Jeanine Ánez in začasni organi v skladu s svojim ustavnim mandatom sprejeli potrebne ukrepe za organizacijo novih demokratičnih, vključujočih, preglednih in poštenih volitev, ki so potekale oktobra 2020 kljub izzivom covida-19; ker je bil za predsednika izvoljen Luis Arce iz stranke MAS in sta njegovo izvolitev priznali tudi Jeanine Áñez in mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, s čimer je bil omogočen pregleden in miren prenos oblasti;

C.  ker so zadnjih mesecih potrdili, da je bilo več sojenj podpornikom MAS preklicanih ali opuščenih, obenem pa so se okrepile grožnje s sodnim pregonom politikov, ki vladi stranke MAS nasprotujejo; ker je Večnacionalna skupščina 18. februarja 2021 potrdila nedoločni vrhovni odlok št. 4461 o splošni amnestiji in pomilostitvi podpornikov vlade predsednika Luisa Arceja, ki so jih med administracijo Jeanine Áñez kazensko preganjali zaradi kaznivih dejanj, povezanih s „politično krizo“, ki je nastopila oktobra 2019;

D.  ker so bili Jeanine Áñez, dva od njenih ministrov, nekdanji minister za energijo Rodrigo Guzmán in nekdanji minister za pravosodje Álvaro Coimbra ter drugi posamezniki, ki so v obdobju od 2019 do 2020 sestavljali začasno vlado, 13. marca 2021 pridržani zaradi terorizma, upora in zarote in so jih tožilci obdolžili sodelovanja pri državnem udaru v letu 2019; ker je bil njihov pripor podaljšan na šest mesecev, nekdanjo predsednico Añezovo pa čaka zaporna kazen 24 let, če bo obsojena; ker se pripravlja nalog za prijetje treh drugih nekdanjih ministrov; ker so nekdanji predsednici med pridržanjem sprva odrekli zdravstveno pomoč;

E.  ker so tožilci vložili obtožnico na podlagi pritožbe nekdanjega člana kongresa stranke MAS, v kateri navajajo, da so omenjeni posamezniki spodbujali, vodili, bili člani in podpirali organizacije, katerih cilj je bil razbiti ustavni red Bolivije; ker so tožilci Jeanine Áñez obtožili kot začasno predsednico, ne kot civilno osebo ali v kateri koli drugi javni funkciji; ker členi 159(11), 160(6), 161(7) in 184(4) ustave iz leta 2009 in zakon z dne 8. oktobra 2010 določajo poseben postopek za sojenje predsedniku, podpredsedniku in visokim uradnikom različnih sodnih teles; ker sodni postopek zoper predsednico Jeanine Áñez, ki mu sledi tožilstvo, ni v skladu z bolivijskim ustavnim pravom; ker se zdijo dokazi v spremni dokumentaciji nejasni;

F.  ker osebe, obdolžene teh kaznivih dejanj, trdijo, da jih preganjajo; ker doslej aretirani posamezniki trdijo, da niso bili ustrezno obveščeni o obtožbah, čeprav je generalni državni tožilec poudaril, da so bili nalogi za prijetje izdani v skladu z zakonom in brez kršitve pravic pridržanih oseb; ker se je urad varuha človekovih pravic odločil, da bo spremljal ravnanje bolivijske policije in državnega tožilstva, da bi zagotovil spoštovanje dolžnega pravnega postopanja in pravico aretiranih posameznikov do obrambe;

G.  ker člen 3 Medameriške demokratične listine določa, da sta delitev in neodvisnost javnih oblasti bistveni prvini predstavniške demokracije; ker člen 8 Pakta iz San Joséja poudarja pravna jamstva in dolžno pravno postopanje; ker je več mednarodnih organizacij izrazilo zaskrbljenost zaradi zlorabe sodnih mehanizmov v Boliviji in dejstva, da vladajoča stranka te mehanizme vse pogosteje uporablja kot represivne instrumente; ker je novoizvoljeni predsednik Luis Arce obljubil, da med njegovo vlado ne bo političnega pritiska na tožilce in sodnike;

H.  ker je verodostojnost bolivijskega pravosodnega sistema omajana zaradi stalnega poročanja o premajhni neodvisnosti, razširjenem političnem vmešavanju in korupciji;

I.  ker je Medameriška komisija za človekove pravice poudarila, da nekateri bolivijski protiteroristični zakoni kršijo načelo zakonitosti, ker med drugim vključujejo obsežno opredelitev terorizma, ki je neizogibno preširoka ali nejasna; ker bi morale države pri opredeljevanju kaznivih dejanj spoštovati načelo zakonitosti; ker Večnacionalno ustavno sodišče še ni rešilo pritožb, ki so bile na tem sodišču vložene z zahtevo, da se člen 123 kazenskega zakonika o kaznivem dejanju upora in člen 133 kazenskega zakonika o terorizmu razglasita za neustavna, ker domnevno kršita Ameriško konvencijo o človekovih pravicah in bolivijsko ustavo;

J.  ker je EU dolgoletna partnerica Bolivije in bi morala še naprej podpirati njene demokratične institucije, krepitev pravne države, človekove pravice ter njen gospodarski in družbeni razvoj; ker je imela EU pomembno vlogo posrednice pri umirjanju razmer v državi v letih 2019 in 2020 ter pri podpori volitvam;

1.  odločno obsoja samovoljno in nezakonito pridržanje nekdanje začasne predsednice Jeanine Áñez, dveh njenih ministrov in drugih političnih zapornikov; poziva bolivijske oblasti, naj jih nemudoma izpustijo in umaknejo politično motivirane obtožbe proti njim; poziva k preglednemu in nepristranskemu sojenju brez političnega pritiska, oblasti pa naj jim zagotovijo vso zdravstveno pomoč, ki jo potrebujejo za boljše počutje;

2.  poudarja, da je nekdanja predsednica Jeanine Áñez izpolnila dolžnost, ki jo je imela kot druga podpredsednica senata, da v skladu z bolivijsko ustavo zapolni predsedniško praznino, ki je nastala, ko je nekdanji predsednik Evo Morales odstopil, potem ko je prišlo zaradi poskusa volilne prevare do nasilnih izgredov; poudarja, da je Večnacionalno ustavno sodišče v Boliviji potrdilo prenos pristojnosti na Jeanine Áñez; ugotavlja, da so volitve 18. oktobra 2020 potekale brez incidentov in z vsemi demokratičnimi jamstvi;

3.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja neodvisnosti in nepristranskosti bolivijskega pravosodnega sistema ter razširjenosti strukturnih težav; ugotavlja, da je zaradi premajhne neodvisnosti težje dostopati do sodnega varstva in je zaupanje državljanov v nacionalni pravosodni sistem v splošnem manjše; obsoja politični pritisk na sodstvo, naj preganja politične nasprotnike, in poudarja, da je treba ohraniti jamstva za dolžno pravno postopanje in preprečiti vsakršen političen pritisk na sodstvo; poudarja, da si žrtve zaslužijo resnično, nepristransko sojenje in da bi morali odgovorni prevzeti odgovornost, ne da bi zanje zaradi političnega prepričanja veljala amnestija ali pomilostitev; poziva k popolnemu spoštovanju neodvisnosti vej oblasti in popolni preglednosti vseh sodnih postopkov;

4.  poudarja, da je treba pri vseh sodnih postopkih v celoti spoštovati načelo dolžnega pravnega postopanja, ki je zapisano v mednarodnem pravu; poudarja, da bi morali postopki določati sodna jamstva ter zagotavljati sodno varstvo in dostop do sodišč v okviru neodvisnega in nepristranskega pravosodnega sistema, v katerega se druge državne institucije ne bi vmešavale;

5.  poziva Bolivijo, naj nemudoma izvede strukturne spremembe in reforme pravosodnega sistema, zlasti njegove sestave, da bi zagotovila pošteno in verodostojno sojenje, nepristranskost in dolžno pravno postopanje; poziva bolivijsko vlado, naj obravnava korupcijo, ki je v državi zelo razširjena; poziva jo tudi, naj spremeni člene kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih upora in terorizma, ki vsebujejo preširoko opredelitev terorizma in zato lahko povzročijo kršitev načel zakonitosti in sorazmernosti;

6.  poziva urad bolivijskega državnega tožilstva, naj ponovno začne preiskovati domnevo, da je Moralesova vlada z nezakonitimi plačili nakazala 1,6 milijona USD javnih sredstev svetovalnemu podjetju Neurona;

7.  želi opomniti, da so za spodbujanje demokratičnih vrednot, pravne države in spoštovanja človekovih pravic nujno potrebni boljši in učinkoviti načini za dialog v okviru bolivijskih institucij; poziva bolivijske oblasti, naj vodijo proces sprave, da zmanjšajo napetosti in sovražnosti, ki prikrito tlijo v bolivijski družbi;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi dramatičnih družbenih in političnih razmer, ki se v Boliviji pojavljajo in zaostrujejo od leta 2019, in globoko obžaluje tragedijo, ki je z vseh strani prizadela vse žrtve nemirov v Boliviji; poudarja, da je nujno ohraniti povsem zakonito večetničnost in večjezičnost države; poziva Bolivijo k strukturnim spremembam in reformam, tudi k imenovanju neodvisnega in nepristranskega varuha človekovih pravic, da odpravi temeljne vzroke kriz, ki so se v državi razplamtele;

9.  meni, da bi morali EU in Bolivija nadaljevati in povečati zavezanost in dialog v okviru pogajanj o GSP+, saj je Bolivija edina država Andske skupnosti, ki še ni sklenila sporazuma z EU; meni, da bi morala EU Bolivijo še naprej podpirati in biti pripravljena na nadaljnje sodelovanje, če bodo sprejeti jasni ukrepi za izboljšanje razmer in se bodo spoštovali demokracija, pravna država in človekove pravice;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, bolivijski vladi, Večnacionalnemu ustavnemu sodišču Bolivije, Organizaciji ameriških držav, Medameriški komisiji za človekove pravice, Andskemu parlamentu in Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter Visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0077.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o zakonu o bogokletstvu v Pakistanu, zlasti primeru Šagufte Kavzar in Šafkata Emanuela (2021/2647(RSP))

P9_TA(2021)0157 RC-B9-0254/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Pakistanu, zlasti z dne 20. maja 2010 o verski svobodi v Pakistanu(1), z dne 10. oktobra 2013 o nedavnih primerih preganjanja kristjanov in nasilja nad njimi, zlasti v Maluli (Sirija) in Pešavarju (Pakistan) in o primeru pastorja Saida Abedinija (Iran)(2), z dne 17. aprila 2014 o Pakistanu: nedavni primeri preganjanja(3), z dne 27. novembra 2014 o pakistanskih zakonih proti bogokletstvu(4) ter z dne 15. junija 2017 o Pakistanu, zlasti položaju zagovornikov človekovih pravic in smrtni kazni(5),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, zlasti njegovih členov 6, 18 in 19,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju ugotovitev uradnega govorca visoke komisarke OZN za človekove pravice Ruperta Colvilla, zlasti njegovih izjav za medije z dne 8. septembra 2020 o Pakistanu,

–  ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Pakistanu,

–  ob upoštevanju načrta strateškega sodelovanja med EU in Pakistanom iz leta 2019, ki uvaja dogovorjeno osnovo za vzajemno sodelovanje o prednostnih nalogah, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje in človekove pravice,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja;

–  ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. februarja 2020 o splošni shemi preferencialov za obdobje 2018–2019 (JOIN(2020)0003) in zlasti ustrezne ocene Pakistana v okviru posebnega spodbujevalnega režima EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) (SWD(2020)0022),

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja iz leta 2013,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni iz leta 2013,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker se sporni pakistanski zakon o bogokletstvu v sedanji obliki uporablja že od leta 1986 in za bogokletstvo zoper preroka Mohameda določa smrtno kazen ali dosmrtno zaporno kazen;

B.  ker na podlagi pakistanskega zakona o bogokletstvu sicer še nihče ni bil uradno usmrčen, je pa zakon povod za nadlegovanje in umore obdolžencev ter nasilje nad njimi; ker se tisti, ki so obdolženi bogokletstva, bojijo za življenje ne glede na izid sodnih postopkov; ker je splošno znano, da se pakistanski zakon o bogokletstvu pogosto zlorablja za lažne obtožbe, ki služijo zasebnim interesom tožnikov;

C.  ker so verske manjšine zaradi pakistanskega zakona o bogokletstvu v nevarnosti, če se svobodno izražajo ali se odkrito udejstvujejo v verskih dejavnostih; ker zakon v pakistanski družbi seje strah, namesto da bi verske skupnosti ščitil; ker so bili vsi poskusi reformiranja zakona ali njegovega izvajanja zadušeni z grožnjami in umori; ker se na poskuse razprave o teh vprašanjih v medijih (na spletu ali drugje) pogosto odgovori z grožnjami in nadlegovanjem, tudi z vladnih položajev;

D.  ker je zaradi obtožb bogokletstva v zaporu več deset ljudi, med drugim muslimani, hindujci, kristjani in drugi; ker je bilo več obdolžencev ubitih v linčarskem nasilju; ker so pakistanska sodišča pod hudim pritiskom; ker so sodni postopki pogosto dolgotrajni in imajo uničujoče posledice za nedolžne pakistanske državljane, njihove družine in skupnosti;

E.  ker se je v zadnjem letu skrb vzbujajoče povečalo število obtožb bogokletstva na spletu in zunaj njega; ker številne med njimi bremenijo zagovornike človekovih pravic, novinarje, umetnike in najbolj marginalizirane člane družbe; ker se pakistanski zakon o bogokletstvu vse bolj uporablja za osebno ali politično obračunavanje in za kršitve pravic do svobode veroizpovedi in prepričanja ter do svobode mnenja in izražanja;

F.  ker so sodni postopki v zadevah v zvezi z bogokletstvom v Pakistanu močno pomanjkljivi; ker se obsodbe sprejemajo na podlagi nizkih dokaznih standardov, sodni organi pa pogosto nekritično sprejemajo obtožbe; ker so obdolženci pogosto obravnavani kot samodejni krivci in morajo dokazovati svojo nedolžnost, namesto da bi se jim morala dokazati krivda;

G.  ker svoboda misli, vesti in veroizpovedi velja za pripadnike vere, a tudi za ateiste, agnostike in neverujoče;

H.  ker je Pakistan podpisnik ustreznih mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah in Konvencijo OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki vsebujejo določbe o pravici do življenja, pravici do poštenega sojenja, enakosti pred zakonom in nediskriminaciji;

I.  ker je v več zadevah zoper ljudi, ki so bili obdolženi bogokletstva, prišlo do preložitve sojenja in se pogosto sumi, da sodniki to taktiko uporabljajo, ker ne želijo sprejeti oprostilne sodbe; ker se uslužbencem v pakistanskem kazenskopravnem sistemu, med drugim odvetnikom, policistom, tožilcem in sodnikom, pogosto preprečuje učinkovito in nepristransko izvajanje dela brez strahu; ker se morajo priče in njihove družine pogosto skrivati, saj jim grozijo povračilni ukrepi;

J.  ker so se razmere v Pakistanu dodatno poslabšale leta 2020, ko je vlada začela sistematično izvrševati zakon o bogokletstvu in ni zaščitila verskih manjšin pred zlorabami nedržavnih akterjev, povečalo se je število načrtnih ubojev, primerov bogokletstva, prisilnih spreobrnitev in sovražnega govora zoper verske manjšine, tudi ahmadijce, šiite, hindujce, kristjane in sikhe; ker so bile ugrabitve, prisilne spreobrnitve v islam, posilstva in prisilne poroke v letu 2020 še vedno neposredna grožnja za ženske in otroke iz verskih manjšin, zlasti hindujce in kristjane;

K.  ker je 2. marca 2021 minilo deset let od umora nekdanjega pakistanskega ministra za manjšinske zadeve Šahbaza Bhatija, potem ko je bil tarča groženj, ker je javno spregovoril proti zakonu o bogokletstvu;

L.  ker sta bila pakistanska zakonca Šagufta Kavzar in Šafkat Emanuel leta 2014 obsojena na smrt zaradi bogokletstva; ker sta bila obtožena, da sta domnevno s telefonske številke, registrirane na Šagufto Kavzar, osebi, ki ju je bogokletstva obdolžila, poslala besedilno sporočilo, v katerem žalita preroka Mohameda;

M.  ker so dokazi, na podlagi katerih sta bila obsojena, močno pomanjkljivi; ker dejstvo, da sta nepismena, spodbija domnevo, da bi lahko poslala besedilno sporočilo; ker telefon, s katerega naj bi bila pošiljala sporočila, med preiskavo ni bil najden; ker sta se zakonca domnevno sprla s tožnikom nedolgo, preden ju je obtožil; ker obstaja utemeljen sum, da so ju mučili;

N.  ker sta bila zakonca pridržana v zaporu, dokler sodišče ni odločilo o njuni pritožbi zoper smrtno kazen; ker naj bi bila pritožba obravnavana aprila 2020, šest let po obsodbi, a je bila večkrat preložena, nazadnje 15. februarja 2021;

O.  ker sta zakonca vse od obsodbe ločena od svojih štirih otrok;

P.  ker ima Šafkat Emanuel poškodovano hrbtenico zaradi nesreče leta 2004 in v zaporu ni deležen ustrezne zdravstvene oskrbe; ker je Šagufta Kavzar v ženskem zaporu v samici in zaradi tega trpi zaradi depresije;

Q.  ker je višje sodišče v Lahoreju večkrat preložilo obravnavo te zadeve in ker si odvetnik zakoncev Saiful Muluk močno prizadeva, da bi se njuna zadeva končno obravnavala pred sodiščem in da bi lahko uveljavila svojo pravico do poštenega in pravičnega sojenja;

R.  ker je bilo po podatkih nevladne pakistanske organizacije Center za socialno pravičnost od leta 1987 do februarja 2021 vsaj 1855 ljudi obtoženih na podlagi zakona o bogokletstvu, največ obtožb pa je bilo vloženih leta 2020;

S.  ker je nasilna množica aprila 2017 ubila muslimanskega študenta Mašala Khana, potem ko je bil obtožen, da je na spletu objavljal bogokletne vsebine, čeprav to ni bilo dokazano; ker je bil Džunaid Hafiz, predavatelj na Univerzi Bahaudina Zakarije v Multanu, marca 2013 aretiran zaradi domnevnih bogokletnih opazk, pet let je zaprt v samici čakal na sojenje ter bil decembra 2019 pred pakistanskim sodiščem zaradi bogokletstva obsojen na smrtno kazen; ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice odločitev sodišča obsodili kot izkrivljanje pravice, kar je kršitev mednarodnega prava;

T.  ker je vse več spletnih in fizičnih napadov na novinarje in organizacije civilne družbe, zlasti na ženske in najbolj marginalizirane člane družbe, tudi pripadnike verskih manjšin, revne ljudi in invalide; ker ti napadi pogosto vključujejo lažne obtožbe bogokletstva, ki lahko vodijo v fizične napade, umore, samovoljne aretacije in pridržanja;

U.  ker Pakistan že od leta 2014 uživa trgovinske preferenciale v okviru programa GSP+; ker ta enostranski trgovinski sporazum državi omogoča znatne gospodarske ugodnosti; ker je status GSP+ povezan z obveznostjo ratifikacije in izvajanja 27 mednarodnih konvencij, vključno z zavezami za zagotavljanje človekovih pravic in verske svobode;

V.  ker je Komisija v najnovejši oceni Pakistana v okviru programa GSP+, objavljeni 10. februarja 2020, izrazila več resnih pomislekov glede razmer na področju človekovih pravic v državi, zlasti glede pomanjkljivega napredka pri omejevanju obsega in izvajanju smrtne kazni;

W.  ker se zakon o bogokletstvu v Pakistanu še naprej uporablja v tem času svetovnega porasta omejevanja svobode veroizpovedi in svobode izražanja v zvezi z veroizpovedjo in prepričanjem; ker je posebni poročevalec OZN o svobodi veroizpovedi ali prepričanja marca 2019 navedel primer Asie Bibi kot zgled ponovnega oživljanja zakonov proti bogokletstvu in verskemu odpadništvu ter uporabe zakonov o javnem redu za omejitev izražanja, žaljivega za posamezne verske skupnosti;

X.  ker so se ponavljajoči in zavajajoči napadi radikalnih pakistanskih skupin na francoske oblasti in nedavne izjave pakistanske vlade v povezavi z bogokletstvom stopnjevali od odziva francoskih oblasti na teroristični napad na francoskega učitelja, ki je zagovarjal svobodo izražanja, zaradi česar so francoske oblasti 15. aprila 2021 priporočile, naj njihovi državljani začasno zapustijo Pakistan; ker je član vladajoče stranke 20. aprila 2021 v pakistanski narodni skupščini vložil resolucijo, v kateri je zahteval razpravo o izgonu francoskega veleposlanika;

1.  izraža zaskrbljenost za zdravje in dobro počutje Šagufte Kavzar in Šafkata Emanuela ter poziva pakistanske oblasti, naj jima zagotovijo takojšnjo ustrezno zdravstveno oskrbo; poziva pakistanske oblasti, naj ju nemudoma in brezpogojno izpustijo ter razveljavijo njuno smrtno kazen;

2.  obžaluje, da je odločanje o pritožbi Šagufte Kavzar in Šafkata Emanuela še vedno odloženo; poziva višje sodišče v Lahoreju, naj čim prej izda sodbo oziroma morebitno nadaljnjo odložitev ustrezno obrazloži;

3.  navaja, da je Šafkat Emanuel zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja v bolnišnici zapora in da so ga dvakrat zdravili tudi zunaj zapora Faisalabad; obžaluje, da je par že sedem let zaprt, ločen drug od drugega in družine; zato poziva pakistansko vlado, naj v svojih zaporih zagotovi dostojne in humane razmere;

4.  je zaskrbljen zaradi nenehne zlorabe zakonov o bogokletstvu v Pakistanu, s čimer se zaostrujejo verske razlike in ustvarja vzdušje verske nestrpnosti, nasilja in diskriminacije; poudarja, da pakistanski zakoni o bogokletstvu niso združljivi z mednarodnimi zakoni o človekovih pravicah in se vse pogosteje uporabljajo za zatiranje ranljivih manjšin v državi, kot so šiiti, ahmadijci, hindujci in kristjani; zato poziva pakistansko vlado, naj te zakone in njihovo uporabo pregleda in odpravi; poziva k zaščiti sodnikov, zagovornikov in prič obrambe v vseh zadevah tako imenovanega bogokletstva;

5.  poziva Pakistan, naj razveljavi oddelka 295-B in C kazenskega zakonika ter z dejansko prepovedjo uporabe zakonov o bogokletstvu izkaže spoštovanje in podporo pravici do svobode misli, vesti, veroizpovedi in izražanja po vsej državi; nadalje poziva pakistansko vlado, naj spremeni protiteroristični zakon iz leta 1997, določi, da se zadeve v zvezi z bogokletstvom ne bodo obravnavale na protiterorističnih sodiščih, in zagotovi možnosti za plačila varščine v domnevnih primerih bogokletstva;

6.  poudarja, da so svoboda veroizpovedi ali prepričanja, svoboda govora in izražanja ter pravice manjšin človekove pravice zapisane v pakistanski ustavi;

7.  poziva pakistansko vlado, naj nedvoumno obsodi spodbujanje k nasilju in diskriminacijo verskih manjšin v državi; poziva pakistansko vlado, naj uvede učinkovite postopkovne in institucionalne zaščitne ukrepe na preiskovalni, tožilski in pravosodni ravni, da bi preprečila zlorabo zakonov o bogokletstvu do njihove odprave; obžaluje nadaljevanje diskriminacije in nasilja nad verskimi manjšinami v Pakistanu, vključno s kristjani, ahmadijskimi muslimani, šiiti in hindujci; opozarja na napad množice na ahmadijsko skupnost v Gudžranvali leta 2014 po obtožbah o bogokletstvu proti njihovemu članu Akibu Salemu, ki je bil na sodišču oproščen, a so v napadu umrli trije člani te skupnosti, celo dva otroka; ugotavlja, da je bilo določeno, da noben policist s funkcijo, nižjo od policijskega inšpektorja, ne sme preiskovati obtožbe, preden se primer registrira;

8.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da se na podlagi zakona o bogokletstvu v Pakistanu pogosto vlagajo lažne obtožbe iz različnih razlogov, vključujejo pa tudi reševanje osebnih sporov ali gospodarsko korist; zato poziva pakistansko vlado, naj to upošteva in ustrezno razveljavi zakone o bogokletstvu; odločno zavrača izjavo pakistanskega državnega sekretarja za parlamentarne zadeve Alija Khana, ko je pozival k obglavljenju ljudi, ki zagrešijo bogokletstvo;

9.  zahteva naj vse unijsko in evropsko diplomatsko osebje stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi zaščito in podporo Šagufti Kavzar in Šafkatu Emanuelu, vključno z udeležbo na sojenjih, prošnjami za obiske v zaporih ter stalnim in odločnim navezovanjem stikov z organi, vpletenimi v ta primer;

10.  poziva države članice, naj olajšajo izdajanje nujnih vizumov in ponudijo mednarodno zaščito Šagufti Kavzar, Šafkatu Emanuelu, njunemu odvetniku Saifulu Muluku in drugim, obtoženim zaradi uveljavljanja svojih pravic, vključno z zagovorniki človekovih pravic, če bi morali zapustiti Pakistan;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi vse pogostejših spletnih in nespletnih napadov na novinarje, akademike in organizacije civilne družbe, zlasti na ženske in manjšine; poziva pakistansko vlado, naj nemudoma sprejme ukrepe za zagotovitev varnosti novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in verskih organizacij ter z izvedbo hitrih in učinkovitih preiskav zagotovi spoštovanje pravne države in sojenje storilcem kaznivih dejanj;

12.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj nemudoma preverita, ali je Pakistan glede na trenutne dogodke upravičen do statusa GSP+ in ali obstajajo zadostni razlogi za začetek postopka za začasni odvzem tega statusa in z njim povezanih ugodnosti, ter naj o tem čim prej poročata Evropskemu parlamentu;

13.  poziva ESZD in Komisijo, naj z uporabo vseh razpoložljivih orodij, tudi tistih iz smernic EU za spodbujanje in varovanje svobode vere ali prepričanja, pomagata verskim skupnostim in naj pritiskata na pakistansko vlado, da bi storila več za zaščito verskih manjšin;

14.  poziva ESZD in države članice, naj Pakistan še naprej podpirajo pri reformi pravosodja in krepitvi zmogljivosti, da se nižjim sodiščem zagotovi pomoč za hitro izvajanje sodnih postopkov, ki se nanašajo na pridržane osebe, in za zavračanje obtožb o bogokletstvu, ki niso podprte z zadostnimi zanesljivimi dokazi;

15.  pozdravlja medverske dialoge, ki potekajo v Pakistanu, ter poziva ESZD in delegacijo EU, naj še naprej podpirata pakistanski mirovni svet za medversko sožitje pri organizaciji takšnih rednih pobud z verskimi voditelji, v katerih so vključene verske manjšine in ki jih podpirajo verske organizacije, organizacije civilne družbe, strokovnjaki s področja človekovih pravic ter pravni strokovnjaki in akademiki; nadalje poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic, naj še naprej podpirajo nevladne organizacije v Pakistanu, ki sodelujejo pri spremljanju človekovih pravic in zagotavljanju podpore žrtvam verskega nasilja in nasilja na podlagi spola;

16.  poziva Pakistan, naj okrepi sodelovanje z mednarodnimi organi za človekove pravice, vključno z Odborom OZN za človekove pravice, da se izvedejo vsa ustrezna priporočila ter izboljša spremljanje napredka pri doseganju mednarodnih meril in poročanje o njem;

17.  meni, da so nasilne demonstracije in napadi na Francijo nesprejemljivi; je globoko zaskrbljen zaradi protifrancoskega vzdušja v Pakistanu, zaradi katerega so morali francoski državljani in podjetja začasno zapustiti državo;

18.  pozdravlja nedavno sodbo vrhovnega sodišča Pakistana o prepovedi usmrtitve duševno bolnih zapornikov; ponavlja, da Evropska unija odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; poziva k vsesplošni odpravi smrtne kazni; poziva pakistanske oblasti, naj spremenijo kazni za vse obsojene na smrtno kazen, da se zagotovi spoštovanje njihove pravice do poštenega sojenja, ki je mednarodno priznana in zaščitena tudi v pakistanski ustavi;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Egipta.

(1) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 147. (2) UL C 181, 19.5.2016, str. 82. (3) UL C 443, 22.12.2017, str. 75. (4) UL C 289, 9.8.2016, str. 40. (5) UL C 331, 18.9.2018, str. 109.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2022 (2020/2264(BUI))

P9_TA(2021)0158 A9-0145/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 39,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2), skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi s tem(3) ter povezanih enostranskih izjav(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 2020 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2021(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. novembra 2020 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2020 o stališču Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o vključevanju načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025“ (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), zlasti odstavka 2.1.4 z naslovom „Gradnja in prenova z učinkovito uporabo energije in virov“,

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije za EMAS do leta 2024, ki jo je v Bruslju 15. decembra 2020 sprejel usmerjevalni odbor za okoljsko upravljanje,

–  ob upoštevanju študije z naslovom „The European Parliament’s carbon footprint – Towards carbon neutrality (Ogljični odtis Evropskega parlamenta – na poti k ogljični nevtralnosti)“(13),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 14/2014: „Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov?(14),

–  ob upoštevanju zahtev glede dodatnosti iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o obnovljivih virih), zlasti uvodne izjave 90 in člena 27,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o čim večjem izkoriščanju potenciala stavbnega fonda EU za energetsko učinkovitost(15),

–  ob upoštevanju direktiv o energetski učinkovitosti stavb(16) in o energetski učinkovitosti(17),

–  ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o njihovih stavbah kot zgledu v smislu direktive o energetski učinkovitosti(18),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020)0789), zlasti odstavka 9 o kolektivnih potovanjih,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2022,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 8. marca 2021 v skladu s členoma 25(7) in 102(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 102(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 102 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0145/2021),

A.  ker vse večji vpliv Parlamenta kot sozakonodajalca in veje proračunskega organa s pooblastili za nadzor ter spodbujevalca evropske demokracije, tudi med evropskim odzivom na pandemijo COVID-19 in v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU in lahko imajo znatne posledice za proračun Unije(19), priča o tem, da mora imeti ta institucija vedno na voljo ustrezno zakonodajno znanje in finančne vire, da se zagotovi kakovostno zakonodajno in nadzorno delo ter obveščanje o doseženih rezultatih; ker je ugled Parlamenta in njegovih poslancev v očeh evropskih državljanov odvisen od njegove lastne sposobnosti, da preudarno in smotrno načrtuje in izvršuje svoje odhodke ter pri tem upošteva prevladujoče ekonomske okoliščine;

B.  ker Komisija v zimski napovedi ocenjuje, da se je BDP v letu 2020 skrčil za 6,9 % in predvideva, da se na raven iz leta 2019 ne bo povrnil pred letom 2023; ker so se načrtovani odhodki Parlamenta za leto 2020 povečali za 2,68 % , za leto 2021 pa za 2,54 %;

C.  ker naj bi se proračun, ki ga v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2022 predlaga generalni sekretar, povečal za 3,31 %, precej nad stopnjo inflacije;

D.  ker se je število uslužbencev Parlamenta v prejšnjem večletnem finančnem okviru zmanjšalo za 6 %, predvsem v njegovi upravi, čeprav se institucija kot sozakonodajalec od sprejetja Lizbonske pogodbe sooča s povečanim številom zakonodajnih dosjejev in tudi obsežnejšimi dejavnostmi v zvezi z instrumentom Next Generation EU; ker je zelo zaskrbljen zaradi povečanega obsega dela v sekretariatih številnih odborov in političnih skupin;

E.  ker naj bi bili ambiciozni podnebni cilji iz evropskega zelenega dogovora doseženi brez kompenzacije (izravnave) toplogrednih plinov z mednarodnimi dobropisi;

F.  ker naj bi bila odločitev o prihodnosti stavbe Paul-Henri Spaak najverjetneje sprejeta leta 2021 na osnovi rezultatov natečaja predsedstva, pomenila pa bo korenito povečanje izdatkov v obdobju krize; ker mora stavba Spaak ustrezati najvišjim okoljskim in varnostnim standardom;

G.  ker je bil sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi(20); ker je predsedstvo na seji 10. decembra 2018 sklenilo spremeniti pravila o pokojninskem skladu s povečanjem upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotne dajatve na pokojnine prihodnjih upokojencev, da bi izboljšalo vzdržnost izplačil; ker se ocenjuje, da se je s temi spremembami pravil aktuarski primanjkljaj zmanjšal za 13,3 milijona EUR;

Splošni okvir

1.  opominja, da je velik del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi; ugotavlja, da se za 55 % proračuna uporablja indeksacija plač v skladu s kadrovskimi predpisi in statutom poslancev Evropskega parlamenta; opominja, da naj bi indeksacija plač, ki jo Komisija trenutno napoveduje za julij 2021 in 2022, znašala 2,9 % oziroma 2,5 %, kar pomeni povečanje za 31,9 milijona EUR v letu 2022;

2.  podpira sporazum, dosežen v spravnem postopku med predsedstvom in Odborom za proračun 14. aprila 2021, da se proračun za leto 2021 poveča za 2,4 %, tako da bodo skupni načrtovani odhodki za leto 2022 znašali 2.112.904.198 EUR, da se odhodki v predhodnem načrtu, ki ga je predsedstvo potrdilo 8. marca 2021, zmanjšajo za 18,85 milijona EUR in da se ustrezno zmanjšajo predlagana proračunska sredstva v naslednjih proračunskih vrsticah:

1004 – redni potni stroški: zasedanja, odbori ali njihove delegacije, politične skupine in razno; 1405 01 – izdatki za tolmačenje: zunanje tolmačenje; 2007 01 – gradnja nepremičnin in opremljanje prostorov; 2022 – vzdrževanje, obratovanje in čiščenje stavb; 2024 – poraba energije; 2120 01 – pohištvo: nakup, najem, vzdrževanje in popravila pohištva; 2140 – tehnični material in oprema; 3000 – stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela; 3040 – razni odhodki za interne seje; 3042 – seje, kongresi, konference in delegacije; 3210 09 – odhodki za parlamentarno raziskovalno službo, vključno s knjižnico, zgodovinskim arhivom, enoto za presojo znanstvenih in tehnoloških izbir (STOA) ter Evropskim vozliščem za znanstvene medije: odhodki za Evropsko vozlišče za znanstvene medije; 3243 01 – središča za obiskovalce Evropskega parlamenta: Parlamentarium in Doživi Evropo; 3244 01 – organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav: stroški sprejema in subvencije za skupine obiskovalcev; 4220 02 – izdatki za parlamentarno pomoč: osebni prejemki in nadomestila akreditiranih pomočnikov – statut poslancev; 4220 04 – izdatki za parlamentarno pomoč: izdatki za službena potovanja med tremi kraji dela in zunanji tečaji za akreditirane pomočnike – statut poslancev;

3.  odločno podpira uvedbo 76 dodatnih delovnih mest v političnih skupinah in 66 mest v sekretariatih odborov, da bo mogoče sorazmerno razporediti povečane delovne obremenitve in izvajati politike Unije; hkrati poziva predsedstvo, naj izkoristi morebitne sinergije, da bi povečalo učinkovitost v upravi, in analizira, kako bi lahko digitalizacija in novi načini dela prispevali k racionalizaciji v direktoratih in prenosu delovnih mest v sekretariate odborov; predsedstvo še poziva, naj preuči tudi to, ali nadomestilo za parlamentarno pomoč, ki ga prejemajo poslanci, zadostuje glede na vse večji obseg dela poslancev in njihovih uslužbencev;

4.  poudarja, da mora biti proračun Parlamenta za leto 2022 stvaren in natančen, da bi se izognili načrtovanju previsokih proračunskih sredstev; je seznanjen z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za nepremičninske projekte; ugotavlja, da tako prerazporejanje poteka sistematično v vedno istih poglavjih in naslovih, pogosto pa tudi istih proračunskih vrsticah; meni, da bi bila ta praksa lahko razumljena kot načrtno predvidevanje prevelike porabe; pred naslednjo prerazporeditvijo neizkoriščenih sredstev poziva k razmisleku o preglednosti financiranja ključnih naložb;

Ozelenitev Parlamenta

5.  poudarja, da mora biti Parlament na čelu uvajanja bolj digitalnih, prilagodljivih in energetsko učinkovitih načinov dela in sestankovanja, se učiti iz izkušenj med pandemijo COVID-19 in izkoristiti že opravljene naložbe v tehnologijo; v zvezi s tem poziva k celovitemu in velikopoteznemu pregledu o tem, kako poslanci, uslužbenci in uradniki opravljajo parlamentarno delo; meni, da bi moral biti ta pregled osredotočen na učinkovitost in dobro delovanje institucije, oceniti pa bi bilo treba tudi posledice dela na daljavo in hibridnega dela na kakovost sej ter se izogniti pretiranemu posploševanju ukrepov, ki so bili sprejeti v izrednih razmerah;

6.  pozdravlja cilje Parlamenta v sistemu okoljskega upravljanja (EMAS) do leta 2024; opominja, da srednjeročna strategija za EMAS do leta 2024 vsebuje klavzulo o pregledu, da bi povečali okoljske cilje na osnovi ugotovljenih rezultatov; poziva Parlament, naj zaradi pandemije COVID-19 v letu 2022 znova oceni cilje EMAS in cilje za ključne kazalnike uspešnosti, sprejete leta 2019, poviša; znova poziva k popravku obstoječega načrta za zmanjšanje CO2, da bi dosegli ogljično nevtralnost do leta 2030 z uporabo interne cene ogljika;

7.  se zaveda, da skoraj dve tretjini ogljičnega odtisa Parlamenta nastaneta zaradi prevoza ljudi; poziva k razumnemu zmanjšanju potovanj na seje, ki jih je mogoče učinkovito opraviti na daljavo ali hibridno, ter k prehodu na nizkoogljične alternative za vsa preostala potovanja, pod pogojem, da to ne bo vplivalo na kakovost zakonodajnega in političnega dela;

8.  poziva k razširitvi prostovoljnega dela na daljavo na več dni in delovnih mest; poziva, da se seje, na katerih ni političnega odločanja, na primer predstavitve, izmenjave mnenj ter interne in pripravljalne seje, organizira hibridno ali povsem na daljavo, čeprav priznava, da so politična pogajanja učinkovitejša ob fizični navzočnosti, kar velja tudi za tolmačenje in tolmačenje na daljavo, kadar je potrebno; poziva generalnega sekretarja, naj na osnovi ukrepov za neprekinjeno delovanje med pandemijo COVID-19 pripravi nov, prilagodljiv okvir za tolmačenje na daljavo tudi po koncu pandemije; ugotavlja, da ima lahko predolga uporaba digitalnih orodij negativne posledice na dobro počutje nekaterih ljudi; poziva k pregledu pravil o službenih potovanjih do konca leta 2022, da bodo odobrena le na osnovi ustrezne preučitve potreb in posebne utemeljitve, k zahtevam o nizkoogljičnih prometnih sredstvih, ki pa ne bodo ovirala poslancev pri izpolnjevanju mandata, ter k izključitvi najbolj škodljivih načinov prevoza, razen v izjemnih primerih, ko bi alternativna prevozna sredstva na dolgih potovanjih ali potovanjih v odročne kraje zmotila ravnotežje med okoljskimi cilji in učinkovitim parlamentarnim delom; pričakuje, da bodo pripravljalni sestanki in poročanje po službenih potovanjih na daljavo postali pogoj za odobritev vseh uradnih obiskov delegacij in da bodo od leta 2022 odobrene le za tiste osebe, ki so upravičene sodelovati v takih delegacijah; poziva predsedstvo, naj zagotovi, da bodo izredne seje odborov v Strasbourgu strogo omejene na izjemne okoliščine in da jih bo treba ustrezno upravičiti za vsak primer posebej, preden bodo odobrene;

9.  spodbuja poslance, naj uporabljajo nizkoogljična prevozna sredstva; znova poziva k reviziji izvedbenih ukrepov za statut poslancev, da bo mogoče za potovanja znotraj Unije kriti fleksibilne letalske vozovnice za ekonomski razred, razen za polete v najbolj oddaljene regije in iz njih, polete s prestopanjem in polete, daljše kot štiri ure; ugotavlja, da imajo nekateri poslanci iz kraja izvolitve v kraje dela Parlamenta dolgo pot, ki jo je mogoče opraviti le z letalom;

10.  poziva k izboljšanju infrastrukture za kolesa, tovorna kolesa, električna kolesa in električne skiroje v prostorih Parlamenta, zlasti z namestitvijo preprostih in varnih parkirišč ter popravljalnic koles; poziva Parlament, naj tesno sodeluje z ustreznimi lokalnimi organi, zlasti v bruseljski regiji, če želi prevzeti vodilno vlogo pri trajnostni mestni mobilnosti, na primer z dejavno vlogo pri izvajanju načrta GoodMove; poziva k razširitvi programa službenih koles v Parlamentu; poziva k posebnim ukrepom za spodbujanje aktivne mobilnosti med zaposlenimi v Parlamentu, med drugim s posebnim usposabljanjem o varni udeležbi v prometu ter vzdrževanju in popravilih vozil; poziva k pilotnemu programu uporabe tovornih koles za nekatera logistična opravila v Parlamentu in poti med stavbami institucij Unije;

11.  spodbuja uslužbence Parlamenta, naj uporabljajo javni prevoz, in poziva k uvedbi subvencioniranih vozovnic za javna prevozna sredstva za zaposlene do leta 2022 ob sočasni izgubi pravice do dveh parkirnih vinjet; pričakuje, da se bodo za prevoz poslancev, uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov na službenih potovanjih med Brusljem in Strasbourgom uporabljali službeni avtomobili; poziva k ustreznemu povečanju parkirnih mest, rezerviranih za električna vozila, in k pregledu skupnega števila parkirnih mest v skladu z veljavno zakonodajo v treh krajih dela;

12.  pričakuje, da bodo parlamentarne službe vse skupine obiskovalcev obvestile o okoljskem učinku prevoznih sredstev, ki jih uporabljajo, in da bo leta 2022 uveden sistem spodbujevalnega povračila potnih stroškov na osnovi okoljskega učinka; poziva predsedstvo, naj začne revizijo pravil o skupinah obiskovalcev v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789), zlasti odstavkom 9 tega sporočila o kolektivnih potovanjih, naj potne stroške skupin obiskovalcev prilagodi spreminjajočim se tržnim cenam in naj omogoči spremembe, da bi preprečili tržna nihanja potnih stroškov, zaradi katerih bi lahko prišlo do posredne geografske diskriminacije obiskovalcev;

13.  poziva upravo, naj spremlja napovedi o stalnem naraščanju cen energije za leto 2022 ter preuči možnosti za prihranke in učinkovitejšo porabo; poziva, da se ustavi nadgradnja ogrevalnih naprav na fosilna goriva in da se leta 2022 pripravi načrt za postopno opuščanje teh goriv s točno določenimi mejniki, da bi preprečili nasedle naložbe, poziva pa tudi k analizi učinkovitosti in smotrnosti uporabe toplotnih črpalk in druge podobne tehnologije ob upoštevanju ciljev EMAS; poziva Parlament, naj še poveča delež obnovljivih virov energije v svoji energijski mešanici in zlasti proizvodnji energije, in pričakuje, da bodo v Bruslju do leta 2023 na strehe nameščeni najsodobnejši fotonapetostni paneli, da se zagotovi največji potencial takih panelov; ob tem poziva tudi k postopni nadomestitvi javnih naročil, pri katerih se zahteva potrdilo o izvoru, z lokalnimi obnovljivimi viri energije;

14.  pričakuje, da bodo parlamentarne službe še naprej zmanjševale porabo papirja s prehodom na brezpapirno, skupinsko in spletno okolje za vse seje, pa tudi z nadaljnjim uvajanjem možnosti e-podpisov; znova zahteva, da se čim prej preučijo alternative za zabojnike, v skladu s ciljem EMAS za Parlament brez papirja;

15.  pričakuje, da bosta pri vseh odločitvah o naložbah, tudi digitalnih, in upravljanju upoštevani načeli energetske učinkovitosti na prvem mestu in krožnega gospodarstva; poziva k polnemu izvajanju strategije Parlamenta za ravnanje z odpadki v skladu z načeli hierarhije odpadkov, zlasti kar zadeva trajnosten in krožen pristop k ravnanju z gradbenimi odpadki; poziva, da je treba uvesti vse potrebne ukrepe, da bo v Parlamentu povsem opuščena plastika za enkratno uporabo;

16.  opozarja, da velika večina poslancev Parlamenta podpira enotni sedež, da bi zagotovili učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev Unije in izpolnili institucionalno odgovornost za zmanjšanje ogljičnega odtisa; opozarja, da je treba poiskati rešitve za optimizacijo parlamentarnega dela, finančnih stroškov in ogljičnega odtisa; je prepričan, da je mogoče izkušnje z delom in sestanki na daljavo in naložbe vanje izkoristiti kot osnovo za prilagoditev potreb po službenih potovanjih zaposlenih; opominja, da naj bi imel Evropski parlament po Pogodbi o Evropski uniji sedež v Strasbourgu; ugotavlja, da bi bilo treba za uvedbo trajnih sprememb to pogodbo spremeniti, za kar je potrebno soglasje;

17.  opominja, da razpisni pogoji ne bi smeli biti omejeni le na najugodnejšo ponudbo, temveč bi morali vključevati tudi okoljska in socialna merila ter merila glede enakosti spolov s podrobnimi kazalniki; pozdravlja razširitev nalog in pooblastil službe za pomoč pri zelenih javnih naročilih, tako da zdaj zajemajo tudi socialne elemente in elemente enakosti spolov, in poziva, da se za naročila nad 15.000 EUR uvede obvezno posvetovanje s to službo; pričakuje, da bo predsedstvo uvedlo sistem za poročanje o trajnostnosti, kot je na primer sistem organizacije Global Reporting Initiative, in da ga bo do leta 2022 razširilo še z vidikom spola;

Preglednost in odgovornost

18.  obžaluje, da predsedstvo še vedno ni upoštevalo volje poslancev, večkrat izražene na plenarnih zasedanjih, in sicer da je treba nadomestilo splošnih stroškov reformirati, saj tako aktivno preprečuje preglednejšo in odgovornejšo porabo davkoplačevalskega denarja Unije; zahteva, da predsedstvo pravila o tem nadomestilu spremeni do konca leta 2021;

19.  obžaluje, da predsedstvo ni upoštevalo volje poslancev, večkrat izražene na plenarnih zasedanjih, o ključnih reformah v Parlamentu, ki so bile prvič omenjene v zgoraj navedeni resoluciji z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU in med katerimi je tudi uvedba obveznega usposabljanja proti nadlegovanju za vse uslužbence in poslance; zahteva, da predsedstvo nemudoma in v celoti uresniči vse sklepe s plenarnih zasedanj;

20.  obžaluje, da predsedstvo ni upoštevalo volje poslancev, večkrat izražene na plenarnem zasedanju, namreč da bi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki prijavijo kršitve zakonodaje Unije v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(21), zagotovili enako visoko raven zaščite kot tistim, ki so žrtve nadlegovanja; poziva predsedstvo, naj določi jasne in pravno varne standarde o tem, kdaj je mogoče nuditi zaščito žvižgačem, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, in jih objavi;

21.  obžaluje, da predsedstvo noče upoštevati volje poslancev, večkrat izražene na plenarnem zasedanju, naj povsem uskladi nadomestila potnih stroškov uradnikov, drugih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za službene poti med tremi kraji dela Parlamenta; poziva ga, naj to vprašanje obravnava brez odlašanja in naj ukrepa, da bo to neenakost odpravilo do ponovnega začetka plenarnih zasedanj v Strasbourgu;

22.  znova poziva konferenco predsednikov, naj revidira izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

23.  obžaluje, da predsedstvo še vedno ni uresničilo volje poslancev, večkrat izražene na plenarnih zasedanjih, naj poišče tehnično rešitev, ki bo poslancem omogočila uveljavljati pravico do glasovanja med porodniškim ali starševskim dopustom, dolgotrajno boleznijo in v primeru višje sile, ter naj razjasni pravne, finančne in tehnične omejitve takšne rešitve; meni, da če bi predsedstvo že prej ukrepalo v zvezi s to zahtevo, bi bile priprave na delo in glasovanje Parlamenta na daljavo zaradi pandemije veliko hitrejše; pričakuje, da se bo predsedstvo zdaj, ko je potrjeno, da tehnične možnosti obstajajo, lotilo še odprave preostalih pravnih in finančnih omejitev;

24.  opominja, da je po podatkih iz letnih poročil registra za preglednost v zadnjih letih približno polovica vnosov v register nepravilna; se boji, da register ne bo mogel izpolniti svojega namena, tj. povečati preglednosti o dejavnostih zastopnikov interesov, če polovica vnosov vsebuje nepopolne ali netočne informacije; poziva Parlament, naj ukrepa, da bi izboljšalo točnost registra;

25.  ponavlja zahtevo, naj Parlament pripravi letno poročilo s podrobnim pregledom zastopnikov interesov in drugih organizacij, ki so imeli dostop do prostorov Parlamenta, in ga objavi v skladu z uredbo o varstvu podatkov;

26.  pričakuje, da bo predsedstvo v prihodnje poslance proaktivno obveščalo o uresničevanju pomembnih sklepov s plenarnih zasedanj;

Vidik spola

27.  poziva, da se v prihodnje pri pripravi predhodnega predloga prihodkov in odhodkov opravi analiza, ali je bil upoštevan vidik spola, v skladu z zavezo Unije, da bo ta vidik upoštevala v proračunu; poziva k posebnemu sistemu računovodstva, v katerem bo upoštevan vidik spola, odhodki za poslance, uslužbence in strokovnjake pa bodo razčlenjeni po spolu;

28.  poziva k uvedbi meril za ocenjevanje in spremljanje pri javnem naročanju, pri katerih bo upoštevan vidik spola, saj vsa razpisna dokumentacija Parlamenta zahteva spodbujanje enakih možnosti;

Digitalna infrastruktura

29.  podpira naložbe v digitalno infrastrukturo, med drugim v kibernetsko varnost; poudarja, da je treba v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo vključiti varne programske rešitve, npr. odprtokodne programe, tako da bo imel Parlament popoln nadzor nad programsko opremo in upravljanjem podatkov, ter svobodo pri razvoju aplikacij in nakupu tehnologije, s čimer se bo izrecno izognil odvisnosti in tehnološki vezanosti na velike tehnološke platforme, zlasti ponudnike storitev v oblaku;

30.  poudarja, da mora Parlament okoljska vprašanja vključiti v digitalno agendo; poudarja, da morajo digitalne inovacije nujno pozitivno prispevati k ekološkemu prehodu; poziva k zmanjšanju okoljskega odtisa digitalne tehnologije (zelena IT), zlasti s prilagoditvijo notranjih politik; poziva Parlament, naj ekološko zasnovo digitalnih storitev vključi v upravljanje IKT in izbere možnosti, ki so v skladu s krožnim gospodarstvom in prispevajo k učinkoviti rabi virov;

31.  opominja na tveganje za varnost in zasebnost informacij pri uporabi rešitev tretjih strani za izmenjavo občutljivih podatkov ter prednosti odprtokodne programske opreme za digitalno avtonomijo in varnost; vztraja, da bi bilo treba uporabnikom omogočiti, da z napravami Parlamenta uporabljajo odprtokodno programsko opremo, in poudarja potrebo po decentraliziranih, odprtokodnih rešitvah za virtualne seje in takojšnje sporočanje; poudarja, da je treba uporabnike ustrezno usposobiti, s posebnim poudarkom na kibernetski varnosti; poudarja, da mora programska oprema za samodejni jezikovni zapis in prevajanje omogočiti enako širjenje informacij v vseh uradnih jezikih;

32.  se odločno zavzema za to, naj se Parlament pri javnem naročanju programske opreme in digitalne infrastrukture, vključno z rešitvami v oblaku, izogne vezanosti na enega ponudnika z zahtevami glede prenosljivosti in interoperabilnosti, uporabo odprtokodne programske opreme in posebnimi javnimi naročili, namenjenimi malim, srednjim in zagonskim podjetjem;

33.  poudarja, da bi morali biti programski podatki in orodja, ki jih ustvari javni sektor in/ali ki se javno financirajo, ponovno uporabni, prosto dostopni in v skladu s temeljnimi pravicami, če so namenjeni nujni uporabi, pa bi morali imeti varnostni certifikat ali revizijo varnosti; meni tudi, da bi bilo treba umetno inteligenco, ki se uporablja v Parlamentu, objaviti kot odprtokodno programsko opremo v postopku javnega naročanja, pri čemer bi morali dati na voljo dokumentacijo programske opreme in algoritme, da bi omogočili preverjanje, kako je sistem umetne inteligence prišel do določenega zaključka; poudarja, da bi moral biti pregled spoštovanja temeljnih pravic del predhodnega ugotavljanja skladnosti;

34.  ugotavlja, da so bili sistemi za glasovanje na daljavo uvedeni zato, da bi zaščitili nemoteno delovanje Parlamenta med pandemijo; poziva k njihovemu poenotenju;

35.  poziva k hitrejšim in varnejšim brezžičnim omrežjem v treh krajih dela;

Stiki z državljani

36.  poudarja, da je Parlament edina institucija Unije, izvoljena na splošnih volitvah; meni, da je treba državljane bolje seznanjati z dejavnostmi Parlamenta, povečevati politično ozaveščenost in spodbujati vrednote Unije; poziva k dodatnim digitalnim sredstvom za neposredne stike z državljani;

37.  podpira odprtje centrov Doživi Evropo v vseh državah članicah do leta 2024; je seznanjen s potrditvijo, da zamude zaradi pandemije COVID-19 ne bodo ogrozile ključnih mejnikov; podpira politiko uprave za povečanje sinergij; pričakuje, da bodo dolgoročni proračunski učinki centrov Doživi Evropo v smislu tekočih stroškov Odboru za proračun predstavljeni pred sprejetjem proračuna za leto 2022; opominja, da naj bi se državljani v središčih Doživi Evropo bolje seznanili z delovanjem evropskih institucij;

38.  meni, da bi morale pisarne Evropskega parlamenta za stike razširiti svoje mreže in odločneje nagovarjati državljane; vabi Parlament, naj pripravi srečanja in prireditve, kot je evropska prireditev za mlade (EYE), na katerih se bodo poslanci prek pisarn za stike na lokalni ravni srečevali z mladimi;

39.  priznava, da so skupine obiskovalcev pomembne; je seznanjen, da med pandemijo COVID-19 prostorov Parlamenta ni mogla obiskati nobena skupina; opominja, da je bilo v skladu s sklepom predsedstva z dne 5. oktobra 2020 40 % neporabljenih sredstev za leto 2020 prerazporejenih v leto 2022; pozdravlja dejstvo, da Parlament velik trud vlaga v storitve, ki jih ponuja obiskovalcem, predvsem mladim, ki so še zmeraj ključna ciljna skupina; poziva pa, da se nadomestila za obiskovalce v preostanku mandata ne povečajo prek ravni, ki je operativno izvedljiva;

40.  ugotavlja, da 50 milijonov prebivalcev Unije pripada različnim jezikovnim manjšinam, regijam in skupnostim; opominja, da Parlament spodbuja udeležbo in sodelovanje državljanov, tudi narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin, v Uniji; opominja, da Parlament odločno podpira večjezičnost in spodbuja pravice narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin; meni, da lahko Parlament dejavno prispeva k boju proti dezinformacijam s posredovanjem informacij v jezikih jezikovnih manjšin, regij in skupnosti, kjer je to potrebno; poziva predsedstvo, naj preuči izvedljivost in oceni finančne stroške priprave komunikacijskega gradiva, na primer za središča Doživi Evropo in konferenco o prihodnosti Evrope, v jezikih jezikovnih manjšin, regij in skupnosti v posameznih državah članicah;

41.  poziva predsedstvo, naj poskrbi za prevod poglavitnih zunanjepolitičnih resolucij, sprejetih v skladu s členom 54 Poslovnika (samoiniciativna poročila) v jezike Združenih narodov, ki niso uradni jeziki Unije (arabščino, kitajščino in ruščino), ter za prevod resolucij o posameznih državah, sprejetih v skladu s členom 132 Poslovnika (resolucija, priložena izjavam Komisije/visokega predstavnika) in členom 144 (nujna resolucija) v uradne jezike teh držav, zato da bi okrepili vpliv in doseg zunanjepolitičnih dejavnosti Parlamenta, obenem pa naproša proračunski organ, naj v ta namen zagotovi dovolj proračunskih sredstev;

42.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči izvedljivost tolmačenja v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave, v skladu z zahtevami, sprejetimi na plenarnem zasedanju, in ta sklep uresniči v skladu z načelom enakega dostopa za vse državljane;

43.  ocenjuje kot izredno pomembno, da bodo imele vse institucije, udeležene v pripravah in vodenju bližnje konference o prihodnosti Evrope, tudi Parlament, ustrezne upravne proračune, da bo prireditev lahko uspešna, in sicer naj potrebe upoštevajo že v načrtu prihodkov in odhodkov;

44.  poziva, da se državljanom in rezidentom držav članic in partnerskih držav omogoči virtualni obisk Parlamenta, da bo širša javnost bolje razumela delo in vrednote te institucije;

45.  poziva k posebni službi za starejše obiskovalce, ki bo bolje predstavila programe in politike Unije za aktivno staranje;

Nepremičninski projekti

46.  pričakuje preglednejše in podrobnejše načrtovanje in odločanje, vključno z zgodnjim posredovanjem informacij, v zvezi z nepremičninsko politiko Parlamenta ob upoštevanju člena 266 finančne uredbe; poziva k razpravi o delovanju Parlamenta in k pregledu njegovih prostorskih potreb glede na posledice pandemije in pričakovan večji obseg dela na daljavo ter k prilagoditvi dolgoročne nepremičninske strategije, če je potrebna; poudarja, da je mogoče s preudarnim načrtovanjem ustvariti velike prihranke;

47.  poziva predsedstvo, naj predstavi svojo odločitev o stavbi Paul-Henri Spaak ter ji priloži podrobno razčlenitev stroškov in dokumentacijo, s katero bo to odločitev upravičilo; ugotavlja, da stavba Spaak med obnovo ne bo v uporabi , in poziva k bolj optimalni rabi obstoječih prostorov v skladu s potrebami Parlamenta; v zvezi s tem opominja, da je Parlament zavezan izvajanju potrebnih prilagoditvenih in obnovitvenih del v stavbah, da bi ustvaril okolje, dostopno vsem uporabnikom v skladu s standardi Unije; priporoča, da se pri načrtovanju in prenovi stavb Parlamenta ustrezno upoštevajo merila raznolikosti in vključenosti;

48.  pozdravlja odločitev predsedstva, da bo uvedlo potne liste stavb za upravljanje življenjskega cikla nepremičnin Parlamenta; pričakuje, da bo uporaba novega orodja prispevala k učinkovitemu izvajanju ukrepov za podnebno nevtralne ali pasivne stavbe, takoj ko bo mogoče, najpozneje pa do leta 2050; pričakuje tudi, da bodo potni listi vključevali tudi izboljšave kakovosti zraka v notranjosti in zdrave stavbe;

49.  ugotavlja, da je v proračunu, ki ga generalni sekretar predlaga za leto 2022, 4,358 milijona EUR predvidenih za gradnjo vhoda v stavbo WEISS in da je bilo v ta namen v proračunu 2021 že predvidenih 8 milijonov EUR; zahteva posodobljene informacije o skupnih stroških tega projekta;

Druga vprašanja

50.  znova zahteva, naj predsedstvo omogoči popolno prožnost v zvezi z navzočnostjo poslancev v zelenih tednih, da bi olajšali njihovo delovno ureditev;

51.  opozarja na člen 27(1) in (2) statuta poslancev Evropskega parlamenta(22), ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada, in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj popolnoma spoštujeta statut poslancev in naj s pokojninskim skladom oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev;

52.  ugotavlja, da je ponudnike storitev pandemija zelo prizadela; pozdravlja prizadevanja Parlamenta, na primer pripravo solidarnostnih obrokov, da bi zmanjšal posledice za podizvajalce in njihove zaposlene; poudarja, da najemanje zunanjih izvajalcev za čiščenje in gostinstvo delavce, ki so večinoma ženske, postavlja v zelo ranljiv položaj; je zelo zaskrbljen zaradi množičnega odpuščanja delavcev v podjetju za gostinske storitve Compass Group; poziva ustrezne organe Parlamenta, naj v sodelovanju s podizvajalci preučijo vse možne alternativne rešitve, da bi ohranili delovna mesta v okviru socialnega dialoga in naročili dodatne storitve, za katere je mogoče upravičiti uporabo proračuna Parlamenta; poziva Parlament, naj sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe, da bi zagotovil, da bodo zunanji izvajalci spoštovali najvišje standarde delovnega prava pri zaposlovanju čistilnega osebja, ki so večinoma ženske, in gostinskega osebja, zlasti kar zadeva psihološke pritiske in delovne pogoje; poziva predsedstvo, naj znova pretehta splošno politiko Parlamenta na področju eksternalizacije;

53.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo smotrnostne priprave proračuna ter pristop preudarnega upravljanja, da se izboljšata učinkovitost in okoljska trajnost ter zmanjša število upravnih formalnosti in birokratskih postopkov v internem delu institucije; poudarja, da so rezultat preudarnega upravljanja nenehne izboljšave delovnega postopka zaradi poenostavitve in izkušenj upravnih uslužbencev;

54.  poudarja, da je treba pregledati kadrovsko politiko Parlamenta, da bo lahko institucija izkoristila strokovno znanje, ki so ga pridobili njeni uslužbenci; meni, da bi bilo treba v ta namen spremeniti pravila in vsem kategorijam zaposlenih, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, omogočiti udeležbo na internih natečajih, ter uvesti programe poklicnega razvoja, da bo Parlament lahko ohranil in še naprej izkoriščal strokovno znanje teh kategorij zaposlenih;

55.  poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; vztraja, da bi moralo stalno osebje zasedati glavna delovna mesta in opravljati pomembne naloge;

56.  poziva k večji prožnosti in manjši birokraciji pri vodenju pisarn in pogodbah evropskih poslancev ob upoštevanju ponavljajočih se napak spletnih platform in težav pri delu na daljavo med pandemijo COVID-19; poziva sekretariat in finančne službe Parlamenta, naj pripravijo posebna prožna pravila;

57.  ugotavlja, da Parlament v Bruslju vsak semester sprejme približno 250 praktikantov; meni, da bi morali vsi praktikanti v Parlamentu dobiti enak popust za javni prevoz kot drugi uslužbenci; meni, da to ne bil pomenilo velikega dodatnega bremena za proračun Parlamenta, bi pa močno zmanjšalo stroške praktikantov v Bruslju;

58.  opominja, da je treba predvideti zadostna sredstva za financiranje kulturnih in umetniških dejavnosti v prostorih Parlamenta in zunaj njih, da bi poudarili njegovo podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

59.  spominja na politične zaveze Parlamenta glede pisarn za stike zunaj Unije in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zadosti potrebnim pogojem, na primer zagotovi skupno upravljanje stavb, kjer je potrebno, in diplomatski status uslužbencev Parlamenta pri organih gostujočih držav;

60.  poziva organ za politične stranke in fundacije, naj letna poročila, ki naj bodo čim bolj pregledna, oddaja pravočasno;

61.  meni, da je pandemija COVID-19 negativno vplivala na parlamentarno življenje; poudarja, da je pomembno povrniti dinamiko in živahnost Parlamenta, ko bo krize konec; zato predsedstvo poziva, naj opravi analizo novih praks, ki bi lahko oživile Parlament, nato pa sprejme priporočila, ki bi jih lahko uresničili s spremembo poslovnika, če bo potrebno;

o
o   o

62.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2022;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL C 444 I, 22.12.2020. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0357, priloga II. (5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (6) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0123. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0302. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0385. (10) UL C 346, 27.9.2018, str. 19. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0331. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0010. (13) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2020/652735/IPOL_STU(2020)652735_EN.pdf (14) UL C 364, 15.10.2014, str. 3. (15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0227. (16) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13). (17) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). (18) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0306. (19) UL C 444 I, 22.12.2020, str. 5. (20) Sprejeta besedila predsedstva, PE 113.116/BUR./rev. XXVI/01--04--2009. (21) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17). (22) Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2005/684/ES, Euratom) (UL L 262, 7.10.2005, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o Rusiji, primeru Alekseja Navalnega, kopičenju vojske na meji z Ukrajino ter ruskih napadih v Češki republiki (2021/2642(RSP))

P9_TA(2021)0159 RC-B9-0236/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 o Ukrajini z dne 18. marca 2021 in njihove izjave z dne 12. aprila 2021 na isto temo, ki so jo podali skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju srečanja francoskega in ukrajinskega predsednika ter nemške kanclerke, ki so 16. aprila 2021 razpravljali o vojaški prisotnosti Rusije,

–  ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o poslabšanju zdravstvenega stanja Alekseja Navalnega z dne 18. aprila 2021,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine, št. 71/205 z dne 19. decembra 2016, št. 72/190 z dne 19. decembra 2017, št. 73/263 z dne 22. decembra 2018, št. 74/168 z dne 18. decembra 2019 in št. 75/192 z dne 16. decembra 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter št. 74/17 z dne 9. decembra 2019 in št. 75/29 z dne 7. decembra 2020 o problemu militarizacije v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter na nekaterih območjih Črnega morja in Azovskega morja,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine(1),

–  ob upoštevanju sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, zlasti njegovega naslova II o političnem dialogu in konvergenci na področju zunanjih zadev in varnosti(2),

–  ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994 o pristopu Belorusije, Kazahstana in Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju predloga Ukrajine z dne 29. marca 2021 o ponovni vzpostavitvi popolnega premirja v vzhodnem delu Ukrajine ter osnutka skupnega akcijskega načrta za uresničevanje sporazumov iz Minska,

–  ob upoštevanju izjave o izgonu čeških diplomatov, ki jo je 19. aprila 2021 podal predstavnik za stike z javnostmi Evropske službe za zunanje delovanje, in izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o solidarnosti s Češko republiko, kar zadeva kriminalne dejavnosti na njenem ozemlju, z dne 21. aprila 2021,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija v zadnjih tednih močno povečala vojaško prisotnost ob vzhodni in severni meji z Ukrajino in na okupiranem Krimu, kjer je namestila več kot 100 000 vojakov, pa tudi tanke, artilerijo, oklepna vozila in drugo težko opremo; ker gre pri nedavnem kopičenju sil za največjo koncentracijo ruskih vojakov od leta 2014, obseg in bojne zmogljivosti pa kažejo napadalno namero;

B.  ker je Ruska federacija napovedala začasno zamrznitev pravice do neškodljivega prehoda vojnih ladij in komercialnih plovil drugih držav v predelu Črnega morja v smeri Kerške ožine do 31. oktobra 2021, s čimer krši pravico do plovbe, ki jo zagotavlja Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Rusija; ker gre za območja teritorialnega morja Ukrajine okoli začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol;

C.  ker je od sprejetja sporazumov iz Minska minilo šest let, od nezakonite priključitve krimskega polotoka Ruski federaciji in začetku vojne v Ukrajini pa sedem let;

D.  ker ima Ruska federacija po ukrajinskih virih približno 3000 častnikov in vojaških inštruktorjev, ki služijo oboroženim silam tako imenovanih ljudskih republik;

E.  ker Ruska federacija s posredniškimi silami v t. i. ljudskih republikah Doneck in Lugansk že od leta 2014 destabilizira vzhodno Ukrajino; ker je konflikt terjal življenje več kot 14 000 ljudi in je povzročil, da je notranje razseljenih skoraj dva milijona oseb;

F.  ker je Ukrajina pozvala k uporabi odstavka 16.3 poglavja III Dunajskega dokumenta o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti in zahtevala razlago za nenavadno vojaško dejavnost Ruske federacije blizu meje z Ukrajino in na zasedenem Krimu; ker je Dunajski dokument kot trajni vir sodelovanja in vojaške preglednosti leta 2011 sprejelo vseh 57 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); ker je Ruska federacija sklenila, da se tega srečanja ne bo udeležila;

G.  ker se morajo države, ki sodelujejo v OVSE, med drugim medsebojno obveščati o načrtih napotitev, druga drugi vnaprej sporočati večje vojaške dejavnosti, kot so vojaške vaje, ter se med seboj posvetovati in sodelovati v primeru neobičajne vojaške dejavnosti ali povečanja napetosti;

H.  ker je ruski obrambni minister v petek, 23. aprila 2021 izjavil, da se bodo nakopičene vojaške sile vrnile v svoja stalna oporišča do 1. maja 2021;

I.  ker je v ustavi Ruske federacije zapisana pravica do svobode misli in izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; ker se razmere na področju človekovih pravic in pravne države v Rusiji še naprej poslabšujejo, oblasti pa nenehno kršijo te pravice in svoboščine; ker je Ruska federacija podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je članica Sveta Evrope;

J.  ker so ruske oblasti 9. aprila 2021 za kratek čas pridržale, zaslišale in zasegle telefone in dokumente Romana Anina, enega vodilnih ruskih raziskovalnih novinarjev, ki je povezan s projektom poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji; ker so bili zaradi teh ukrepov ogroženi tudi njegovi kolegi novinarji, ki se v okviru projekta poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji posvečajo vprašanjem transparentnosti in korupcije, in sicer zaradi informacij, s katerimi zdaj v celoti razpolaga zvezna varnostna služba (FSB);

K.  ker je bil najbolj znan ruski protikorupcijski aktivist in opozicijski politik Aleksej Navalni 17. januarja 2021 pridržan in 2. februarja 2021 obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi domnevne kršitve pogojne kazni, ko je v Nemčiji okreval po poskusu atentata z zastrupitvijo s prepovedanim vojaškim kemičnim strupom, ki so ga v Ruski federaciji izvedle varnostne sile Ruske federacije; ker je bil Aleksej Navalni 12. marca 2021 premeščen v kazensko kolonijo v Pokrovu, kjer je bil večkrat žrtev mučenja in nečloveškega ravnanja, nato pa je pred več kot tremi tedni začel gladovno stavko;

L.  ker so ti dogodki v zadnjih nekaj tednih potrdili najhujše strahove družine, prijateljev in podpornikov ter mednarodne skupnosti glede njegove osebne varnosti in življenja, in so ga nato premestili v zaporniško bolnišnico blizu Moskve, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti;

M.  ker se je Evropsko sodišče za človekove pravice 16. februarja 2021 odločilo, da bo rusko vlado v skladu s členom 39 svojega poslovnika seznanilo, da bi bilo treba Alekseja Navalnega izpustiti; ker bi moral ta ukrep veljati s takojšnjim učinkom; ker je sodišče za namene uporabe začasnega ukrepa na prvi pogled dokazalo vrsto in obseg nevarnosti za življenje Alekseja Navalnega in ocenilo splošno stanje odvzema prostosti Alekseju Navalnemu;

N.  ker je Aleksej Navalni v petek, 23. aprila 2021, napovedal, da bo po nasvetu zdravnikov, ki ne delajo v zaporu, postopoma prekinil gladovno stavko, ki jo je začel 31. marca 2021; ker bi bilo po zdravniškem nasvetu, ki ga je Aleksej Navalni prejel, smrtno nevarno nadaljevati gladovno stavko; ker tudi če Aleksej Navalni prejme ustrezno oskrbo zdaj, ni zagotovila, da v prihodnje ne bo izpostavljen novemu nečloveškemu ali smrtno nevarnemu ravnanju ali poskusom umora;

O.  ker se je Rusija v indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2020 med 180 državami uvrstila na 129. mesto, kar je najnižja uvrstitev v Evropi; ker so protikorupcijski aktivisti, denimo preminuli Sergej Magnicki in fundacija za boj proti korupciji (FBK) pod vodstvom Alekseja Navalnega, z raziskavami o nepojasnjenem bogastvu, ki so ga z leti nakopičili nekateri posamezniki, prispevali k razkritju kleptokratskih povezav med oligarhi, varnostnimi uradniki in uradniki z vezami v Kremlju, v katere naj bi bili vpleteni tudi najvišji oblastniki, vključno z Vladimirjem Putinom; ker si moskovsko tožilstvo prizadeva, da bi fundacijo za boj proti korupciji in še dve drugi organizaciji, povezani z Navalnim, tj. fundacijo za varstvo pravic državljanov in regionalnim sedežem Navalnega, označili za ekstremistično, kar bi pomenilo, da bi lahko oblasti njihove zaposlene aretirale ter obsodile na šest- do desetletno zaporno kazen;

P.  ker zastrupitev Navalnega ustreza vzorcu ukrepanja proti Putinovim nasprotnikom, zaradi katerega so bili prizadeti Viktor Juščenko, Sergej Skripal in Vladimir Kara-Murza ter je privedlo do smrti številnih opozicijskih voditeljev, novinarjev, aktivistov in tujih voditeljev, med drugimi Borisa Nemcova, Ane Politkovske, Sergeja Protazanova, Natalije Estemirove in Aleksandra Litvinenka;

Q.  ker Ruska federacija ni le zunanja grožnja evropski varnosti, ampak vodi tudi notranjo vojno proti svojemu ljudstvu v obliki sistematičnega zatiranja opozicije in prijetij na ulicah; ker je bilo že samo 21. aprila 2021 aretiranih več kot 1788 miroljubnih protestnikov, tako da je bila od januarja 2021 prostost odvzeta skupaj več kot 15 000 nedolžnim ruskim državljanom;

R.  ker je Parlament v dveh prejšnjih resolucijah o Rusiji pozval k pregledu politike EU do Rusije in njenih petih vodilnih načel ter pozval Svet, naj začne nemudoma pripravljati in sprejemati strategijo EU za prihodnje odnose z demokratično Rusijo, ki bi obsegala širok nabor spodbud in pogojev, s katerimi bi utrdili trende krepitve svobode in demokracije, ki se pojavljajo v Rusiji;

S.  ker je Češka republika 17. aprila 2021 izgnala 18 zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, med njimi člane ruskih obveščevalnih služb, zaradi utemeljenih sklepov češke varnostnoobveščevalne službe, da so bili aktivni agenti ruske obveščevalne službe leta 2014 vpleteni v eksplozijo streliva, zaradi katere sta umrla dva češka državljana in je nastala velika gmotna škoda; ker je eksplozija neusmiljeno spravila v nevarnost tudi življenje in premoženje na tisoče ljudi, ki živijo v okoliških občinah; ker ta nezakonita dejanja na ozemlju Češke republike predstavljajo kritično kršenje suverenost države članice EU s strani tuje sile; ker je Ruska federacija v odziv na izgon 18 uslužbencev njenega veleposlaništva v Češki republiki izgnala 20 čeških diplomatov, ki jim je bil 19. aprila 2021 odrejen odhod; ker se je Češka republika, potem ko Rusija izgnanih čeških diplomatov ni želela ponovno sprejeti, 22. aprila 2021 odločila, da bo v skladu s členom 11 Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih število osebja na ruskem veleposlaništvu v Češki republiki izenačila s številom osebja na veleposlaništvu Češke republike v Rusiji, ruskemu veleposlaništvu pa dala čas, da odločitev izpolni do konca maja;

T.  ker sta ista agenta ruske vojaške obveščevalne službe (GRU), vpletena v eksplozijo v skladišču streliva v Češki republiki, odgovorna tudi za poskus umora Sergeja in Julije Skripal v Združenem kraljestvu leta 2018 z uporabo vojaškega živčnega strupa novičok, zaradi česar je sicer umrla britanska državljanka; ker so bili agenti GRU obtoženi tudi poskusa umora Emiliana Gebreva, lastnika tovarne orožja, in dveh drugih oseb v Bolgariji leta 2015; ker Rusija ne želi sodelovati pri preiskavah teh kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Evropske unije, zanika vpletenost GRU v zastrupitev Skripalov in ščiti ključne osumljence;

1.  podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ponovno izraža odločno podporo politiki EU o nepriznavanju nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol; pozdravlja vse omejevalne ukrepe, ki jih je EU zaradi nezakonite priključitve sprejela; poziva k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimskem polotoku in v Rusiji ter obžaluje nenehne kršitve človekovih pravic na Krimu in zasedenih ozemljih v vzhodni Ukrajini, pa tudi množično podeljevanje ruskega državljanstva (izdajanje potnih listov) državljanom na teh območjih; poudarja, da se bodo morali ruski uradniki, katerih dejanja ali neukrepanje omogočajo ali povzročajo vojne zločine v Ukrajini, zagovarjati v skladu z mednarodnim kazenskim pravom;

2.  obžaluje trenutno stanje v odnosih med EU in Rusijo, ki je posledica ruskega napada na Ukrajino in nenehne destabilizacije te države, sovražnega ravnanja do držav članic in družb EU ter odkritih napadov nanje, ki se med drugim kažejo v vmešavanju v volilne procese, uporabi dezinformacij, globokih ponaredkih, zlonamernih kibernetskih napadih, sabotažah in uporabi kemičnega orožja, ter občutno poslabšanje razmer na področju človekovih pravic in spoštovanja pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja v Rusiji; odločno obsoja sovražno nastopanje Rusije v Evropi in poziva njeno vlado, naj konča te dejavnosti, ki kršijo mednarodna načela in norme ter ogrožajo stabilnost v Evropi, kar onemogoča vsakršno uresničitev pozitivne dvostranske agende s to pomembno sosedo;

3.  je še naprej zelo zaskrbljen zaradi obsega ruske vojaške prisotnosti na meji z Ukrajino in v nezakonito zasedeni Avtonomni republiki Krim, ki naj po besedah ruskega obrambnega ministrstva ne bi več obstajala; obsoja te grožnje in dejanja destabilizacije, ki jih vodi Ruska federacija, in ceni sorazmeren odziv Ukrajine;

4.  meni, da mora EU priti do zaključka na podlagi neupravičenega, nepojasnjenega in zelo zaskrbljujočega kopičenja ruske vojske na meji z Ukrajino, ki se je končalo v petek, 23. aprila 2021; vztraja, da je treba ruske vojaške sile v celoti in nemudoma umakniti z meje z Ukrajino in jih vrniti v njihove stalne baze; zahteva, da Rusija nemudoma odpravi prakso neupravičenega kopičenja vojske, katerega cilj je groziti sosedam, ustavi vse sedanje provokacije in se vzdrži prihodnjih ter umiri razmere, tako da umakne svoje sile v njihove stalne baze v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, kot so načela OVSE in zaveze glede preglednosti vojaških gibanj in Dunajski dokument; ponavlja, da Rusija s krepitvijo vojske ogroža tudi evropsko stabilnost, varnost in mir, zaradi česar bi moral biti varnostni dialog EU z Ukrajino ambiciozen in prispevati k usklajeni oceni varnostnih izzivov na terenu; poudarja, da bi morale prijateljske države povečati vojaško podporo Ukrajini in dobavo obrambnega orožja, kar je v skladu s členom 51 Ustanovne listine Združenih narodov, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo; poziva Rusijo, naj umakne vojaške sile iz t. i. „ljudskih republik“ Lugansk in Doneck in vrne Ukrajini nadzor nad Avtonomno republiko Krim in mestom Sevastopol;

5.  poziva podpredsednika Komisija/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj Svet ne glede na napovedano premestitev ruskih vojaških sil še naprej spremlja dogajanje na tem področju in ostaja pripravljen na sprejetje nadaljnjih skupnih ukrepov;

6.  poziva Rusijo, naj izpolni svojo obveznost iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter zagotovi svobodo plovbe in tranzita skozi mednarodno ožino do pristanišč Azovskega morja; poziva EU, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi mednarodnimi partnerji vzpostavi stalno spremljanje prehoda vseh plovil, ki prihajajo skozi ožino Kerč;

7.  poziva Rusijo in separatiste, ki jih ta podpira, naj pristopijo k sporazumu o premirju; poziva Rusijo, naj izvaja določbe sporazuma iz Minska in naj konstruktivno sodeluje v normandijskem procesu in tristranski kontaktni skupini; poudarja, da je potrebna politična rešitev konflikta v vzhodni Ukrajini in da mora imeti EU večjo vlogo pri doseganju mirne rešitve konflikta;

8.  poudarja, da mora EU pojasniti resne posledice kršitev mednarodnega prava in pravil za Rusko federacijo, če bi se ta odločila, da vojaško prisotnost kdaj v prihodnosti uporabi za to, da vkoraka v Ukrajino; zato vztraja, da je treba v teh razmerah takoj ustaviti uvoz nafte in plina iz Rusije v EU, Rusijo pa izključiti iz plačilnega sistema SWIFT in zamrzniti vsa sredstva oligarhov, ki so blizu ruskim oblastem in njihovim družinam, v EU, ter razveljaviti njihove vizume;

9.  zahteva, da bi morala EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije in zato poziva institucije EU in vse države članice, naj zaustavijo dokončanje plinovoda Severni tok 2 in zahtevajo ustavitev gradnje spornih jedrskih elektrarn, ki jih gradi Rosatom;

10.  znova izraža podporo mednarodni preiskavi okoliščin, v katerih je bilo tragično sestreljeno letalo Malaysian Airlines na letu MH17, ki bi lahko pomenilo vojni zločin, in ponovno poziva, da je treba odgovorne osebe privesti pred sodišče;

11.  poziva EU in njene države članice, naj se oprejo na zakonodajni predlog Združenega kraljestva za globalno ureditev sankcij proti korupciji in druge podobne režime ter naj sprejmejo režim sankcij EU proti korupciji, da bi dopolnili sedanji globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; poudarja, da države članice EU ne bi smele več z odprtimi rokami sprejemati ruskega bogastva in naložb sumljivega izvora; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za omejitev strateških naložb Kremlja v EU, ki so namenjene prevratništvu, spodkopavanju demokratičnih procesov in institucij ter širjenju korupcije; še naprej vztraja, da morajo države članice, kot sta Bolgarija in Malta, opustiti ureditve za „zlate potne liste“;

12.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Alekseja Navalnega, katerega obsodba je politično motivirana in v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Rusije na področju človekovih pravic, ter vseh, ki so bili pridržani med protesti v podporo njegovi izpustitvi ali njegovi kampanji proti korupciji; pričakuje, da bo Rusija spoštovala začasni ukrep Evropskega sodišča za človekove pravice glede narave in obsega tveganja za življenje Alekseja Navalnega; meni, da je Rusija odgovorna za zdravstveno stanje Alekseja Navalnega in jo poziva, naj preišče poskus atentata nanj ter v celoti sodeluje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja; poziva ruske oblasti, naj izboljšajo razmere v zaporih in centrih za pridržanje, tako da bodo v skladu z mednarodnimi standardi; poziva, naj se prenehajo z zahtevami po izpustitvi Alekseja Navalnega povezane aretacije miroljubnih protestnikov in sistematični napadi na opozicijo; poudarja, da bi morali biti vsi posamezniki, vpleteni v pregon, izrekanje kazni in slabo ravnanje z Aleksejem Navalnim, kaznovani v skladu z globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic;

13.  opozarja ruske oblasti in predsednika Putina osebno kot vodjo ruske države, da so v celoti odgovorni za skrb za življenje in telesno nedotakljivost Alekseja Navalnega ter morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito njegovega telesnega in duševnega zdravja in dobrega počutja; še naprej poziva predsednika Putina in ruske oblasti, naj sprožijo preiskavo, sodno preganjajo storilce za poskus njegovega umora in poskrbijo, da bodo odgovarjali za svoja dejanja;

14.  obžaluje neutemeljeno in diskriminatorno namero ruskih oblasti, da fundacijo za boj proti korupciji pod vodstvom Alekseja Navalnega razglasijo za ekstremistično organizacijo; poudarja, da sta boj proti korupciji in želja po sodelovanju v svobodni in pluralistični javni razpravi in volilnem procesu neodtujljivi pravici vsake posamezne in demokratične politične organizacije ter nista povezani z ekstremističnimi stališči;

15.  izraža globoko solidarnost z demokratičnimi silami v Rusiji, ki so zavezane odprti in svobodni družbi, ter podporo vsem posameznikom in organizacijam, ki so postale tarča napadov in represije; poziva ruske oblasti, naj prenehajo z nadlegovanjem, ustrahovanjem in napadanjem opozicije, civilne družbe, medijev, zagovornikov človekovih pravic in pravic žensk ter drugih aktivistov v državi, zlasti pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo jeseni 2021; spodbuja EU, naj Rusijo še naprej poziva k razveljavitvi ali spremembi vseh zakonov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi; želi spomniti, da močno podpira vse zagovornike človekovih pravic v Rusiji ter njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj bolje podprejo civilno družbo in uporabijo vse razpoložljive instrumente, da bi povečale podporo delu zagovornikov človekovih pravic ter po potrebi olajšale izdajanje nujnih vizumov in zagotovile začasno zatočišče v državah članicah EU;

16.  poziva ruske oblasti, naj spoštujejo svobodo medijev ter prenehajo z nadlegovanjem neodvisnih medijev in pritiskom nanje, kot na primer proti preiskovalnemu novinarju Romanu Aninu;

17.  znova poziva institucije EU in države članice, naj še naprej pozorno spremljajo stanje na področju človekovih pravic v Ruski federaciji ter naj še naprej spremljajo sodne postopke, ki vključujejo organizacije civilne družbe, novinarje, opozicijske politike in aktiviste, tudi primer Alekseja Navalnega;

18.  obžaluje, da so storilci iz ruskih obveščevalnih služb povzročili eksplozijo skladišča orožja v Vrbeticah v Češki republiki, kar je bila kršitev češke suverenosti in je nesprejemljivo sovražno dejanje; ostro obsoja dejavnosti, katerih cilj je destabilizirati države članice EU in jim groziti, ter poziva Rusijo, naj preneha z njimi, privede odgovorne pred sodišče in izplača odškodnino svojcem umrlih v napadu leta 2014; poudarja, da je Evropska unija na strani Češke republike in poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svet, naj sprejmeta ustrezne protiukrepe, vključno z razširitvijo ciljnih sankcij; izraža globoko solidarnost s prebivalci in oblastmi Češke republike po ruskem napadu na ozemlju EU ter neutemeljenem in nesorazmernem izgonu 20 čeških diplomatov iz Rusije; izraža podporo odločitvi čeških oblasti, da bodo število osebja na ruskem veleposlaništvu v Češki republiki izenačile s številom osebja na češkem veleposlaništvu v Rusiji, obsoja grožnje Ruske federacije Češki republiki, ki so temu sledile, in izraža zadovoljstvo z vsemi dejanji podpore in solidarnosti, ki jih je pokazalo več vlad držav članic in vse ponujene diplomatske storitve; poziva države članice EU, naj po zgledu zadeve Skripal nadaljujejo z usklajenim izgonom ruskih diplomatov;

19.  obsoja, da Kremelj podpira nedemokratične represivne režime po vsem svetu, na primer v Iranu, Severni Koreji, Venezueli, Siriji in Belorusiji; je globoko zaskrbljen zaradi vse večjega števila aretacij, ugrabitev in deportacij beloruskih državljanov, ki živijo v Rusiji, tudi v primeru predsednika beloruske opozicijske narodne fronte in navadnih ljudi, ki so glasno izražali svojo podporo na mirnih protestih v Belorusiji; je zlasti zaskrbljen zaradi kampanje, ki jo podpira Rusija in je usmerjena proti organizacijam narodnostnih manjšin v Belorusiji, vključno z največjo, to je zvezo Poljakov v Belorusiji;

20.  obsoja propagando in dezinformacije v ruskem tisku, njihovo zlonamerno širjenje po EU in delo ruskih trolarn, zlasti tistih, ki trenutno blatijo ugled Češke republike s trditvami, da je le lutka, ki deluje v interesu ZDA, ne pa suverena država z neodvisnimi informacijskimi službami; obsoja z ruskim vojaškim vohunstvom povezane kibernetske napade na češko strateško institucijo državne uprave;

21.  ponavlja, da je enotnost med državami članicami EU najboljša politika za odvračanje Rusije od izvajanja destabilizacijskih in subverzivnih ukrepov v Evropi; poziva države članice, naj svoja stališča in dejanja glede Rusije uskladijo ter nastopajo enotno; poziva države članice, naj v Odboru ministrov Sveta Evrope nastopijo enotno, če Rusija ne bo upoštevala sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; meni, da bi si morala EU prizadevati za nadaljnje sodelovanje s podobno mislečimi partnerji, zlasti z Natom in ZDA za uporabo vseh razpoložljivih sredstev na mednarodni ravni, da bi se učinkovito zoperstavili nenehnemu vmešavanju Rusije, vse bolj agresivnim kampanjam dezinformiranja in hudim kršitvam mednarodnega prava, ki ogrožajo varnost in stabilnost v Evropi;

22.  poziva države članice EU, naj pravočasno in odločno ukrepajo v odziv na razdiralna dejanja ruskih obveščevalnih služb na ozemlju EU ter tesno uskladijo sorazmerni odziv s čezatlantskimi partnerji; priporoča, naj države članice okrepijo sodelovanje na področju protiobveščevalnih dejavnosti in izmenjavo informacij;

23.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj zasnujeta nov strateški pristop za odnose EU z Rusijo, na podlagi katerega bo bolje podprta civilna družba, izboljšani medosebni stiki z ruskimi državljani, določena jasna meja za sodelovanje z ruskimi državnimi akterji, uporabljeni tehnološki standardi in odprt internet, ki bodo podprli svobodne prostore in omejili zatiralske tehnologije, ter izkazana solidarnost z vzhodnimi partnericami EU, tudi pri varnostnih vprašanjih in mirnem reševanju konfliktov; poudarja, da mora dialog z Rusijo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic;

24.  je izjemno zaskrbljen, ker ruske oblasti še naprej omejujejo delo neodvisnih medijskih platform, pa tudi posameznih novinarjev in drugih medijskih akterjev; zato odločno obsoja odločitev, da se neodvisna medijska hiša Meduza označi za „tujega agenta“;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL L 78, 17.3.2014, str. 16. (2) UL L 161, 29.5.2014, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji (2021/2643(RSP))

P9_TA(2021)0160 RC-B9-0227/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 20. januarja 2016 o mirovnem procesu v Kolumbiji(1),

–  ob upoštevanju trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani(2), ki je bil podpisan 26. julija 2012 v Bruslju, in sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje(3), ki je bil podpisan 2. decembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju Eamona Gilmorja za posebnega odposlanca EU za mirovni proces v Kolumbiji,

–  ob upoštevanju končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru, ki so ga 24. novembra 2016 podpisale nacionalna vlada Kolumbije in Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska (FARC-EP),

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN o misiji OZN za preverjanje v Kolumbiji, zlasti poročila z dne 26. marca 2021,

–  ob upoštevanju letnega poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 10. februarja 2021 o stanju človekovih pravic v Kolumbiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja Janeza Lenarčiča z dne 9. februarja 2021 o odločitvi Kolumbije, da venezuelskim migrantom dodeli status začasne zaščite, in izjave uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 26. februarja 2021 o nasilju nad zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bo Kolumbija novembra 2021 obeležila peto obletnico podpisa končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru med vlado Kolumbije pod vodstvom predsednika Juana Manuela Santosa in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije – Ljudsko vojsko (FARC-EP), s katerim se je končal več kot 50 let trajajoči konflikt in ki predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru v državi; ker je Kolumbija kljub dolgim obdobjem izrednega nasilja ohranila demokratično verodostojnost;

B.  ker je kolumbijsko ustavno sodišče ocenilo, da bo za uskladitev s končnim sporazumom, desetletnim enotnim načrtom in sedanjim štiriletnim naložbenim načrtom za mir potrebnih vsaj 15 let in skoraj 11,5 milijarde USD sredstev;

C.  ker sta se 10. marca 2021 sestala kolumbijski predsednik Iván Duque in predsednik stranke Comunes (nekdanja stranka FARC) Rodrigo Londoño in razpravljala o stanju pri izvajanju končnega sporazuma; ker sta obe strani v dialogu, pri katerem sta pomagala posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Kolumbijo in vodja misije OZN za preverjanje v Kolumbiji, potrdili, da ostajata zavezani končnemu sporazumu, in se dogovorili, da bosta skupaj pripravili načrt za preostalo obdobje, ki je predvideno za njegovo celovito izvajanje, in da bosta podvojili prizadevanja za ponovno vključevanje nekdanjih borcev in izboljšanje varnostnih jamstev zanje;

D.  ker tudi nekdanji gverilski borci napredujejo v procesu ponovnega vključevanja v civilno življenje in ker pravni in ustavni sistem v Kolumbiji sprejema natančne reforme, da bi zagotovili izvajanje zavez iz sporazuma in na njih zgradili prihodnost države;

E.  ker sta se pogodbenici končnega sporazuma dogovorili, da se določi posebna jurisdikcija za mir, ki bo vključevala uvedbo celovitega sistema za odkrivanje resnice, zagotavljanje pravice, odškodnine in preprečitev ponovnega konflikta, pa tudi sporazume o odškodninah za žrtve, kot je zapisala visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v letnem poročilu z dne 10. februarja 2021; ker se Kolumbija sooča z zapleti pri celovitem izvajanju končnega sporazuma, ki so še toliko večji zaradi pandemije covida-19 in prihoda migrantov iz Venezuele;

F.  ker je kolumbijska jurisdikcija za mir 26. januarja 2021 razglasila svojo prvo pomembnejšo odločitev, s katero je osem voditeljev nekdanje skupine FARC-EP obtožila vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, kar je doslej najzgovornejši rezultat tranzicijske pravice v državi; ker je jurisdikacija potrdila tudi napredek v preiskavi pokolov za statistiko (škandal Falsos Positivos); ker je jurisdikcija za mir sprejela ukrepe, s katerimi naj bi dosegla napredek pri vzpostavljanju stalnega in tekočega dialoga z voditelji domorodnih skupnosti;

G.  ker se še naprej dosega pomemben napredek, ki dokazuje preobrazbeni potencial mirovnega sporazuma, ki prvič vključuje poseben pristop glede na spol; ker bi bilo treba doseči večji napredek pri celovitem programu za zaščitne ukrepe za družbene voditeljice in zagovornice človekovih pravic ter programih za podporo žensk in deklet, ki so žrtve nasilja, vključno s posilstvi in ugrabitvami; ker so različna poglavja tega sporazuma med seboj povezana in je zato nadvse pomembno, da se vidik spola dejavno vključi v vsa področja;

H.  ker naj bi kljub dejstvu, da se je zaradi mirovnih pogajanj v Kolumbiji precej zmanjšalo nasilje in število smrtnih žrtev, poslabšanje varnostnih razmer na različnih predelih Kolumbije oviralo mirovni proces, po podatkih OZN namreč zaskrbljujoče naraščajo nasilje, prisilna izginotja, ugrabitve in uboji družbenih voditeljev in voditeljev domorodnih ljudstev, nekdanjih borcev FARC in zagovornikov človekovih pravic; ker so tarča napadov in nasilja tudi varnostne sile;

I.  ker je bilo v misiji OZN za preverjanje potrjeno, da je bilo leta 2020 ubitih 73 nekdanjih borcev, kar pomeni, da je bilo od leta 2016, ko je bil podpisan mirovni sporazum, ubitih 248 nekdanjih borcev; ker je Visoki komisariat za človekove pravice prejel informacije, da je bilo lani ubitih 120 zagovornikov človekovih pravic, od tega je 53 primerov potrjenih; ker so leta 2020 zabeležili 69 incidentov, v katerih je življenje izgubilo 269 civilistov, med katerimi je bilo 24 otrok in 19 žensk; ker si je treba po poročanju OZN bolj prizadevati za izvajanje mirovnega sporazuma;

J.  ker je generalni sekretar OZN med svoje prednostne naloge vključil obravnavanje nenehnega nasilja nad nekdanjimi borci, skupnostmi, prizadetimi v konfliktih, družbenimi voditelji in zagovorniki človekovih pravic, trajnejše ponovno vključevanje, utrjevanje celovite prisotnosti države na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, podpiranje konstruktivnega dialoga med sprtimi stranmi, da se spodbudi izvajanje mirovnega sporazuma, in izboljšanje pogojev za spravo med stranmi tega spora;

K.  ker je kolumbijska vlada leta 2017 začela uradna mirovna pogajanja z Narodno osvobodilno vojsko (ELN); ker je vlada predsednika Ivána Duqueja januarja 2019 kmalu po tem, ko je ELN sprožila avtomobilsko bombo pred policijsko akademijo v Bogoti, v kateri je bilo ubitih 22 ljudi, končala mirovna pogajanja; ker se v nekaterih departmajih nadaljujejo konflikti, v katere je vpletena Narodna osvobodilna vojska, vključno s spopadi z drugimi nezakonitimi oboroženimi akterji in državnimi varnostnimi silami; ker vlada vztraja, da pogovorov ni mogoče nadaljevati, dokler Narodna osvobodilna vojska ne bo prenehala z nasiljem, vključno z ugrabitvami, novačenjem otrok in polaganjem min, Narodna osvobodilna vojska pa vztraja pri stališču, da je treba zahteve vlade obravnavati za pogajalsko mizo;

L.  ker je predsednik Kolumbije Iván Duque Márquez, da bi izkazal solidarnost in uredil status približno 1 800 000 venezuelskih migrantov, ki prebivajo v državi, sprejel pomembno odločitev o uveljavitvi statuta začasne zaščite teh ljudi, na podlagi katerega se bodo lahko uradno registrirali, kar jim bo omogočilo boljši dostop do javnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter socialno-ekonomsko vključevanje, tako da bodo manj ranljivi; ker imata Kolumbija in Venezuela več kot 2000 kilometrov dolgo prepustno mejo; ker mejo med Kolumbijo in Venezuelo tvorijo predvsem gosti gozdovi in težko prehoden teren, zaradi česar je dovzetna za nezakonite dejavnosti in organizirani kriminal;

M.  ker je skrbniški sklad EU za Kolumbijo mobiliziral 128 milijonov EUR iz proračuna EU, od 21 držav članic, Čila in Združenega kraljestva; ker je njegov peti strateški odbor 22. januarja 2021 določil prihodnje strateške usmeritve;

N.  ker ima bistveno vlogo v tem mirovnem procesu civilna družba, saj združuje organizacije za varstvo človekovih pravic, združenja žensk, podeželske skupnosti, afrokolumbijske skupnosti ter domorodne skupine, ki so pripravili številne pobude in predloge na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

O.  ker Evropska unija in Kolumbija tesno sodelujeta na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, njuno sodelovanje pa temelji na memorandumu o soglasju iz novembra 2009 in trgovinskem sporazumu med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerega namen ni le izboljšati gospodarskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicami, temveč tudi utrditi mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo njihovih državljanov; ker je Kolumbija strateška partnerica, ki je nadvse pomembna za stabilnost v regiji; ker sta EU in Republika Kolumbija vzpostavili okvir za sodelovanje Republike Kolumbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, ki so začele veljati 1. marca 2020;

P.  ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri večstranskih vprašanjih skupnega interesa, kot so prizadevanja za mir ter boj proti terorizmu in trgovini s prepovedanimi drogami;

1.  ponovno izraža podporo mirovnemu sporazumu v Kolumbiji in pozdravlja nedavni dialog med stranema ter priznava njuna politična prizadevanja, realizem in vztrajnost; ponavlja, da je pripravljen še naprej na vso moč politično in finančno podpirati celovito izvajanje tega mirovnega sporazuma in spremljati pokonfliktno fazo, v kateri je bistveno, da so še naprej udeležene lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe in da se ustrezno upoštevajo prioritete žrtev, kar zadeva resnico, pravico, odškodnine in jamstva, da se grozote ne bodo ponovile; ponovno izraža solidarnost z vsemi žrtvami;

2.  poudarja, da se kolumbijski mirovni sporazum pogosto navaja kot model za ves svet, zaradi odločenosti obravnavati vprašanja, ki so povzročila konflikt, in da se osredotoča predvsem na pravice in dostojanstvo žrtev; opozarja, da je treba izvajati vse dele tega zapletenega, inovativnega sporazuma, saj so povezani pri obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta; poziva kolumbijsko vlado, naj si še naprej prizadeva za napredek pri izvajanju vseh vidikov mirovnega sporazuma;

3.  pozdravlja napredek, ki ga je Kolumbija dosegla na področjih, kot so celostna reforma podeželja, programi za razvoj podeželja, spoštovanje pravic žrtev, reševanje problema prepovedanih drog, nadomeščanje nezakonitih poljščin, vračanje zemljišč in ponovno vključevanje nekdanjih borcev, ter spodbuja dodatna prizadevanja za izvajanje vseh vidikov mirovnega sporazuma, zlasti tistih socialno-ekonomskih področij, kjer je bil dosežen manjši napredek; poudarja, kako pomembno je, da mirovni proces spremljajo odločna prizadevanja za boj proti neenakosti in revščini, vključno z iskanjem pravičnih rešitev za ljudi in skupnosti, ki so prisiljeni zapustiti svoje ozemlje; meni, da je treba posebej pomagati skupnostim, ki so med konfliktom utrpele nesorazmerno škodo, kot so afrokolumbijske in avtohtone skupnosti; priznava delo teritorialnih svetov za mir, spravo in sobivanje;

4.  poudarja temeljno in zgodovinsko vlogo razvojnih načrtov s teritorialnim pristopom (PDET), ki so jih oblikovale skupnosti v 170 občinah, ki so jih zapuščanje prebivalcev, revščina in nasilje najbolj prizadeli;

5.  pozdravlja vse ukrepe, ki jih je že sprejela jurisdikcija za mir, da bi ustvarila prihodnost, ki bo temeljila na izgradnji miru in v kateri ne bo nekaznovanja, ter jo poziva, naj nadaljuje to pomembno delo kljub številnim izzivom, kot so zamude pri izvajanju zakonodaje; poziva kolumbijske oblasti, naj ohranijo samostojnost in neodvisnost integriranega sistema za resnico, pravico, odškodnino in preprečevanje ponovitve kršitev ter ga zaščitijo, saj pomembno prispeva k trajnemu miru;

6.  obsoja uboje zagovornikov človekovih pravic, nekdanjih borcev FARC ter družbenih voditeljev in voditeljev domorodnih ljudstev ter nasilje nad njimi; poudarja, da je obravnavanje še vedno trajajočega nasilja nad njimi eden večjih izzivov v Kolumbiji; ugotavlja, da se je konflikt zaostril na podeželskih območjih države, in obžaluje nasilje, ki ga na teh območjih v glavnem povzročajo nezakonite oborožene skupine in organizirani kriminal, povezan s trgovino s prepovedanimi drogami in nezakonitim rudarjenjem; ugotavlja, da je bilo prijavljenih več primerov prisilnega razseljevanja, prisilnega novačenja, spolnega nasilja nad otroki in ženskami, pokolov, mučenja in drugih grozodejstev ter napadov na etnične skupnosti in organe ter pritisk na javne organe; poziva, naj se preiskave opravijo hitro in pregledno ter se odgovorne privede pred sodišče; poziva kolumbijsko državo, naj okrepi in zagotovi zaščito in varnost družbenih in političnih voditeljev, socialnih aktivistov ter zagovornikov okoljskih in podeželskih skupnosti; je posebej zaskrbljen zaradi težavnih razmer v departmaju Cauca, kot je izpostavljeno v izjavi OZN;

7.  priznava prizadevanja za boj proti kriminalu organiziranih oboroženih skupin in drugih organizacij; poudarja, da je treba sprejeti nujne ukrepe za povečanje zaščite, zato poziva, naj se poveča integrirana prisotnost države na ozemljih ter naj državna komisija za varnostna jamstva sprejme javno politiko za razbitje kriminalnih združb; v zvezi s tem pozdravlja strateški načrt za varnost in zaščito oseb, ki se ponovno vključujejo;

8.  pozdravlja, da se je veljavnost zakona o žrtvah podaljšala do leta 2031 in njegov proračun povečal v korist več kot devet milijonov oseb, ki so vpisane v enotni register žrtev, in učinkovito politično udeležbo skupine FARC, ki je zdaj stranka Comunes, in napredek, dosežen pri ponovni vključitvi skoraj 14 000 nekdanjih borcev; pozdravlja, da je vlada kupila zemljišča sedmih od 24 nekdanjih območij za usposabljanje in ponovno vključevanje, in poudarja, da tja napotuje varnostne sile in izvaja tudi ukrepe socialne zaščite, ki zajemajo več kot 13 000 nekdanjih bojevnikov;

9.  priznava prizadevanja kolumbijskih institucij in jih spodbuja, da bi v večji meri zagotovile polno in trajno spoštovanje človekovih pravic, v skladu s svojo dolžnostjo, da zagotovijo varnost svojih državljanov; opozarja, da se je stopnja umorov zmanjšala, saj od leta 2019 do leta 2020 znižala s 25 na 23,7 umorov na 100 000 prebivalcev, kot je navedeno v poročilu visoke komisarke OZN za človekove pravice; se zaveda, da je kolumbijska vlada zavezana zaščiti družbenih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, nekdanjih borcev in oddaljenih skupnosti;

10.  je zaskrbljen, ker nekdanji gverilski borci vse doslej niso razkrili informacij o poteh trgovanja s prepovedanimi drogami in virih financiranja kriminalnih združb, ki napadajo zagovornike človekovih pravic, voditelje in nekdanje borce, čeprav so dolžni to razkriti; je prav tako zaskrbljen, ker se je 31. decembra 2020 iztekel rok, do katerega naj bi nekdanje sile FARC-EP zagotovile sredstva za odškodnine žrtvam, zagotovljeno pa je bilo le 4 % dogovorjenih sredstev;

11.  poziva vlado, naj v sedanjih gospodarskih razmerah sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje strukturnih sprememb, ki jih priporoča OZN in ki bodo pripomogle k izboljšanju splošnih razmer in čim boljšemu izkoriščanju potenciala mirovnega sporazuma za izboljšanje stanja človekovih pravic v Kolumbiji; poziva organizacije civilne družbe, naj sodelujejo pri ponovni vzpostavitvi na spravi zasnovanega sobivanja v Kolumbiji;

12.  ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in vse tako misleče poziva, naj sprejmejo demokracijo z vsem, kar spada zraven, in vsemi zahtevami, kar pomeni, da je najprej treba odložiti orožje ter se za svoje ideje in cilje zavzemati po demokratičnih pravilih in načelih pravne države; v zvezi s tem poziva Narodno osvobodilno vojsko, ki jo EU uvršča med teroristične organizacije, in disidentske skupine FARC-EP, naj končajo nasilje in teroristične napade na prebivalstvo v Kolumbiji ter se nemudoma trdno in odločno zavežejo miru v Kolumbiji;

13.  želi spomniti na doseženi napredek pri odstranjevanju protipehotnih min v 129 občinah in opozarja, da je bil rok za odstranitev teh min podaljšan do leta 2025;

14.  Kolumbiji izreka pohvalo za izjemno odločitev, da bo približno 1 800 000 venezuelskim migrantom, ki prebivajo v državi, podelila začasni status zaščite, kar bo prispevalo k uveljavljanju in varstvu njihovih človekovih pravic ter zmanjšanju človeškega trpljenja venezuelskih migrantov v Kolumbiji, hkrati pa omogočilo boljšo oskrbo, tudi v zvezi s cepljenjem proti covidu-19, zaščito in vključevanje v družbo; upa, da bo pobuda EU, namenjena podpori regionalnih prizadevanj za obvladovanje migracijske krize, utrla pot močnejši podpori Kolumbije, ki bo v skladu z njeno izjemno solidarnostjo, in poziva druge člane mednarodne skupnosti, naj Kolumbijo v tem procesu skupaj podprejo; poziva k okrepitvi odziva, da bi našli politično in demokratično rešitev krize v Venezueli;

15.  poziva Komisijo in Evropski svet, naj v novem proračunskem obdobju podvojita politično in finančno podporo Kolumbiji v okviru novih instrumentov sodelovanja;

16.  opozarja na prispevek EU, zlasti prek Evropskega sklada za mir v Kolumbiji, ki svoja sredstva usmerja zlasti v celostno reformo podeželja in ponovno vključevanje, posebno pozornost pri tem pa namenja programom PDET in formalizaciji lastništva zemljišč;

17.  opozarja na sodelovanje zasebnega sektorja pri podpori žrtvam, ponovnem vključevanju, nadomeščanju nezakonitih poljščin in podpori 170 občin, vključenih v razvojne načrte s teritorialnim pristopom; poziva Komisijo, naj poglobi sinergijo med trgovinskim sporazumom in novimi instrumenti sodelovanja, namenjenimi zagotavljanju dostopa do evropskega trga, izmenjav in naložb, da bi zagotovila vzdržnost produktivnih projektov in prihodkov upravičenega prebivalstva ter dosegla, da bi bilo manj izpostavljeno udeležbi v kriminalu in nezakonitih gospodarskih dejavnostih;

18.  meni, da bo uspešno izvajanje mirovnega sporazuma iz leta 2016, ki je prispevek k svetovnemu miru in stabilnosti, še naprej ključna prednostna naloga okrepljenih dvostranskih odnosov, ki temeljijo na memorandumu o soglasju, ki ga je Svet odobril januarja letos; prav tako spodbuja nadaljnje sodelovanje med EU in Kolumbijo, da bi s krepitvijo sinergije med njunim trgovinskim partnerstvom ter mirovnim sporazumom izboljšali možnosti za preživljanje kolumbijskih državljanov in državljanov EU; podpira podaljšanje mandata posebnega odposlanca za mir v Kolumbiji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.

(1) UL C 11, 12.1.2018, str. 79. (2) UL L 354, 21.12.2012, str. 3. (3) UL L 333, 19.12.2015, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke (2021/2605(RSP))

P9_TA(2021)0161 B9-0220/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju ciljev iz člena 3 PEU, zlasti boja proti socialni izključenosti in diskriminaciji, spodbujanja socialne pravičnosti, ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter varstva otrokovih pravic,

–  ob upoštevanju horizontalne socialne klavzule iz člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju ciljev socialne politike iz členov 151 in 153 PDEU,

–  ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu s členom 6 PEU,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 1, 3, 4, 11, 14, 16, 17, 19 in 20, ter njegovih krovnih ciljev do leta 2030,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

–  ob upoštevanju predloga za priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (COM(2021)0137),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev 1, 2, 3, 4 in 10,

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju političnih usmeritev predsednice Komisije Ursule von der Leyen,

–  ob upoštevanju prilagojenega delovnega programa Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440),

–  ob upoštevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (COM(2011)0173),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o dostopu do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse(1),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (COM(2018)0382),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU)(3),

–  ob upoštevanju študije o izvedljivosti jamstva za otroke, ki jo je pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju svoje pisne izjave 0042/2015 v skladu s členom 136 Poslovnika o vlaganju v otroke, sprejete marca 2016,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstva za boj proti revščini(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod(8),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

–  ob upoštevanju splošnih pripomb Odbora Združenih narodov za otrokove pravice(9),

–  ob upoštevanju smernic OZN za nadomestno skrb za otroke, kot so bile določene v resoluciji generalne skupščine OZN A/RES/64/142 z dne 24. februarja 2010,

–  ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o naraščanju anticiganizma in rasističnega nasilja nad Romi v Evropi, ki je bila sprejeta 1. februarja 2012,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije, sprejetih s ciljem oblikovanja Unije enakosti, v skladu s političnimi smernicami za naslednjo Evropsko komisijo v obdobju 2019–2024, zlasti sporočil z dne 24. novembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020)0758), z dne 18. septembra 2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0565), z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152) ter z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z naslovom Izhod iz revščine in socialne izključenosti – ublažitev posledic COVID-19 za družine – skupna prizadevanja za razvoj možnosti za močne otroke,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu 2020(13),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU)(14),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU,

–  ob upoštevanju poročila OZN o politiki z dne 15. aprila 2020 z naslovom The impact of COVID-19 on children (Vpliv covida-19 na otroke),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/867/ES),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o dostopu do socialne zaščite,

–  ob upoštevanju novega programa znanj in spretnosti,

–  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor z razpravo Svetu in Komisiji o jamstvu za otroke (O-000025/2021 – B9-0012/2021 in O-000026/2021 – B9-0013/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A.  ker mora predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi jamstva za otroke dopolnjevati strategijo EU o otrokovih pravicah, oba sprejeta 24. marca 2021; ker strategija EU o otrokovih pravicah združuje vse že obstoječe in tudi prihodnje pobude o otrokovih pravicah v enoten skladen okvir politike ter daje priporočila za notranje in zunanje delovanje EU;

B.  ker so mednarodne organizacije, kot je Svet Evrope, in nevladne organizacije, kot je UNICEF, opredelile revščino otrok kot potencialni vzrok in posledico kršitev otrokovih pravic, in sicer zaradi vpliva revščine na uveljavljanje otrokovih pravic in zaradi nespoštovanja teh pravic;

C.  ker je pri otrocih, ki odraščajo v pomanjkanju in negotovih družinskih razmerah, verjetneje, da bosta imeli revščina in socialna izključenost daljnosežne posledice za njihov razvoj in v odraslem življenju, ti otroci pa tudi pogosteje nimajo dostopa do ustreznih znanj in veščin ter imajo bolj omejene možnosti za zaposlitev, s čimer se širi začarani krog medgeneracijske revščine;

D.  ker je šest kategorij, opredeljenih v predlogu o jamstvu za otroke, najbolj ogroženih in potrebujejo takojšnjo skrb in oskrbo; ker bi bilo treba cilje jamstva razumeti tako, da se v največji možni meri uporabljajo za vse otroke v Uniji;

E.  ker je vprašanje revščine otrok in socialne izključenosti pereč problem, ki se pojavlja v vseh družbah in ki se najbolje rešuje s celovitimi in široko zastavljenimi politikami, ki se uporabljajo ozko usmerjeno, imajo pa široko področje uporabe, ter so namenjene tako otrokom kot njihovim družinam in skupnostim ter dajejo prednost naložbam v ustvarjanje novih priložnosti in rešitev; ker pa morajo pri reševanju sodelovati vsi deli družbe, od lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih organov do civilne družbe in zasebnega sektorja;

F.  ker raziskave kažejo, da se lahko naložbe v otroke, na primer v visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo, povrnejo na ravni družbe, in sicer v vsaj štirikrat višji vrednosti od stroškov prvotnih naložb, ne da bi se tudi upoštevale večje koristi za podjetja v smislu kvalificiranih delavcev ali za sisteme socialnega varstva, ki niso obremenjeni z dodatnimi stroški za otroke, ki imajo dostop do ukrepov socialnega vključevanja(15); ker bi bilo treba v proračunskih postopkih priznati naložbe v otroke kot ločeno kategorijo naložb in ločeno od rednih socialnih izdatkov;

G.  ker je leta 2019 revščina ali socialna izključenost ogrožala 22,2 % oziroma skoraj 18 milijonov otrok v EU; ker otroke iz družin z nizkimi dohodki, brezdomne otroke, invalidne otroke, otroke iz migrantskih družin ali etničnih manjšin, zlasti romske otroke, otroke v institucionalnem varstvu, otroke, ki živijo v negotovih družinskih razmerah, enostarševske družine, družine LGBTI+ in otroke, katerih starši so ločeni od njih zaradi dela v tujini, bolj ogroža huda stanovanjska prikrajšanost ali prenatrpanost stanovanj, ter se srečujejo z ovirami pri dostopu do osnovnih storitev, kot so ustrezna prehrana in dostojna stanovanja, ki so ključne za njihovo dobrobit ter razvoj socialnih, kognitivnih in čustvenih veščin; ker so ustrezno ogrevana stanovanja z varno pitno vodo in sanitarijami ali stanovanja na splošno ključna za zdravje in dobrobit otrok ter njihovo rast in razvoj; ker so primerna stanovanja tudi stimulativna za poučevanje in učenje otrok;

H.  ker število invalidnih otrok zaradi pomanjkanja statističnih podatkov ni znano, domneva pa se, da je v Uniji približno 15 % vseh otrok invalidov; ker bi morali invalidni otroci polno in enako kakor drugi otroci uživati vse človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do odraščanja s svojo družino oziroma v družinskem okolju, kar jim je najbolj v korist, kot je opredeljeno v Konvenciji o otrokovih pravicah; ker morajo družinski člani pogosto zmanjšati ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da lahko skrbijo za invalidnega družinskega člana; ker je študija Komisije o izvedljivosti jamstva za otroke (vmesno poročilo) pokazala, da so poglavitne ovire za invalidne otroke fizični dostop, storitve in objekti, ki niso prilagojeni otrokovim potrebam, pogosto pa tudi zgolj nerazpoložljivost storitev in objektov; ker so v isti študiji številni anketiranci navajali težave zaradi diskriminacije, zlasti pri izobraževanju, in težave zaradi cenovne dostopnosti stanovanj;

I.  ker pravic otrok ni mogoče zagotavljati brez uspešnega izvajanja ciljev trajnostnega razvoja OZN in obratno;

J.  ker imajo vsi otroci pravico do zaščite pred revščino, zato so potrebne preventivne politike; ker sta Parlament in evropska civilna družba pozvala k oblikovanju jamstva za otroke, da bi vsakemu otroku, ki živi v revščini, zagotovili dejanski in brezplačen dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva, izobraževanja, predšolske vzgoje in varstva in dejanskega dostopa do dostojne nastanitve ter ustrezne prehrane; ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) poudarila, da je boj proti revščini otrok tudi vprašanje temeljnih pravic in pravnih obveznosti(16);

K.  ker morajo imeti starši oz. skrbniki otrok dostop do dela s pravicami, z dostojnim plačilom ter varno in stabilno delovno ureditvijo, če želimo izkoreniniti revščino otrok;

L.  ker so v tem predlogu državam članicam ponujene konkretne smernice, da bi vsakemu otroku, predvsem tistim v stiski, zagotovile dejanski in brezplačen dostop do izobraževanja in šolskih dejavnosti, predšolske vzgoje in varstva, zdravstvenega varstva ter športnih, prostočasnih in kulturnih dejavnosti; ker bi morale države članice spodbujati politike, ki bi zagotovile dostopna in cenovno ugodna stanovanja za otroke v stiski, in zdravo prehrano, za obravnavanje revščine in spodbujanje enakih možnosti za vse otroke na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ker ima vsak otrok pravico do igre;

M.  ker se je zaradi pandemije covida-19 poslabšal položaj otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zaradi česar se je več milijonov otrok in družin znašlo v še bolj negotovih socialno-ekonomskih razmerah; ker bi se po ocenah lahko število otrok, ki živijo pod državnim pragom revščine, zaradi pandemije povečalo celo za 117 milijonov, v večrazsežnostni revščini pa živi po svetu približno še 150 milijonov otrok več; ker so posamezniki in družine z nizkimi in srednjimi dohodki ob naraščajoči brezposelnosti bolj izpostavljeni tveganju revščine; ker so tudi bolj izpostavljeni resni stanovanjski prikrajšanosti, negotovim stanovanjskim razmeram, prezadolženosti, prisilnim izselitvam in brezdomstvu; ker naj bi te številke eksponentno naraščale zaradi pandemije covida-19 in njenih socialno-ekonomskih posledic, ki bodo vplivale na milijone otrok v Evropi vse njihovo življenje; ker je kriza zaradi covida-19 še poslabšala položaj marginaliziranih otrok, ki živijo v prenatrpanih in nečloveških razmerah z omejenim dostopom do zdravstvenega varstva, pitne vode, sanitarij in hrane, zaradi česar so še bolj izpostavljeni tveganju okužbe z virusom;

N.  ker se je obstoječi prehod na učenje na daljavo leta 2020 pospešil, s tem pa so bili zaradi pomanjkljivega dostopa do interneta, digitalnih orodij in infrastrukture še posebej prizadeti zelo majhni otroci s posebnimi potrebami, tiste, ki živijo v revščini, marginalizirane skupnosti ter oddaljena in podeželska območja, tudi obrobne regije in območja; ker je skrb zbujajoče, da se povečuje število otrok, katerih starši so izgubili stanovanje ali zaposlitev, in tistih otrok, ki so bili prikrajšani za najbolj hranljive dnevne obroke ter za šolske storitve, kot so športne, prostočasne, umetniške in kulturne dejavnosti, ki spodbujajo njihov razvoj in dobrobit; ker lahko pomanjkanje dostopa do digitalnih rešitev in priložnosti za digitalno izobraževanje močno omeji poznejši dostop mladih do izobraževanja in zaposlitve, s čimer se jim odvzamejo boljše priložnosti na trgu dela, evropska podjetja pa so prikrajšana za potencialno delovno silo; ker je zato treba vlagati v rešitve na področju digitalnega izobraževanja; ker lahko digitalne rešitve in druge podporne tehnologije invalidnim otrokom omogočijo in pospešijo socialno vključevanje in dostop do priložnosti pozneje v življenju; ker je v zvezi s tem bistvenega pomena enak dostop;

O.  ker je za invalidne otroke v EU nesorazmerno bolj verjetno, da bodo vključeni v institucionalno varstvo, kot neinvalidni otroci, in bodo imeli veliko manj koristi od prizadevanj za prehod iz institucionalnega varstva v družinsko oskrbo; ker se invalidni otroci še vedno izobražujejo ločeno v posebnih šolah in se srečujejo s fizičnimi in drugimi ovirami, ki jim preprečujejo, da bi uživali vključujoče izobraževanje; ker v času pandemije covida-19 številni otroci z intelektualno motnjo niso mogli nadaljevati izobraževanja, saj spletno izobraževanje pogosto ni primerno za njihove potrebe;

P.  ker ima lahko Unija pomembno vlogo v boju proti revščini otrok in socialni izključenosti vseh otrok, vključno s šestimi ključnimi kategorijami, ki jih je opredelila Komisija;

Q.  ker nacionalne zakonodaje pogosto ne upoštevajo otrok mobilnih državljanov EU; ker delovna migracija sicer kratkoročno zmanjšuje revščino, vendar so otroci, ki ostanejo v državi izvora, v slabšem socialnem razvoju in negotovosti, saj so bolj izpostavljeni marginalizaciji, slabemu ravnanju in zlorabi, kar je zlasti pomembno za mobilnost delovne sile znotraj EU(17);

R.  ker je jamstvo za otroke ena od vodilnih pobud socialne politike, navedenih v političnih smernicah Komisije in njenem delovnem programu za leto 2021, in ga je treba v prihodnosti dodatno okrepiti z ambicioznimi politikami in cilji; ker je treba to vprašanje obravnavati na konferenci o prihodnosti Evrope; ker sta evropski steber socialnih pravic in priporočilo Komisije iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti pomembni vodilni načeli za zmanjševanje revščine otrok, izboljšanje dobrobiti otrok in zagotovitev stabilne prihodnosti ter zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja; ker je Komisija v akcijskem načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic določila cilj, da je treba do leta 2030 za vsaj 15 milijonov zmanjšati število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, med njimi pa naj bo vsaj 5 milijonov otrok; ker negativni stereotipi, povezani s spolom, ter socialni dejavniki vodijo do tega, da se deklice same omejujejo pri svojih ambicijah, da ženske mislijo, da so manj upravičene do višje plače, napredovanja ipd., ter do pomanjkanja zastopanosti žensk na vodilnih položajih, že od zgodnjega otroštva vplivajo na poklicno pot deklet in izbiro izobraževanja, ter tako prispevajo k večji neenakosti med moškimi in ženskami in k ločevanju med spoloma na poklicni poti na nekaterih področjih trga dela, predvsem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

S.  ker so lokalni in regionalni organi na čelu prizadevanj za reševanje revščine in izkoriščanja otrok ter so zato najbolj odgovorni za preprečevanje marginalizacije in socialne izključenosti; ker bi jim moral nacionalni organi glede na potrebe za dosego teh ciljev nameniti zadostna sredstva;

1.  pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za otroke, katerega cilj je preprečiti revščino in socialno izključenost ter se boriti proti njima z zagotavljanjem brezplačnega in učinkovitega dostopa otrok v stiski do ključnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje in šolske dejavnosti, zdravstveno varstvo in vsaj en zdrav obrok na šolski dan ter učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezno stanovanje za vse otroke v stiski; poziva Svet in države članice, naj bodo ambiciozne pri polnem in hitrem sprejetju priporočila in pri njegovem izvajanju; pričakuje, da bodo pri sprejetju priporočila Sveta upoštevani prispevki iz te resolucije; poudarja, da je namen jamstva za otroke zagotoviti javno podporo za preprečevanje socialne izključenosti in boj proti njej, tako da se otrokom v stiski zagotovi dostop do sklopa ključnih storitev, kar pomeni, da bi morale države članice organizirati ali zagotavljati takšne storitve ali pa nuditi ustrezne ugodnosti, da bi starši ali skrbniki otrok v stiski lahko krili stroške teh storitev;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji EU o otrokovih pravicah in potrjuje njene cilje, da se izpolni skupna odgovornost za spoštovanje in varstvo pravic vsakega otroka in tudi skupni projekt za bolj zdravo, odporno in pravičnejšo družbo za vse; priznava, da predlog Komisije za priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke strategijo dopolnjuje in se osredotoča na otroke v stiski, da bi vzpostavili evropski okvir, ki bo omogočal varovanje pravic otrok in jih uvrstil na vrh agende EU; podpira njegov osrednji cilj boja proti revščini in socialni izključenosti otrok ter spodbujanja enakih možnosti in zdravja; odločno podpira konkretne smernice za pristojne nacionalne in lokalne organe, da bi otrokom v stiski zagotovili učinkovit in brezplačen dostop do sklopa ključnih storitev, kot so kakovostno brezplačno izobraževanje, vzgoja in varstvo predšolskih otrok, izobraževalne in šolske dejavnosti, zdravstveno varstvo, učinkovit dostop do ustrezne nastanitve ter zdrava prehrana, pod enakimi pogoji, kot jih imajo njihovi vrstniki;

3.  poziva EU in države članice, naj se spoprimejo s strukturnimi problemi, ki povzročajo revščino in socialno izključenost otrok, in sicer s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti in socialne vključenosti, zlasti med prikrajšanimi skupinami; poziva države članice, naj poskrbijo za dejansko vzpostavitev evropskega jamstva za otroke po vsej Uniji, in sicer z vključitvijo jamstva v vse sektorje politik, ter jih poziva, naj uporabijo že obstoječe politike in sredstva EU za izvajanje konkretnih ukrepov za odpravo revščine in socialne izključenosti otrok; poudarja, kako pomembno je, da pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni zagotovijo učinkovit in enak dostop do brezplačne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva s posebnim poudarkom na družinah z otroki s posebnimi potrebami, do šolskih dejavnosti in dejavnosti v skupnosti ter športnih, prostočasnih in kulturnih dejavnosti, zdravstvenega varstva, cenovno ugodnega dostopa do zdrave prehrane ter ustrezne nastanitve za vse otroke v stiski; poudarja tudi, da bi morali biti pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ustrezno obveščeni in usposobljeni za pridobivanje financiranja EU in biti pri tem deležni ustrezne podpore; poziva države članice, naj zaščitijo pravico otrok do primernega stanovanja, tudi tako, da zagotovijo s tem povezano podporo za starše, ki imajo težave obdržati ali pridobiti stanovanje, zato da bodo ostali s svojimi otroki, ter naj posebno pozornost namenijo mladim odraslim, ki zapustijo ustanove za socialno varstvo otrok;

4.  meni, da je bistveno znatno vlagati v otroke, da bi izkoreninili revščino otrok ter jim omogočili rast in uživanje vseh pravic v EU; poudarja, da je zato potreben celosten pristop k razvoju v zgodnjem otroštvu, začenši s prvimi 1 000 dnevi, ko bi morali zajamčiti zdravje mater, vključno z duševnim zdravjem, varnostjo, zaščito in odzivnim zagotavljanjem oskrbe; poziva države članice, naj zagotovijo strateški in celovit pristop do izvajanja jamstva za otroke prek ustreznih politik in virov, tudi z ukrepi za vključevanje na trg dela, ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev ali skrbnikov ter z dohodkovno podporo družinam in gospodinjstvom, da finančne ovire otrokom ne bi preprečevale dostopa do kakovostnih in vključujočih storitev; poziva, naj se pripravi krovna evropska strategija za boj proti revščini, ki bo vsebovala ambiciozne cilje glede zmanjšanja revščine in brezdomstva ter odprave skrajne revščine v Evropi do leta 2030, zlasti med otroki, skladno z načeli, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic in v ciljih OZN glede trajnostnega razvoja, in na podlagi glavnih ciljev iz akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic;

5.  pozdravlja, da so bila pri pripravi strategije EU o otrokovih pravicah upoštevana mnenja in predlogi več kot 10 000 otrok; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo otroci in njihove predstavniške organizacije pri izvajanju in spremljanju jamstva za otroke na nacionalni, regionalni in lokalni ravni upoštevani, tako da bodo lahko polno sodelovali v smiselnem in vključujočem javnem dialogu in posvetovanju ter da bodo imeli besedo pri vprašanjih, ki jih zadevajo na ravni EU, kot je bilo storjeno na forumu o otrokovih pravicah leta 2020; v zvezi s tem države članice poziva, naj določijo javni organ, na primer komisarja za otroke ali varuha otrok, ki bo imel izrecno nalogo, da meri učinke nacionalne in regionalne zakonodaje ter nacionalnih ukrepov, s katerimi se izvaja jamstvo za otroke, na otroke, obenem pa bo na splošno spodbujal pravice otrok v javni politiki, ter poziva Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve evropskega organa za otroke, ki bi podpiral in spremljal izvajanje priporočila v državah članicah, usklajeval delo na državni ravni, zagotavljal izmenjavo zgledov dobre prakse in inovativnih rešitev ter racionaliziral poročanje in priporočila;

6.  poziva države članice, naj dajo prednost financiranju otrokovih pravic v skladu z ugotovljenimi potrebami na nacionalni in regionalni ravni, ter jih odločno spodbuja, naj za to namenijo več kot samo predhodno opredeljene namenske zneske v programih financiranja EU; poziva države članice, naj pri zagotavljanju sredstev EU obveščajo, usposabljajo in podpirajo lokalne in regionalne organe; poziva države članice, naj poskrbijo za usklajen pristop k načrtovanju programov in izvajanju finančnih sredstev EU in naj pospešijo njihovo izvajanje ter za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok namenijo vsa možna nacionalna sredstva, kar naj dopolnijo s sredstvi EU, kot so Evropski socialni sklad plus (ESS+), pomoč za okrevanje za kohezijo in območja Evrope (React-EU), mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), programa InvestEU in Erasmus+, Sklad za azil in migracije (AMF) ter program EU za zdravje (EU4Health); opozarja, da morajo države članice v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključiti namenske ukrepe za naložbe v otroke in mlade, da bi lahko dostopale do instrumenta za okrevanje v sklopu mehanizma za okrevanje in odpornost; želi spomniti na možnosti, ki jih ponuja evropski instrument za okrevanje, s katerimi se lahko zagotovita finančna podpora organizacijam, tudi nevladnim in dobrodelnim, ter socialna pomoč družinam v stiski; v zvezi s tem poziva vse države članice, ne samo tiste, ki jih je revščina otrok najbolj prizadela, naj za dejavnosti v sklopu evropskega jamstva za otroke namenijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja;

7.  poziva države članice, naj pri izvajanju jamstva za otroke upoštevajo posebni položaj otrok v stiski, zlasti tistih, ki so posebej prikrajšani; poudarja, da bi moralo jamstvo za otroke prispevati k doseganju cilja Konvencije OZN o pravicah invalidov glede prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini ali skupnosti; poziva države članice, naj pri izvajanju jamstva za otroke upoštevajo vidik spola in presečni pristop;

8.  meni, da bi moralo jamstvo za otroke postati stalen instrument za preprečevanje in odpravljanje revščine otrok v EU na strukturiran način; poudarja očitno povezavo med instrumentom za okrevanje in jamstvom za otroke kot instrumentov EU za vlaganje v prihodnje generacije in zato poziva h krepitvi sinergij med obema programoma Unije, tudi zato, da bi v celoti in smiselno izvajali evropski steber socialnih pravic in evropsko strategijo o otrokovih pravicah;

9.  poudarja, da bi morale države članice oblikovati večletne nacionalne strategije za zmanjševanje revščine, kot so določene tudi v omogočitvenem pogoju 4.3 prihodnje uredbe o skupnih določbah za boj proti revščini otrok in socialni izključenosti, ter zagotoviti, da bodo dejansko prispevale k nacionalnim akcijskim načrtom za otroke;

10.  poziva države članice, naj odpravijo vso diskriminacijo pri dostopu do brezplačnega in kakovostnega otroškega varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, ustrezne nastanitve in prehrane ter do rekreacijskih dejavnosti, da bi zagotovile popolno spoštovanje veljavne protidiskriminacijske unijske in nacionalne zakonodaje; poziva k takojšnjemu nadaljevanju pogajanj o horizontalni direktivi o preprečevanju diskriminacije kot ključnemu tozadevnemu instrumentu; spodbuja države članice, naj vlagajo ustrezna sredstva v odpravo segregacije v šolskih razredih in naj spodbujajo vključevanje, da bi otrokom zagotovili enako izhodišče v življenju in karseda hitro prekinili krog revščine;

11.  želi spomniti, da se dostop do tekoče vode in sanitarnih storitev v Uniji močno razlikuje, pri čemer je povezava s kanalizacijskimi sistemi v severni, južni in srednji Evropi v povprečju od 80- do 90-odstotna, medtem ko je v vzhodni Evropi povezava s kanalizacijskimi sistemi in sistemi za čiščenje vode veliko nižja, in sicer 64-odstotna(18); opozarja, da je pomanjkljiv dostop do socialnih stanovanj ovira za otroke v gospodinjstvih z nižjimi dohodki; izraža zaskrbljenost, da veliko preveč otrok še vedno nima dostopa do osnovne oskrbe z vodo, sanitarij in prostorov za higieno ter da je ta nedostopnost osnovnih sanitarnih storitev še posebej pereča med najbolj ranljivimi in marginaliziranimi otroki; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo imel vsak otrok dostop do tekoče vode, sanitarij in prostorov za osebno higieno doma in v šoli;

12.  poziva države članice, naj dajo prednost trajnemu reševanju stanovanjskega vprašanja za otroke brezdomce in njihove družine ter naj v svoje nacionalne akcijske načrte za jamstvo za otroke vključijo stanovanjske rešitve za otroke brezdomce in tiste, ki so izključeni s stanovanjskega trga;

13.  poudarja izzive, povezane z revščino otrok, ki so specifični za mesta, zlasti pri obravnavanju resnih razmer na najbolj prikrajšanih mestnih območjih, ki bi jih bilo mogoče spregledati, ker ni večplastnih kazalnikov in kazalnikov kakovosti, s katerimi bi bilo mogoče razumeti dejansko stanje na terenu; poudarja, da je treba za to področje sprejeti posebne ukrepe in nameniti sredstva, da bi vzpostavili kakovostne, dostopne in vključujoče storitve za otroke v stiski in njihove družine, ki živijo na mestnih območjih; poudarja, da je treba v vse faze izvajanja jamstva za otroke vključiti lokalne in regionalne organe ter občine in akterje civilne družbe;

14.  poziva države članice, naj si prizadevajo za uresničitev ciljev, določenih v evropskem izobraževalnem prostoru (COM(2020)0625), in naj še naprej v celoti izvajajo vse ustrezne ukrepe, priporočene v akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (COM(2020)0758) na področju izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj nemudoma imenujejo pristojne nacionalne koordinatorje z medsektorsko pristojnostjo in močnim mandatom, ki bodo imeli na voljo ustrezna sredstva; poziva, naj ti koordinatorji vsaki dve leti ustrezno poročajo o doseženem napredku pri vseh vidikih jamstva za otroke in redno izmenjujejo zglede dobre prakse s svojimi nacionalnimi kolegi; poziva Komisijo, naj zagotovi boljše institucionalno usklajevanje;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo oblikovanje in krepitev univerzalnih javnih omrežij za varstvo otrok, izobraževanje in zdravstveno varstvo z visokimi standardi kakovosti;

16.  poziva Komisijo, naj v skladu s svojim akcijskim načrtom za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic pripravi predlog za revizijo barcelonskih ciljev in evropskega okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo, da bi podprla nadaljnjo konvergenco med državami članicami k višjim standardom na področju predšolske vzgoje in varstva; poudarja, da morajo pobude EU podpirati spletno učenje in učenje na daljavo za prožnejše in bolj vključujoče osnovno in srednje izobraževanje, hkrati pa je treba ohraniti učenje v živo kot primarno obliko izobraževanja, ki je zajamčeno dostopna vsem otrokom, zlasti invalidnim; poziva države članice, naj premostijo digitalni razkorak, obenem pa povečajo internetno povezljivost in ji dajo prednost na oddaljenih in podeželskih območjih, saj 10 % gospodinjstev v EU še vedno nima dostopa do interneta; poziva k javno-zasebnemu partnerstvu na vseevropski ravni, da bi vlagali v zmanjševanje digitalnega razkoraka in otroke opolnomočili s pomočjo digitalnih in podjetniških spretnosti; poudarja, da je pomemben enak dostop do digitalne infrastrukture ter znanj in spretnosti za otroke, učitelje in starše v mestnih in podeželskih okoljih, da bi preprečili digitalni razkorak, pa tudi za otroke v oddaljenih in obrobnih regijah; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo finančno podporo območjem, ki potrebujejo tehnološke nadgradnje in celovito digitalno usposabljanje za učitelje in učence, da bi jim omogočili prilagoditev na nove tehnologije;

17.  poziva države članice, naj nujno obravnavajo motnje pri učenju in neenakosti v izobraževanju, ki so nastale zaradi pandemije covida-19, da bi otrokom karseda hitro omogočili izobraževanje na daljavo ter da bi predlagali dolgoročne rešitve za strukturne neenakosti; poziva države članice, naj ocenijo, izvajajo in spremljajo dostop do izobraževanja, zlasti za otroke iz ranljivih skupin in okolij, ter naj zagotovijo enako kakovostno izobraževanje v času pandemije ter spodbujajo digitalno pismenost in izobraževalna orodja, prilagojena za učenje na daljavo; je zaskrbljen, da bo v okviru okrevanja po krizi in potencialnega podaljšanja krize še bolj potreben boj proti revščini otrok in da bo revščina toliko bolj vplivala na otroke, ki so najranljivejša skupina med najbolj prikrajšanimi; poziva države članice, naj pripravijo rešitve glede imunizacije proti covidu-19 in, ko bodo postale splošno dostopne otrokom, dajo prednost kategorijam otrok, opredeljenih v jamstvu;

18.  poudarja, da imajo lahko socialna podjetja in podjetniške dejavnosti s socialnim učinkom ključno vlogo pri zagotavljanju jamstva za otroke ter da so potrebne naložbe v krepitev zmogljivosti, dostop do financiranja ter podjetniško izobraževanje in usposabljanje na tem področju; poudarja, da je potrebna sinergija med jamstvom za otroke in prihodnjim akcijskim načrtom EU za socialno gospodarstvo;

19.  meni, da so strateške naložbe s socialnim učinkom ključnega pomena za zagotovitev, da kriza ne bo imela trajnih posledic za otroke, zlasti tiste, ki jih je že prizadela oziroma jim grozita revščina in socialna izključenost ter spadajo v skupine posebej prikrajšanih v skladu s priporočilom; poudarja, da je pomembno spodbujati javne in zasebne naložbe, da bi dosegli cilje jamstva, ter v zvezi s tem poudarja vlogo programa in sklada InvestEU, zlasti prek sklopov politike za socialne naložbe, znanja in spretnosti ter trajnostno infrastrukturo;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo svoje sedanje proračunske postopke v zvezi s socialnimi izdatki, da bi poudarili posebne značilnosti, ki jih lahko imajo naložbe v otroke v primerjavi z običajnimi socialnimi izdatki, ko gre za donos, multiplikatorje in oportunitetne stroške;

21.  poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi otroke zaščitili pred škodo in pred vsemi oblikami nasilja, tako da v sodelovanju s starši, učitelji, zdravstvenimi delavci in delavci v lokalnih skupnostih oblikujejo strategije za prepoznavanje ogroženih otrok ter te otroke prednostno obravnavajo pri ukrepih za preprečevanje in odzivanje; poziva države članice, naj preprečijo nasilje na podlagi spola in zaščitijo vsakega otroka, pri čemer naj posebno pozornost namenijo dekletom in mladim ženskam, tako da vzpostavijo ali okrepijo mehanizme spremljanja in poročanja ter posebne službe za odzivanje na primere nasilja na podlagi spola;

22.  opozarja, da sta socialna zaščita in podpora družinam bistvenega pomena, in poziva pristojne nacionalne organe, naj zagotovijo ustrezne in dostopne sisteme socialne zaščite ter celovite sisteme za zaščito otrok, vključno z učinkovitim preprečevanjem, zgodnjim posredovanjem in družinsko podporo, da bi zagotovili varnost in zaščito otrok brez starševske oskrbe oziroma tistih, ki so v nevarnosti, da jo izgubijo, pa tudi ukrepe za podporo prehodu z institucionalne oskrbe na kakovostno družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti; poziva države članice, naj povečajo naložbe v sisteme za zaščito otrok in storitve socialnega varstva, saj so pomemben del izvajanja jamstva za otroke; poudarja, da so težave z duševnim in telesnim zdravjem zelo razširjene zaradi sedanjih omejitev gibanja, izoliranosti in izobraževalnega okolja, ter poziva države članice, naj prednostno vlagajo v varstvo duševnega in telesnega zdravja otrok;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo socialne storitve, tudi za zaščito mladoletnikov, ter zadostne finančne, tehnične in človeške vire;

24.  poziva države članice, naj pripravijo posebne strategije za zaščito otrok pred spolno zlorabo in izkoriščanjem na spletu, saj otroci v osamitvi več časa preživijo na spletu, kar povečuje tveganje, da bodo izpostavljeni spletni zlorabi, vključno z otroško pornografijo in spletnim ustrahovanjem; poziva države članice, naj izvajajo informacijske kampanje za starše in otroke o nevarnostih, ki so jim otroci izpostavljeni v spletnem okolju; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z zasebnimi subjekti pri financiranju razvoja novih tehnologij za odkrivanje in odstranjevanje gradiva, ki vsebuje otroško pornografijo in spolno zlorabo otrok;

25.  želi spomniti, da je celovit pristop bistvenega pomena za rešitev otrok iz revščine in da mora vključevati prilagojeno podporo staršem; poziva države članice, naj povečajo naložbe v trajnostna delovna mesta in socialno podporo staršem, tudi med porodniškim in starševskim dopustom, ter naj izvajajo ciljno usmerjene politike zaposlovanja, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard, poštene delovne pogoje, dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključujoč trg dela in višjo stopnjo zaposljivosti s poudarkom na poklicnem izobraževanju in usposabljanju, izpopolnjevanju in preusposabljanju; poziva države članice, naj te ukrepe vključijo v svoje nacionalne akcijske načrte za jamstvo za otroke; poudarja, da je treba vzpostaviti brezplačen dostop do varstva otrok, da bi starši lahko nemoteno ponovno začeli delati; poziva vse države članice, naj v pokojninskih sistemih priznajo obdobja oskrbe odvisnih otrok ter zagotovijo zadostno finančno in strokovno podporo ljudem, ki skrbijo za svoje invalidne družinske člane v skupnem gospodinjstvu; poudarja, da lahko skrb za sorodnike pogosto negativno vpliva na njihovo družinsko in poklicno življenje ter lahko povzroči izključenost in diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za zaščito dobrobiti otrok, ki so sami doma – ki jih starši migranti pustijo za seboj;

26.  opozarja, da se predlog o ustreznih minimalnih plačah osredotoča na izboljšanje dohodkovnega položaja delavcev, tudi staršev in zlasti žensk; želi spomniti, da morajo dostojni delovni pogoji in poštene plače dopolnjevati ukrepe za boj proti revščini, vključno z jamstvom, pri tem pa upoštevati nacionalne posebnosti in spoštovati subsidiarnost; meni, da bi tak pristop izboljšal dobrobit otrok in zmanjšal neenakosti že v zgodnjem otroštvu, s čimer bi prekinili krog revščine; želi opomniti države članice, da priporočilo Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) (C(2021)1372) vsebuje smernice za postopen prehod z nujnih ukrepov, sprejetih za ohranitev delovnih mest med pandemijo, in novih ukrepov, potrebnih za okrevanje, na rast usmerjenega gospodarstva s številnimi novimi delovnimi mesti; pozdravlja predlog direktive o preglednosti plač, katerega namen je zmanjšati razlike v plačah med spoloma in s tem izboljšati finančno stabilnost žensk in ekonomsko neodvisnost na splošno ter prizadetim ženskam omogočiti, da se izognejo revščini in nasilju v družini;

27.  spodbuja države članice, naj rešijo problem zgodnjega opuščanja šolanja; poudarja, da bi morali v okviru okrepljenega jamstva za mlade(19) vsem mladim, starejšim od 15 let, v štirih mesecih od takrat, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, ponuditi kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo okrepljeno jamstvo za mlade, zagotavljajo kakovostne ponudbe, tudi s poštenim plačilom, ter spodbujajo vključevanje mladih v njegove storitve; poudarja, da je pomembno poskrbeti za dopolnjevanje z jamstvom za otroke in evropsko strategijo za pravice invalidov, da bi se odzvali na potrebe invalidnih otrok ter jim zagotovili boljši dostop do osnovnih storitev in neodvisnega življenja;

28.  pozdravlja oblikovanje mehanizmov za upravljanje, spremljanje, poročanje in ocenjevanje; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja napredek v evropskem semestru, tudi prek temu namenjenih kazalnikov iz pregleda socialnih kazalnikov, in po potrebi izda priporočila za posamezne države; poziva Komisijo, naj Parlament vključi v skupni okvir spremljanja in v delo Odbora za socialno zaščito; poudarja pomembno vlogo Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora pri spodbujanju dialoga z lokalnimi in regionalnimi organi ter civilno družbo; želi opozoriti, da je pomembno uvesti otrokove pravice in dobrobit kot parametre in kazalnike v priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra in v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic; poziva Komisijo, naj prilagodi pregled socialnih kazalnikov, tudi razčlenjene podatke, da bi upoštevali vse kategorije otrok v stiski, ki jih je opredelila Komisija, naj dodatno razvije primerjalno analizo za ocenjevanje in spremljanje učinka evropskega jamstva za otroke ter naj zasnuje institucionalno strukturo za vključevanje njegovega izvajanja;

29.  poziva države članice, naj pripravijo večletne nacionalne strategije za boj proti revščini in socialni izključenosti otrok ter nacionalne akcijske načrte v okviru evropskega jamstva za otroke na podlagi opredeljenih specifičnih skupin otrok v stiski, ciljev in potrebnih sredstev, ki naj bodo dodeljena, da bo spodbuden politični okvir postal resničnost; poudarja, da je treba opredeliti trdne in merljive cilje; želi opozoriti, da je pomembno vključiti vse pristojne regionalne in lokalne organe ter ustrezne deležnike, tudi iz socialnega gospodarstva, izobraževalnih ustanov, zasebnega sektorja, nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe, pa tudi otroke in starše; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o tem, kako poteka izvajanje jamstva; ponovno poudarja, da je treba izboljšati zbiranje kakovostnih razčlenjenih podatkov na ravni držav članic in ravni EU, da bi pomagali spremljati in ocenjevati napredek pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti otrok ter da bi služili kot podlaga za spremljanje in pripravo politik; v zvezi s tem pozdravlja vključitev nacionalnih okvirov za zbiranje podatkov v nacionalne akcijske načrte za izvajanje jamstva za otroke; poudarja, da morajo vse države članice razviti kakovostnejše kazalnike na vseh področjih ukrepanja jamstva za otroke, da bi ustrezno razumeli večrazsežnostne izzive, povezane z revščino otrok in socialno izključenostjo v izobraževanju in varstvu, zdravstvenem varstvu, nastanitvi in dostopu do ustrezne prehrane, ter da bi jamstvu omogočili, da doseže najbolj prikrajšane otroke; ponovno poudarja, kako pomembno je državam članicam omogočiti izmenjavo zgledov dobre prakse;

30.  poziva Svet, naj hitro sprejme predlog priporočila Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke;

31.  poziva Svet, naj odpravi blokado direktive o zastopanosti žensk v upravnih odborih; poudarja, da zastopanost žensk na vodstvenih položajih vpliva na to, katero šolo in poklicno pot bodo dekleta in mlade ženske izbrale, ter prispeva k odpravi neenakosti v nekaterih sektorjih trga dela, kjer so ženske manj zastopane, in k izboljšanju delovnih pogojev v feminiziranih sektorjih;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0020. (2) UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (3) UL L 437, 28.12.2020, str. 30. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0090. (5) UL C 346, 27.9.2018, str. 156. (6) UL C 366, 27.10.2017, str. 19. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0371. (9) Zlasti pripombe št. 5 o splošnih ukrepih za izvajanje Konvencije o otrokovih pravicah in pripombe št. 6 o obravnavi otrok brez spremstva in otrok, ločenih od družine, zunaj države izvora, pripombe št. 10 o pravicah otrok v mladoletniškem sodstvu, pripombe št. 12 o pravici otroka, da je slišan, pripombe št. 13 o pravici otroka do svobode pred vsemi oblikami nasilja, pripombe št. 14 o pravici otroka, da se njegove koristi upoštevajo kot glavno vodilo pri odločanju, pripombe št. 15 o pravici otroka do uživanja najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda in pripombe št. 16 o obveznostih držav glede vpliva poslovnega sektorja na otrokove pravice. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066. (11) UL C 449, 23.12.2020, str. 2. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0229. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0156. (14) UL L 59, 2.3.2013. (15) Študija Univerze v Pensilvaniji o visoki donosnosti naložb: https://www.impact.upenn.edu/early-childhood-toolkit/why-invest/what-is-the-return-on-investment/. (16) Combatting child poverty: An issue of fundamental rights (Boj proti revščini otrok: vprašanje temeljnih pravic), Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018. (17) Study on the impact of parental deprivation on the children left behind by Moldovan migrants (Študija vpliva odsotnosti staršev na otroke, ki jih za seboj pustijo moldavski migranti), UNICEF https://www.unicef.org/socialpolicy/files/The_Impact_of_Parental_Deprivation_on_the_Development_of_Children(4).pdf. (18) https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/urban-waste-water-treatment/urban-waste-water-treatment-assessment-5. (19) UL C 372, 4.11.2020, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 o dosegljivosti in cenovni dostopnosti testiranja na covid-19 (2021/2654(RSP))

P9_TA(2021)0162 B9-0234/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 4, 6, 9, 114, 153, 168, 169 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. marca 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo) (COM(2021)0130),

–  ob upoštevanju veljavnega mednarodnega zdravstvenega pravilnika,

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2020/1595 z dne 28. oktobra 2020 o strategijah testiranja na COVID-19, vključno s hitrimi antigenskimi testi(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021 o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU(3),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker ima vsak državljan EU pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev(4);

B.  ker je učinkovito testiranje ključno orodje za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 in njegovih različic, odkrivanje okužb ter omejevanje izolacije in karantenskih ukrepov ter bo še naprej imelo glavno vlogo pri omogočanju prostega gibanja ljudi ter zagotavljanju čezmejnega prevoza in čezmejnega opravljanja storitev med pandemijo;

C.  ker so zadostne zmogljivosti testiranja in sekvenciranja nujne za spremljanje epidemioloških razmer in hitro odkrivanje novih različic virusa SARS-CoV-2;

D.  ker je Komisija predlagala zakonodajni sveženj za evropsko zdravstveno unijo;

E.  ker se dosegljivost in cenovna dostopnost teh testov med državami članicami močno razlikujeta, zlasti ko gre za dostop do brezplačnih testov za najbolj izpostavljene delavce, vključno z delavci v zdravstvenem sektorju, na šolah, univerzah in v ustanovah za varstvo otrok;

F.  ker je Komisija predlagala okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19, (potrdilo EU o COVID-19);

G.  ker bi potrdilo EU o COVID-19 olajšalo prosto gibanje državljanov in prebivalcev EU; ker številne države članice od oseb, ki potujejo na njihovo ozemlje, še vedno zahtevajo, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s COVID-19;

H.  ker do uveljavitve uredbe o potrdilu EU o COVID-19 vsi državljani in prebivalci EU ne bodo cepljeni, ker jim cepivo še ni bilo na voljo ali ker se ne morejo ali ne želijo cepiti, in se bodo zato morali za olajšanje prostega pretoka zanašati na potrdila, ki temeljijo na testiranju ali preboleli bolezni;

I.  ker je test za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline, ki je na seznamu, sestavljenem na podlagi Priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021, med predvidenimi testi za potrdilo EU o COVID-19;

J.  ker se sezonski delavci zaradi stroškov testov, prekarnih delovnih pogojev in omejenega dostopa do pravnega varstva soočajo s posebnimi izzivi v zvezi s testiranjem in samoizolacijo v korist javnega zdravja;

K.  ker je kriza zaradi pandemije COVID-19 nesorazmerno prizadela ranljivo prebivalstvo, etnične manjšine, oskrbovance domov ter nastanitvenih objektov za starejše, invalide in brezdomce; ker so ranljive skupine prebivalstva bolj v nevarnosti, da bodo finančno diskriminirane, če nimajo možnosti brezplačnega testiranja;

L.  ker je učinkovito testiranje tudi ključni element strategije, katere cilj je spodbuditi oživitev gospodarstva in omogočiti normalno delovanje izobraževalnih in socialnih dejavnosti v državah članicah, tako da se bodo lahko popolnoma uresničevale temeljne svoboščine;

M.  ker vse države članice svojim državljanom in prebivalcem brezplačno zagotavljajo cepiva proti COVID-19, vendar le nekatere omogočajo brezplačne testiranje; ker morajo državljani in prebivalci drugih držav članic teste na COVID-19 pogosto drago plačati, zato pa je ta možnost za nekatere nedosegljiva in ustvarja tveganje diskriminacije na podlagi socialno-ekonomskega statusa;

N.  ker bi morala biti testiranje in cepljenje brezplačna, da bi preprečili neenakost in diskriminacijo med cepljenimi in necepljenimi državljani in prebivalci EU;

O.  ker bi države članice, ki zahtevajo dokazilo o testu na okužbo s COVID-19 zaradi omejitev prostega gibanja, uvedenih za omejitev širjenja virusa COVID-19, morale priznavati potrdila o testih, ki jih države članice izdajo v skladu s potrdilom EU o COVID-19;

P.  ker bi morale biti jasne in uporabniku prijazne informacije o razpoložljivosti testiranja na COVID-19 v vseh državah članicah ter o cenah v primerih, ko testiranje ni brezplačno, na voljo na enem mestu;

Q.  ker bi nizka zmogljivost testiranja in vprašanje cenovne dostopnosti testiranja na COVID-19 znatno ovirata uspešno odzivanje na pandemijo in prosto gibanje znotraj EU zaradi dela, zabave, združitve družine ali drugega;

R.  ker 17 milijonov evropskih državljanov dela ali živi zunaj svoje države članice, več milijonov pa jih živi na obrobnih in mejnih območjih ter morajo redno, celo vsak dan, prečkati mejo; ker so bili ti državljani nesorazmerno prizadeti tudi zaradi težavnega in dragega testiranja; ker zahteve glede testiranja ali karantene še naprej povzročajo zamude in povečujejo stroške za čezmejni prevoz blaga in nudenje čezmejnih fizičnih storitev;

S.  ker se lahko tudi drugi potniki soočajo s številnimi ovirami, tudi finančnimi, in zapletenimi postopki, ki jih povzročajo zahteve po testiranju na COVID-19;

T.  ker so bili v tej pandemiji sprejeti številni ukrepi, tudi izjemni, za pomoč javnosti in gospodarstvu EU;

U.  ker je prosto gibanje načeloma pravica vseh državljanov EU in ker je treba v času krize sprejeti vse možne ukrepe, da bodo lahko vsi Evropejci enako uživali to pravico;

V.  ker je Komisija izvedla enotno naročilo cepiv proti COVID-19 v imenu vseh držav članic, s čimer je zagotovila dosegljivost in znižala cene za vse;

W.  ker je Komisija 18. decembra 2020 podpisala okvirno pogodbo z družbama Abbott in Roche za nakup več kot 20 milijonov hitrih antigenskih testov, s čimer so bili testi dani na voljo vsem državam članicam;

X.  ker je v izjemnih primerih (začasno) posredovanje na trgu potrebno in upravičeno, da se odpravijo ovire za prosti pretok na enotnem trgu, zagotovi poštena konkurenca in omogoči nudenje osnovnih proizvodov in storitev;

1.  poziva države članice, naj za potrebe potrdila EU o COVID-19 omogočijo splošno, dostopno, hitro in brezplačno testiranje, da bi zajamčile pravico do prostega gibanja v EU brez diskriminacije na podlagi ekonomskih ali finančnih zmožnosti, v skladu s členom 3 mandata Evropskega parlamenta za pogajanja o predlogu o digitalnem zelenem potrdilu(5); poudarja, da bi sicer, ko bo uvedeno potrdilo EU o COVID-19, neimunizirani državljani in prebivalci EU tvegali finančno diskriminacijo;

2.  poziva države članice, naj zagotovijo brezplačno testiranje, zlasti za najbolj izpostavljene delavce, vključno z zdravstvenimi delavci in njihovimi pacienti, ter za šole, univerze in ustanove za varstvo otrok;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo začasno zgornjo mejo cen testov na COVID-19, ki se ne bodo opravljali zaradi potrdila EU o COVID-19 ali v okoliščinah, omenjenih v odstavku 2;

4.  poudarja, da potrdila EU o COVID-19, ki bodo temeljila na testih za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline, ne bi smela povzročiti dodatnih neenakosti in socialnih razlik; poudarja, da je pošten in pravičen dostop do testiranja nujen;

5.  poziva države članice, naj medtem še naprej izvajajo Priporočilo Komisije (EU) 2020/1595, da bi zagotovili skupen pristop in učinkovitejše strategije testiranja po vsej EU, ter popolnoma izvajajo uredbo o potrdilu EU o COVID-19, ko bo sprejeta;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva in si še bolj prizadevajo v okviru inkubatorja Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, da bi razvili inovativne neinvazivne teste, tudi na različice, za otroke in ranljive skupine;

7.  poudarja, da bi morale Komisija in države članice pokazati večjo zavezanost zaščiti svojih državljanov in prebivalcev, katerih pravica do prostega gibanja ne bi smela biti odvisna od njihovega socialno-ekonomskega statusa;

8.  poziva Komisijo, naj mobilizira sredstva, da bi omogočila finančno pravično in nediskriminacijsko izvajanje interoperabilnega potrdila EU o COVID-19;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj izvedejo enotno naročilo kompletov za diagnostične teste in sklenejo pogodbe s ponudniki storitev laboratorijskih medicinskih analiz, da bi povečale zmogljivost testiranja na COVID-19 na ravni EU; poudarja, da je pri javnih naročilih na področju zdravstva treba imeti visoko raven preglednosti in nadzora; poudarja, da mora Komisija rezervirati dovolj proračunskih sredstev za nakup opreme iz tega odstavka, da bo lahko ukrepala hitro in prepričljivo;

10.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija omogočila prožnost pri pospešitvi carinskih formalnosti in oprostitvi plačila DDV za komplete za testiranje na COVID-19;

11.  poziva države članice, naj zdravstvenim delavcem in usposobljenim izvajalcem omogočijo, da bodo zbirali podatke o testiranju in jih sporočali ustreznemu organu; poudarja, da je treba zmogljivosti za testiranje prilagoditi najnovejšim epidemiološkim podatkom in da je treba poročati o vseh rezultatih testov, tudi če so bili opravljeni v neakreditiranih testnih centrih ali objektih;

12.  poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam z aktiviranjem instrumenta za nujno pomoč za kritje stroškov testiranja na COVID-19, zahtevanjem prostovoljnih prispevkov držav članic, dodatnim financiranjem vnaprejšnjih dogovorov o nabavi in zagotavljanjem brezplačnih cepiv; pričakuje, da bodo ta skupna prizadevanja navdih za povečanje dosegljivosti brezplačnega testiranja za državljane in prebivalce EU;

13.  poziva Komisijo, naj na spletno mesto Re-open EU vključi jasne informacije o razpoložljivosti testiranja na COVID-19 in testnih mestih v vseh državah članicah ter hitro uvede aplikacijo, ki bo uporabnikom pomagala poiskati najbližje testno mesto za testiranje na COVID-19; poziva Komisijo, naj omogoči enostaven dostop do teh informacij prek vmesnika za aplikacijsko programiranje, da jih bodo lahko organizatorji potovanj enostavno delili s svojimi strankami;

14.  poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti testiranja po vsej EU, tako s testi za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline kot s hitrimi antigenskimi testi, zlasti v glavnih prometnih vozliščih in turističnih destinacijah, vključno z oddaljenimi in otoškimi regijami ter obmejnimi regijami, z uporabo mobilnih enot za testiranje in souporabo laboratorijskih zmogljivosti;

15.  poziva Komisijo, naj pomaga nacionalnim organom pri vzpostavljanju testnih centrov, da se zagotovi, da bodo fizično blizu državljanom;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 360, 30.10.2020, str. 43. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL C 24, 22.1.2021, str. 1. (4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77). (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0145.

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih med EU in Indijo (2021/2023(INI))

P9_TA(2021)0163 A9-0124/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prihodnjega srečanja voditeljev EU in Indije, ki bo predvidoma 8. maja 2021 v Portu na Portugalskem,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Indijo, sklenjenega leta 2004,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med EU in Indijo iz leta 1994,

–  ob upoštevanju skupne izjave in strateškega partnerstva med EU in Indijo A Roadmap to 2025(1) (Časovni načrt do leta 2025), sprejetega na virtualnem vrhu med EU in Indijo, ki je potekal 15. julija 2020, ter drugih nedavno podpisanih skupnih izjav, tudi na področju boja proti terorizmu, podnebja in energije, urbanizacije, migracij in mobilnosti ter partnerstva za vodo,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 20. novembra 2018 z naslovom „Elementi strategije EU za Indijo“ (JOIN(2018)0028) ter s tem povezanih sklepov Sveta o strategiji EU za Indijo z dne 10. decembra 2018 (14634/18),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednika/visokega predstavnika in Komisije z dne 19. septembra 2018 z naslovom „Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU“ (JOIN(2018)0031) ter s tem povezanih sklepov Sveta z dne 15. oktobra 2018 (13097/18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo z dne 28. maja 2018 (9265/1/18 REV 1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. septembra 2001 z naslovom Europe and Asia: A Strategic Framework for Enhanced Partnerships (Evropa in Azija: strateški okvir za okrepljeno partnerstvo) (COM(2001)0469),

–  ob upoštevanju prihodnje uredbe o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje za obdobje 2021–2027 (2018/0243(COD)),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020(2), z dne 21. januarja 2021 o povezljivosti in odnosih med EU in Azijo(3) ter z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih z Indijo(4) ter svojih drugih prejšnjih resolucij o Indiji, med njimi resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 28. oktobra 2004 o odnosih med EU in Indijo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: Strateško partnerstvo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o pomorskem piratstvu(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(9),

–  ob upoštevanju 10. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP10), ki je potekalo 27. in 28. septembra 2018 v Bruslju, in izjave, ki je bila sprejeta na njem, ter 11. srečanja azijsko-evropskega parlamentarnega partnerstva (ASEP11), ki bo potekalo 26. in 27. maja 2021 v Phnom Penhu v Kambodži,

–  ob upoštevanju dialoga na visoki ravni med EU in Indijo o trgovini in naložbah, ki je prvič potekal 5. februarja 2021,

–  ob upoštevanju misije Odbora za zunanje zadeve v Indiji 21. in 22. februarja 2017,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. februarja 2021 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice v letu 2021,

–  ob upoštevanju specifičnih smernic EU o človekovih pravicah, med njimi tudi smernic o zagovornikih človekovih pravic in za varstvo in spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju dopisa Odbora za mednarodno trgovino in svojih pristojnosti v skladu s Prilogo VI k Poslovniku,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0124/2021),

A.  ker bosta EU in Indija predvidoma sklicali srečanje voditeljev, ki bo 8. maja 2021 v Portu na Portugalskem, v skladu s svojo zavezo o rednih srečanjih na najvišji ravni za krepitev strateškega partnerstva, vzpostavljenega leta 2004, da bi okrepili gospodarsko in politično sodelovanje;

B.  ker je strateško partnerstvo med EU in Indijo v zadnjih letih dobilo zagon, ki odraža ponovno politično voljo za krepitev njegove strateške razsežnosti, in se je iz gospodarskega partnerstva razvilo v odnos, ki obsega več sektorjev in odraža vse večjo geopolitično moč Indije ter skupne demokratične vrednote;

C.  ker EU in Indijo kot največji demokraciji na svetu družijo močne politične, gospodarske, družbene in kulturne vezi; ker pa dvostranski odnosi še niso dosegli svojega polnega potenciala in zahtevajo okrepljeno politično udejstvovanje; ker so voditelji EU in Indije potrdili, da so zavezani ohranjanju in spodbujanju uspešnega multilateralizma in multilateralnega reda, ki temelji na pravilih ter v središču katerega sta Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna trgovinska organizacija (STO);

D.  ker je Indija na regionalni in svetovni ravni vse pomembnejša ter je bistveno okrepila svojo vlogo donatorice, pa tudi gospodarske in vojaške sile; ker sta indijsko predsedovanje skupini G20 leta 2023 in njeno članstvo v varnostnem svetu OZN v obdobju 2021–2022 ter v Svetu OZN za človekove pravice v obdobju 2019–2021 ponovno poudarila potrebo po okrepitvi usklajevanja na področju svetovnega upravljanja in nadaljnjem spodbujanju skupne vizije multilateralizma, ki temelji na pravilih;

E.  ker je v strateškem okviru EU, ki je del globalne strategije EU, strategiji EU za Indijo, strategiji EU za povezovanje Evrope in Azije ter nastajajoči strategiji za indijsko-pacifiško regijo izpostavljeno, da je sodelovanje z Indijo na področju globalne agende EU ključnega pomena; ker bi moralo dvo- in večstransko sodelovanje v sedanjih razmerah povečanih svetovnih tveganj in vse večje tekmovalnosti med velikimi silami vključevati krepitev mednarodne varnosti, izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na izredne svetovne zdravstvene razmere, kot je sedanja pandemija covida-19, povečanje svetovne gospodarske stabilnosti in vključujoče rasti ter izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN;

F.  ker ima Indija močno in rastoče gospodarstvo; ker je EU vodilna trgovinska partnerica Indije, Indija pa je 9. največja trgovinska partnerica EU; ker je Indijski ocean strateško pomemben za svetovno trgovino ter pomemben gospodarski in strateški interes za EU in Indijo; ker imata EU in Indija v indijsko-pacifiški regiji močne skupne interese, zlasti za ohranitev regije kot območja lojalne konkurence, neprekinjenih povezovalnih pomorskih poti, stabilnosti in varnosti;

G.  ker bi moralo biti povezovanje pomemben element skupne strateške agende EU in Indije v skladu s strategijo EU za povezovanje Evrope in Azije; ker sta se EU in Indija na zadnjem vrhu dogovorili o načelih trajnostne povezljivosti in sklenili, da bosta proučili možnosti za izboljšanje povezljivosti med EU in Indijo ter posledično povezljivosti s tretjimi državami, tudi z državami iz indijsko-pacifiške regije; ker celovito povezovanje ne vključuje le fizične infrastrukture, kot so ceste in železnice, temveč tudi pomorske poti, digitalno infrastrukturo in okoljske dejavnike, s posebnim poudarkom na zelenem dogovoru EU; ker ima povezovanje geopolitično in preobrazbeno vlogo ter je trajnostno sredstvo za zagotavljanje rasti in delovnih mest;

H.  ker bi moralo vodstvo EU in Indije spodbujati učinkovito podnebno diplomacijo ter zavezanost izvajanju Pariškega sporazuma in varstvu podnebja in okolja na svetovni ravni;

I.  ker lokalni in mednarodni opazovalci spoštovanja človekovih pravic poročajo, da zagovorniki človekovih pravic in novinarji v Indiji nimajo varnega delovnega okolja; ker je oktobra 2020 visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet indijsko vlado pozvala, naj zaščiti pravice zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, ter izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja prostora, namenjenega organizacijam civilne družbe, odvzema prostosti zagovornikom človekovih pravic, obtožb oseb, ki so zgolj uveljavljale svojo pravico do svobode izražanja in mirnega zbiranja, ter uporabe zakonov za utišanje nestrinjanja, kot sta zakon o tujih virih financiranja in zakon o preprečevanju nezakonitih dejavnosti;

J.  ker je morala organizacija Amnesty International svoje urade v Indiji zapreti, saj so bili njeni bančni računi zamrznjeni zaradi domnevnih kršitev zakona o tujih virih financiranja, trije posebni poročevalci OZN pa so pozvali k spremembi zakonodaje in njeni uskladitvi s pravicami in obveznostmi Indije, določenimi v mednarodnem pravu;

K.  ker se po poročanju civilnodružbenih skupin ženske v Indiji soočajo s številnimi resnimi izzivi in kršitvami njihovih pravic, tudi v zvezi s kulturnimi, plemenskimi in tradicionalnimi praksami, spolnim nasiljem in nadlegovanjem ter trgovino z ljudmi; ker se pripadnice verskih manjšin soočajo z dvojno ranljivostjo, ki se še stopnjuje v primeru pripadnic nižjih kast;

L.  ker diskriminacija zaradi kaste kljub prepovedi ostaja sistemski problem v Indiji, tudi v upravnem sistemu kazenskega pravosodja, saj Dalitom preprečuje dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in proračunskih sredstev za njihov razvoj;

M.  ker je Indija ena od držav, ki jih je nova pandemija covida-19 najbolj prizadela, saj je zabeležila več kot 11 milijonov potrjenih primerov in več kot 150.000 smrti, indijska vlada pa je dala pobudo, da se več milijonov enot cepiv podari državam v njenem neposrednem sosedstvu in ključnim partnerskim državam v Indijskem oceanu;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/07/15/joint-statement-15th-eu-india-summit-15-july-2020/ (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0012. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0016. (4) UL C 337, 20.9.2018, str. 48. (5) UL C 174 E, 14.7.2005, str. 179. (6) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 589. (7) UL C 58, 15.2.2018, str. 109. (8) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 34. (9) UL C 215, 19.6.2018, str. 202.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2020/2140(DEC))

P9_TA(2021)0164 A9-0117/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019 (COM(2020)0265),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 z odgovori institucij(3), poročila Računskega sodišča o smotrnosti izvrševanja proračuna EU – stanje ob koncu leta 2019 z odgovori institucij(4), in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(6) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (zdaj Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo) za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(8),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2019(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(12) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(13) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(14) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(15),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(16),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (zdaj Evropskega sveta za inovacije in Izvajalske agencije za MSP) za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(17),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(18),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2019(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(20),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(21) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(22) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(23) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(24) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(25),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(26),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje izvršnemu direktorju Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

4. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(27),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(28),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2019(29),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(30),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(31) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(32) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(33) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(34) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(35),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(36),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(37),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

5. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(38),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(39),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2019(40),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(41),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(42) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(43) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(44) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(45) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(46),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(47),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

6. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave (zdaj Evropske izvajalske agencije za raziskave) za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(48),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(49),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2019(50),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(51),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(52) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(53) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(54) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(55) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(56),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(57),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropske izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Evropske izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

7. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (zdaj Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje) za proračunsko leto 2019 (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(58),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(59),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2019(60),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019 z odgovori agencij(61),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(62) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(63) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(64) in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(65) in zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES(66),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/173 z dne 12. februarja 2021 o ustanovitvi Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo, Evropske izvajalske agencije za raziskave, Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja, Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta in Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo ter razveljavitvi izvedbenih sklepov 2013/801/EU, 2013/771/EU, 2013/778/EU, 2013/779/EU, 2013/776/EU in 2013/770/EU(67),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

8. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(68),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0220/2020)(69),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2018 (COM(2020)0311) in podrobnih odgovorov, ki ga dopolnjujejo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019 (COM(2020)0265),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2019 (COM(2020)0268), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0117),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 z odgovori institucij(70), poročila Računskega sodišča o smotrnosti izvrševanja proračuna EU – stanje ob koncu leta 2019 z odgovori institucij(71), in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(72) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05792/2021 – C9-0037/2021),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(73) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(74) in zlasti členov 14(2) in 14(3),

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2020/2140(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju člena 99 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0117/2021),

A.  ker je proračun Unije pomemben instrument za doseganje skupnih ciljev politike in v povprečju predstavlja 1,0 % bruto nacionalnega dohodka EU oziroma 2,1 % skupne javnofinančne porabe držav članic in skupne javne porabe v Uniji;

B.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja in ocenjuje, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili po notranjih in zunanjih revizijah doseženi cilji politike, kar potrjuje pravilnost in smotrnost z vidika razmerja med kakovostjo in ceno porabe sredstev Komisije;

C.  ker se postopek za podelitev razrešnice za leto 2019 nanaša na leto, ki ga je zaznamoval politični in institucionalni prehod zaradi volitev v Evropski parlament in novega zakonodajnega obdobja, ki se je začelo 2. julija 2019, in imenovanja nove Komisije, ki je nastopila mandat 1. decembra 2019 in določila novi politični prednostni nalogi, kot sta evropski zeleni dogovor, večji poudarek na digitalizaciji Unije in zaščiti njenih vrednot ter denarja davkoplačevalcev Unije;

D.  ker izbruh novega koronavirusa ni zahteval prilagoditve podatkov v zaključnem računu Unije za leto 2019; ker pa bo izbruh COVID-19 imel v letu 2020 in v naslednjih letih bistvene posledice za celoten svet in proračun Unije in ker moramo v tem smislu posebno pozorno določiti, ali je Komisija uporabila proračun Unije učinkovito in pregledno, saj bo od leta 2020 dalje izvajanje pobud Unije za takojšnji odziv vplivalo na priznavanje, merjenje ali prerazvrstitev več sredstev in obveznosti v računovodskih izkazih Unije;

E.  ker Odbor za proračunski nadzor kot neposredna posledica izbruha novega koronavirusa (COVID-19) ni mogel organizirati ali v celoti izvesti vseh načrtovanih dejavnosti, povezanih z običajnim nadzorom porabe institucij Unije, tj. misijami za ugotavljanje dejstev, javnimi predstavitvami ali delavnicami, zato se je moral še bolj zanašati na delo Računskega sodišča;

Politične prednostne naloge

1.  v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije poudarja pomen spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja iz člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter pomen uresničevanja programskih prednostnih nalog in ciljev, ki prispevajo h krepitvi evropskega povezovanja in oblikovanja vedno bolj povezane Unije;

2.  je zaskrbljen zaradi stanja pravne države v nekaterih državah članicah in finančnih izgub, ki so posledica teh pomanjkljivosti; pričakuje, da bo Komisija uporabila vse razpoložljive instrumente za začasno prekinitev, zmanjšanje in omejitev dostopa do financiranja Unije v takih primerih, vključno z uporabo uredbe o pravni državi; poudarja, da je spoštovanje pravne države predpogoj za dobro finančno upravljanje, tudi učinkovito in smotrno dodeljevanje in upravljanje evropskih sredstev; s tem v zvezi odločno pozdravlja sprejetje Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije; pozdravlja, da je Komisija začela pripravljati smernice; poudarja, da je Sodišče Evropske unije v svoji sodbi že jasno ugotovilo, da izjave iz sklepov Evropskega sveta ne morejo prevladati nad besedilom uredbe ali ga spreminjati;

3.  opozarja, da lahko uredbo ali njen del razglasi za nična le Sodišče Evropske unije; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj uredbo uporablja od datuma, ko je začela veljati, in naj začne izvajati mehanizme pravne države, kadar je to potrebno za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije v vseh razsežnostih; poudarja, da je uredba začela veljati 1. januarja 2021; opozarja, da Komisija odgovarja Parlamentu glede uporabe te uredbe, tudi za neupravičene zamude, in sicer s tožbo zaradi opustitve ukrepanja v skladu s členom 265 PDEU; opozarja, da bo treba to uredbo, namenjeno zaščiti sredstev Unije, uporabljati za vse obveznosti in plačila, hkrati pa zagotoviti zaščitne ukrepe za končne upravičence in prejemnike;

4.  obžaluje, da izvajanje SKP in kohezijske politike v državah članicah Unije vsebuje skupaj 292 sistemov poročanja, kar povzroča razdrobljenost in neprimerljivost podatkov ter preprečuje učinkovito uporabo umetne inteligence in masovnih podatkov za nadzorovanje sredstev; obžaluje, da pomanjkljivosti v veljavnosti in primerljivosti podatkov in tehnologij poročanja z različno stopnjo digitalizacije še naprej resno ogrožajo celovit pregled nad razdeljevanjem sredstev Unije in njihovim učinkovitim nadzorom; obžaluje, da je odkritje zlorabe, goljufije in poneverbe sredstev Unije večinoma omejeno na naključna odkritja Komisije in Evropskega računskega sodišča med njunimi revizijami ali preiskavami na podlagi vzorcev, ki jih izvaja OLAF;

5.  pozdravlja dejstvo, da nobeden od sistemov poročanja o SKP in kohezijski politiki ne vsebuje informacij o končnih upravičencih, da razkritje teh informacij ni zakonsko obvezno in da v nacionalnih centralnih registrih vseh držav članic niso na voljo vse informacije o dejanskih lastnikih podjetij; poudarja, da interoperabilni informacijski sistem ne bi omogočal le zgodnejšega in učinkovitejšega odkrivanja zlorab, goljufij, poneverjanja, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih sistemskih težav, ampak bi tudi omogočal celovit pregled nad dejansko razdelitvijo sredstev Unije in potencialno nenačrtovanimi koncentracijami v rokah maloštevilnih oligarhov ali celo kriminalnih končnih upravičencev; poudarja, da pomanjkanje informacij o lastniških strukturah in dejanskih lastnikih podjetij in skupin podjetij znatno prispeva k nepreglednosti sedanje razdelitve sredstev; ponovno poudarja ključni pomen celovitih, zanesljivih in primerljivih podatkov za učinkovit, uspešen in pravočasen nadzor evropske porabe ter zaščito denarja evropskih davkoplačevalcev;

6.  opozarja, da je Parlament pozval Komisijo, naj predlaga uredbo o vzpostavitvi takšnega interoperabilnega informacijskega sistema, ki bo omogočal pravočasno enotno in standardizirano poročanje organov držav članic na področju skupnega upravljanja, zlasti v zvezi s SKP in kohezijskimi skladi, da bi zgodaj odkrili sistemske napake in zlorabe, kot je navedeno v poročilu o razrešnici Komisiji za proračunsko leto 2018; poudarja, da bi bilo treba tak sistem samodejno posodobiti s primerljivimi in pravočasnimi podatki, da bo sistem sposoben spremljati in nadzorovati uporabo umetne inteligence in masovnih podatkov; poziva Komisijo, naj nujno opredeli objavo vseh informacij o upravičenih lastnikih kot pravno zahtevo in pogoj za uporabo sredstev Unije;

7.  poudarja koristi takšnega interoperabilnega in digitalnega sistema, ki bi organom držav članic prinesel nadzor in pregled nacionalnih parlamentov in vlad nad dodeljevanjem, upravljanjem in razdeljevanjem nacionalnega davkoplačevalskega denarja v obliki evropskih sredstev; poudarja, da je digitalizacija poročanja, spremljanja in revizije, ki jih izvaja Unija, nujna in nepogrešljiva ob upoštevanju čezmejne narave zlorabe sredstev, goljufij, poneverjanja, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih sistemskih težav, je seznanjen s predlogi Parlamenta in Komisije med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021‒2027, mehanizmu za okrevanje in odpornost, uredbi o skupnih določbah in skupni kmetijski politiki;

8.  obžaluje, da je Svet le zadržano sodeloval pri pogajanjih, namenjenih doseganju izvedljivih kompromisov; obžaluje, da so v različnih zakonodajnih aktih bila sprejeta različna pravila in zahteve glede poročanja; poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja predlaga ustrezno določbo za vključitev v finančno uredbo;

9.  poudarja, da je bila Komisija v poročilu o razrešnici za leto 2018 pozvana, naj organu za podelitev razrešnice predloži seznam skupnega zneska plačil vsem podjetjem v lasti skupine Agrofert Group v vseh državah članicah in seznam 50 največjih posameznih prejemnikov (fizičnih oseb kot dejanskih lastnikov podjetja ali več podjetij) po državah članicah ter seznam 50 največjih prejemnikov subvencij Unije (fizičnih in pravnih oseb ter fizičnih oseb kot lastnikov podjetij), zbranih po vseh državah članicah; je seznanjen z večkratnimi poskusi Komisije, da bi oblikovala ta seznam, s tem da od držav članic zahteva informacije; močno obžaluje, da Komisija do datuma te resolucije ni mogla zagotoviti zahtevanega seznama zaradi pomanjkanja popolnih, zanesljivih in primerljivih podatkov, ki bi jih zagotovile države članice; poudarja, da to ponazarja nujno potrebo po digitalnem interoperabilnem sistemu poročanja in spremljanja za sredstva v skupnem upravljanju; poziva Komisijo, naj predloži seznam 50 največjih posameznih končnih prejemnikov ter izčrpen seznam vseh subvencij, ki so jih prejela vsa podjetja v lasti skupine Agrofert Group v okviru deljenega upravljanja v vseh državah članicah v obdobju 2014–2020, kakor je bilo zahtevano in brez nepotrebnega odlašanja, države članice pa poziva, naj tesno sodelujejo s Komisijo in ji posredujejo podatke, potrebne za analizo in pripravo teh seznamov;

10.  ponovno poziva Komisijo, naj:

11.  opozarja, da je Komisija vzpostavila sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev na podlagi člena 135 finančne uredbe, da bi okrepila zaščito finančnih interesov Unije, zagotovila dobro finančno poslovodenje in zagotovila, da podjetja in dejanski lastniki, ki so bili obsojeni zaradi goljufije, korupcije ali drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z uporabo sredstev Unije, ne morejo postati prejemniki sredstev Unije, ali vsaj zoper katere je urad OLAF od 1. januarja 2016 izdal sodna priporočila kriminalnim organom držav članic; meni, da bi to orodje institucijam in nacionalnim organom lahko pomagalo pri uspešnejšem boju proti korupciji in goljufijam v državah članicah ter njihovemu preprečevanju; obžaluje, da je v podatkovni zbirki navedenih le nekaj gospodarskih subjektov (pet od februarja 2021); meni, da je to znak, da se sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev ne izvaja pravilno;

12.  poziva Komisijo, naj, ko bo predlagala revizijo finančnih pravil, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (finančna uredba), razmisli o razširitvi uporabe sistema EDES na sredstva v okviru deljenega upravljanja, ki zajemajo upravičence deljenega upravljanja, organe, ki izvajajo finančne instrumente, in končne prejemnike, pri tem pa upošteva načela sorazmernosti in ustreznosti; ugotavlja, da bi zakonodajne spremembe v zvezi z izključitvijo upravičencev, ki so registrirani tudi v okviru deljenega upravljanja, iz vseh sredstev Unije in iz različnih metod porabe, zahtevale tudi, da bi države članice neposredno dostopale do sistema v lasti Komisije in vstavljale informacije o upravičence, za katere so odgovorne; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo večjo interoperabilnost sedanjih evropskih in nacionalnih podatkovnih zbirk in orodij za podatkovno rudarjenje; se zaveda, da po mnenju nadzornika pri vzpostavitvi takšne interoperabilnosti ni pričakovati splošnih težav v zvezi z varstvom podatkov, potrebna pa je jasna pravna podlaga;

13.  poziva Komisijo, naj:

14.  meni, da je v skladu s prizadevanji Komisije izjemno pomembno najti pravo ravnovesje med nizko stopnjo napak, hitrimi plačili, sprejemljivimi stroški nadzora in dodano vrednostjo proračuna Unije;

15.  poudarja ključno vlogo politik in instrumentov Unije pri njihovem uresničevanju za zmanjševanje razlik med državami članicami in regijami na področjih kohezije, kmetijstva in razvoja podeželja, raziskav in inovacij, notranjih zadev in zunanjih odnosov, spodbujanja gospodarske rasti in zaposlovanja, boja proti revščini in socialni izključenosti ter za ohranjanje in spodbujanje vrednot Unije, varnosti in pravice za njene državljane v Uniji in v širšem svetu;

16.  pozdravlja dejstvo, da Komisija kot upravljavka proračuna EU ustrezno prilagaja svojo splošno metodologijo posebnostim tveganja, nadzora in upravljanja na različnih področjih porabe, da bi učinkovito izpolnila svoje obveznosti poročanja in zaščitila proračun Unije;

17.  poudarja, da je bila od avgusta 2018 dalje razširjena opredelitev nasprotij interesov v členu 61 finančne uredbe; poudarja odgovornost Komisije, da zagotovi dosledno upoštevanje teh določb po vsej Uniji in da se vsa nasprotja interesov rešujejo učinkovito in uspešno med izvrševanjem proračuna Unije; poudarja, da je pomembno zagotoviti javne informacije o končnih upravičencih za vse prenose finančnih sredstev Unije, da bi preprečili nasprotja interesov pri izvrševanju proračuna Unije;

18.  ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno ocenjevanje preventivnih ukrepov, ki so jih sprejele države članice za preprečevanje nasprotij interesov; s tem v zvezi pozdravlja smernice Komisije „Smernice za preprečevanje nasprotij interesov v okviru finančne uredbe“, ki so bile avgusta 2020 posredovane državam članicam, da bi prispevale k oblikovanju enotne razlage in uporabe pravil v zvezi z nasprotji interesov ter ozaveščale o področju uporabe teh pravil, vključno z deljenim upravljanjem; poziva Komisijo, naj te smernice objavi in tudi zagotavlja informacije o opravljenih revizijah v zvezi s temi vprašanji in primeri dobre prakse tako organom držav članic kot Odboru za proračunski nadzor;

19.  je zaskrbljen zaradi morebitne ozke razlage člena 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 s strani češke plačilne agencije (Državni kmetijski intervencijski sklad), ki meni, da se ne uporablja za člane vlade; poziva Komisijo, naj poda svoje mnenje o razlagi navedenega člena v zvezi z nacionalnimi plačilnimi agencijami; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo člen 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 spoštoval in izvajal na Češkem ter uporabljal za vsa plačila iz proračuna Unije, vključno z neposrednimi plačili v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ter naj v zvezi s tem spremlja neodvisno delovanje plačilnih agencij;

20.  opozarja, da so številni škandali v zvezi z razdelitvijo in zlorabo sredstev Unije v državah, npr. Bolgariji, Češki ali Slovaški in Romuniji, sprožili množične javne proteste v zadnjih mesecih in letih, državljani Unije pa so pričakovali od institucij, zlasti Komisije, da zagotovi konec takšnega slabega upravljanja z javnimi sredstvi;

21.  pozdravlja, da je aprila 2019 Komisija na pobudo urada OLAF sprejela novo korporativno strategijo za boj proti goljufijam, da bi povečala znanje Komisije o goljufijah in analitično sposobnost pri usmerjanju ukrepov na področju boja proti goljufijam, zagotovila sodelovanje med oddelki in izvajalskimi agencijami v boju proti goljufijam ter okrepila korporativni nadzor nad bojem proti goljufijam; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o nadaljnjem ukrepanju glede učinkovitosti izvajanja in prvih doseženih rezultatov ter o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

22.  poudarja, da morajo v vidika večletnega finančnega okvira ter instrumenta za okrevanje in odpornost finančna sredstva Unije podpirati vedno večje prednostne naloge in odgovornosti Unije; zaščita finančnih interesov Unije je izrednega pomena in na vseh ravneh so potrebna najmočnejša prizadevanja za preprečevanje goljufij, korupcije in zlorabe sredstev Unije; poziva Komisijo, naj predlaga, da se Računskemu sodišču, uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu zagotovijo zadostni finančni in človeški viri ter da se jim še naprej zagotavlja močna politična podpora, da bodo lahko izvajali svoje revizijske in preiskovalne dejavnosti ter dejavnosti kazenskega pregona za zaščito finančnih interesov Unije;

23.  obenem ugotavlja, da čedalje pogostejša uporaba finančnih mehanizmov za izvajanje politik Unije v tretjih državah, ne samo proračuna Unije, prinaša tveganje, da se bosta odgovornost in preglednost ukrepov in porabe Unije zmanjšali; vztraja, da mora Komisija poskrbeti, da bo zunanja pomoč pogojena s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic v državah prejemnicah; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti, da države in tretje strani in/ali naravni subjekti, ki so jim dodeljena sredstva Unije ali so z njimi povezana, spoštujejo glavne demokratične vrednote, mednarodne standarde na področju človekovih pravic in načela nenasilja;

24.  poudarja, da je politika razvoja in sodelovanja namenjena izkoreninjenju revščine in zmanjšanju neenakosti ter da bi morala sredstva doseči le predvidene upravičence;

25.  poudarja, da ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EJT) pomeni temeljni razvoj na področju zaščite finančnih interesov Unije; opozarja Komisijo, da ima Evropsko javno tožilstvo ključno vlogo pri zaščiti načrta EU za okrevanje v prihodnjih letih; poziva vse države članice Unije, naj se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu in imenujejo svoje tožilce na podlagi jasnih in preglednih meril;

26.  poudarja, da EJT v fazi svojega ustanavljanja ni imel dovolj finančnih sredstev in osebja, a pozdravlja, da sta bila proračun in osebje v primerjavi s prvotnim predlogom znatno povečana; ponovno izraža nasprotovanje Parlamenta zmanjšanju osebja v uradu OLAF zaradi prenosa delovnih mest na Evropsko javno tožilstvo, kar pomeni skupno zmanjšanje 45 delovnih mest za urad OLAF do leta 2023; poziva Komisijo, naj poveča zmogljivosti s pregledom kadrovskih razmer v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom, uradom OLAF in Eurojustom; poziva Komisijo in proračunska organa, naj zagotovita povečanje proračunov urada OLAFOLAF, EJT in Eurojusta, da bi lahko izpolnjevali svoje naloge;;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v obdobju med januarjem 2015 in decembrom 2019 pravosodni organi v 199 primerih niso sprejeli nobene odločitve na podlagi priporočila urada OLAF in da je bila odločitev sprejeta le v 178 primerih(75); poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo vsa priporočila urada OLAF;

28.  odobrava priporočila iz letnega poročila Računskega sodišča o proračunskem letu 2019 o smotrnosti porabe proračuna Unije in odločno spodbuja Komisijo ter druge zadevne strani, naj jih čim prej izvedejo, obenem pa v nadaljevanju poudarja nekatera najpomembnejša in najnujnejša priporočila;

29.  je zlasti zaskrbljen zaradi ponavljajočih se ugotovitev Sodišča, da je delo nekaterih nacionalnih revizijskih organov ali certifikacijskih organov preveč nagnjeno k napakam in zato nezanesljivo, kar ogroža zanesljivost podatkov za letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna Evropske komisije; obžaluje, da Računsko sodišče v svoje delo ne more vključiti analize iz temeljnih razlogov za te vztrajne pomanjkljivosti;

30.  obžaluje, da Komisija ni mogla zagotoviti smiselnega vpogleda v razloge ali razlike med organi držav članic, ki so značilne za posamezne države; obžaluje, da to pomanjkanje informacij o razlogih za te vztrajne sistemske pomanjkljivosti v nekaterih nacionalnih revizijskih organih ogroža učinkovito in uspešno obravnavo ter reševanje teh težav; poziva Komisijo, naj temeljito analizira vzroke in strukturne težave, zaradi katerih prihaja do trajnih sistemskih pomanjkljivosti, ki jih je opredelilo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj vključi tudi opažanja o najboljši praksi in na podlagi te analize obravnava jasna, praktična in izvedljiva horizontalna priporočila za posamezne države, naslovljena na nacionalne organe, kot je podrobneje opisano v posebnih poglavjih te resolucije;

31.  poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost in dodeli več osebja in proračunskih sredstev Komisije državam članicam, katerih sistemi upravljanja in kontrole so le deloma zanesljivi ali niso zanesljivi, v katerih je povečano tveganje goljufije in korupcije, povezano s sredstvi, ter zlasti tistim državam članicam, ki se niso pridružile Evropskemu javnemu tožilstvu;

32.  poziva, naj bo program Arachne pogoj za uporabo sredstev Unije s strani držav članic;

33.  poudarja, da je stopnja napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče, statistični povzetek, ki zagotavlja ustrezni enotni kazalnik zakonitosti in pravilnosti porabe Unije, vendar ne zagotavlja različnega pogleda na različno naravo in resnost napak, ki ga oblikujejo; priznava, da metodologija Računskega sodišča temelji na mednarodnih revizijskih standardih, ki vključujejo preizkušanje naključnega vzorca transakcij, in da reprezentativni vzorec ne more v celoti temeljiti na tveganju; pozdravlja, da Računsko sodišče svoje vzorce deli na transakcije z visokim tveganjem in transakcije z nizkim tveganjem; ceni, da Računsko sodišče že vključuje konkretne primere odkritih napak; poziva Računsko sodišče, naj vključi še podrobnejše informacije, da bi zlasti zagotovilo boljši geografski vpogled v težave, ki so značilne za posamezne države;

34.  obžaluje, da se večina neposrednih plačil SKP koncentrira v rokah maloštevilnih prejemnikov v nekaterih državah članicah, tudi tam, kjer se ustvarjajo oligarhične strukture, kar ogroža zlasti male kmete in podeželske skupnosti;

35.  opozarja, da bi bilo treba sredstva skupne kmetijske politike razdeliti pravičneje, da bi zagotovili takšno razdelitev, da se bodo plačila na hektar zmanjševala glede na velikost kmetijskega gospodarstva ali kmetije;

36.  je zaskrbljen zaradi prijavljenih primerov prilaščanja zemljišč v nekaterih državah članicah in ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovit nadzorni sistem, ki bi zagotovil, da so do sredstev SKP upravičeni le tisti upravičenci, ki obdelujejo zemljišče, in da ne dosežejo upravičencev, ki so zemljišče pridobili nezakonito ali goljufivo; s tem v zvezi vztraja pri zahtevi, da Komisija na ravni Unije predlaga poseben pritožbeni mehanizem za podporo kmetom ali upravičencem, ki se soočajo npr. z zlorabami zaradi prilaščanja zemljišč, kršitvami nacionalnih organov, pritiski kriminalnih struktur ali organiziranega kriminala, ali osebami, ki so žrtev prisilnega oziroma suženjskega dela, kar jim daje možnost, da hitro vložijo pritožbo pri Komisiji, ki jo mora slednja nujno preveriti(76);

37.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so se povečale neporavnane obveznosti, ki so ob koncu leta 2019 znašale 298 milijard EUR (v primerjavi z 281,2 milijarde EUR v letu 2018); ugotavlja, da je bila v zadnjih letih raven odobritev plačil v letnih proračunih opazno nižja od zgornje meje večletnega finančnega okvira, kar bo lahko imelo za posledico večje potrebe po plačilih v prihodnosti; pozdravlja, da je Komisija v svoj predlog uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje vključila ocenjena prihodnja plačila v zvezi s povečanji, predlaganimi v letu 2020 kot del odziva Unije na koronavirus; prosi Komisijo, da pozorno spremlja izvajanje v državah članicah v primeru nezadostnega izvrševanja in nizke stopnje črpanja sredstev; pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo pravila n+2 za vsa področja odhodkov in poudarja potrebo po drugih perspektivnih instrumentih, ki bi nadomestili pravilo n+3; ponovno poziva Komisijo, naj poveča tehnično podporo nacionalnim, regionalnim ali lokalnim organom, tudi organizacijami civilne družbe in državljanom, da bi povečali stopnje črpanja sredstev(77);

38.  opozarja na vedno večjo vrzel med obveznostmi in plačili ter povečanje proračuna Unije (hiter pregled primera Sodišča, neporavnane obveznosti - podrobnejši pregled), kar pomeni resen izziv tudi za organ za podelitev razrešnice; ugotavlja, da se je dolgoročni proračun EU povečal z 1,083 milijarde EUR na 1,800 milijard EUR za obdobje 2021‒2027, vključno z načrtom EU za okrevanje Next Generation EU; poziva Komisijo, naj redno spremlja izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi zagotovili izpolnjevanje pravil o državni pomoči in poročali organu za podelitev razrešnice; poudarja, da bi neizpolnitev te zahteve lahko privedla do zavrnitve postopka razrešnice v letu 2020;

39.  poudarja, da je bila v zadnjih letih raven sredstev za plačila v letnih proračunih opazno nižja od zgornje meje večletnega finančnega okvira, kar bo lahko imelo za posledico večje potrebe po plačilih v prihodnosti in povzročilo pritisk na proračun;

40.  obžaluje, da ni bila izkoriščena možnost uporabe zneskov neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in sproščenih odobritev iz večletnega finančnega okvira za odplačilo dolga, nastalega za financiranje načrta za okrevanje;

41.  opozarja, da so bila glavna finančna tveganja, ki jim je bil v letu 2019 izpostavljen proračun Unije, povezana s finančnimi operacijami v obliki posojil, ki se krijejo neposredno iz proračuna Unije (53,7%), in finančnimi operacijami, ki jih krije jamstveni sklad EU (46,3%); ugotavlja, da je skupni tvegani znesek, ki se krije iz proračuna EU, do konca leta 2019 dosegel 90,5 milijarde EUR, če se prištejejo tudi morebitna prihodnja plačila v zvezi z jamstvom Evropskega sklada za strateške naložbe; Komisijo poziva, naj podrobno predstavi celotno izpostavljenost proračuna Unije v letnem poročilu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun, vključno s tveganjem, ki ga ustvari jamstveni sklad EFSI, ter vsemi zadevnimi prihodnjimi finančnimi operacijami;

42.  poudarja, da je Unija čedalje več uporabljala finančne instrumente in proračunska jamstva, zaupane skupini EIB; želi spomniti, da sedaj Računsko sodišče ni pristojno za revidiranje operacij skupine EIB, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, vendar izpolnjujejo enake cilje Unije;

43.  ugotavlja, da želi Računsko sodišče preiti na pristop, ki temelji na potrjevanju; poziva Računsko sodišče, naj nadaljuje s svojimi vzorčnimi pregledi, da bi lahko spremljali posamezne transakcije;

44.  je zaskrbljen, da sedanje kadrovske razmere ne zadostujejo za obvladovanje vse večjega proračuna EU; poudarja, da je nujno treba povečati upravne zmogljivosti Računskega sodišča in ustreznih sekretariatov v Evropskem parlamentu; poudarja, da lahko neizpolnjevanje teh zahtev privede do zavrnitve podelitve razrešnice za leto 2020;

45.  spodbuja Računsko sodišče, naj nadaljuje z analizo smotrnosti izvrševanja proračuna Unije; ugotavlja, da je ustrezna ocena zakonitosti in pravilnosti ukrepov Unije za izboljšanje odgovornosti temelj dobrega finančnega poslovodenja; poudarja, da bi s kazalniki morali ocenjevati uspeh posebnih dejavnosti na opisen in objektiven način, ne da bi ti odražali kakršne koli politične preference; poudarja priporočilo Računskega sodišča, da je treba kazalnike nadalje razviti in bolje uravnotežiti tako med kazalniki vložka in izložka kot med kazalniki rezultatov in učinka; poziva Komisijo, naj zmanjša število ciljev in kazalnikov na določen izbor ustreznih kazalnikov izidov in učinkov, ki bolje merijo dosežene rezultate v smislu učinkovitosti in dodane vrednosti Unije pri porabi Unije;

46.  odobri pridržke, ki so jih v svojih letnih poročilih o dejavnostih izrazili generalni direktorji GD BUDG, RTD, AGRI, REGIO, EMPL, MARE, CLIMA, HOME, JUST, NEAR in REFORM; meni, da ti zadržki dokazujejo, da kontrolni postopki, ki so jih vzpostavile Komisija in države članice, lahko dajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij na ustreznih področjih politike, če se vsi potrebni popravni postopki izvedejo uspešno;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

47.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so računovodski izkazi Unije za leto 2019 zanesljivi, in da je zaključilo, da prihodki za leto 2019 niso vsebovali pomembnih napak;

48.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče prvič po štirih letih podalo negativno mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, povezanih z zaključnim računom;

49.  vendar ugotavlja, da Sodišče priznava, da je skupna stopnja napak ostala razmeroma stabilna, in sicer 2,7 % v letu 2019 v primerjavi z 2,6 % v letu 2018, ter poudarja pozitivne elemente porabe Unije, ki jih je navedlo Računsko sodišče, kot so razvoj naravnih virov in trajni rezultati na področju uprave;

50.  ugotavlja, da so razlogi za negativno mnenje naslednji: Računsko sodišče je sprejelo zaključek, da je stopnja napak v glavnem pri plačilih, ki temeljijo na povračilih, vseobsegajoča, in da zaradi načina sestave in razvoja proračuna odhodki z visokim tveganjem v letu 2019 predstavljajo več kot polovico revidirane porabe (53,1 %), v kateri je pomembna napaka še vedno prisotna po ocenjeni stopnji 4,9 % (v primerjavi s 4,5 % v letu 2018 in 3,7 % v letu 2017);

51.  ugotavlja, da je Računsko sodišče revidiralo transakcije v skupni vrednosti 126,1 milijarde EUR (od 159,1 milijarde EUR skupne porabe Unije) in da je razdelek „naravni viri“ predstavljal največji delež (47,2 %) revidirane populacije Računskega sodišča, čemur sta sledila razdelka „kohezija“ (22,5 %) in „konkurenčnost“ (13,2 %); predlaga Računskemu sodišču, naj upošteva tako delež skupnih odhodkov Unije kot tudi tveganje v zvezi z napakami, ko se bo odločalo o delitvi naslednjega revizijskega deleža populacije;

52.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2019 navedlo posebne stopnje napak za štiri razdelke večletnega finančnega okvira: „konkurenčnost“ (4,0 %), „kohezija “ (4,4 %), „naravni viri “ (1,9 %), medtem ko za razdelek „uprava“ Računsko sodišče ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake za to področje pod pragom pomembnosti; poudarja, da je Računsko sodišče najvišjo ocenjeno stopnjo napake odkrilo pri porabi v okviru „ekonomske, socialne in teritorialne kohezije (4,4 %), pri čemer je poraba za „konkurenčnost za rast in delovna mesta“ dosegla zaskrbljujočo stopnjo napake 4 % (v primerjavi z 2 % leta 2018);

53.  priznava, da se je finančno upravljanje proračuna Unije sčasoma izboljšalo in da so se stopnje napake v zadnjih letih znižale bližje dvoodstotnemu pragu pomembnosti, razen na nekaterih posebnih področjih politike, kot je konkurenčnost, ki jo večinoma neposredno upravlja Komisija, kjer se je ocenjena stopnja napake podvojila z 2 % v letu 2018 na 4 % v letu 2019;

54.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni ocenilo stopenj napak za odhodke pod razdelkom 3 „varnost in državljanstvo“ in razdelkom 4 „Evropa v svetu“; poudarja, da bi navedba stopenj napak omogočila primerjavo med proračunskimi leti; v zvezi s tem obžaluje, da se je vzorec za poglavji 7 in 8 dodatno zmanjšal v primerjavi s prejšnjimi leti (z 11 % v letu 2017 na 9,1 % v letu 2018 in na 8,9 % odhodkov, ki jih zajema revizija, v letu 2019);

55.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu zagotovi podatke o stopnji napake za plačila za vsako področje odhodkov; prosi Računsko sodišče, naj razširi svoje poglavje o upravi, da bi imeli bolj poglobljeno analizo o vseh institucijah; poziva Računsko sodišče, naj čim prej izvede zahtevo Parlamenta po posebnem neodvisnem letnem poročilu o institucijah Unije; pozdravlja razmislek Računskega sodišča o tem in upa, da se bo to odražalo v strategiji Sodišča za obdobje 2021‒2025;

56.  obžaluje, da Računsko sodišče ne opredeljuje učinka popravljalnih ukrepov na splošno stopnjo napake, ampak le na posebne postavke; poudarja, da bi bile posebne informacije o vseh razdelkih večletnega finančnega okvira zelo dragocene informacije za nadzor organa za podelitev razrešnice; prosi Računsko sodišče, naj opredeli učinek popravljalnih ukrepov na splošno stopnjo napake;

57.  opozarja na dejstvo, da splošna ocena stopnje napake v proračunu Unije, kot je predstavljena v izjavi Računskega sodišča o zanesljivosti, ni merilo goljufije in niti neučinkovitosti ali tratenja, ampak je ocena zneska, ki ne bi smel biti izplačan, ker ni bil uporabljen v skladu z veljavnimi pravili in predpisi; ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2019 uradu OLAF poročalo o devetih primerih domnevnih goljufij, odkritih med revizijami (tudi 9 v letu 2018), na podlagi katerih je urad OLAF začel pet preiskav in se odločil, da ne bo začel preiskave v štirih primerih;

58.  poudarja, da so bile tako kot v prejšnjih letih napake v zvezi z upravičenostjo (tj. neupravičeni stroški pri zahtevkih za povračilo stroškov in neupravičeni projekti, dejavnosti ali upravičenci) pri plačilih, ki temeljijo na povračilih, za katere pogosto veljajo zapletena pravila, glavni razlog za ocenjeno stopnje napake pri odhodkih z visokim tveganjem za leto 2019 v višini 74 % (v primerjavi z 68 % v letu 2018);

59.  pozdravlja odločitev Sodišča, da v vzorcu poveča delež odhodkov z visokim tveganjem, na katere pomembno vpliva naraščajoča stopnja napake (4,9 % v letu 2019 v primerjavi s 4,5 % v letu 2018 in 3,7 % v letu 2017); obžaluje, da stopnja napake ni jasno količinsko opredeljena za plačila na podlagi pravic;

60.  obžaluje, da informacije in poročila, ki jih Komisija prejme od organov držav članic, pogosto nimajo podatkov o konkretnih rezultatih ali vključujejo preveč optimistične ocene; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da posebna vloga Komisije, kot se odraža v njeni metodologiji, in slabosti naknadnih pregledov, ki so ključni del kontrolnega sistema, vplivajo na ocene napak Komisije;

61.  je zelo zaskrbljen, ker odkrite napake kažejo na pomanjkljivosti glede pravilnosti odhodkov, ki jih prijavijo organi upravljanja;

Upravljanje proračuna in finančno upravljanje

62.  ugotavlja, da so bile v letu 2019 odobritve za prevzem obveznosti, ki so bile na voljo v končnem proračunu, skoraj v celoti porabljene (v višini 99,4 %), medtem ko je bila stopnja porabe odobritev plačil nekoliko nižja (98,5 %);

63.  je seznanjen, da so bile v letu 2019 sprejete tri spremembe proračuna, s katerimi je bilo odobritvam za prevzem obveznosti dodano 0,4 milijarde EUR in odobritvam plačil 0,3 milijarde EUR, ki se nanašajo na naslednje:

64.  priznava, da Komisija lahko glede na večletno naravo svojih odhodkov in strategij kontrole dejansko uporablja popravke do zaključka programa financiranja; ugotavlja tudi, da se napake, ki se odkrijejo v določenem letu, ustrezno popravijo v tekočem ali naslednjih letih po opravljenem plačilu vse do zaključka; zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izvajajo popravne ukrepe, Komisijo pa, naj uporabi razpoložljiva orodja za nadzor v skladu z njenimi obveznostmi na podlagi različnih sektorskih pravnih podlag, da bo navsezadnje dejansko tveganje ob zaključku precej manjše od 2 % in bližje 0 %;

65.  ugotavlja, da so po navedbah Komisije potrjeni popravni ukrepi v letu 2019 znašali 1,5 milijarde EUR (25 % več kot leta 2018) in se nanašajo predvsem na napake pri plačilih, opravljenih v prejšnjih letih;

66.  je zelo zaskrbljen, ker so se povečale neporavnane obveznosti, ki so ob koncu leta 2019 znašale 298 milijard EUR (v primerjavi z 281,2 milijarde EUR v letu 2018); ugotavlja, da je Računsko sodišče opredelilo razloge za nadaljnje povečevanje, kot je splošno povečanje obsega proračuna Unije skozi čas; ugotavlja, da je bila v zadnjih letih raven odobritev plačil v letnih proračunih opazno nižja od zgornje meje večletnega finančnega okvira, kar bi lahko imelo za posledico večje potrebe po plačilih v letih 2022 in 2023 ter ustvarilo resno tveganje za likvidnost proračuna Unije; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo izvedla poglobljeno analizo, koliko odobritev plačil je potrebnih do konca leta med globalno prerazporeditvijo, da bi predložila predlog proračunskemu organu, če bodo potrebne okrepitve; poziva Komisijo, naj zmanjša sedanje in prepreči nadaljnje neporavnane obveznosti, dodatno izboljša svoje finančne napovedi in po potrebi pomaga državam pri iskanju upravičenih projektov, zlasti tistih z jasno evropsko dodano vrednostjo, da bi pospešila stopnjo črpanja;

67.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila po navedbah Računskega sodišča skupna stopnja črpanja sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov nižja kot v ustreznem letu prejšnjega večletnega finančnega okvira, saj je bilo do konca leta 2019 od skupnih dodeljenih sredstev za evropske strukturne in investicijske sklade v sedanjem večletnem finančnem okviru (465 milijard EUR) državam članicam izplačanih le 40 % sredstev (v primerjavi s 46 % do konca leta 2012); je seznanjen s pojasnilom Komisije, da je počasnejša stopnja črpanja odobritev plačil delno povezana s poznim sprejetjem uredbe o skupnih določbah, časom, ki ga organi potrebujejo za vzpostavitev učinkovitega programa izvajanja in sistemov skladnosti, ter spremembami, uvedenimi v uredbah v programskem obdobju 2014­2020, kot sta visoka raven letnega predhodnega financiranja in novo pravilo za samodejno prenehanje prevzetih obveznosti (n+3); ugotavlja, da je bila na splošno hitrost črpanja sredstev leta 2019 skoraj povsem enaka kot leta 2018; je zaskrbljen zaradi nizke stopnje črpanja sredstev;

68.  poudarja, da stopnja črpanja izraža obseg, v katerem so bila sredstva Unije, dodeljena državam članicam, porabljena za upravičene projekte, kar je eden od predpogojev in pokazateljev učinkovitega črpanja sredstev v prihodnosti; s tem v zvezi poudarja, da je od konca leta 2018 stopnja izbire projektov presegla tisto iz istega referenčnega obdobja 2007–2013; poudarja tudi, da so do konca junija 2020 skoraj vsi (99,2 %) stroški v višini 350 milijard EUR bili dodeljeni skoraj 515.000 projektom;

69.  obžaluje, da se v številnih državah ne izvaja večja tehnična pomoč, da bi povečali stopnjo črpanja sredstev in da bi omogočili zmanjšanje zaostankov pri neporavnanih obveznostih;

70.  ugotavlja, da je do začetka leta 2019, potem ko je bil sedanji večletni finančni okvir v uporabi že pet let, končne prejemnike doseglo samo približno 17 % vseh sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za katera so bile prevzete obveznosti s finančnimi instrumenti, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem; vendar ugotavlja, da je bilo do sredine septembra 2020 42 % zneskov, dodeljenih finančnim instrumentom, na voljo za naložbe, in da je 59 % razpoložljivega kapitala za finančne instrumente, ki se skupno upravljajo, doseglo končne prejemnike; v zvezi s tem opozarja, da je Parlament večkrat izrazil dvom o močni podpori Komisije finančnim instrumentom;

71.  obžaluje, da je bilo letno poročilo o finančnih instrumentih, za katere se uporablja deljeno upravljanje, za leto 2019 objavljeno po roku, določenem v ustrezni uredbi(78); se strinja z Računskim sodiščem, da poročanja Komisije o finančnih instrumentih, za katere se uporablja deljeno upravljanje, izgublja relevantnost, ker se njeno letno poročilo o teh instrumentih objavlja prepozno;

72.  je zaskrbljen, ker so bili tako kot v prejšnjih letih znatni zneski neporabljenega letnega predhodnega financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov vrnjeni v proračun Unije (7,7 milijarde EUR v letu 2019) kot namenski prejemki, predvsem zaradi zamud pri izvajanju; poudarja, da je bilo od tega zneska pet milijard EUR porabljenih za plačilo zahtevkov držav članic, ki so presegali odobren proračun za to leto v okviru ustreznih proračunskih vrstic evropskih strukturnih in investicijskih skladov, s čimer se je preprečila njihova razveljavitev;

73.  priznava, da skupno upravljanje odločilno prispeva k izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki je odvisno od učinkovitega upravnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami; poudarja ugotovitev Računskega sodišča, da je tveganje napake visoko pri odhodkih, za katere veljajo zapletena pravila; pozdravlja znatne izboljšave v zvezi s tem v zadnjih desetih letih, med drugim zaradi prizadevanj Komisije in priporočil Računskega sodišča ter Parlamenta; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za poenostavitev in usmerjenost v smotrnost;

74.  poudarja, da so bila glavna finančna tveganja, ki jim je bil v letu 2019 izpostavljen proračun Unije, povezana s finančnimi operacijami v obliki posojil, ki se krijejo neposredno iz proračuna Unije (53,7 %), in finančnimi operacijami, ki jih krije jamstveni sklad Unije (46,3 %); z obžalovanjem ugotavlja, da znesek skupnega tveganja, o katerem poroča Komisija, ne vključuje operacij, poveznih z evropskim skladom za strateške naložbe, zato ne odraža dejanskega finančnega prikaza proračuna Unije; poudarja, da je skupni znesek tveganja, ki se krije iz proračuna Unije, do konca leta 2019 dosegel 90,5 milijarde EUR, če se prištejejo morebitna prihodnja plačila v zvezi z jamstvom Evropskega sklada za strateške naložbe;

75.  poudarja, da je Unija čedalje več uporabljala finančne instrumente in proračunska jamstva, zaupane skupini EIB; želi spomniti, da Računsko sodišče ni pristojno za revidiranje operacij skupine EIB, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, vendar izpolnjujejo enake cilje Unije; poudarja, da to pomeni, da Računsko sodišče ne more zagotoviti popolnega pregleda povezav med operacijami skupine EIB in proračunom Unije; poziva EIB in Evropski parlament, naj skleneta memorandum o soglasju za boljši dostop Parlamenta do dokumentov EIB in podatkov v zvezi s strateškimi usmeritvami in politikami financiranja, da bi EIB prevzela večjo odgovornost;

76.  poudarja, da člen 287(3) PDEU opredeljuje revizijske pristojnosti Računskega sodišča v zvezi z EIB; opozarja, da je Računsko sodišče pristojno za revizijo dejavnosti EIB na področju upravljanja odhodkov in prihodkov Unije; opozarja, da je revizijski odbor pristojen za revizijo delniškega kapitala EIB v skladu s členom 12 protokola 5 (Statut EIB) in da člen 308(3) PDEU Svetu omogoča spremembo protokola k statutu EIB s preprostim sklepom brez popolne revizije Pogodbe; poudarja, da so jamstva Unije in drugi finančni instrumenti, ki jih upravlja EIB, v novem večletnem finančnem okviru vse pomembnejši; zato poziva Svet, naj spremeni člen 12 protokola 5, da bi Računsko sodišče dobilo vlogo pri reviziji delniškega kapitala EIB; ugotavlja, da je sedanji tristranski sporazum med Komisijo, EIB in Računskim sodiščem o revizijah operacij, ki se financirajo iz proračuna Unije ali ta zanje jamči, prenehal veljati leta 2020; odločno poziva Komisijo, Računsko sodišče in EIB, naj okrepijo vlogo Računskega sodišča in dodatno okrepijo njegove revizijske pristojnosti v zvezi z dejavnostmi EIB pri obnovitvi tristranskega sporazuma o pravilih delovanja; podpira poziv Računskega sodišča glede revidiranja operacij EIB, ki niso povezane s proračunom Unije ter ga poziva, naj pripravi priporočila o rezultatih zunanjih posojilnih dejavnosti EIB;

77.  ugotavlja, da je monetarna politika povzročila padec dolgoročne obrestne mere, ki se uporablja za vrednotenje obveznosti za prejemke zaposlenih (diskontna obrestna mera), ki je prvič postala negativna, kar je ob koncu leta povzročilo znatno povečanje obveznosti proračuna Unije v višini 17,2 milijarde EUR; pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval, saj ECB nadaljuje izvajanje ekspanzivne monetarne politike, in poziva k ustrezni previdnosti;

78.  poudarja, da je pomembno strogo spremljati morebitno tveganje korupcije in goljufij v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti; poziva k financiranju temeljitih in neodvisnih predhodnih in naknadnih ocen projektov;

79.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k izboljšanju kakovosti in števila kontrol ter k izmenjavi najboljših praks v boju proti goljufijam;

Priporočila

80.  poziva Komisijo, naj:

81.  prosi Svet, naj skupaj z Evropskim parlamentom:

Smotrnost izvrševanja proračuna Unije

82.  pozdravlja prvo ločeno in celovito „Poročilo Evropskega računskega sodišča o smotrnosti izvrševanja proračuna EU – stanje ob koncu leta 2019“ in spodbuja Računsko sodišče, naj ga v prihodnjih letih še naprej pripravlja in razvija; ponovno izraža svoje stališče, da se je treba bolj osredotočiti na smotrnost izvrševanja, ne da bi zmanjšali sedanjo raven nadzora skladnosti; poudarja, da ugotovitve o uspešnosti ne bi smele voditi k posploševanju, temveč k priporočilom za posamezne države; ugotavlja, da so ustrezne analize tveganja in priporočila za ukrepanje Unije pomembna podlaga za politično odločanje snovalcev politik; meni, da bi s kazalniki morali ocenjevati uspeh posebnih dejavnosti na opisen in objektiven način, ne da bi ti odražali kakršne koli politične preference; poziva Računsko sodišče, naj ocene uspešnosti osredotoči na ustvarjanje evropske dodane vrednosti in učinkovito uporabo davčnega denarja Unije;

83.  poudarja, da je namen informacij o smotrnosti pokazati, ali se učinkovito in uspešno dosegajo cilji politik in programov Unije; priporoča, da bi se morale – če so potrebne izboljšave – informacije o smotrnosti uporabiti v procesu priprave potrebnih popravljalnih ukrepov, njihovo izvajanje pa bi se moralo stalno spremljati; poudarja, da je uspešnost skladov in politik Unije zelo težko izmeriti ter da so potrebne različne opredelitve in ciljno usmerjeni kazalniki za različna področja porabe in sredstva; meni, da bi morali ključni kazalniki uspešnosti celovito meriti rezultate programov z uporabo analitične metode brez navedbe političnih preferenc; se strinja z ugotovitvami Računskega sodišča, da je treba splošne kazalnike nadalje razviti in doseči boljšo uravnoteženost med kazalniki vložka in izložka ter med kazalniki rezultatov in učinka; prosi Komisijo, naj racionalizira poročanje o smotrnosti tako, da zmanjša število ciljev in kazalnikov na bolj omejen izbor ustreznih kazalnikov rezultatov in učinkov, ki bodo najbolje izmerili dosežene rezultate v smislu učinkovitosti, gospodarnosti in dodane vrednosti Unije pri njeni porabi;

84.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da ima Komisija zadovoljive postopke za pripravo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja in pregleda smotrnosti programov; se strinja z Računskim sodiščem, da bi Komisija morala poročati o smotrnosti programov porabe EU vsaj tako dolgo, dokler se izvršujejo znatni zneski plačil, povezanih z določenim obdobjem večletnega finančnega okvira, tj. še po izteku obdobja zadevnega večletnega finančnega okvira;

85.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da je Komisija začela pripravljati sistemske ocene smotrnosti in analize, ki vodijo do zaključkov o doseganju ciljev programov; z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da je to pomemben pozitiven korak k jasnejšemu, bolj transparentnemu in celovitejšemu letnemu poročanju o smotrnosti programov;

86.  odločno spodbuja Komisijo, naj še naprej izboljšuje zanesljivost in dostopnost informacij o smotrnosti kot ključnega orodja za ocenjevanje uspešnosti programov; to bi moralo vključevati objavo spoznanj, pridobljenih v Odboru za regulativni nadzor, zlasti tistih v zvezi z zasnovo in metodologijo;

87.  je zaskrbljen zaradi ocene Sodišča, da podatki o spremljanju iz držav članic, na katerih temeljijo letno poročilo Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna Evropske unije ter izjave o programih, niso popolnoma zanesljivi;

88.  izrecno podpira priporočilo, da bi morala Komisija izboljšati razlage v zvezi z določitvijo ciljev in podpornih podatkov; cilji bi morali biti specifični in ambiciozni, vendar realistični, hkrati pa merljivi na podlagi zanesljivih podatkov; poudarja tudi, da so kazalniki rezultatov in učinka bolj primerni za merjenje smotrnosti in omogočajo širšo oceno učinka kot kazalniki vložkov in izložkov;

89.  pozdravlja dejstvo, da Komisija v letnih poročilih o programih dokumentira podatke o kazalnikih ter izhodišča kazalnikov, mejnike in ciljne vrednosti, ki merijo napredek pri doseganju splošnih in posebnih ciljev programov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta izhodišča za kazalnike, mejniki in cilji, ki jih ne bi bilo mogoče doseči brez finančnih sredstev EU in ki predstavljajo dodano vrednost EU, osredotočeni na doseganje te vrednosti;

90.  poziva Komisijo, naj v svoja poročila o smotrnosti vključi več analiz o učinkovitosti in gospodarnosti programov (stroškovna učinkovitost), takoj ko bodo informacije dostopne; bolj sistematično analizo pomembnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na smotrnost programa; jasne ocene za vse sporočene kazalnike smotrnosti o tem, ali so na dobri poti, da bodo njihove ciljne vrednosti dosežene; jasne in uravnotežene ocene smotrnosti, v katerih so dovolj natančno zajeti vsi cilji nekega programa; poziva Komisijo, naj glede na vse programe, sprejete v okviru krize zaradi COVID-19, sprejme te ukrepe za naslednjo razrešnico za leto 2020;

91.  poudarja, da dobro finančno poslovodenje v skladu s finančno uredbo pomeni uspešnost, učinkovitost in gospodarnost ter da bi se morale Komisija in države članice osredotočiti na vse tri elemente; poleg tega ugotavlja, da mednarodne revizijske smernice o uspešnosti zdaj vključujejo tudi elemente, kot so enakost, okolje in etika, ter poziva Komisijo, naj razširi svoje ocene in preuči tudi ta področja;

92.  ugotavlja, da je Sodišče ocenilo, ali so programi na vseh glavnih področjih proračuna EU na pravi poti glede izpolnjevanja svojih ciljev;

93.  Konkurenčnost: pozdravlja, da za raziskovalni program EU Obzorje 2020 nič ne kaže na to, da bi bila smotrnost ogrožena, poleg tega pa je veliko primerov uspešnih projektov; pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da program s svojo edinstvenostjo in vseevropskim značajem zagotavlja dodano vrednost;

94.  Kohezija: obžaluje, da čeprav so Komisija in države članice že spremenile prvotne cilje za obdobje 2014–2020, nekaj več kot tretjina kazalnikov za Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad kaže pravočasen napredek. Pred izbruhom krize zaradi COVID-19 bi večina ciljev na področju zaposlovanja in izobraževanja bila dosežena do leta 2020, vendar je napredek na področju raziskav in razvoja, revščine in socialne vključenosti zaostajal; obžaluje, da podatki Komisije o smotrnosti poslovanja na tem področju politike kažejo, da programi ne izpolnjujejo prvotnih pričakovanj;

95.  Naravni viri: obžaluje, da je ključna pomanjkljivost, da kazalniki smotrnosti za obdobje 2014–2020 ne temeljijo na podrobni logiki ukrepanja za zagotavljanje finančne podpore SKP. Neposredna plačila kmetom so na primer zmanjšala nestanovitnost dohodkov kmetov, vendar niso usmerjena v pomoč kmetom pri doseganju primernega življenjskega standarda; obžaluje, da imajo ukrepi SKP nezadosten učinek na reševanje podnebnih sprememb;

96.  Varnost in državljanstvo: ugotavlja, da v poročilih Komisije ni navedeno, ali Sklad za azil, migracije in vključevanje dobro napreduje pri doseganju svojega cilja, toda razpoložljive informacije kažejo na njegov pomen in dodano vrednost za Unijo; je seznanjen, da kazalniki za vključevanje in zakonite migracije kažejo pozitivne rezultate, tudi zato, ker dolgoročnih učinkov (kot so razlike med možnostmi za zaposlitev migrantov in državljanov Unije) še ni mogoče oceniti;

97.  Evropa v svetu: ugotavlja, da Komisija ne zagotavlja dovolj informacij za zanesljivo ocenjevanje uspešnosti dveh instrumentov financiranja, instrumenta za sodelovanje z državami v razvoju in drugega instrumenta za odnose z južnimi in vzhodnimi sosedami Unije; pozdravlja, da kazalniki kljub temu kažejo pozitiven trend pri zmanjševanju revščine, izobraževanju, enakosti spolov in človeškem razvoju ter izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih negativnih trendov pri utrjevanju demokracije in pravne države ter politični stabilnosti;

Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja

98.  ugotavlja , da je po navedbah Komisije skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti, izvršenih v letu 2019, znašal 161 milijard EUR: razdelku 1 je bilo dodeljenih 81 milijard EUR, ki so bili razdeljeni na razdelek 1a „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ (14 % skupnega proračuna) in razdelek 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ (35 % celotnega proračuna), razdelku 2 „Trajnostna rast: naravni viri“ (37 % skupnega proračuna) 59 milijard EUR, razdelku 3 „Varnost in državljanstvo“ 4 milijarde EUR, razdelku 4 „Evropa v svetu“ 12 milijard EUR in 6 milijard EUR upravnim odhodkom Komisije v razdelku 5;

99.  ugotavlja, da je Komisija v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za leto 2019 poročala o tveganju ob plačilu 2,1 %, kar je v razponu ocenjene stopnje napake Evropskega računskega sodišča;; ugotavlja, da so za tri najpomembnejša področja porabe (razdelek 1a večletnega finančnega okvira: konkurenčnost; razdelek 1b: gospodarstvo, socialna in teritorialna kohezija ter razdelek 2: naravni viri) lastne ocene Komisije o stopnji napake v razponu Evropskega računskega sodišča;

100.  ugotavlja, da so v letu 2019 odhodki iz proračuna Unije znašali 147 milijard EUR in bili razdeljeni na več kot 240.000 plačil; poudarja, da je bilo 71 % proračuna izvršenega v okviru deljenega upravljanja, preostanek pa je Komisija porabila neposredno (22 %) ali posredno v sodelovanju s pooblaščenimi subjekti (7 %);

101.  se seznanja z oceno Komisije, da so odhodki, povezani s podnebnimi cilji v letu 2019 znašali 35 milijard EUR, kar predstavlja 21 % proračuna Unije, in da bo proračun Unije k podnebnim ciljem v obdobju 2014-2020 kumulativno prispeval 211 milijard EUR, kar ustreza 19,8 % skupne porabe in je nekoliko manj od prvotnega cilja v višini 20 % zaradi nižjih prispevkov v prvih letih obdobja; poziva Komisijo, naj si po najboljših močeh prizadeva za večjo porabo v zvezi s podnebnimi spremembami v obdobju 2014–2020, da bi v obdobju 2021–2028 dosegli veliko ambicioznejše cilje;

102.  ugotavlja, da je 11 od 50 generalnih direktorjev Komisije v svojih letnih poročilih o dejavnostih za leto 2019 podalo kvalificirano izjavo s skupno 18 pridržki (v primerjavi s 40 pridržki za 20 služb v letu 2018); poudarja, da je Komisija pri 17 pridržkih uporabila novo pravilo de minimis, zaradi česar jim ni več pripisovala pomena;

103.  ugotavlja, da so po navedbah Komisije potrjeni popravni ukrepi v letu 2019 znašali 1,5 milijarde EUR (25 % več kot leta 2018); opozarja na dejstvo, da so nekatere države članice zabeležile veliko bolj vsebinske zneske popravkov kot druge; poziva Komisijo, naj sprejme svoj revizijski vzorec, da bi pogosteje vključila te države v svoje redne preglede;

104.  je seznanjen, da je Komisija za leto 2019 ocenila skupno tveganje ob zaključku na 0,7 % zadevnih odhodkov (v primerjavi z 0,8 % v letu 2018); ugotavlja, da je bilo zaradi večjega tveganja ob plačilu v zvezi z odhodki za kohezijo skupno tveganje ob plačilu po oceni Komisije večje kot v prejšnjih letih, in sicer 2,1 % za leto 2019 (v primerjavi z 1,7 % v letu 2018), vendar so bili ocenjeni prihodnji popravki prav tako višji (1,4 % v primerjavi z 0,9 % v letu 2018), zato je Komisija ob zaključku ugotovila stabilno tveganje, pri čemer je ocena tveganja ob zaključku znašala manj kot 2 %, Komisija pa je menila, da njeni večletni kontrolni sistemi zagotavljajo učinkovito zaščito proračuna Unije; poudarja tudi, da so bili po ocenah Komisije odhodki s tveganjem ob plačilu nad pragom pomembnosti zelo visoki in so znašali 67 milijard EUR;

105.  ugotavlja, da Komisija meni, da njeni večletni kontrolni sistemi zagotavljajo učinkovito zaščito proračuna Unije; ugotavlja, da Komisija svoj portfelj za leto 2019 razdeli v sloje z nižjim tveganjem in višjim tveganjem, pri čemer uporablja merila, ki jih je priznalo tudi Računsko sodišče in so povezana z naravo financiranja, zlasti razliko med precej zapletenimi shemami, ki temeljijo na povračilih (odhodki z višjim tveganjem, pri katerih obstaja tveganje ob plačilu, višje od 2 %) in manj plačil na podlagi pravic, nagnjenih k napakam (odhodki z nizkim tveganjem s tveganjem ob plačilu pod 2 %); poleg tega poudarja, da Komisija ocenjuje, da odhodki z višjim tveganjem znašajo 67 milijard EUR (46 %) in torej vplivajo na manjši del proračuna kot odhodki z nižjim tveganjem, ki znašajo 80 milijard EUR (54 %); poziva Komisijo, naj sprejme ambiciozen akcijski načrt z ukrepi, ki bodo omogočili občutno zmanjšanje teh tveganj;

106.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU popolnoma zanesljivo in ne bo temeljilo na napovedih;

107.  zlasti obžaluje, da je Računsko sodišče moralo ponovno poročati o pomislekih glede zanesljivosti v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna na področjih kohezije zaradi pomanjkljivosti dela revizijskih organov ter ugotovljenih težav v zvezi s stopnjami napake, o katerih se poroča v letnih poročilih o dejavnostih GD EMPL in GD REGIO;

108.  se ne strinja z oceno Komisije o njeni metodologiji za izračun stopnje napake; čeprav priznava, da so tveganja pri plačilih, ki jih Komisija uporablja v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna, najbližje stopnji napake, ki jo je ocenilo Računsko sodišče, je treba opozoriti, da se zaradi pomembnih elementov stopnja napake Računskega sodišča in Komisije močno razlikuje; zato ponovno poziva, naj se njegova metodologija čim prej uskladi z metodologijo, ki jo uporablja Računsko sodišče, organu za proračunski nadzor pa naj se predloži le eno stopnjo napake, ki ustreza tveganju pri plačilu (stopnja napake pri plačilu); poziva Komisijo, naj ločeno objavi oceno prihodnjih popravkov (preostala stopnja napak); poziva Komisijo, naj pri poročanju o teh dveh ocenah za vse generalne direktorate uporablja dosledno terminologijo;

109.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi od držav članic pridobila zanesljive podatke o stopnji napake pri plačilu; poziva Komisijo, naj pravočasno izvede ustrezne prilagoditve, če se pomanjkljivosti odkrijejo v kontrolah držav članic;

110.  z zaskrbljenostjo opaža, da je Računsko sodišče v zvezi z oceno tveganja ob plačilu, ki jo je pripravila Komisija, opozorilo na nekatere probleme, ki so predstavljeni v nadaljevanju, za posamezne razdelke večletnega finančnega okvira, ter poziva Komisijo, naj se na te ugotovitve odzove s konkretnimi ukrepi:

111.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da poročanje Komisije o smotrnosti poslovanja postaja bolj uravnoteženo ter da letno poročilo o upravljanju in smotrnosti poslovanja ter izjave o programih dopolnjujejo poročanje o dosežkih programa, vključno z informacijami o področjih, ki zaostajajo, in stalnih izzivih za programe;

112.  spodbuja Komisijo in Računsko sodišče, naj pospešita postopek razrešnice na leto N+1;

113.  poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev še naprej spodbuja bolj uravnoteženo zastopanost spolov in sistematičen pristop k pripravi proračuna;

Prihodki

114.  ugotavlja, da so skupni prihodki za leto 2019 znašali 163,9 milijarde EUR;

115.  ponavlja, da večina prihodkov (88 %) izvira iz treh kategorij lastnih sredstev:

116.  pozdravlja delo Komisije v zvezi s finančnim načrtovanjem in proračunom Unije, ki je bilo začeto pred letom 2019 in je v tem letu privedlo do uvedbe pravno zavezujočega časovnega razporeda novih tokov prihodkov po vsej Uniji ali „lastnih sredstev“, namenjenih odplačilu skupnega evropskega zadolževanja; opozarja na prevlado prispevkov iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) v proračunu Unije; poudarja, da se z novimi lastnimi sredstvi zmanjša delež nacionalnih prispevkov iz naslova BND pri financiranju letnega proračuna Unije in zato ne prispevajo k splošnemu povečanju proračuna Unije; poziva Komisijo, naj predlaga diverzifikacijo virov prihodkov, da bi zagotovila, da bo Unije resnično neodvisna od prispevkov držav članic, hkrati pa znatno povečala proračun za programe Unije;

117.  ugotavlja, da prihodki vključujejo tudi zneske iz naslova drugih virov (najpomembnejši med temi viri so prispevki in povračila, povezani s sporazumi in programi EU (8 % prihodkov Unije), kot je prihodek v zvezi s potrditvijo obračunov EKJS in EKSRP, ter sodelovanjem držav nečlanic EU v raziskovalnih programih;

118.  pozdravlja odločitev Računskega sodišča, da bo ocenilo ukrepe Unije za zmanjšanje carinske vrzeli, kar lahko vpliva na zneske dajatev, ki jih določijo države članice, in blaži tveganje, da tradicionalna lastna sredstva niso popolna, v okviru pregleda sistemov notranjih kontrol;

119.  je zaskrbljen zaradi slabosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče pri zbiranju tradicionalnih lastnih sredstev držav članic, zlasti pri upravljanju določenih dajatev, ki jih nacionalni organi še niso pobrali; ugotavlja, da je Računsko sodišče v državah članicah, ki jih je obiskalo, odkrilo zlasti zamude pri priglaševanju carinskih dolgov, zapoznelo izterjavo takih dolgov ter nezadostno dokumentacijo za potrditev pravilnosti dajatev, knjiženih v poslovnih knjigah;

120.  je seznanjen s pomanjkljivostmi pri upravljanju še nepobranih dajatev v državah članicah, ki so navedene v 15 od 27 poročil o inšpekcijskih pregledih tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Komisija objavila leta 2019; meni, da bi bilo treba ugotovitve iz desetih od teh 15 poročil, ki so bila razvrščena kot sistematična, dati na voljo članom ustreznih parlamentarnih odborov;

121.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta bili iz inšpekcijskih pregledov v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki jih Komisija izvaja, in dela Računskega sodišča razvidni dve glavni slabosti pri kontrolah države članice za zmanjšanje razlik v carinah; opozarja na precejšnjo izgubo prihodkov Unije ter poziva Komisijo in Svet, naj nujno obravnavata ta vprašanja:

122.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pri preučevanju sistemov notranje kontrole tako znotraj Komisije kot v državah članicah Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti v posameznih kategorijah lastnih sredstev; je zaskrbljen, da je imelo v skladu z oceno Komisije 24 od 28 držav članic delno zadovoljive ali nezadovoljive strategije kontrol za obravnavo tveganja navedbe prenizke vrednosti, zaradi česar je Računsko sodišče odkrilo velike pomanjkljivosti pri kontrolah države članice za zmanjšanje razlik v carinah;

123.  z veliko zaskrbljenostjo poudarja, da so ukrepi za opredeljevanje in izbiranje najbolj tveganih uvoznikov za revizijo po sprostitvi blaga omejeni po vsej carinski uniji, saj še vedno ni podatkovne zbirke, ki bi bila dostopna po vsej Uniji ter zajemala ves uvoz, ki ga izvršijo gospodarski subjekti;

124.  vendar je seznanjen, da je Komisija je poleg tega sprejela pomembne ukrepe za lažjo opredelitev najbolj tveganih gospodarskih subjektov na ravni Unije za revizije po sprostitvi blaga, in sicer z označevanjem transakcij, ki naj bi predstavljale finančno tveganje glede na merila finančnega tveganja, in posodobitvijo navodil za carinske revizije;

125.  pozdravlja, da Komisija tesno sodeluje z državami članicami pri iskanju rešitev za opredelitev uvoznikov, ki delujejo v državah članicah, ki niso države članice, v katerih imajo sedež; poziva k doseganju nadaljnjega napredka, potem ko bo v celoti na voljo podatkovna zbirka naravni celotne Unije, ki krije celoten uvoz;

126.  ugotavlja, da je od vseh pridržkov v zvezi z DDV, zaradi katerih je bil izračun osnove za DDV odprt preteklih deset ali več let, in vprašanj v zvezi z tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki so ostala odprta več kot pet let od časa inšpekcijskega pregleda, ki ga je opravila Komisija, dolgoročno nerešenih le 15 % pridržkov v zvezi z DDV in 34 % vprašanj v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi;

127.  poudarja, da se je od osmih dolgoročno nerešenih pridržkov v zvezi z DDV, ki jih je uvedla Komisija in pregledalo Računsko sodišče, pet nanašalo na postopke za ugotavljanje kršitev, uvedene zoper države članice zaradi morebitne neskladnosti z direktivo o DDV;

128.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija izboljšuje svojo oceno tveganja za načrtovanje inšpekcijskih pregledov in si še naprej prizadeva za hitro zaključevanje dolgo neodpravljenih odprtih vprašanj, kar je odvisno tudi od sodelovanja držav članic;

129.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je za 54 od 122 dolgoročno nerešenih vprašanj v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, izkazalo, da Komisija predolgo spremlja ta vprašanja in jih prepočasi zaključuje, kar kaže slabosti pri spremljanju pomanjkljivosti v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, odkritih v državah članicah; poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem spremljanja, v katerem bi bila prednostno obravnavana odprta vprašanja v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi glede na njihovo pomembnost (v smislu finančnih posledic ali sistemskega pomena, če ne gre za finančne pomanjkljivosti) ter o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

130.  opozarja, da Komisija v okviru ciklusa večletnega preverjanja preuči, ali so postopki zbiranja, ki jih države članice uporabljajo za pripravo svojih nacionalnih zaključnih računov, skladni z ESR 2010 in ali so podatki o BND primerljivi, zanesljivi in izčrpni; ugotavlja, da je zaključek ciklusa preverjanja privedel do novih, bolj specifičnih pridržkov, saj na primer eden od teh pridržkov dopušča, da se podatki o BND vseh držav članic pregledajo, da bi se vanje vključila bolj natančna ocena sredstev multinacionalnih družb za raziskave in razvoj, pri čemer pa je ta ocena kompleksna zaradi globalizacije in tega, da se taka sredstva lahko zlahka premikajo čez meje (Komisija bo skupaj z državami članicami do septembra 2022 ocenjevala, ali so sredstva multinacionalnih družb za raziskave in razvoj na računih držav članic ustrezno evidentirana);

131.  je zelo zaskrbljen zaradi količinsko neopredeljivega pridržka, ki ga je GD BUDG ohranil za leto 2019, ki navaja, da so se goljufije s prenizkim vrednotenjem delno preselile v druge države članice, kar vpliva na zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev v obsegu, ki še ni bil dokončno količinsko opredeljen; ugotavlja, da je Komisija izvedla inšpekcijske preglede o prenizkem vrednotenju v vseh državah članicah in preverila, kako so države članice organizirane za obravnavanje vprašanj prenizkega vrednotenja, zlasti v zvezi s tekstilom in čevlji iz Kitajske; ugotavlja, da je bila finančna odgovornost držav članic za izgube tradicionalnih lastnih sredstev izrecno obravnavana med temi inšpekcijskimi pregledi in v ustreznih poročilih; ugotavlja, da bo Komisija spremljala morebitne nastale izgube in zanje zahtevala finančno odgovornost od držav članic; je zaskrbljen, ker začasni izračuni kažejo, da bi izgube tradicionalnih lastnih sredstev v letu 2019 dosegle 1 % tradicionalnih lastnih sredstev za leto 2019, kar upravičuje pridržek v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019; prosi Komisijo, da takoj obvesti organ o razrešnici o ugotovitvah in posledicah svojih inšpekcij ter količinskih opredelitvah, ko bodo dokončane;

132.  ugotavlja, da je generalni direktorat za proračun že četrto leto zapored izrekel pridržek v zvezi z vrednostjo tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je zbralo Združeno kraljestvo, saj ta država proračunu Unije ni dala na voljo utajenih carinskih dajatev na uvoz tekstilnih izdelkov in obutve, goljufija z navajanjem prenizke vrednosti pa se je razširila tudi na države članice Unije, zaradi česar prihaja pri tradicionalnih lastnih sredstvih do dodatnih morebitnih izgub;

133.  ugotavlja, da jev skladu z letnim poročilom o dejavnostih GD BUDG za leto 2019 Združeno kraljestvo 12. oktobra 2017 začelo izvajati ukrepe, ki jih je priporočila Komisija, kar je privedlo do dramatičnega zmanjšanja izgub tradicionalnih lastnih sredstev v letu 2018 (stopnja napake pod 1 %);

134.  obžaluje dejstvo, da Združeno kraljestvo še vedno zavrača, da bi za proračun EU zagotovilo zneske tradicionalnih lastnih sredstev, izgubljene v obdobju 2011–2017, ki znašajo 2,679 milijarde EUR (bruto); ugotavlja, da so organi Združenega kraljestva Komisiji poslali uradni odgovor, prejet 11. februarja 2019; ugotavlja, da je Komisija po preučitvi odgovora Združenega kraljestva zadevo posredovala Sodišču EU 7. marca 2019; ugotavlja, da je Združeno kraljestvo 24. junija 2019 vložilo odgovor na tožbo, ki sta mu 29. avgusta 2019 sledila replika Komisije in duplika Združenega kraljestva z dne 20. decembra 2019; na podlagi pisnih odgovorov Komisije za predstavitev v odboru za proračunski nadzor 11. januarja 2021 ugotavlja, da je ustno zaslišanje potekalo 8. decembra 2020 in da čeprav je datum končne sodbe v celoti odvisen od presoje Sodišča EU, Komisija ne pričakuje odločitve pred poletjem 2021; z zadovoljstvom ugotavlja, da izstop Združenega kraljestva iz Unije ne vpliva negativno na izterjavo zahtevanih zneskov, saj se nanašajo na uvoz pred koncem prehodnega obdobja;

135.  ugotavlja, da je bilo po podatkih Komisije leta 2019 za 3 milijarde EUR več prihodkov iz naslova BND po prilagoditvah za pretekle zneske (večinoma za leta od 2012 do 2017), saj so bile osnove BND posodobljene z dejanskimi podatki;

Priporočila

136.  poziva Komisijo, naj:

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

137.  je seznanjen, da so plačila za podrazdelek 1a „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ znašala 21,7 milijarde EUR in so bila izplačana v okviru naslednjih programov in politik:

138.  ugotavlja, da so glavni programi Komisije Obzorje 2020 in sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj na področju raziskav in inovacij(79), Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa, Galileo, EGNOS, ITER in IPE kot veliki infrastrukturni projekti ter EFSI kot jamstveni sklad;

139.  ugotavlja, da gre pri večini odhodkov za te programe za nepovratna sredstva, ki jih upravlja neposredno Komisija, tudi v okviru izvajalskih agencij, in so dodeljena javnim ali zasebnim upravičencem, ki sodelujejo v projektih; ugotavlja, da v okviru programa Erasmus+ odhodke v imenu Komisije večinoma upravljajo nacionalne agencije (približno 80 % nepovratnih sredstev);

140.  poudarja, da je uspešnost politike na področju raziskav in inovacij težko oceniti, predvsem zaradi velikega časovnega zamika med financiranjem projektov ter rezultati in učinki, ki se šele morajo uresničiti; poleg tega ugotavlja, da je poročanje na tem področju osredotočeno predvsem na pozitivne dosežke namesto na kritično oceno rezultatov in učinka, kar morda ne bo zagotovilo realistične slike o uspešnosti kot celoti; ugotavlja, da raziskovanje kot disciplina vključuje tveganja glede rezultatov in uspešnega izida ni mogoče vedno zagotoviti;

141.  je zaskrbljen, ker se visok delež (v nekaterih državah članicah do 25 %) sredstev iz operativnih programov, namenjenih podpori MSP na področju podjetništva in inovacij, namesto tega plačuje velikim podjetjem; poziva Komisijo, naj razvije močnejše nadzorne mehanizme v zvezi z izjavami prosilcev za sredstva EU, saj je vrhovni revizijski urad ugotovil, da so se organi v obdobju 2014–2020 zanašali izključno na predpisane lastne izjave o lastništvu, velikosti in zadolženosti podjetij;

142.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 za politike mobilnosti in prometne politike na voljo 4.973 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 2.725 milijonov EUR v odobritvah plačil, pri čemer je 4.422 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 2.058 milijonov EUR v odobritvah plačil, ki so bila odobrena za evropsko prometno politiko (06 02) in Obzorje 2020 – Raziskave in inovacije na področju prometa (06 03), upravljala Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA);

143.  znova izraža podporo dejstvu, da se je v politiko TEN-T s sprejetjem akcijskega načrta marca 2018 dodal steber vojaške mobilnosti, s čimer so se povečale naše zmogljivosti za odzivanje na nujne razmere; obžaluje, da se je znesek iz predloga Komisije in Parlamenta, v skladu s katerim bi v proračun Instrumenta za povezovanje Evrope v obdobju 2021–2027 vključili nova sredstva za potrebe vojaške mobilnosti v višini 6,5 milijarde EUR, močno zmanjšal;

144.  pozdravlja objavo razpisa za večletni delovni program Instrumenta za povezovanje Evrope na področju prometa za leto 2019, ki bo imel proračun v višini 1,4 milijarde EUR in se bo osredotočal na uresničitev devetih koridorjev osrednjega omrežja do leta 2030;

145.  pozdravlja, da se je v letu 2019 začel projekt „Greening the blue“, katerega cilj je zmanjšati emisije in zagotoviti učinkovitejše pogonske sisteme z zložljivim jadrom; je seznanjen, da se projekt financira iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

146.  opozarja, da je skupni proračun, ki je bil v letu 2019 na voljo v sredstvih za prevzem obveznosti za programe in ukrepe Unije v okviru portfelja politik generalnega direktorata za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (GD EAC), znašal približno 5,66 milijarde EUR (20 % več kot leta 2018), in meni, da so rezultati ocene finančnega poslovodenja tega direktorata v letu 2019 v splošnem zadovoljivi; ugotavlja, da skupno tveganje GD EAC, ko gre za plačila v letu 2019, znaša 24,88 milijona EUR od skupnih odhodkov v višini 2.147,18 milijona EUR;

147.  priznava, da je bilo izvajanje programa Erasmus+ v letu 2019 v veliki meri uspešno in da je večina kazalnikov rezultatov, kot je število opravljenih izmenjav v okviru mobilnosti, presegla predvidene cilje Komisije za to leto; ugotavlja, da je bilo mogoče zaradi zapoznelega začetka delovanja, nizke stopnje uporabe med finančnimi institucijami in neobveščenosti študentov v letu 2019 opraviti le eno transakcijo jamstvene sheme za študentska posojila, in pozdravlja odločitev, da se tega instrumenta ne vključi v naslednji program Erasmus+ za obdobje po 31. decembru 2020; pozdravlja 20-odstotno povečanje mobilnosti študentov in poziva, da mora glavni element programa Erasmus+ ostati fizična – in ne virtualna – mobilnost; poudarja, kako pomembno je še naprej podpirati poklicno izobraževanje in usposabljanje ter učenje na delovnem mestu, saj prispevata k socialni vključenosti;

148.  je zaskrbljen nad poročili o tem, da morajo morebitni upravičenci sredstev Unije v okviru programa Erasmus+ upoštevati nacionalna pravila, ki niso v skladu z načeli Unije; poudarja, da bi morala Komisija pozorno spremljati razmere in po potrebi ustrezno ukrepati;

149.  poudarja, da so leta 2019 številni mladi pristopili k evropski solidarnostni enoti in opravljali delo na terenu, kar kaže na veliko zanimanje za solidarnostno delo med mladimi po vsej Evropi; je zaskrbljen zaradi razkoraka med številom prijav (191.000) in dejanskim številom praks (34.500); obžaluje, da je bilo število praks in zaposlitev v okviru programa evropske solidarnostne enote zelo nizko, saj je bilo v letih 2018–2020 na delo napotenih le 72 oseb, kar je manj kot 1 % vseh napotitev; poudarja, da mora postati število napotitev bolj uravnoteženo, da bo evropska solidarnostna enota lahko mladim resnično ponudila veliko priložnosti;

150.  poziva Komisijo in Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, naj zmanjšata birokratsko breme ter poenostavita in prilagodita postopke prijave ciljnim skupinam, da bi izboljšali dostopnost programov, ki jih upravljata. poudarja, da je treba okrepiti sinergijo in sodelovanje z GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, da bi poenostavili postopek prijave, ocenjevanja in upravljanja in bi se tako povečali kakovost in raznolikost prijav;

Ugotovitve Računskega sodišča

151.  meni, da je zaskrbljujoče, da so bile v 51 (39 %) od 130 preučenih transakcij odkrite napake;

152.  je globoko zaskrbljen, da je Računsko sodišče na podlagi 28 napak, ki jih je ugotovilo, ocenilo stopnjo napake za leto 2019 na 4 %, kar je občutno povečanje v primerjavi z letom 2018, ko je znašala 2 %; opozarja, da je to blizu stopnjam napak, ki jih je Računsko sodišče odkrilo v letih 2015, 2016 in 2017;

153.  poudarja, da za porabo v sklopu sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 še vedno velja visoko tveganje in da ostaja glavni vir napak, pri čemer je Računsko sodišče odkrilo količinsko opredeljive napake, povezane z neupravičenimi stroški, v 24 od 80 transakcij za raziskave in inovacije v vzorcu (tri od desetih v okviru sedmega okvirnega programa in 21 od 70 v okviru programa Obzorje 2020, kar je 78 % ocenjene stopnje napake Računskega sodišča za ta podrazdelek v letu 2019);

154.  z veliko zaskrbljenostjo poudarja dejstvo, da je bilo 60 % napak posledica „neupravičenih neposrednih stroškov dela“; poudarja, da je izračun za prijavljanje stroškov dela v okviru programa Obzorje 2020 kljub prizadevanjem za poenostavitev pravil še naprej pomemben vir napak v zahtevkih za povračilo stroškov; podpira mnenje Računskega sodišča, da je metodologija za izračun stroškov dela v okviru programa Obzorje 2020 v nekaterih pogledih postala bolj zapletena, zaradi česar se je povečalo tveganje napake (od 24 transakcij, na katere so vplivale količinsko opredeljive napake, jih je 23 vključevalo nepravilno uporabo metodologije za izračun stroškov dela);

155.  obžaluje, da so zapletena pravila za prijavo in dolgotrajni postopki velike ovire, zlasti za MSP, zagonska podjetja in prosilce, ki prvič zaprosijo za pomoč in nimajo dovolj sredstev in izkušenj s temi postopki prijave;

156.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so „nezakonita/diskriminatorna izborna merila“ predstavljala 16 % napak in da so „neupravičeni drugi neposredni stroški (DDV, potni stroški, oprema)“ predstavljali 15 % napak;

157.  upošteva, da je Računsko sodišče pri drugih programih in dejavnostih odkrilo količinsko opredeljive napake pri 4 od 50 transakcij v vzorcu (napake so se nanašale na projekte v okviru programov Erasmus+ in IPE);

158.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Sodišče odkrilo slabosti pri dokumentiranju revizijskega dela s strani Komisije, doslednosti pri vzorčenju in poročanju ter kakovosti revizijskih postopkov v zvezi z nekaterimi pregledanimi spisi; poudarja, da je Računsko sodišče med drugim odkrilo neupravičene zneske, ki jih revizorji med svojo revizijo zaradi nezadostnega preizkušanja niso odkrili (zlasti v zvezi s stroški dela). napačne razlage pravila dvojne zgornje meje in napake pri izračunu stroškov dela, ki niso bile odkrite; v zvezi s tem podpira priporočila Računskega sodišča za izboljšanje razmer;

159.  opozarja na dejstvo, da 22 raziskovalnih projektov, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, ni bilo izvedenih v eurih, temveč v drugih valutah, menjalni tečaj pri desetih projektih pa ni bil določen v pravilih (finančni učinek takšnih napak sam po sebi ni pomembnejši, vendar njihova pogostost priča o pomanjkanju ozaveščenosti o pravilih); poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da se temu vprašanju nameni več pozornosti;

160.  poudarja, da bi bila, če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela, ocenjena stopnja napake za ta podrazdelek za 1,1 % nižja;

161.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so mala in srednja podjetja bolj izpostavljena napakam kot drugi upravičenci, saj je več kot polovica količinsko opredeljivih napak (17 od 28) vključevala sredstva za zasebne upravičence, čeprav so zadevne transakcije predstavljale le 42 (32 %) od 130 transakcij v vzorcu (mala in srednja podjetja so predstavljala 12 % vzorca, a 21 % količinsko opredeljivih napak); poudarja, da to odraža njihovo pomanjkanje sredstev in poznavanja zapletenih pravil o upravičenosti;

162.  ugotavlja, da povračilo izdatkov za raziskave temelji na zahtevkih, predloženih za povračilo stroškov, ki so jih imeli upravičenci; ugotavlja, da za te zahtevke pogosto veljajo zapletena pravila, zaradi česar lahko pride do napak, kot je mogoče opaziti v primerih, ki jih navaja Računsko sodišče;

163.  zato meni, da je zmanjšanje stopnje napake odvisno od stalnih prizadevanj za poenostavitev; pozdravlja, da je Računsko sodišče priznalo prizadevanja Komisije za poenostavitev upravnih in finančnih zahtev programa Obzorje 2020;

164.  priznava v ta namen, da Komisija v zadnjih fazah izvajanja programa Obzorje 2020 v večji meri uporablja možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot je pavšalno financiranje, krepi komunikacijo z upravičenci in nenehno izboljšuje svoje kontrolne mehanizme; pozdravlja dejstvo, da se bodo ti še nadgradili s programom Obzorje Evropa na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru programa Obzorje 2020;

165.  ugotavlja, da je Komisija uvedla zanesljiv sistem predhodnih kontrol, ki vključuje podrobne avtomatizirane kontrolne sezname, pisne smernice in stalno usposabljanje, da bi se zmanjšalo upravno breme, kar bi upravičencem omogočilo, da se osredotočijo na doseganje svojih ciljev;

166.  obžaluje, da primanjkujejo konkretni podatki o uporabi projektov, ki so jim bili podeljeni pečati odličnosti v okviru programov ESRR; ugotavlja, da ima Komisija le delne informacije, ki temeljijo na prostovoljnem poročanju organov upravljanja in te ureditve ostajajo v pristojnosti vsake regije; poziva Komisijo, naj v novem večletnem finančnem okviru sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala sisteme spremljanja programov in bolje zajela tovrstne informacije;

167.  je seznanjen z oceno Komisije, da je tveganje za napake pri Instrumentu za povezovanje Evrope nizko; kljub temu poziva Komisijo, naj skupaj z Računskim sodiščem in uradom OLAF pozorno spremlja prometne projekte EU, da bi preprečila goljufije, saj so javne naložbe v infrastrukturo še posebej občutljive; meni, da je to bistveno tudi za zagotavljanje najvišjih varnostnih standardov za uporabnike;

168.  opozarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 5/2017 („Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?“) ugotovilo, da je bil pri izvajanju jamstva za mlade sicer dosežen določen napredek in da so bili doseženi nekateri rezultati, da pa niso bila izpolnjena prvotna pričakovanja, ki so se pojavila ob uvedbi tega jamstva;

169.  ponovno poudarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 22/2018 („Mobilnost v okviru programa Erasmus+“) ugotovilo, da bi bilo mogoče programski sklop, ki se nanaša na poklicno izobraževanje in usposabljanje, še izboljšati, saj vključitev tega sklopa v Erasmus+ ta program približa novim skupinam državljanov;

170.  je seznanjen s posebnim poročilom št. 14/2016 („Pobude politik in finančna podpora EU za integracijo Romov“), v katerem je navedeno, da je bil v zadnjem desetletju dosežen znaten napredek pri vključevanju Romov, vendar ovire v praksi še vedno ostajajo; obžaluje, da se merila dobre prakse za uspešno vključevanje Romov niso vedno upoštevala in da je bilo spremljanje uspešnosti težavno; ponovno poudarja, da pomanjkanje zanesljivih in celovitih podatkov o Romih ovira oblikovanje politik na ravni Unije in nacionalni ravni, ki bi temeljile na dokazih; obžaluje, da bi lahko to stanje brez takojšnjega ukrepanja ostalo nespremenjeno;

Priporočila

171.  poziva Komisijo, naj:

Uspešnost: Obzorje 2020

172.  poudarja, da je v okviru posebnega cilja št. 5 „Vodilni položaj Evrope v industriji na podlagi raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev in inovacij v številnih omogočitvenih in industrijskih tehnologijah“ iz programske izjave razvidno, da program ni na dobri poti, da bi dosegel svoj cilj v zvezi s patentnimi prijavami, vendar so v izjavi navedene tudi informacije o podeljenih patentih, kar je sicer boljše merilo za uspešnost, ni pa najti ciljev ali mejnikov;

173.  poudarja, da v programski izjavi v zvezi s kazalnikom za posebni cilj št. 5 o „deležu sodelujočih podjetij, ki uvajajo inovacije, nove za podjetje ali trg“, ni mogoče najti ne mejnikov ne ciljev; zato na podlagi tega ni mogoče oceniti, ali je program na dobri poti; poziva Komisijo, naj programsko izjavo dopolni s posebnimi in merljivimi cilji, ki bodo omogočali ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti;

174.  poudarja, da je v okviru posebnega cilja št. 8 o „izboljšanju vseživljenjskega zdravja in dobrega počutja za vse“ ciljna vrednost navedena v postavki za leto 2020, vendar bi jo bilo treba razumeti, kot da bo dosežena, ko bodo zaključeni zadnji ukrepi, financirani iz programa Obzorje 2020, medtem ko je v izjavi o programu navedeno, da ciljne vrednosti veljajo za celoten steber družbenih sprememb (posebne cilje 8 do 14), in ne za vsak posamezen posebni cilj, zaradi česar je primerjava dejanske in ciljne vrednosti nesmiselna;

175.  je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o uspešnosti programa Obzorje 2020, še zlasti:

176.  obžaluje razlike pri naložbah v raziskave in inovacije med državami članicami, saj to pomeni, da imajo raziskovalci v različnih državah članicah od programa Obzorje 2020 različne koristi; opozarja, da se pri tem kažejo razlike v nacionalnih odhodkih za raziskave in razvoj; spodbuja države članice, naj izboljšajo upravljanje nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter spodbujajo in podpirajo udeležbo nacionalnih raziskovalnih organizacij v mednarodnem sodelovanju; poziva Komisijo, naj prispeva k širjenju odličnosti, tako da spodbuja sodelovanje med nacionalnimi in vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi organizacijami, zagotavlja tehnično podporo in oblikuje dodatne programe za spodbujanje odličnosti;

177.  poziva Komisijo, naj:

Uspešnost: Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI)

178.  opominja, da je splošni cilj EFSI v skladu s prednostnimi nalogami Unije podpirati naložbe, ki spodbujajo rast, posebni cilj pa je povečati obseg operacij financiranja in naložb skupine EIB na prednostnih področjih;

179.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bo sklad EFSI verjetno izpolnil svoje cilje, zlasti glavni cilj, da se izvedejo naložbe v znesku 500 milijard EUR;

180.  je zaskrbljen, ker razpoložljive informacije o uspešnosti ponujajo podrobnosti o naložbah, mobiliziranih v okviru odobrenih operacij, številu odobrenih projektov, multiplikacijskih učinkih in pokritosti držav članic, nobeden od petih kazalnikov pa ne omogoča nadaljnjega spremljanja stopnje tveganja ali prodora na ključna področja, opisana v splošnem cilju;

181.  poudarja, da se s kazalniki ne meri napredka posebnega cilja kot takega, tj. povečanja obsega operacij EIB, zlasti ko gre za bolj tvegane operacije;

182.  ugotavlja, da je bil sklad EFSI uspešen pri zbiranju finančnih sredstev za podporo znatnim dodatnim naložbam, vendar je bilo v nekaterih primerih precenjeno, koliko je podpora sklada EFSI dejansko spodbudila dodatne naložbe v realno gospodarstvo (v vrednotenju sklada EFSI in posebnem poročilu Računskega sodišča(80) je bilo prav tako poudarjeno, da celotnega obsega financiranja ni mogoče pripisati samo skladu EFSI);

183.  obžaluje, da Komisija ni ustrezno ocenila tveganja „mrtve teže“ financiranja v primerih, ko bi bilo mogoče potrebne naložbe financirati iz drugih virov brez sredstev EFSI;

184.  ugotavlja, da pri sporočeni oceni privabljenih naložb ni bilo upoštevano to, da so nekatere operacije sklada EFSI nadomestile druge operacije EIB in finančne instrumente Unije ali da je bil del podpore iz sklada EFSI porabljen za projekte, ki bi lahko bili financirani iz drugih virov, čeprav pod drugimi pogoji.

185.  poudarja, da so glede na navedbe v poročilu EIB o skladu EFSI za leto 2019 večji del transakcij sklada EFSI tako imenovane „posebne dejavnosti“, ki po definiciji pomenijo večje tveganje kot običajne operacije EIB (obseg teh novih dejavnosti, podpisanih leta 2019, je znašal 15 milijard EUR, kar je približno 25 % vseh posojil EIB v navedenem letu, medtem ko je bila raven pred obdobjem sklada EFSI nižja od 10 %);

186.  poudarja, da je Komisija v neodvisnem vrednotenju ugotovila, da je bila od začetka izvajanja sklada EFSI uvedena vrsta novih, bolj tveganih produktov, na primer lastniški instrumenti in instrumenti za delitev tveganja s finančnimi posredniki v okviru dela za infrastrukturo in inovacije;

187.  je seznanjen, da sta Komisija in EIB zamudili priložnost, da bi sredstva EFSI uporabili za nadaljnje preusmerjanje naložb iz obsežnih infrastrukturnih projektov v manjše, sodobne, bolj trajnostne projekte, in sta v poskusu, da bi prenovili gospodarsko rast EU, povsem spregledali prihodnji potencial teh naložb; opozarja na dobre primere naložb v manjše projekte, ki jih je EIB podprla zunaj Unije;

188.  je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da je sklad EFSI utrdil nekatere programe Unije, vendar se je začasno prekrival z drugimi;

189.  je zaskrbljen zaradi geografske porazdelitve (ob koncu leta 2019 je delež podpisanih operacij za države članice EU15 znašal 80 %, kar presega njihovo gospodarsko težo v Uniji, merjeno z BDP in bruto investicijami v osnovna sredstva, medtem ko je delež za države članice EU13 znašal le 10 %, preostanek pa je bil uvrščen v kategorijo drugo, zlasti na večdržavne projekte);

190.  opozarja, da mora EIB zagotoviti jasne in dostopne informacije o gospodarskem, socialnem in okoljskem učinku ter dodani vrednosti, ustvarjeni s projekti, ki se financirajo iz EFSI; poudarja, da bi bilo treba ustrezno dokumentirati ocenjevanje dodatnosti vseh projektov, ki jih podpira EFSI;

191.  poziva Komisijo in EIB, naj:

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

192.  je seznanjen, da so plačila za podrazdelek 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ znašala 53,8 milijarde EUR in so bila izplačana v okviru naslednjih programov in politik:

193.  opozarja na pomembno vlogo izdatkov iz podrazdelka 1b večletnega finančnega okvira (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), ki so osredotočeni na zmanjševanje razlik med državami članicami in regijami EU ter krepitev konkurenčnosti vseh regij;

194.  opozarja, da za podrazdelek „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ države članice običajno predložijo večletne operativne programe na začetku vsakega programskega obdobja za celotno obdobje večletnega finančnega okvira; Komisija operativne programe odobri, nato pa si odgovornost za njihovo izvajanje delijo Komisija (generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL)) in države članice;

195.  ugotavlja, da so preventivni ukrepi GD REGIO v letu 2019 prinesli pozitivne rezultate in da plačil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada ni bilo treba začasno prekiniti, saj so organi, odgovorni za izvajanje programov, pravočasno sprejeli zahtevane akcijske načrte popravnih ukrepov, Komisija pa se je odrekla prekinitvi 16 plačil v znesku 1,1 milijarde EUR (izmed 20 plačil v znesku 1,2 milijarde EUR); ugotavlja tudi, da je GD REGIO lahko zaključil 12 izmed 19 opozoril v zvezi s popravnimi ukrepi v primeru sistemskih pomanjkljivosti, saj so bile uvedene potrebne izhodne točke;

196.  pozdravlja pozitivne naknadne ukrepe Komisije za uresničitev priporočil Računskega sodišča iz letnega poročila za leto 2018 in začetek priprave smernic za zaključne račune, da bi vse potrebno za zaključek obdobja 2014–2020 pripravili pravočasno, v vsakem primeru pa veliko pred letom 2025;

197.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je GD EMPL po sprejetju nove strategije Komisije za boj proti goljufijam 29. aprila 2019 opravil analizo tveganja goljufij ter skupaj z GD REGIO in GD MARE pregledal in posodobil skupno strategijo za boj proti goljufijam in strategijo za neposredno upravljanje boja proti goljufijam; je seznanjen, da GD EMPL še naprej prispeva k razvoju orodja za točkovanje tveganja Arachne, ki nacionalnim organom med drugim pomaga prepoznati tveganje za goljufije;

198.  ugotavlja, da skupno število preiskav, ki trenutno potekajo pri uradu OLAF v zvezi s področji dejavnosti GD EMPL in vsemi programskimi obdobji skupaj, zajema 20 primerov, povezanih z Evropskim socialnim skladom, en primer, povezan s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim, in dva primera, povezana z neposrednimi odhodki ob koncu leta 2019, pri čemer so glavna področja (morebitnih) goljufij v teh primerih neupoštevanje pravil dobrega finančnega poslovodenja, previsoke cene in nespoštovanje pravil in postopkov javnega naročanja;

199.  pozdravlja dejstvo, da so bili v letu 2019 za 10 poročil urada OLAF sprejeti ukrepi, s čimer se je na različne načine obvaroval proračun Unije ter izterjala sredstva v višini skoraj 55,3 milijona EUR;

Sistemi spremljanja in kontrole: hramba in evidentiranje podatkov ter digitalizacija poročanja

200.  spominja na medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, s katerim naj bi proračun Unije in program Next Generation EU obvarovali pred nepravilnostmi, med drugim goljufijami; poziva k uvedbi standardiziranih ukrepov za zbiranje, primerjavo in združevanje informacij in podatkov o končnih upravičencih do finančnih sredstev Unije za namene nadzora in revizije;

201.  meni, da je zbiranje podatkov o posrednih in neposrednih končnih upravičencih do financiranja Unije v okviru deljenega upravljanja ter projektov in reform, podprtih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s podatki o dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev, nujno potrebno za učinkovit nadzor in revizijo; meni, da morajo biti pravila o zbiranju in obdelavi teh podatkov v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov;

202.  ugotavlja, da Računsko sodišče med tekočo revizijo analizira ustreznost, zanesljivost in doslednost letne ravni odhodkov iz podrazdelka „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“, ki jih Komisija izračuna na podlagi svojih revizij, in pričakuje ugotovitve iz te revizije;

Ugotovitve Računskega sodišča

203.  je zelo zaskrbljen, ker Računsko sodišče na podlagi tega, da revizijski organi med 236 preučenimi transakcijami niso odkrili 29 napak, 64 napak pa so ti organi odkrili že pred tem, organi, pristojni za programe, pa zanje uvedli popravke (v skupnem znesku 334 milijonov EUR za obe programski obdobji skupaj), stopnjo napake ocenjuje na 4,4 %;

204.  je razočaran, da stopnje napake kljub ukrepom za poenostavitev iz uredbe omnibus ni bilo mogoče zmanjšati na 3 % iz leta 2017; je prepričan, da bi bilo treba v naslednjem programskem obdobju narediti več za to;

205.  ugotavlja, da je bilo tveganje ob zaključku ocenjeno na 1,1 % (1,3 % v letu 2018), tveganje pri plačilu pa se je glede na letno poročilo Komisije o upravljanju in uspešnosti ter letna poročila o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov za to področje odhodkov povečalo z 1,7 % v letu 2018 na 2,2–3,1 % v letu 2019, kar ustreza obsegu, ki ga je izračunalo Računsko sodišče;

206.  ugotavlja, da se je tveganje pri plačilu za Evropski sklad za regionalni razvoj povečalo z 2 % v letu 2018 na 2,7–3,8 % v letu 2019, tveganje za Evropski socialni sklad pa je bilo ocenjeno na 1,7–2,4 %; opozarja na ugotovitev Komisije, da so neupravičeni odhodki, nepravilnosti pri javnem naročanju in težave z revizijsko sledjo glavne teme revizijskih ugotovitev in glavni viri nepravilnosti, odkritih na tem področju politike;

207.  je seznanjen, da je GD EMPL v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 navedel ključni kazalnik uspešnosti (1,7 % skupne stopnje preostale napake) pod 2-odstotnim pragom pomembnosti in najvišjo stopnjo napake (največ 2,4 %), kar bi omogočilo, da se upoštevajo morebitne dodatne napake pri odhodkih za operacije, ki niso bile vključene v revizije Komisije; je seznanjen tudi z mnenjem Računskega sodišča, da je najvišja stopnja napake primernejša, ker upošteva potencialni učinek tekočega revizijskega dela;

208.  ugotavlja, da so revizijski organi poročali o 64 količinsko opredeljivih napakah v svežnjih zagotovil/zaključitev pri 236 transakcijah, ki jih je računsko sodišče zajelo v vzorec, pri čemer so se napake nanašale na neupravičene stroške (39), javno naročanje (24) in manjkajoča dokazila (ena napaka);

209.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se večina napak nanaša na tri glavne kategorije:

210.  je seznanjen, da je Računsko sodišče ponovno odkrilo veliko število napak v zvezi z javnimi naročili, pravili o državni pomoči in postopki dodelitve nepovratnih sredstev, predvsem na področju kohezije in naravnih virov; ugotavlja, da so te napake k ocenjeni stopnji napake za odhodke z visokim tveganjem, ki jo je izračunalo Računsko sodišče, prispevale 20 % (2018: 16 %), zato bi morala Komisija opredeliti načine za zmanjšanje napak;

211.  poudarja, da zapletena pravila prispevajo k tveganju napake; je seznanjen s stalnimi prizadevanji Komisije, da bi poenostavila pravila in povečala uporabo preprostejših mehanizmov za izvrševanje, kot je poenostavljeno obračunavanje stroškov;

212.  meni, da bi bilo treba stopnjo napake, ki jo je za odhodke na tem področju za leto 2019 ocenilo Računsko sodišče, ovrednotiti glede na večletno naravo programov in v tem primeru pozneje izvesti dodatne popravke, kar bi lahko privedlo do znatnega zmanjšanja tveganja ob zaključku programa; poziva Računsko sodišče, naj pripravi poročilo z ocenjeno stopnjo napake po zaključku programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013;

213.  pozdravlja, da je Komisija pripravila akcijski načrt javnih naročil, ki ga je od leta 2014 večkrat posodobila;

214.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je najpogostejša napaka, ki se pojavlja pri odhodkih iz Evropskega socialnega sklada, pomanjkanje bistvenih dokazil; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče v letu 2019 pri enem od projektov Evropskega socialnega sklada ugotovilo kršitev pravil Unije o državni pomoči;

215.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v poročilu Računskega sodišča za leto 2019 poudarjeno, da večina napak pri odhodkih programov v deljenem upravljanju izvira iz napak pri revizijah, ki jih izvajajo državni revizijski organi; zato pozdravlja, da je Komisija oblikovala programe tehnične pomoči za sodelovanje z upravnimi organi in programe usposabljanja ter razširila programe za državne strokovnjake kot orodje za boljše poznavanje instrumentov in preprečevanje omenjenih napak; v zvezi s tem poudarja, da je treba spremljati strategijo Komisije za boj proti goljufijam ter podpirati države članice in jim pomagati pri izvajanju ukrepov proti goljufijam, vključno z analizo nepravilnosti, ki jih sporočajo v zvezi z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj je treba preprečiti vse oblike goljufij s finančnimi sredstvi Unije, da bi utrdili zaupanje državljanov v izdatke in institucije Unije;

216.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da kljub temu, da so nacionalni revizijski organi številne nepravilnosti pri projektih, ki jih preverja Računsko sodišče, slednjemu že sporočili, organi notranje kontrole v zgodnjih fazah številnih napak še vedno ne odkrijejo ali popravijo; na podlagi ugotovitev in zaključkov Računskega sodišča za leto 2019 priporoča, naj Komisija preuči glavne vire neodkritih napak in skupaj z revizijskimi organi pripravi ustrezne ukrepe za izboljšanje zanesljivosti sporočenih stopenj preostale napake;

217.  je zelo zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ugotovljenih pri ocenjevanju dela 18 izmed 116 revizijskih organov držav članic, zajetih v vzorcu Računskega sodišča, zaradi česar je zanesljivost tega dela omejena (preračunana stopnja je bila nad 2-odstotnim pragom pomembnosti v devetih od 20 svežnjev zagotovil za obdobje 2014–2020); je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je Komisija prišla do podobnega rezultata za osem izmed teh svežnjev in da je stopnjo preostale napake prilagodila na vrednost nad 2 %; obžaluje, da Računsko sodišče v svoje delo ne more vključiti analize razlogov za te vztrajne pomanjkljivosti; obžaluje, da Komisija ni mogla zagotoviti smiselnega vpogleda v razloge ali značilne razlike med organi držav članic; obžaluje, da to pomanjkanje informacij o razlogih za te vztrajne sistemske pomanjkljivosti nekaterih državnih revizijskih organov ogroža učinkovito in uspešno obravnavo ter reševanje teh težav;

218.  je seznanjen, da je lahko Računsko sodišče pri 120 transakcijah v vzorcu (55 %) prišlo do zaključka na podlagi pregleda dela revizijskih organov. je globoko zaskrbljen, da je odkrilo pomanjkljivosti glede obsega, kakovosti in/ali dokumentiranja tega dela v zvezi s 100 transakcijami (45 %), zaradi česar je moralo ponovno izvesti ustrezne revizijske postopke;

219.  ugotavlja, da je Komisija leta 2019 izvedla 26 revizij skladnosti (14 jih je izvedel GD REGIO, 12 pa GD EMPL) v 11 državah članicah in v svojih osnutkih poročil o vseh teh revizijah skladnosti ugotovila, da so bile stopnje preostale napake, sporočene v letnih poročilih revizijskih organov o nadzoru za obračunsko leto 2017/2018, podcenjene (Komisija je zato te stopnje povečala);

220.  ugotavlja, da je bilo do maja 2020 zaključenih 13 revizij skladnosti (5 v GD REGIO in 8 v GD EMPL), vendar za polovico teh revizij stopnje preostale napake še niso bile dokončne;

221.  pozdravlja, da namerava Komisija od leta 2020 v strukturirano razpravo z ustreznimi revizijskimi organi vključiti podrobno analizo dodatnih napak, ugotovljenih pri revizijah Unije, pri čemer bodo revizijski organi evidentirali ukrepe za odpravo neodkrivanja tovrstnih napak;

222.  tako kot Računsko sodišče pozdravlja skupno pobudo Komisije in revizijskih organov in usklajena prizadevanja za boljše dokumentiranje dela revizijskih organov ter pripravo dokumenta o razmisleku o revizijski dokumentaciji v decembru 2019, ki sicer ni obvezna, je pa prvi korak k boljšemu opravljanju in dokumentiranju dela revizijskih organov;

223.  pozdravlja prizadevanja za poenostavitev zahtev za vodje projektov in upravne organe v državah članicah v programskem obdobju 2021–2027 iz uredbe o skupnih določbah in sredstev večletnega finančnega okvira; poudarja, da so za rešitev tega vprašanja ključna enostavnejša državna pravila o upravičenosti, ki bi lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena in verjetnosti napak, s čimer bi zagotovili visoko raven preglednosti; poziva k širši uporabi poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki po mnenju Računskega sodišča olajšuje tako breme za prosilce kot nadzor; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bi morala sprememba pravil za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov dodatno pospešiti postopek izvajanja; poudarja, da je treba izboljšati metode revizijskega dela na državni ravni; poziva Komisijo, naj v strukturiranem dialogu z državami članicami analizira upravne prakse in postopke, da bi odpravili neučinkovitosti ter primere učinkovitih upravnih praks in postopkov posredovali vsem pristojnim organom;

224.  na podlagi letnega poročila o dejavnostih GD EMPL za leto 2019 ugotavlja, da je imel GD EMPL razumno zagotovilo in je sklenil, da so upravljavski in kontrolni sistemi operativnih programov v letu 2019 delovali, kot je bilo predvideno, razen 29 programov Evropskega socialnega sklada/pobude za zaposlovanje mladih in enega programa Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, pri katerih so bile ugotovljene bistvene pomanjkljivosti nekaterih ključnih sistemskih elementov;

225.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je GD EMPL, kot je navedeno v njegovem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019, sprejel potrebne nadaljnje ukrepe v zvezi z vsemi priporočili Računskega sodišča v izjavah o zanesljivosti za obdobje 2015–2018 in da do konca marca 2020 ni bilo odprtih priporočil Računskega sodišča;

226.  poudarja, da je v praksi večina pridržkov, navedenih v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2019, temeljila predvsem na stopnjah napake za zaključni račun za obdobje 2018/2019, ki še niso bile sprejete, zato sta oba generalna direktorata poročala, da stopnje napake za obdobje 2018/2019 ne bodo potrjene vsaj do letnih poročil o dejavnostih za leto 2020;

227.  je prepričan, da so finančni interesi Unije in denar vseh njenih davkoplačevalcev tarča organiziranega kriminala, in poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe zoper kriminalne mreže, ki se želijo polastiti finančnih sredstev Unije;

228.  znova izraža nezadovoljstvo, ker Računsko sodišče in Komisija uporabljata različni metodologiji za pripravo mnenja o zakonitosti in pravilnost finančnih transakcij;

229.  obžaluje, da Komisija ne spoštuje rokov za objavo letnega poročila o finančnih instrumentih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, določenih v zadevni uredbe(81); ponavlja zahtevo Parlamenta, da se poročilo objavi do oktobra, da bo lahko njegovo vsebino upošteval v postopku razrešnice; pričakuje, da se bo Komisija na to zahtevo odzvala pozitivno, da bi povečala preglednost;

Pregled Računskega sodišča št. 04/2020: ukrepi EU za obravnavo problema plastičnih odpadkov

230.  ugotavlja, da ta pregled sicer ni revizijsko poročilo, vendar je Računsko sodišče preučilo pristop Unije k problemu kopenskih plastičnih odpadkov, kot je bil opredeljen v strategiji za plastiko leta 2018;

231.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da je pravni okvir Unije za boj proti kriminaliteti pri ravnanju z odpadki pomanjkljiv, in sicer primanjkuje podatkov o kontaminiranih območjih, sankcijah in stopnjah pregona, težko je določiti, katero ravnanje je kaznivo dejanje zoper okolje, zaradi pravne negotovosti, kot je opredelitev odpadka v primerjavi s prenehanjem statusa odpadka, pravni akti Unije ne obravnavajo vse večje udeležbe organiziranih kriminalnih združb v okoljski kriminaliteti, ki je povezana z drugimi kaznivimi dejanji, kot je pranje denarja, pravila Unije o kombinaciji sankcij (upravnih/kazenskih/civilnih) niso usklajena, prav tako pa ni dovolj specializiranih policijskih sil, tožilstev in sodnikov za obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje;

232.  ugotavlja, da se lahko za kemično recikliranje uporabljajo zelo različne tehnologije, ki niso nujno tehnološko ali ekonomsko izvedljive kot rešitev za ravnanje z odpadki, medtem ko naj bi se odlaganje na odlagališčih občutno zmanjšalo; meni, da je treba zmogljivosti za recikliranje korenito povečati, da bi izboljšali tehnološko in ekonomsko izvedljivost recikliranja; je prepričan, da bo povečanje zmogljivosti za zakonito odlaganje plastičnih odpadkov za proizvajalce plastične embalaže, da bi lahko izpolnili obveznosti iz shem razširjene odgovornosti proizvajalca, pozitivno vplivalo na nezakonito trgovino z odpadki in druga kazniva dejanja v zvezi z odpadki;

233.  pozdravlja lastna sredstva, izvirajoča iz nereciklirane plastične embalaže, kot dober instrument, ki bo države članice spodbudil k boljšemu recikliranju; v zvezi s tem pa opozarja, da bo potrebno ustrezno poročanje;

Resne nepravilnosti in zloraba sredstev v državah članicah

234.  obžaluje, da je korelacija med stroški iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na delavca, ki je prejel pomoč, in stopnjo ponovne vključitve na trg dela zelo majhna ali pa je sploh ni; ugotavlja, da na primer v Španiji strošek na delavca znaša 2.422,74 EUR, stopnja ponovne vključitve pa 48 %, medtem ko na Finskem strošek znaša 2.289,81 EUR na delavca, stopnja ponovne vključitve pa je 83 %; ugotavlja, da se stopnje ponovne vključitve in stroški med državami članicami zelo razlikujejo in tako ni mogoče zaključiti, da višji strošek na delavca pomeni tudi višjo stopnjo ponovne vključitve na trg dela; poziva Komisijo, naj ta odstopanja pozorno preuči in odpravi;

235.  meni, da jamstvo EU za mlade ni izpolnilo pričakovanj; poziva Komisijo, naj zagotovi, da programi, zasnovani za pomoč mladim, ne bodo ustvarjali pričakovanj, ki jih ne bo mogoče izpolniti; vztraja, da bi morala Komisija pričakovanja obvladovati tako, da bi določila realistične, uresničljive cilje;

236.  ugotavlja, da je GD EMPL v letu 2019 poslal 16 opozoril, v katerih je opredelil precejšnje pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole; ugotavlja, da je sprejel 12 sklepov o preložitvi roka plačil (4 za Italijo, 3 za Madžarsko, 2 za Združeno kraljestvo in Francijo ter 1 za Španijo) in en sklep o začasni ustavitvi plačil (Združeno kraljestvo – Škotska);

237.  ugotavlja, da so bili številni pridržki izraženi za Italijo (15 pridržkov v znesku 50,26 milijona EUR) in Francijo (9 pridržkov v znesku 47,95 milijona EUR). ugotavlja, da so bile v Italiji razlog zanje večinoma sistemske pomanjkljivosti pri javnem naročanju zaradi napačnega prenosa direktive o javnem naročanju v državno zakonodajo, medtem ko v Franciji regionalni kontrolni organi niso imeli dovolj časa, da bi v roku dokončali revizije operacij za 5 programov;

238.  ugotavlja, da je skupni znesek finančnih popravkov držav članic v računovodskem letu 2018–2019 znašal 3,41 milijarde EUR, od tega 912 milijonov EUR za Madžarsko, 578 milijonov EUR za Španijo, 368 milijonov EUR za Slovaško in 236 milijonov EUR za Poljsko; ugotavlja, da je znesek finančnih popravkov, ki so jih države članice prijavile od začetka obdobja 2014–2020, znašal 6,10 milijarde EUR, od tega 2,15 milijarde EUR za Madžarsko, 668 milijonov EUR za Španijo, 647 milijonov EUR za Poljsko in 459 milijonov EUR za Slovaško;

239.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 imel dva pridržka v zvezi s 67 programi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2014–2020 ter 9 programi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada in enim programom instrumenta za predpristopno pomoč in čezmejnega sodelovanja v programskem obdobju 2007–2013; poudarja, da so hude pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole povzročile tveganje, da bodo odhodki večletnega finančnega okvira 2014–2020 precenjeni za več 10 %; pozdravlja, da je dopolnjena finančna uredba bolj pojasnila koncept nasprotja interesov pri deljenem upravljanju;

240.  je zaskrbljen, ker je imel generalni direktorat za zaposlovanje (GD EMPL) v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 pridržek v zvezi s 30 programi Evropskega socialnega sklada/pobude za zaposlovanje mladih in Sklada za evropsko pomoč najbolj prikrajšanim v obdobju 2014–2020; ugotavlja, da sta omenjena direktorata v letnih poročilih o dejavnostih navedla, da nista izrazila pridržka v primerih, ko je potrjena stopnja preostale napake za preteklo računovodsko leto presegla 2 %, češ da bodo v prihodnje uporabljeni dodatni finančni popravki, kar pomeni, da pridržki Komisije večinoma temeljijo na začasnih stopnjah in morda ne zajemajo vseh pomembnih tveganj;

241.  je še posebej zaskrbljen zaradi poročil, da je Komisija dokončala revizijo, pri kateri je potrdila hudo kršitev zakonodaje o nasprotju interesov v Češki republiki;

242.  se z zaskrbljenostjo seznanja s poročili, da je GD REGIO pri reviziji odkril tri primere, ko je bila dodelitev nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v nasprotju s češko zakonodajo in uredbo EU o skupnih določbah za ta sklad; je zaskrbljen, ker je bilo nasprotje interesov odkrito pri upravljanju nakazil iz evropskih strukturnih skladov;

243.  pričakuje, da bo Komisija Parlament in Odbor za proračunski nadzor seznanila z odgovorom češke vlade na priporočila v poročilu; je ogorčen, ker domnevno nasprotje interesov predsednika češke vlade Andreja Babiša dve leti po začetku revizij Komisije še vedno ni razjasnjeno; poziva Komisijo, naj se potrudi in v celoti in hitro dokonča postopek ter čim prej objavi revizijsko poročilo, poroča Parlamentu o svojih ugotovitvah in po potrebi začasno ustavi izplačila oziroma izterja zlorabljena sredstva; spominja na resolucijo Parlamenta o nasprotju interesov češkega predsednika vlade z dne 19. junija 2020, v kateri navaja, da če bo nasprotje interesov g. Babiša potrjeno, mora biti odpravljeno, sicer pa mora Babiš odstopiti z javne funkcije(82);

Priporočila

244.  poziva Komisijo, naj:

245.  na splošno poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati vsa odprta priporočila Računskega sodišča, naj pripravi posebna poročila o izvajanju in naj ta priporočila dolgoročno upošteva pri izvajanju ukrepov v okviru novega ESS+ od leta 2021 naprej;

246.  je presenečen, da glede na letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2019 v tem letu niso bili sproženi postopki za zmanjšanje dodeljenih sredstev programa z neto popravki; poziva Komisijo, naj sistematično uveljavlja neto finančne popravke, če so izpolnjeni pogoji iz člena 145(7) uredbe o skupnih določbah;

247.  poziva Komisijo, naj še naprej ponuja nasvete in podporo ter opredeli najboljše prakse in jih deli z državami članicami;

Uspešnost: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad

248.  spominja, da se iz ESRR in Kohezijskega sklada podpira politika EU na področju ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije (kohezijska politika EU), ki je namenjena krepitvi ekonomske in socialne kohezije v EU z zmanjševanjem vrzeli v stopnji razvitosti različnih regij;

249.  želi spomniti, da ESRR zajema vse države članice in je osredotočen na več ključnih prednostnih področij, kot so inovacije in raziskave, podpora malim in srednjim podjetjem ter nizkoogljično gospodarstvo; je seznanjen, da je Komisija leta 2019 iz proračuna ESRR dodelila 31,1 milijarde EUR; opominja, da Kohezijski sklad zagotavlja podporo državam članicam, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca je nižji od 90 % povprečja Unije, financira predvsem projekte, povezane z vseevropskimi prometnimi omrežji in okoljem, njegova proračunska sredstva za leto 2019 pa so znašala 11,5 milijarde EUR;

250.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila nekaj let po začetku programskega obdobja 2014–2020 le dobra tretjina od 72 kazalnikov programov za ESRR in Kohezijski sklad na dobri poti, da bodo njihove ciljne vrednosti dosežene, čeprav so bile številne popravljene navzdol; spominja na priporočilo, da se ključni kazalniki uspešnosti še izboljšajo; ugotavlja pa, da podatkovne omejitve revizorjem onemogočajo celovito oceno uspešnosti na tem področju politike, saj je težko oceniti, ali so bili s skladi doseženi oziroma ali verjetno bodo doseženi zastavljeni splošni in posebni cilji, čeprav je mogoče oceniti napredek pri posameznih kazalnikih glede na zastavljene mejnike cilje; poziva Komisijo, naj razvije dosleden ocenjevalni okvir, s katerim bo mogoče oceniti, ali so bili doseženi mejniki in cilji za ESRR in Kohezijski sklad;

251.  je zaskrbljen zaradi nezadostnih notranjih kontrol v državah članicah in nezanesljivosti podatkov, na kar je opozorilo Računsko sodišče;

252.  glede na to, da se je večina odkritih napak nanašala na neupravičene projekte, močno dvomi o verodostojnosti in zanesljivosti poročil Komisije o doseženih rezultatih, saj vsi ti in podobni, še neodkriti projekti ne bi smeli na noben način „prispevati“ k splošni oceni širših rezultatov, doseženih s politiko Unije za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; priporoča, naj Komisija postopek poročanja znova oceni glede na dejansko dosežene rezultate;

253.  priznava pomen digitalnih orodij, kot je Arachne, v boju proti korupciji in zlorabam sredstev Unije; poziva vse države članice, naj začnejo ta orodja uporabljati brez nepotrebnih nadaljnjih zamud; obžaluje, da orodja za rudarjenje podatkov Arachne za lažje odkrivanje goljufij ne uporabljajo vse države članice; poudarja, da so za boj proti goljufijam s sredstvi Kohezijskega sklada odgovorne tako Komisija kot države članice; meni, da si morajo bolj prizadevati za preprečevanje in odkrivanje goljufij v sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom in uradom OLAF, in poudarja, da bi morala Komisija poleg orodja Arachne resno razmisliti tudi o uporabi velepodatkov in drugih orodij IT, ne le v preiskavah, temveč tudi pri spremljanju tendenc in preprečevanju drugih načinov zlorabe sredstev Unije;

254.  je seznanjen, da za oba sklada velja deljeno upravljanje Komisije in držav članic ter da se izvajata prek operativnih programov, ki jih pripravijo države članice in odobri Komisija;

255.  je zadovoljen, da je Računsko sodišče v prvem letnem poročilu o uspešnosti ob koncu leta 2019 pregled uspešnosti programov ESRR navedlo kot zgled jasno oblikovanih zaključkov o splošnem cilju; spodbuja GD REGIO, naj tudi v prihodnje razdelke o uspešnosti vključuje jasne zaključke tako glede splošnih kot posebnih ciljev, druge generalne direktorate pa poziva, naj sledijo temu pozitivnemu zgledu in pripravijo bolj informativne in jasnejše zaključke;

256.  poudarja, da informacije iz kazalnikov izložkov in rezultatov dopolnjujejo rezultati številnih vrednotenj in študij, ki analizirajo rezultate obdobja 2007–2013 ter zgodnjih faz načrtovanja in izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so zaradi prepoznih ocen, predvidenih v zakonodaji, pridobljene izkušnje prepozne, da bi lahko vplivale na tekoče ali sledeča programska obdobja (rezultati naknadnih ocen za obdobje 2014–2020 naj bi bili na primer na voljo do konca leta 2025, kot se zahteva v uredbi o skupnih določbah, do takrat pa bo programsko obdobje 2021–2027 že v petem letu in Komisija bo pri pripravi zakonodajnih predlogov za obdobje po letu 2027 verjetno precej napredovala);

257.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stopnje črpanja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada konec šestega leta izvajanja za 6,6 % nižje kot v isti fazi prejšnjega programskega obdobja; poudarja, da je to delno posledica zamud na začetku programskega obdobja; ugotavlja, da je bila stopnja črpanja sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v letu 2019 višja kot v katerem koli drugem letu večletnega finančnega okvira 2014–2020; opozarja tudi na tveganje, da bi države članice zato, ker se končuje obdobje upravičenosti, in zaradi krize zaradi COVID-19 dale prednost hitrosti črpanja pred kohezijskimi cilji, uspešnostjo in pravilnostjo; poudarja, da bi premik od uspešnosti k skladnosti oviral uresničevanje kohezijskih ciljev in povzročil nepotrebne izdatke, zato Komisijo poziva, naj poenostavi postopke, saj bo to glede na omenjene okoliščine prispevalo k odgovorni in ustrezni rabi sredstev in s tem k okrevanju v državah članicah, glede na to, da bi morali biti njihovi cilji za programsko obdobje 2021–2027 v odziv na gospodarske in socialne posledice koronavirusne krize veliko bolj ambiciozni, da bi zaščitile državljane, ohranile delovna mesta in izboljšale naložbeno ozračje, pri čemer bi morale pri pripravi in izvajanju načrtov za oživitev gospodarstva sodelovati vse upravljavske ravni;

258.  poziva Komisijo, naj opredeli regije z nizko stopnjo črpanja sredstev in jim pomaga, da jo izboljšajo, in sicer naj določi pravila, kako povečati učinkovitost in uspešnost kohezijskih skladov;

259.  poudarja, da lahko pride v kohezijski politiki, za katero so značilni obsežni infrastrukturni projekti, do časovnega zamika med začetkom programa, njegovim izvajanjem ter uresničevanjem izložkov in rezultatov; meni, da je zaskrbljujoče, da bodo na napredek verjetno vplivale tudi razmeroma nizke stopnje izvrševanja v zvezi s kohezijsko politiko v primerjavi s preostalim proračunom Unije; ugotavlja, da je zaradi teh dejavnikov in tudi dejstva, da se najnovejši razpoložljivi podatki (v obdobju izvajanja, ki traja do konca leta 2018) nanašajo na konec leta 2018, po mnenju Računskega sodišča na tej stopnji težko priti do zaključkov o doseganju ciljev; poziva Komisijo, naj časovni zamik med začetkom programa, njegovim izvajanjem ter uresničevanjem izložkov in rezultatov zmanjša; ugotavlja, da je treba poostriti nadzor nad dokončanjem mreže; poziva Komisijo, naj sestavi skupino strokovnjakov, ki bodo državam članicam pomagali pri usmerjanju tako velikih projektov;

260.  je zelo zaskrbljen zaradi medijskih poročil o naložbah v infrastrukturo za poklicno usposabljanje v eni od držav članic, ki so bile sofinancirane iz ESRR, nato pa je bila namembnost teh objektov spremenjena pred minimalnim obveznim obdobjem treh let; obžaluje obtožbe o goljufijah in osebnem bogatenju v zvezi s to spremembo namembnosti; obžaluje, da Komisija ni bila zmožna posredovati dodatnih informacij, da bi razblinila še vse preostale dvome; pozdravlja pa njeno namero, da bo na osnovi teh obtožb ustrezno ukrepala; meni, da je koncept trajnosti pomembno varovalo za učinkovito in smotrno uporabo sredstev Unije za kohezijsko politiko;

261.  meni, da je zakonsko zahtevana minimalna trajnost od tri do pet let prekratka glede na velike zneske, ki se vlagajo, in življenjsko dobo takšnih projektov; obžaluje, da se sozakonodajalca pri reviziji uredbe o skupnih določbah nista odločila za daljšo zahtevano trajnost; ugotavlja, da se pravila držav članic glede trajnosti infrastrukturnih naložb in prezgodnjega spreminjanja namembnosti zelo razlikujejo;

262.  je zaskrbljen zaradi nezadostnih kontrol in nadaljnjih ukrepov v zvezi s financiranjem podjetnikov; poziva Komisijo, naj pripravi podrobno strategijo za nadzor nad financiranjem; vabi jo, naj oceni rezultate projektov, ki se financirajo s tem finančnim mehanizmom; spodbuja jo, naj rezultate te ocene objavi;

263.  je seznanjen z drugimi dejavniki, ki jih Računsko sodišče upošteva pri analizi smotrnosti in ki pojasnjujejo dejstvo, da na cilje kohezijske politike, povezane na primer s stopnjo zaposlenosti, gospodarskim razvojem, podnebjem in energijo, močno vpliva širok nabor nacionalnih in zunanjih dejavnikov, tako evropskih kot svetovnih, in da kohezijska sredstva v mnogih državah članicah običajno predstavljajo le majhen delež vseh sredstev, namenjenih tem ciljem, zato imajo brez posebnih državnih politik in programov, ki se izvajajo usklajeno s cilji kohezijske politike, lahko le omejen vpliv na napredek teh držav članic pri uresničevanju omenjenih ciljev;

264.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča glede dodatnih dejavnikov, na primer da ima Unija na voljo vrsto orodij politike za doseganje ciljev kohezijske politike na visoki ravni, med katerimi sta tudi ESRR in Kohezijski sklad, in da so tudi drugi skladi in zakonodajne pobude namenjeni uresničevanju ciljev, zato pogosto ni mogoče razlikovati med učinki različnih orodij politike na napredek pri doseganju ciljev;

265.  z zaskrbljenostjo poudarja, da je analiza Računskega sodišča na podlagi majhnega obsega podatkov, razpoložljivih konec leta 2018, pokazala, da jih je izmed 72 kazalnikov samo ena tretjina na dobri poti, da bodo dosegli cilje, približno polovica zaostaja, za preostale pa ni bilo mogoče sprejeti nobenega zaključka; obžaluje, da sta od devetih kazalnikov, povezanih s splošnimi cilji, le dva na dobri poti, medtem ko je Računsko sodišče za približno tretjino kazalnikov s srednjeročnim ciljem v obliki mejnika za leto 2018 ugotovilo, da je bil ta v 70 % dosežen oziroma bo kmalu dosežen;

266.  čeprav je mogoče plačila iz ESRR in Kohezijskega sklada izvajati še do leta 2023, je seznanjen, da je skupno 40 % kazalnikov izložkov na dobri poti in da pri kazalnikih rezultatov in učinka ta odstotek znaša samo 10 %;

267.  opominja, da je strategija Evropa 2020 strategija Unije na visoki ravni za obdobje 2010–2020; je seznanjen, da je Komisija za obdobje 2014–2020 opredelila devet kazalnikov za merjenje napredka pri doseganju ciljev te strategije na področjih zaposlovanja, raziskav in razvoja, podnebnih sprememb in energije, izobraževanja ter revščine in socialne izključenosti. je seznanjen, da bodo po navedbah Komisije na podlagi podatkov za leto 2018 ciljne vrednosti na področju zaposlovanja in izobraževanja verjetno dosežene, napredek pri doseganju ciljnih vrednosti na področjih raziskav in razvoja ter revščine in socialne vključenosti pa zaostaja in te vrednosti verjetno ne bo dosežene;

268.  z zaskrbljenostjo poudarja, da je od 10 kazalnikov iz izjav o programih, povezanih s ciljem podpiranja prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, samo eden – število gospodinjstev z izboljšano energijsko porabo glede na klasifikacijo – na dobri poti; poziva Komisijo, naj tudi v luči ciljev zelenega dogovora izboljšave, povezane s temi cilji, obravnava res prednostno;

269.  poudarja, da je Unija v odziv na izbruh koronavirusa ukrepe za povečanje prožnosti držav članic pri uporabi sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (na primer zahteva, da se določen delež financiranja iz teh skladov nameni ključnim temam, je bila opuščena, vendar lahko prožnost, ki jo ponuja predlog, vpliva na zmožnost Unije za doseganje ciljev, ki so bili prvotno določeni v operativnih programih);

270.  priznava, da je kriza zaradi COVID-19 pomenila nov in nepričakovan izziv, na katerega se morajo Unija in države članice odločno odzvati ter poiskati rešitve na ravni Unije in nacionalni ravni;

271.  pozdravlja vse večjo finančno prožnost pri kohezijskih izdatkih, ki državam članicam omogoča, da sredstva uporabijo za financiranje projektov, povezanih s krizo; poudarja, da je treba spodbujati kontinuiteto in tesnejše sodelovanje vseh deležnikov, pomembnih za kohezijsko politiko, zlasti malih in srednjih podjetij, občin in regij, ki se bodo v prihodnjih mesecih soočili s težavami v zvezi z brezposelnostjo in zdravstvenim varstvom;

272.  poudarja izzive, s katerimi se pacienti v Uniji soočajo pri uporabi direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, kot so opredeljeni v posebnem poročilu Računskega sodišča št. 7/2019, zlasti kar zadeva morebitno ozaveščenost o pravicah, težave in zamude pri elektronski izmenjavi zdravstvenih podatkov o pacientih med državami članicami ter dostop pacientov z redkimi boleznimi do zdravstvenega varstva;

273.  je zaskrbljen zaradi mnenja Računskega sodišča, da obstajajo očitni znaki, da Unija ne bo izpolnila podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030; je seznanjen, da je bil po navedbah Komisije pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, ki izhajajo iz uporabe naravnih virov, dosežen le omejen napredek; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da je pri polovici držav članic Unije obstajalo tveganje, da ne bodo proizvedle dovolj električne energije iz obnovljivih virov za izpolnitev svojih ciljev za leto 2020; je seznanjen, da je Računsko sodišče v svojem panoramskem pregledu ukrepov Unije na področju energije in podnebnih sprememb poročalo, da zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga napovedujejo države članice, ne dosega 40-odstotne ciljne vrednosti za leto 2030; poziva Komisijo, naj rezultate zaradi posledic pandemije COVID-19 in zelenega dogovora znova oceni;

274.  je zaskrbljen, ker je le polovica od 16 kazalnikov, povezanih s ciljem „spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“, na dobri poti, da doseže svoje cilje; obžaluje, da so države članice v zadnjem poročilu, ki ga je odobrila Komisija, zmanjšale večino ciljev za leto 2023, v nekaterih primerih za znatne zneske (na primer skupna ciljna vrednost ESRR in Kohezijskega sklada za kazalnik „skupna dolžina nove železniške proge“ se je zmanjšala z 947 km na 579 km (39 %), skupna ciljna vrednost ESRR in Kohezijskega sklada za kazalnik „skupna dolžina novih ali izboljšanih tramvajskih prog in prog podzemne železnice“ pa se je zmanjšala s 680 km na 441 km (35 %));

275.  znova opozarja na zahtevo Parlamenta v zvezi z oblikovanjem nove proračunske vrstice za turizem, da bi podprli ta sektor, ki ga je hudo prizadela kriza zaradi pandemije COVID-19; je zadovoljen, da je Računsko sodišče začelo revizijo, v kateri namerava oceniti turistične projekte, ki so bili v obdobju 2007–2013 sofinancirani s 6,4 milijarde EUR, v obdobju 2014–2020 pa so doslej iz ESRR in Kohezijskega sklada prejeli 4 milijarde EUR, saj bo to pripomoglo k izboljšanju politik Unije na področju turizma;

276.  ugotavlja, da je bilo do šestega leta sedanjega programskega obdobja (2014–2020) do januarja 2020 izplačanih le približno 31 % prvotno odobrenih sredstev, zaradi česar je negotovo, ali bodo sredstva instrumenta za povezovanje Evrope lahko v celoti izvršena; poziva države članice, naj občutno pospešijo naložbe, Komisijo pa, naj okrepi spremljanje glede na to, da so nujno potrebne naložbe v infrastrukturo za hitro okrevanje po gospodarski krizi zaradi pandemije COVID-19;

277.  znova poudarja, da se na tem področju politike z vsemi kazalniki merijo izložki (v glavnem se posredujejo podatki o izvajanju programa v smislu zgrajene infrastrukture), ne pa doseženi izidi projektov; poziva Komisijo, naj politiko načrtuje tako, da bo omogočila ustrezno tekoče in srednjeročno ocenjevanje rezultatov in dosežene širše učinke;

278.  opozarja, da je Računsko sodišče v reviziji za leto 2019 zlasti opozorilo na premajhno uporabo Kohezijskega sklada za financiranje novih železniških prog; poudarja velik pomen naložb v trajnostna prometna omrežja in poziva manj uspešne države članice, naj si bolj prizadevajo v zvezi s tem;

279.  poudarja, da je Računsko sodišče po nedavni reviziji vodilnih prometnih infrastruktur(83) navedlo, da je malo verjetno, da bo jedrno prometno omrežje Unije do leta 2030 v celoti dokončano, poleg tega je v panoramskem pregledu navedlo, da se je treba glede na to, da je obseg financiranja Unije v primerjavi s skupnimi potrebami omejen, osredotočiti na prioritete z najvišjo dodano vrednostjo Unije;

280.  poziva Komisijo, naj še dodatno razvije svoj mehanizem in orodja za ozaveščanje in obveščanje državljanov in deležnikov o turističnih in prometnih projektih, ki jih financira iz ESRR in Kohezijskega sklada;

281.  se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča iz revizije projektov vodilne prometne infrastrukture, da je potrebno boljše prometno napovedovanje in usklajevanje; poudarja, da bi bilo treba pri prometnih napovedih upoštevati dobre ekonomske ocene ter analize stroškov in koristi, prav tako pa bi jih bilo treba redno pregledovati, da bi upoštevali morebitne zamude; poudarja, da bi se bilo treba izogniti slabemu načrtovanju, zlasti na področju podnebnih sprememb, in da so potrebne izboljšave v procesu načrtovanja na Komisiji, zlasti pri uresničevanju zahtev za varstvo okolja in rabo virov;

282.  obžaluje, da je Komisija v zakonodajnem predlogu za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2021–2027 odpravila vse zahteve za ocenjevanje velikih projektov, vključno z zahtevo za analizo stroškov in koristi; meni, da to sicer zmanjšuje splošno upravno breme, vendar ima pomisleke, da ne odtehta povečanega tveganja, da sofinancirane naložbe ne bodo prinesle najboljše stroškovne učinkovitosti; Komisijo odločno poziva, naj svoj predlog znova pretehta;

283.  pozdravlja dejstvo, da je bil leta 2019 končno sprejet evropski akt o dostopnosti, opozarja na njegov pomen, saj je to prvi zakonodajni akt o tem vprašanju v Uniji, in poziva Komisijo, naj tesno spremlja napredek držav članic pri sprejemanju in objavljanju zakonov, predpisov in upravnih postopkov, ki jih morajo v skladu z omenjenim aktom uvesti do 28. junija 2022,

284.  ocenjuje, da dejstvo, da so samo trije od devetih kazalnikov (33 %) iz programskih izjav, povezanih s specifičnim ciljem ESRR – „krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij“, na dobri poti, da dosežejo svoje cilje, pomeni premajhno uspešnost; poudarja, da so ti trije kazalniki vezani na rezultate in merijo število podjetij, ki prejemajo podporo iz ESRR, medtem ko drugi kazalniki, na primer tisti, ki merijo, ali zasebne naložbe ustrezajo javni podpori podjetjem, in povečanje števila delovnih mest v podprtih podjetjih niso na dobri poti; poziva Komisijo, naj politiko načrtuje tako, da bo omogočila ustrezno tekoče in srednjeročno ocenjevanje rezultatov in dosežene širše učinke, med drugim ocenjevanje učinka politik za bolj proti dolgoročni brezposelnosti;

285.  je seznanjen, da so bila sredstva ESRR uporabljena skupaj z nacionalnimi viri podpore za mala in srednja podjetja, bodisi z dopolnjevanjem obstoječih nacionalnih ukrepov bodisi z zapolnjevanjem vrzeli v sistemu podpore, vendar je Komisija ugotovila(84), da so sinergije med podporo iz ESRR in ESS na splošno majhne, kljub pomembnosti ohranjanja delovnih mest;

286.  upošteva, da je bilo pri reviziji izjave o zanesljivosti, ki jo je Računsko sodišče izvedlo za leto 2019, zaključenih le 11 od 121 sofinanciranih projektov ESRR in Kohezijskega sklada, ki jih je vodilo 12 držav članic; ugotavlja, da je sedem projektov v celoti izpolnilo svoje cilje, dva projekta delno, še dva projekta pa jih nista dosegla;

287.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni dovolj jasnih informacij o končnih upravičencih kohezijskih sredstev, in poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo zbirale vse potrebne informacije o financiranju in da ne bodo omejene na finančne posrednike, temveč bodo posebej osredotočene na končne upravičence;

288.  poudarja, da imajo lahko javni registri lastnikov končnih upravičencev, uvedeni s peto direktivo proti pranju denarja, velik potencial v boju proti korupciji, zlorabi sredstev Unije in nasprotju interesov; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo podatki o dejanskih lastnikih podjetij zbirali in da bodo dostopni javnosti;

289.  pozdravlja, da GD EMPL v okviru preventivnih ukrepov Komisije še naprej uporablja strogo politiko prekinitve in začasne ustavitve plačil za ohranitev finančnih interesov Unije; s tem v zvezi ugotavlja, da je bilo v letu 2019 za Evropski socialni sklad/pobudo za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim sprejetih 12 sklepov o prekinitvi in en sklep o začasni ustavitvi plačil ter da je bilo poleg tega zadevnim državam članicam poslanih 16 opominov in pet dopisov pred začasno ustavitvijo plačil;

290.  je močno zaskrbljen zaradi diskriminirajočih ukrepov, ki so jih od leta 2019 sprejele številne poljske lokalne vlade, ki so sprejele odločitve o tako imenovanih območjih brez LGBTI in regionalne listine o družinskih pravicah, ki diskriminirajo zlasti enostarševske družine in družine LGBTI; ugotavlja, da te oblasti prejemajo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in imajo tudi besedo pri njihovem upravljanju; vztraja, da je treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 pri uporabi sredstev Unije spoštovati načelo nediskriminacije; je prepričan, da obstaja veliko tveganje, da se v omenjenih občinah in regijah te določbe kršijo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo kohezijska sredstva izplačevala v skladu s temeljnimi pravicami, za katere jamčijo ustanovni pogodbi in listina o temeljnih pravicah Evropske unije, pa tudi v skladu z uredbo o skupnih določbah, ki se nanaša na strukturne in investicijske sklade; poziva Komisijo, naj razišče skladnost porabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov v teh regijah z zakonodajo Unije, zlasti določbami proti diskriminaciji, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ugotovitvah preiskave in uporabi vsa razpoložljiva sredstva, tudi finančne popravke, če naleti na jasne dokaze o zlorabi sredstev iz teh razlogov;

Uspešnost: Evropski socialni sklad (ESS) (vključno s pobudo za zaposlovanje mladih)

291.  je seznanjen z ugotovitvijo Komisije v zvezi z uspešnostjo proračuna Unije, da večina programov napreduje proti ciljem, opredeljenim na začetku programskega obdobja, in da je napredek kljub zamudam pri zagonu kohezijskih programov za obdobje 2014–2020 zdaj hitrejši; ugotavlja pa, da lahko Komisija dokončne ugotovitve o uspešnosti sprejme šele na podlagi podrobnih ocen po zaključku programov;

292.  opozarja na bistven pomen ESS in ključno vlogo pobude za zaposlovanje mladih za spodbujanje visoke ravni zaposlenosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje ter boj proti revščini in socialni izključenosti; poudarja, da je treba ESS in pobudi za zaposlovanje mladih zagotoviti stalno finančno in politično podporo Unije ter nacionalnih in regionalnih institucij, da bosta uresničevala svoje cilje v prihodnjih letih; ugotavlja, da je za ESS, ki predstavlja 94,7 % proračuna GD EMPL za leto 2019, glavno tveganje pri delovanju povezano z zapletenostjo financiranih operacij in dejavnosti, tipologijo in raznolikostjo prejemnikov ter velikim številom letnih posredovanj;

293.  ugotavlja, da Računsko sodišče ESS in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ni zajelo v prvo letno poročilo o uspešnosti proračuna Unije konec leta 2019;

294.  pozdravlja ugotovitve iz ocene Komisije (februar 2021) o podpori iz ESS za zaposlovanje in delovno mobilnost, socialno vključenost ter izobraževanje in usposabljanje v obdobju 2014–2018; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v obdobju 2014–2018 približno 23 milijonov ljudi sodelovalo v ukrepih ESS, od tega 52 % žensk; ugotavlja tudi, da je približno 3,2 milijona udeležencev že našlo zaposlitev, 3,9 milijona pa je pridobilo nove kvalifikacije;

295.  ugotavlja, da je bilo do leta 2018 porabljenih 10,4 milijarde EUR, tako iz ESS kot pobude za zaposlovanje mladih, da je v podpornih projektih za zaposlovanje mladih sodelovalo 3,8 milijona ljudi, mlajših od 30 let, in da jih je 1,4 milijona takoj po sodelovanju dobilo službo;

296.  ugotavlja tudi, da je bilo do konca leta 2018 v socialno vključevanje vloženih 33,8 milijarde EUR iz ESS in da je v ukrepih sodelovalo skoraj 6,2 milijona ljudi, od katerih jih je skoraj 700 tisoč našlo zaposlitev, skoraj 400 tisoč pa pridobilo nove kvalifikacije;

297.  je zadovoljen, da je uvedba poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru ESS zmanjšala upravno breme in olajšala izvajanje tako za organe, pristojne za programe, kot za upravičence;

298.  ugotavlja, da se je iz programa EaSI prek petih razpisov za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa za leto 2019 financiralo 44 projektov v vrednosti 29,3 milijona EUR; je seznanjen, da je v oktobru 2019 GD EMPL podpisal prvi vpis deleža v instrument, ki se financira iz programa EaSI, kar predstavlja 200 milijonov EUR posojilnega sklada za posojila mikropodjetjem in socialnim podjetjem;

299.  poudarja, da je treba dodatno povečati sredstva Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), s čimer bi omogočili vključitev na trg dela in prilagojeno usposabljanje, saj je kriza zaradi pandemije COVID-19 nesorazmerno prizadela zaposlovanje žensk, zlasti tistih, ki delajo v neformalnem gospodarstvu in negotovih delovnih razmerah, pa tudi v nekaterih močno prizadetih in zelo feminiziranih sektorjih;

300.  ugotavlja, da v Uniji v povprečju več kot petini ljudi in četrtini otrok še vedno grozi revščina ali socialna izključenost; ponavlja zavezo Unije, da bo najbolj ogrožene podprla iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, s čimer naj bi odpravila najhujše oblike revščine v Uniji, kot so pomanjkanje hrane, brezdomstvo in revščina otrok; ugotavlja, da iz omenjenega sklada pomoč vsako leto prejme približno 13 milijonov ljudi, tudi približno 4 milijone otrok, ki so mlajši od 15 let;

Priporočila

301.  poziva Komisijo, naj:

Naravni viri

302.  je seznanjen, da so plačila za naravne vire znašala 59,5 milijarde EUR in so bila izplačana v okviru naslednjih programov in politik:

303.  upošteva, da sta za spremljanje uspešnosti skupne kmetijske politike predvidena dva glavna sklopa kazalnikov, ki temeljita predvsem na poročanju držav članic in podatkih, ki jih zbere Eurostat:

304.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da pri neposrednih plačilih iz EKJS, ki predstavljajo 70 % vseh odhodkov za naravne vire, ni bilo pomembnih napak, ocenjena stopnja napake za vsa poglavja pa je nižja od praga pomembnosti, kar priča o učinkovitosti popravnih akcijskih ukrepov, ki so jih države članice izvajale v prejšnjih letih;

305.  ugotavlja, da se stopnja napake za oba sklada skupne kmetijske politike nenehno znižuje, kar je posledica učinkovitih sistemov upravljanja in kontrol, zlasti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IACS);

306.  je zadovoljen, da je raven odhodkov za neposredna plačila v primerjavi z neto zgornjimi mejami iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 od leta 2017 dosegla 99 %; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja za EKSRP do konca leta 2019 v povprečju znašala 50 % vseh sredstev; poziva Komisijo, naj objavi odhodke za neposredna plačila in raven črpanja iz EKSRP za vsako državo članico;

307.  poudarja, da nepravilna dodelitev sredstev skupne kmetijske politike, zlasti neposrednih plačil, povzroča neželene učinke razdelitve, kot so koncentracija subvencij v rokah maloštevilnih, kapitalizacija cen kmetijskih zemljišč in ravnanje finančnih „zelenih vlagateljev“, ki iščejo najemnine, saj menijo, da so neposredna plačila privlačna dividenda na kmetijskih zemljiščih, s čimer se zniža cena zemljišč v škodo malih in srednjih aktivnih kmetov; obžaluje, da veljavna pravila skupne kmetijske politike omogočajo takšno zakonito, vendar neželeno porazdelitev sredstev, in poudarja, da je treba nujno opredeliti učinkovite in izvršljive omejitve za fizične osebe, s katerimi bi omejili te neželene učinke za skupno kmetijsko politiko za obdobje 2021–2027; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ustrezne predloge Parlamenta;

308.  poudarja, da je treba odpraviti nepotrebno upravno breme, zlasti v naslednjem večletnem finančnem okviru, saj ovira izvedbo naložb prek skupne kmetijske politike, prav tako pa je treba čim bolj poenostaviti obveznosti, izhajajoče iz nove, zelene arhitekture;

309.  poudarja, da se je veljavni sistem nadzora in revizij skupne kmetijske politike izkazal za zelo učinkovitega pri zaščiti finančnih interesov Unije, regulativni stabilnosti in enaki obravnavi kmetov in drugih upravičencev; poudarja, da je pravilno izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike tesno povezano s tem, ali upravičenci spoštujejo obveznosti, določene na ravni Unije;

310.  je zaskrbljen, da bi lahko večja prožnost, predlagana v novem modelu izvajanja, ki jo bodo države članice imele pri oblikovanju lastnega nacionalnega sistema nadzora in pravil, povzročila razhajanje nacionalnih praks in povečala napačno uporabo in zlorabo sredstev Unije, zato Komisijo poziva, naj se „ponovni nacionalizaciji“ skupne kmetijske politike izogne; ga močno skrbi, da novi sistem ne bo prispeval k poenostavitvi ali smotrnosti skupne kmetijske politike ter bo ogrozil enako obravnavo kmetov in držav članic; meni tudi, da bi lahko povzročil večjo kompleksnost, dodatno zmanjšanje plačil, povezanih z neustreznim proračunskim načrtovanjem, in večje upravno breme, s čimer bi ogrozil finančno verodostojnost skupne kmetijske politike; je zato prepričan, da bi bilo treba uvesti ustrezna varovala, da bi zagotovili odpornost modela izvajanja skupne kmetijske politike v smislu finančnega upravljanja;

311.  hkrati ima pomislek, da bi lahko nove zahteve za trajnostno kmetovanje, zlasti v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji za leto 2030, ob sočasnem zmanjšanju proračuna skupne kmetijske politike za obdobje 2021–2027 otežile izvrševanje ESKRP, predvsem v začetnem obdobju, in zlasti za male kmetije povzročile tveganje izgube dobičkonosnosti; poudarja, da mora uvedbi novih zahtev za izvajanje skupne kmetijske politike slediti ustrezno financiranje na ravni Unije;

312.  poudarja, da je lani izbruh COVID-19 izrazito prizadel kmetijski sektor, zaradi česar se je za kmete povečalo tveganje nestabilnosti osnovnih dohodkov; zato meni, da bi bilo treba v naslednjih letih v novem modelu izvajanja skupne kmetijske politike posebno pozornost nameniti pravilnosti plačil končnim upravičencem;

313.  opozarja, da utegnejo evropski davkoplačevalci napačno razumeti javno porabo za skupno kmetijsko politiko, če za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ne bodo veljali enaki okoljevarstveni predpisi in predpisi o varnosti hrane, ki veljajo za blago, proizvedeno v EU; poziva Komisijo, naj ponovno preuči zaščitne klavzule v trgovinskih sporazumih, da bi se lažje izvajale in uporabljale v primerih, ko ne gre za začasne razmere na trgu;

314.  poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja sedanje in prihodnje trgovinske sporazume s tretjimi državami glede standardov za varnost hrane, okolje in dobrobit živali; jo nadalje poziva, naj zagotovi, da bo v vseh trgovinskih sporazumih izčrpno poglavje o trajnosti in da bodo trgovinski partnerji zahteve, določene v njem, v celoti izpolnjevali; ugotavlja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje tudi v smislu okoljskih standardov in standardov za dobrobit žival, in poziva Komisijo, naj dopolni zakonodajo o primerni skrbnosti v dobavni verigi, da bi preprečila spodkopavanje in ogrožanje standardov v kmetijstvu Unije;

315.  znova izraža veliko zaskrbljenost, ker se v letnem poročilu o dejavnostih GD za podnebno politiko za leto 2019 znova pojavlja pridržek zaradi ugleda ter pravnih, finančnih in institucionalnih razlogov, povezan z znatnimi varnostnimi tveganji, ki so bila ugotovljena pri vzdrževanju in delovanju sistema registra Unije v sistemu EU za trgovanje z emisijami, kot je bilo sporočeno v letnih poročilih o dejavnostih od leta 2010 dalje in potrjeno v zadnji oceni tveganja; obžaluje neobičajno trajanje tega pridržka; poziva Komisijo, naj hitro reši to situacijo;

316.  poudarja, da GD za podnebno politiko in GD za proračun spremljata 20-odstotni cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v večletni finančni okvir, GD za podnebno politiko pa podpira druge generalne direktorate pri vključevanju podnebnih vprašanj v njihove dejavnosti; pozdravlja, da je bilo 20,9 % proračuna Unije za leto 2019 porabljenih za dejavnosti, povezane s podnebjem, vendar obžaluje, da je bilo še vedno ocenjeno, da bo ta trend v sedanjem večletnem finančnem okviru dosegel le 19,7 %;

317.  ugotavlja, da je proračun GD za zdravje in varnost hrane v letu 2019 znašal 502,85 milijona EUR, direktorat pa je imel 772 zaposlenih; poudarja, da je stopnja izvrševanja obveznosti in plačil dosegla 95,85 % oziroma 94,63 %;

Ugotovitve Računskega sodišča

318.  opozarja, da skupna kmetijska politika predstavlja 98 % porabe za naravne vire; ob upoštevanju izračuna Računskega sodišča ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake za to področje pod pragom pomembnosti (1,9 %); ugotavlja, da je pri neposrednih plačilih, ki predstavljajo 70 % odhodkov za to področje, znatno pod pragom pomembnosti;

319.  je seznanjen s pozitivnimi premiki na področju naravnih virov, kjer se nadaljuje trend zmanjševanja skupne stopnje napake, ki po oceni Računskega sodišča znaša 1,9 %, torej je pod pragom pomembnosti; pozdravlja dejstvo, da stopnja napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče, skoraj ne odstopa od stopnje napake za skupno kmetijsko politiko, ki jo je GD AGRI navedel v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019;

320.  ugotavlja, da je 44 (18 %) od 251 transakcij, ki jih je preučilo Računsko sodišče, vsebovalo napake, 207 (82 %) pa jih je bilo brez napak; ugotavlja, da je pri 70 % napak šlo za neupravičenega prejemnika/dejavnost/projekt/odhodek;

321.  ugotavlja, da pri 114 od 136 transakcij na področju razvoja podeželja ni bilo napak, da je bil učinek 5 primerov napak večji od 20 % in da je 15 transakcij vsebovalo napake pod 20 % pregledanega zneska, 2 plačili pa sta imeli težave s skladnostjo brez finančnega učinka;

322.  ugotavlja, da so od 68 plačil za naložbene projekte, kot so posodobitev kmetij, podpora za osnovne storitve in obnovo vasi na podeželskih območjih, naložbe v gospodarjenje z gozdovi in podpora za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, napake vplivale na devet plačil, vključno z dvema primeroma, ko upravičenec in/ali projekt nista izpolnjevala pogojev za upravičenost;

323.  ugotavlja, da so od 68 plačil za razvoj podeželja, ki so temeljila na površini ali številu živali, ki so ju prijavili kmetje, ter na zahtevah za skladnost z okoljskimi in podnebnimi merili, na osem transakcij vplivale napake, manjše od 5 % pregledanega zneska, en primer napake med 5 % in 20 % pregledanega zneska, v dveh drugih primerih pa so upravičenci kršili okoljske in podnebne pogoje za upravičenost, zaradi česar so napake v obeh primerih presegale 20 % pregledanega zneska;

324.  ugotavlja, da so se odhodki z visokim tveganjem nanašali predvsem na plačila, namenjena povračilom, na primer na področjih kohezije in razvoja podeželja, kjer porabo Unije upravljajo države članice; se zaveda, da za odhodke z visokim tveganjem pogosto veljajo zapletena pravila in merila za upravičenost;

325.  se z zaskrbljenostjo seznanja, da so od 14 transakcij v zvezi s tržnimi ukrepi v petih primerih plačilne agencije povrnile neupravičene stroške, vključno s tremi primeri neskladnosti s pravili za upravičenost, ki so privedli do napak v višini nad 20 % preučenega zneska;

326.  zaskrbljen ugotavlja, da sta od šestih transakcij v zvezi z ribištvom, okoljem in podnebnimi ukrepi dva projekta (33 %) imela neupravičene elemente v povrnjenih stroških;

327.  meni, da je preglednost bistven element za ohranitev oziroma pridobitev zaupanja državljanov in davkoplačevalcev, pa tudi za ugled skupne kmetijske politike; je seznanjen s skrb zbujajočimi ugotovitvami Računskega sodišča in varuhinje ter številnimi pozivi organa za razrešnico k izboljšavam v boju proti korupciji in nepreglednosti; ugotavlja, da je napredek Komisije pri tem omejen; poudarja, da je orodje za rudarjenje podatkov Arachne koristno pri reševanju teh težav, vendar jih ne odpravlja docela in bi ga bilo treba nadalje razvijati in dopolnjevati z drugimi orodji, da bo lahko Komisija izvajala učinkovite kontrole; se strinja s priporočilom Računskega sodišča glede izmenjave dobre prakse pri uporabi orodja Arachne, da bi nadalje spodbudili njegovo rabo med plačilnimi agencijami; močno obžaluje, da sistema Arachne ne uporabljajo vse države, in upa, da bodo sprožene pobude v tej smeri; poudarja, da bi morala Komisija orodje Arachne uporabljati kot skupno podatkovno zbirko in odločno spodbujati njegovo uporabo v vseh državah članicah;

328.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 18/2019(85), da je poročanje o podatkih Unije o emisijah toplogrednih plinov v skladu z mednarodnimi zahtevami in da so se evidence emisij sčasoma izboljšale; poudarja, da je potreben boljši vpogled v sektorje, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo; poziva Komisijo, naj upošteva predlagane nadaljnje izboljšave pri poročanju o tem, kako politike blažitve Unije in nacionalne politike blažitve prispevajo k doseganju ciljev zmanjšanja emisij;

329.  ugotavlja, da je GD za zdravje in varnost hrane v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 predstavil povprečno stopnjo preostalih napak v višini 0,4 %, kar je precej pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

330.  ugotavlja, da je delež plačil, povezanih z upravljanjem nepovratnih sredstev, ki jih je pravočasno izvedel GD za zdravje in varnost hrane, v letu 2019 znašal 92 % (83 % v letu 2018), čeprav je še vedno pod 95-odstotnim ciljem;

331.  poudarja izzive, ki jih je GD za zdravje in varnost hrane ponovno opredelil v letnem poročilu o dejavnostih pri izvajanju skupnega finančnega okvira na področju prehranske verige; ugotavlja, da ni krizne rezerve za izredne razmere, zato je treba prerazporejati sredstva iz drugih pomembnih dejavnosti, dokler ne bo uveljavljene metode vrednotenja za živali, rastline in proizvode, ki jih je treba zaklati oziroma uničiti v okviru ukrepov za obvladovanje bolezni;

Pravilnost porabe skupne kmetijske politike

332.  je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča, da je bila razširitev vloge certifikacijskih organov v letu 2015, po kateri morajo pripravljati tudi poročila o pravilnosti odhodkov, pozitiven korak, seznanjen pa je tudi z njegovim priznanjem, da je odkrilo nekaj področij, kjer so možne dodatne izboljšave, podobne vrste, kot jih je opredelila Komisija; Komisijo poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravila omejitve glede zanesljivosti rezultatov dela certifikacijskih organov, ki so posledica slabosti, ki sta jih Računsko sodišče in Komisija ugotovila pri preverjanju in metodologijah vzorčenja nekaterih certifikacijskih organov;

333.  obžaluje, da Računsko sodišče v svoje delo ne more vključiti analize razlogov za te vztrajne pomanjkljivosti v državah članicah; pozdravlja dejstvo, da je Komisija obiskala vse certifikacijske organe, da bi pregledala njihovo delo v zvezi z zakonitostjo in nepravilnostmi ter jim pomagala uvesti izboljšave do konca leta 2019, vendar obžaluje, da jim ni mogla ponuditi koristnih vpogledov v razloge in morebitne za države značilne razlike med certifikacijskimi organi; obžaluje, da to pomanjkanje informacij o razlogih za te vztrajne sistemske pomanjkljivosti v nekaterih certifikacijskih organih ogroža učinkovito in uspešno obravnavo ter reševanje teh težav; poziva Komisijo, naj analizira glavne vire neodkritih napak in skupaj z revizijskimi organi pripravi potrebne ukrepe, da bi izboljšala zanesljivost sporočenih stopenj preostale napake, zlasti zaradi novega modela izvajanja skupne kmetijske politike, v katerem bodo imeli certifikacijski organi večjo vlogo; poziva jo tudi, naj se bolj osredotoči na zanesljivost rezultatov, ki jih ti organi posredujejo;

334.  poudarja, da je GD AGRI ocenil, da je tveganje ob plačilu za porabo skupne kmetijske politike kot celoto v letu 2019 znašalo približno 1,9 %, tveganje ob izplačilu za neposredna plačila približno 1,6 %, za razvoj podeželja 2,7 % in za tržne ukrepe 2,8 %;

335.  ugotavlja, da je proračun GD za okolje v letu 2019 dosegel 505,58 milijona EUR, v direktoratu pa je bilo 476 zaposlenih; poudarja, da sta bili stopnji izvrševanja obveznosti in plačil ob koncu leta višji od 99 %;

336.  pozdravlja manjši delež plačil, ki jih je izvršil GD za okolje in so v letu 2019 prekoračila zakonske roke (3,23 % v primerjavi z 8,20 % v letu 2018);

337.  ugotavlja, da je GD za okolje leta 2019 v letnem poročilu o dejavnostih predstavil povprečno stopnjo preostale napake v višini 0,80 %, kar je pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

338.  poudarja, da je GD za podnebno politiko leta 2019 upravljal 140,3 milijona EUR v naslovu „Podnebni ukrepi“ v proračunu Unije in imel 225 zaposlenih; poudarja, da je stopnja izvrševanja obveznosti in plačil dosegla 99,98 % oziroma 96,41 %;

339.  ugotavlja, da je bilo 1,59 % vseh plačil GD za podnebno politiko v letu 2019 izvršenih pozneje kot v predpisanih rokih;

Politike in postopki proti goljufijam v skupni kmetijski politiki

340.  poudarja, da je goljufija storitev ali opustitev dejanja z namenom zavajanja, katerega posledica so neupravičena plačila;

341.  je seznanjen z metodologijo Računskega sodišča za preverjanje, ali so revidirane transakcije brez pomembnih nepravilnosti, ki so posledica goljufije ali napake, in spominja, da sodišče pri porabi za skupno kmetijsko politiko vsako leto odkrije primere, ko obstaja sum goljufije, tveganje, da bo imela goljufija pomemben učinek, pa je večje pri plačilih za podporo trgu, naložbah v razvoj podeželja in drugih plačilih, ki se načeloma sofinancirajo s povračili;

342.  opominja, da se skupna kmetijska politika izvaja z deljenim upravljanjem in da so za odpravo goljufij odgovorne tako Komisija kot države članice; je seznanjen, da GD AGRI pri Komisiji organizira usposabljanje za upravljavske in kontrolne organe držav članic ter jim svetuje o tveganju goljufij, OLAF pa v sodelovanji z državnimi preiskovalnimi organi preiskuje sume goljufij;

343.  je seznanjen, da je GD AGRI 20. oktobra 2020 sprejel posodobljeno strategijo za boj proti goljufijam;

Pravično dodeljevanje sredstev skupne kmetijske politike

344.  vztraja, da večje kmetije med krizo zaradi nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo dohodkov kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo morebitno ekonomijo obsega, zaradi česar so verjetno odpornejše; meni, da bi morala Komisija ukrepati, da se bodo sredstva skupne kmetijske politike razdeljevala tehtano, tako da se bodo plačila na hektar zmanjševala glede na velikost kmetijskega gospodarstva ali kmetije(86);

345.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo sredstva skupne kmetijske politike pravično dodeljevala aktivnim kmetom in da ne bo prihajalo do poslov z zemljišči, od katerih bo imela korist izbrana skupina oseb s političnimi povezavami, ki jih pogosto označujemo za oligarhe; poziva Komisijo, naj evidentira kršitve, izogibanje pravilom in nenamerne posledice obstoječih pravil za dodeljevanje sredstev skupne kmetijske politike; v zvezi s tem opozarja na pomen preglednega in trdnega sistema upravljanja ter poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za preprečevanje in odkrivanje goljufij(87);

Nasprotja interesov ter prilaščanje in koncentracija zemljišč

346.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da podatki Komisije o distribuciji neposrednih plačil glede na plačilni razred v letu 2019 kažejo, da je največji delež proračuna za neposredna plačila (58 %) prejelo 15 % vseh upravičencev, večina upravičencev (75 %) je prejela najmanjši delež vseh sredstev za neposredna plačila (15 %), medtem ko je 0,5 % vseh upravičencev, ki so bili deležni več kot 100.000 EUR, prejelo 16,3 % skupnega proračuna za neposredna plačila;

347.  je zelo zaskrbljen, ker subvencije skupne kmetijske politike spodbujajo kmetijska gospodarstva, vlagatelje, sklade hedge, fundacije in zelo bogate posameznike, da kopičijo zemljo, zaradi česar se koncentracija lastništva zemljišč še povečuje; je prav tako zaskrbljen, ker to povečuje cene obdelovalne zemlje, zaradi česar jo mali in srednje veliki kmetje vse težje kupijo; odločno znova poudarja, da kmetijske subvencije niso bile zasnovane kot varen donos za zelene naložbe;

348.  znova poziva k uvedbi najvišjih možnih zneskov, ki jih lahko fizična oseba prejme iz prvega in drugega stebra skupne kmetijske politike; meni, da je omejitev zneskov za fizične osebe veliko težje obiti kot zgornje meje za pravne osebe; opominja, da lahko upravičenci umetno razdelijo svoja podjetja ali ustanovijo dodatna podjetja, ki lahko prejmejo najvišji dovoljeni znesek financiranja, s čimer obidejo omejitev za pravne osebe; pozdravlja namero, da se pripravi predlog, po katerem bodo vsa podjetja iz iste skupine obravnavana kot en sam upravičenec, vendar meni, da to ne bo dovolj: zaradi nejasnih in zelo kompleksnih struktur podjetij, v katerih so subjekti iz več držav članic in/ali tretjih držav, bo zelo težko doseči, da bodo vsa podjetja iz iste skupine identificirana in dejansko obravnavana kot en sam upravičenec;

349.  znova izraža zaskrbljenost, ker subvencije skupne kmetijske politike še naprej spodbujajo prilaščanje zemlje s strani kriminalnih in oligarhičnih struktur; znova odločno poziva Komisijo, naj uvede pritožbeni mehanizem za kmete ter mala in srednja podjetja, ki so soočeni s prilaščanjem zemlje, hudimi kršitvami državnih organov, nepravilno ali pristransko obravnavo pri javnem naročanju ali distribuciji subvencij ter pritiski in ustrahovanjem kriminalnih združb, organiziranega kriminala in oligarhičnih struktur, pa tudi za osebe, ki so žrtev prisilnega oziroma suženjskega dela ali drugih hudih kršitev temeljnih pravic, kar jim bo omogočilo vložiti pritožbo neposredno pri Komisiji; pozdravlja dejstvo, da je bil tak pritožbeni mehanizem že predlagan za novo uredbo o skupni kmetijski politiki;

350.  ugotavlja, da so bile pri revizijah GS AGRI v letu 2017 in 2019 odkrite pomanjkljivosti pri delovanju identifikacijskega sistema za zemljišča, geoprostorskih vlogah za pomoč in kakovosti preverjanja na terenu, pa tudi ogromne zamude pri obdelavi plačil, zlasti pri prekrivajočih se zahtevkih; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začasno ustavila plačila in plačilni agenciji dala čas, da odpravi pomanjkljivosti; ugotavlja, da se pomanjkljivosti v upravljavskih in kontrolnih sistemih plačilne agencije odpravljajo na osnovi akcijskega načrta, ki ga je zahteval GD AGRI in ki je bil leta 2019 dopolnjen; ugotavlja, da je tvegani znesek 3,271 milijona EUR neposrednih plačil in 21,596 milijona EUR za razvoj podeželja in da postopek za potrditev skladnosti poteka;

351.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnega poročila slovaškega vrhovnega revizijskega urada o delu slovaške kmetijske plačilne agencije, v katerem ugotavlja, da upravljanje neposrednih subvencij ni bilo dovolj pregledno, neustrezen pa je bil tudi sistematičen nadzor nad prosilci in prejemniki subvencij(88); je zaskrbljen zaradi omejitev glede zanesljivosti rezultatov dela certifikacijskih organov, ki so posledica slabosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo pri preverjanju in metodologijah vzorčenja nekaterih organov;

352.  ugotavlja, da je OLAF v letu 2020 zaključil tri upravne preiskave o morebitni zlorabi sredstev Unije za kmetijstvo na Slovaškem, povezane z vlogami za neposredna plačila v obdobju 2013–2019; obžaluje, da je neko podjetje načrtno zaprosilo za plačila Unije za neupravičeno zemljišče, ki se v glavnem ni uporabljalo za kmetijsko dejavnost; je zgrožen tudi zaradi odkritja urada OLAF, da so nekatera podjetja več let črpala plačila za območja, za katera niso imela veljavnih najemnih pogodb;

353.  ugotavlja tudi, da je OLAF v preiskavah odkril več pomanjkljivosti v upravljavskem in kontrolnem sistemu za neposredna plačila na Slovaškem; obžaluje, da se izvajajo zelo omejene kontrole, ali imajo prosilci zakonite pravice do zemlje, preverjanje pa je omejeno na prekrivajoče se zahtevke; je seznanjen z ugotovitvijo urada OLAF, da bi bilo treba izboljšati preglednost in pravno varnost internih postopkov preverjanja, ki jih je sprejel slovaški državni organ, odgovoren za upravljanje kmetijskih zemljišč v državni lasti in zemlje brez znanega zasebnega lastnika; je seznanjen z mnenjem urada OLAF, da bi lahko preplačila zaradi pomanjkljivosti v postopku preverjanja znašala več kot milijon evrov;

354.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kmetijska sredstva včasih končajo v žepih avtokratskih voditeljev in njihovih prijateljev; znova opozarja, da je to velika krivica za davkoplačevalce Unije in zlasti male kmete ter podeželske skupnosti; poudarja, da bi moralo biti izkoreninjenje korupcije in goljufij sestavni del skupne kmetijske politike;

355.  poudarja, da zaradi zelo pogostih nasprotij interesov pri distribuciji kmetijskih sredstev Unije ni zaželeno, da bi o dohodkovni podpori odločali člani Evropskega sveta, kmetijski ministri, funkcionarji in njihove družine;

356.  je presenečen nad oceno Komisije, v skladu s katero češki kmetijski minister ni v nasprotju interesov, čeprav prejema precejšnje zneske subvencij iz skupne kmetijske politike in je hkrati odgovoren za načrtovanje kmetijskih programov v okviru skupne kmetijske politike; kritizira navidezno drugačno razlago in uporabo člena 61 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pripravi izčrpno poročilo, v katerem bo navedeno, ali v katerih državah članicah potekajo preiskave proti članom vlade, in zagotovi seznam imen članov vlad v posameznih državah članicah, ki prejemajo subvencije iz skupne kmetijske politike in/ali kohezijskega sklada;

357.  opozarja na nedavno študijo o identifikaciji neposrednih in končnih upravičencev sredstev skupne kmetijske politike(89), opravljeno za organ za razrešnico; znova spominja na ugotovitve iz študije, da celovitega in dostopnega pregleda teh upravičencev še vedno ni mogoče pripraviti; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državnimi agencijami poišče standardizirano in javno dostopno obliko za razkritje končnih upravičencev skupne kmetijske politike;

358.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi prilagodili pogoje, ki jih državni organi postavijo za subvencije za večje projekte, saj trenutno večino sredstev skupne kmetijske politike prejemajo velika podjetja; poziva jo, naj izda priporočila in te pogoje bolje uskladi na ravni EU, ob tem pa spoštuje nacionalne posebnosti;

359.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih revizijskega postopka GD AGRI v zvezi s primerom nasprotji interesov na Češkem; poziva, naj se posebna pozornost nameni plačilom podjetjem, ki so neposredno ali posredno v lasti predsednika češke vlade ali drugih članov vlade;

360.  ugotavlja, da je bilo v zvezi s tržnimi ukrepi ugotovljeno, da šest plačilnih agencij daje „omejena zagotovila z visokim tveganjem“, in sicer agencije iz Bolgarije, Španije, Združenega kraljestva, Grčije, Italije (za dve shemi pomoči) in Portugalske. najvišja prilagojena stopnja napake je bila odkrita v Bolgariji (11,52 %), sledita pa Poljska (7,15 %) in Italija (6,12 %); GD AGRI je na ravni ukrepa izdal 7 pridržkov: Sadje in zelenjava: operativni programi za organizacije proizvajalcev (Združeno kraljestvo, Italija in Portugalska), oljčno olje (Grčija), sektor vina (Bolgarija, Italija), šolska shema EU (Španija); je še posebej zaskrbljen za sektor vina, kjer sta prilagojeni stopnji napake v Bolgariji (15,7 %) in Italiji (9,6 %) zelo visoki, pri čemer obstaja tveganje za več kot 30 milijonov EUR v Italiji in 2,3 milijona EUR v Bolgariji;

361.  kar zadeva neposredna plačila, ugotavlja, da je stopnja napake v 18 plačilnih agencijah znašala med 2 % in 5 %, v eni pa je bila višja od 5 % (5,2 % v Avstriji); GD AGRI je izdal 17 pridržkov na ravni plačilne agencije za Avstrijo, Ciper, Dansko, Španijo (3 plačilne agencije), Grčijo, Italijo (7 plačilnih agencij), Portugalsko, Romunijo in Švedsko;

362.  pridržke je mogoče razdeliti na naslednje kategorije: zaradi slabosti v zvezi s plačilnimi pravicami (AT, DK, IT, PT, SE), zaradi pomanjkljivosti pri prostovoljnih podpornih ukrepih, ki temeljijo na živalih (AT, GR, RO), zaradi visoke stopnje sporočene napake (CY), ki temelji na oceni certifikacijskega organa )ES06), zaradi slabe kakovosti pregledov na kraju samem (ES09, ES15, GR, PT, SE), zaradi slabosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS) (IT) in zaradi slabosti pri opredelitvi vrste zemljišča (RO, SE);

363.  sredstva so bila v letu 2019 zmanjšana za 17 držav članic, in sicer v skupnem znesku 67.764.269,48 EUR, od tega 36 milijonov EUR za Italijo, 15 milijonov EUR za Združeno kraljestvo in 8 milijonov EUR za Španijo;

364.  v zvezi z razvojem podeželja ugotavlja, da je prilagojena stopnja napake v 30 od 71 plačilnih agencij višja od 2 % (od tega je bila v osmih višja od 5 %: Ciper, Nemčija (ena plačilna agencija), Estonija, Španija (ena plačilna agencija), Francija (ena plačilna agencija), Združeno kraljestvo (ena plačilna agencija), Portugalska, Slovaška. GD AGRI je na ravni plačilne agencije izdal 21 pridržkov: Avstrija, Ciper, Nemčija (ena plačilna agencija), Danska, Estonija, Španija (dve plačilni agenciji), Finska, Francija (dve plačilni agenciji), Združeno kraljestvo (ena plačilna agencija), Hrvaška, Madžarska, Irska, Italija (dve plačilni agenciji), Litva, Portugalska, Romunija, Švedska in Slovaška; najvišja prilagojena stopnja napake je bila odkrita na Slovaškem (10,31 %), sledita pa Ciper (7,63 %) in Poljska (5,94 %);

365.  pridržke je mogoče razdeliti na naslednje kategorije: zaradi pomanjkljivosti pri ukrepih za ekološko kmetovanje (AT, HU); zaradi premajhnega pogozdovanja (ES02, PT); in pri ukrepu v zvezi s pobudo Leader ter neintegriranim administrativnim in kontrolnim sistemom za zasebne naložbe (DE19) zaradi pomanjkljivosti pri pregledih na kraju samem (CY, DK, FR18, FR19, IT10, SK); razumnosti stroškov (ES09, FR19); pri navzkrižnih preverjanjih (ES09, SK); neupravičenosti (ES09, CY, RO, SK) in pri aktivnih kmetih (GB07), zaradi pomanjkljivosti v nadzornih postopkih za nekatere ukrepe (IT10); ter pri evidentiranju največje upravičene površine (MEA) v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS) za ukrepe integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IACS) (IT10, IT26) zaradi pomanjkljivosti pri naložbenem ukrepu (HR); pri zasebnih naložbah (LT); gozdarstvu, kmetijsko-okoljskih obveznostih, vzpostavitvi skupin proizvajalcev in ukrepih za obvladovanje tveganj (HU); zaradi pomanjkljivosti v postopkih javnega naročanja (HU, RO, SK), zaradi visokih sporočenih stopenj napak (CY, DK, EE, ES02, ES09, FR18, FR19, HR, IE, LT, PT) na podlagi ocene certifikacijskega organa (FI, GB07, HR, IT26, SE);

Priporočila

366.  poziva Komisijo, naj:

Smotrnost SKP

367.  meni, da je treba z ustrezno zakonodajo nujno zagotoviti, da kmetje ne bodo več najšibkejši člen v verigi preskrbe s hrano, saj v skupni kmetijski politiki ni instrumentov, ki bi zagotavljali uravnoteženo delovanje te verige;

368.  poudarja, da so naložbe, ki prispevajo k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu gospodarskemu okrevanju v skladu s cilji glede kmetijstva, okolja in podnebja iz evropskega zelenega dogovora, temeljnega pomena za socialni in gospodarski razvoj podeželskih območij;

369.  poudarja, da ima v skupni kmetijski politiki pomembno vlogo osnovna dohodkovna podpora, ki prispeva k ohranjanju kmetijske in živinorejske dejavnosti, omejevanju odseljevanja s podeželja ter spodbujanju živahnega in dinamičnega podeželskega okolja;

370.  poudarja, da se je podpora skupne kmetijske politike za mlade kmete izkazala za bistveno orodje, ki ga je treba dodatno okrepiti; meni, da bi lahko bili digitalizacija, inovacije in naložbe v kratke dobavne verige in neposredno prodajo potrošnikom odločilni instrumenti za ponovno oživitev podeželskih območij, ki bi tako postala privlačnejša za mlade kmete; meni, da bi morala biti zadostna in dostopna podpora poleg poenostavitve za končne upravičence, zlasti za mlade in nove kmete, prednostna naloga držav članic pri izvajanju njihovega strateškega načrtovanja; vztraja, da je treba v fazi izvajanja nacionalnih strateških načrtov opredeliti postopke, ki bodo prilagojeni posebnim potrebam;

371.  poudarja, da prostovoljna vezana plačila dobro delujejo v sektorjih, kjer obstaja resno tveganje opuščanja dejavnosti;

372.  poudarja, da so promocijski skladi bistveni za odpiranje in utrjevanje novih trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo ekološki model spodbujal na enak način kot drugi enako trajnostni modeli, kot sta integrirana pridelava ali precizno kmetovanje;

373.  ugotavlja, da bi bolj zelena skupna kmetijska politika, ki je v skladu s Pariškim sporazumom in evropskim zelenim dogovorom, Unijo podprla pri doseganju njenih ciljev in omogočila učinkovitejšo rabo javnih financ, in sicer z omejitvijo negativnih eksternalij, povezanih s kmetijskimi praksami, in spremembo poudarka z zdravljenja na preventivo;

374.  opominja, da bi bilo treba odhodke, ki prispevajo k ustavitvi in preusmeritvi izgube biotske raznovrstnosti izračunati na osnovi učinkovite, pregledne in celovite metodologije, ki bi jo določila Komisija v sodelovanju s Parlamentom in Svetom; poziva Komisijo, naj Parlamentu zaradi lažjega spremljanja predloži letno poročilo s podrobnimi podatki o prispevku posameznih proračunskih vrstic k cilju vključevanja biotske raznovrstnosti, po katerem naj bi v večletnem finančnem okviru 2021–2027 od leta 2024 za biotsko raznovrstnost namenili 7,5 % letne porabe, od leta 2026 pa 10 %;

375.  meni, da je zaskrbljujoče, da je Računsko sodišče ugotovilo slabosti v sklopu kazalnikov smotrnosti SKP:

376.  obžaluje nizko raven ekološkega kmetovanja v Evropi, ki ga je glede na vložena sredstva le 7,5 %; poziva Komisijo, naj v okviru skupne kmetijske politike vzpostavi model, ki bo temeljil na uspešnosti in deloval na podlagi istih kazalnikov ter zagotavljal količinsko opredeljene vrednosti za določanje mejnikov; vztraja, da je treba zagotoviti pomembne dodatne informacije o uspešnosti pri doseganju ciljev politike na področju biotske raznovrstnosti in podnebnih ukrepov; poudarja, da je potreben boljši vpogled v sektorje, kot sta kmetijstvo in gozdarstvo; poziva Komisijo, naj upošteva predlagane nadaljnje izboljšave pri poročanju o tem, kako evropske in nacionalne politike blažitve prispevajo k doseganju ciljev zmanjšanja emisij; predlaga, naj bo sistem za spremljanje površin obvezen v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema v državah članicah;

377.  je zaskrbljen zaradi omejene razpoložljivosti in javnega dostopa do podatkov o kmetijskih subvencijah in njihovih končnih upravičencih; meni, da bi bilo treba te informacije objaviti, vendar strogo v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov in pristojnostjo Sodišča Evropske unije na tem področju; poziva Komisijo in države članice Unije, naj te podatke zbirajo in poskrbijo, da bodo dostopni pod navedenimi pogoji na pregleden in uporabniku prijazen način (tudi v strojno berljivi obliki), da bi omogočile preglednost za končne upravičence in javni nadzor nad porabo sredstev Unije na splošno, izrecno pa za ustrezna telesa in organe;

378.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v skladu s sedanjimi pravili o preglednosti podatki v primeru financiranja SKP na voljo le dve leti; poziva, naj se pri financiranju SKP uporabi daljše obdobje, podobno kot velja za strukturne sklade;

379.  ugotavlja, da je Komisija leta 2019 pojasnila pravni okvir, ki se uporablja za neposredno spremljanje s tehnologijami zajemanja posnetkov(90); pozdravlja ugotovitve Računskega sodišča(91), da imajo tehnologije zajemanja posnetkov izjemne prednosti, kot so zmanjšanje obiskov na terenu in posledično upravnih stroškov, interaktivni pristop k spremljanju, ki preprečuje neskladnost, in ustvarjanje koristnih podatkov za pametno kmetovanje; poudarja predvsem, da bi tehnologije zajemanja posnetkov omogočile spremljanje celotne populacije prejemnikov pomoči, kar bi lahko prineslo korenite spremembe na področju proračunskega nadzora; poziva Komisijo, naj pregleda kazalnike okoljske in podnebne uspešnosti, da bodo združljivi s pregledi s spremljanjem; poziva Komisijo, naj odpravi ovire za širšo uporabo tehnologij zajemanja posnetkov ter nacionalnim plačilnim agencijam zagotovi spodbude in podporo pri uporabi pregledov s spremljanjem;

380.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so informacije v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU usklajene z osnovnimi podatki iz izjav o programih, vendar poročilo preveč optimistično opisuje dosežke in ne obravnava učinkovitosti porabe; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s pomembnimi izzivi, ki otežujejo uresničevanje ciljev politike za obdobje 2014–2020;

381.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da neposredna plačila zmanjšujejo nestanovitnost dohodkov (za približno 30 %, kot je navedeno v ocenjevalni študiji z uporabo podatkov za obdobje 2010–2015), vendar njihov cilj večinoma ni natančno opredeljen; poziva Komisijo, naj poveča skladnost med cilji, ki jih obravnavajo kazalniki, in cilji politike za povečanje individualnih zaslužkov ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, obenem pa naj zmanjša potrebo po neposredni podpori;

382.  pozdravlja revizijo kazalnikov in ciljev iz predlogov Komisije za skupno kmetijsko politiko v obdobju po letu 2020, ki temelji na slabostih, ki sta jih v zvezi s kazalniki okvira skupnega spremljanja in ocenjevanja ugotovili služba Komisije za notranjo revizijo in Računsko sodišče, pa tudi na priznavanju potrebe po nadaljnjem razvoju kazalnikov;

383.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da lahko skupna kmetijska politika prispeva k trajnostni rabi naravnih virov, vendar ni dovolj podatkov za oceno uspešnosti; je prav tako seznanjen z ugotovitvijo, da je imela ekologizacija le malo merljivega učinka na kmetijske prakse in okolje ter da je v bistvu ostala shema dohodkovne podpore;

384.  je seznanjen z omejitvijo, ki jo je Računsko sodišče ugotovilo v zvezi z uspešnim prispevkom kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov k biotski raznovrstnosti, in poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo sheme zajemale precejšen del kmetijske krajine in pokrivale posebna tveganja;

385.  je seznanjen s skromnim uresničevanjem ciljev z gozdarskimi ukrepi v okviru EKSRP, s tem, da je bilo v letu 2018 uresničenih 60 % ciljev glede učinkovitejših namakalnih sistemov do leta 2023, pa tudi s potrebo po nadaljnjem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, in poziva Komisijo, naj poroča o ukrepih, sprejetih za izboljšanje rezultatov izvajanja SKP na teh področjih;

386.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU vsebuje informacije o delovnih mestih in širokopasovnem dostopu, ne pa tudi ustreznih informacij o smotrnosti za cilj uravnoteženega teritorialnega razvoja; močno obžaluje, da 40 % gospodinjstev na podeželju še vedno nima hitre internetne povezave, in ugotavlja, da se digitalizacija na podeželju ne pospešuje, čeprav bi bilo mogoče z njo ustvariti delovna mesta in podpreti vsakodnevni razvoj kmetij;

387.  pozdravlja, da se je stopnja zaposlenosti na podeželju povečala s 63,4 % leta 2012 na 68,1 % leta 2018;

388.  je seznanjen s podatki iz konca leta 2018, na podlagi katerih je Računsko sodišče podalo komentar o pobudi LEADER (zabeleženih je bilo 13.337 delovnih mest, kar je 30 % cilja do leta 2023), pa tudi z dejstvom, da Komisija nima zanesljivih podatkov o delovnih mestih, ustvarjenih v okviru pobude LEADER; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami izboljša razpoložljivost zanesljivih podatkov za izvajanje pobude LEADER;

389.  je zaskrbljen zaradi številnih medijskih poročil o kršitvah delavskih pravic pri čezmejnih in sezonskih kmetijskih delavcih v številnih državah članicah po vsej EU; podpira prizadevanja Komisije, da bi odrekla pomoč kmetijam, ki ne spoštujejo delavskih pravic sezonskih delavcev;

Priporočila

390.  poziva Komisijo, naj:

Varnost in državljanstvo

391.  je seznanjen, da so plačila za varnost in državljanstvo znašala 3,3 milijarde EUR in so bila izvršena prek naslednjih programov, politik in agencij:

392.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo leta 2019 v okviru programa Ustvarjalna Evropa podpisanih 1370 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, s čimer je bil presežen cilj Komisije, vsa razpoložljiva proračunska sredstva pa porabljena; v zvezi s tem poudarja, da je pravična geografska razporeditev nepovratnih sredstev ključna, da bi lahko izkoristili vse bogastvo evropske kulture; pozdravlja spremembe v zvezi z izvajanjem pilotnega projekta mobilnosti za umetnike, kulturne delavce in ustvarjalce ter pripravljalne ukrepe za projekta Evropa za festivale, festivali za Evropo in Glasba premika Evropo; ob tej priložnosti opozarja, da je pomembno povečati proračunska sredstva za ta program, da bi bil še uspešnejši;

393.  je še vedno zaskrbljen nad očitnim pomanjkanjem preglednosti in odgovornosti pri ureditvi za zagotavljanje finančne podpore Komisije kanalu Euronews; poudarja, da Sodišče ne izpostavlja pomanjkljivosti pri kanalu Euronews, temveč se osredotoča predvsem na mehanizme spremljanja in ocenjevanja Komisije; zato poziva Komisijo, naj poveča preglednost v zvezi s proračunom za multimedijske dejavnosti ter izboljša odgovornost za odhodke; ugotavlja, da so pri kanalu Euronews v zadnjih štirih letih izvedli dve reviziji smotrnosti poslovanja; je seznanjen, da je v neodvisni reviziji smotrnosti ukrepov, financiranih iz proračunske vrstice za multimedijske dejavnosti, ki je bila objavljena 23. junija 2020, navedeno, da ima Euronews uveljavljene postopke za podporo uredniške kakovosti, uravnoteženosti, neodvisnosti in nepristranskosti in da ti očitno učinkovito delujejo; opozarja, da je treba nadaljevati nepristransko ocenjevanje, da bi zagotovili najvišje standarde preglednosti in odgovornosti; poziva Komisijo, naj pri pripravi naslednjega okvirnega sporazuma o partnerstvu v letu 2021 upošteva pomisleke Evropskega parlamenta; poziva Komisijo, naj diverzificira komunikacijske kanale, ki se financirajo iz proračunske vrstice za multimedijske dejavnosti;

394.  poudarja, da morajo upravičenci programov za pravice, enakost in državljanstvo v okviru proračuna EU spoštovati najvišje standarde pravne države, neodvisnih medijev in svobode govora; obžaluje, da je avstrijski politični znanstvenik Farid Hafez večkrat prejel finančna sredstva iz proračuna EU kljub temu, da tesno sodeluje z Muslimansko bratovščino in turško vlado, ki pod krinko islamofobije poskušata utišati neodvisne novinarje in zatreti svobodo medijev; poziva Komisijo, naj spremeni merila za upravičenost do sredstev iz programov za pravice, enakost in državljanstvo v okviru proračuna Unije, da bi posameznikom in organizacijam s takimi zaskrbljujočimi prepričanji preprečili dostop do sredstev Unije;

395.   pozdravlja rezultate, ki so bili na ključnih področjih ukrepanja na področju enakosti spolov, kot je nasilje na podlagi spola, doseženi z namenskimi programi, pa tudi izid in zaključek pogajanj v sklopu večletnega finančnega okvira o programu za državljanstvo, enakost pravice in vrednote;

396.  poziva, naj se preučijo sinergije med notranjimi in zunanjimi programi Unije, da bi zagotovili skladen in stalen pristop k politikam znotraj in zunaj Unije, zlasti glede vprašanj v zvezi z nasiljem nad ženskami ali bojem proti trgovini z ljudmi;

397.  znova poudarja, da je treba povečati sredstva, namenjena preprečevanju nasilja na podlagi spola in boju proti njemu v okviru programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote, zlasti ker se je stopnja nasilja nad ženskami med krizo zaradi pandemije COVID-19 še povečala; znova poziva k vzpostavitvi neodvisne proračunske vrstice za vse ukrepe, posebej namenjene enakosti spolov, vključno z nasiljem na podlagi spola, kar bo prvi korak k večji preglednosti, lažjemu spremljanju porabe, povezane z enakostjo spolov, in odprtemu postopku odločanja o sredstvih, dodeljenih enakosti spolov, pri čemer bi moral imeti Parlament kot proračunski organ osrednjo vlogo;

398.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v svojem notranjem pregledu porabe v aktualnih programih Unije ugotovilo, da enakost spolov ni bila vključena v proračun Unije na enak način kot podnebne spremembe ali biotska raznovrstnost in da so bili namesto tega za obravnavanje diskriminacije na podlagi spola uporabljeni posebni programi, zlasti tisti, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z zaposlovanjem in socialna vprašanja; obžaluje, da ni metodologije za spremljanje porabe za enakost spolov; pozdravlja odločitev Računskega sodišča, da bo preučilo vključevanje vidika spola v proračun Unije in da bo revizijsko poročilo objavilo v prvem četrtletju leta 2021(92);

399.  poudarja, da bi bilo treba pravice žensk in vidik enakosti spolov vključiti v vsa področja politike, predvsem glede na številne posledice pandemije COVID-19, povezane s spolom, ki vplivajo na pravice žensk; zato znova poziva, naj se vidik spola upošteva v vseh fazah proračunskega postopka, vključno s pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, in oceno izvrševanja; znova poziva, naj se kazalniki, vezani na spol, vključijo v skupni sklop kazalnikov rezultatov za izvrševanje proračuna EU;

400.  pozdravlja, da sta bila enakost spolov in vključevanje vidika spola vključena v novi večletni finančni okvir kot eno od horizontalnih načel za sredstva Unije in bosta sedaj tam tudi prednostno obravnavana; obžaluje, da vključevanje načela enakosti spolov ni bilo v celoti izvedeno v večletnem finančnem okviru za to obdobje, čeprav je bilo že vključeno v skupno izjavo, priloženo večletnemu finančnemu okviru za obdobje 2014–2020; pričakuje, da bo Komisija v prihodnosti svoje zaveze jemala resno, tako da bo pozorno spremljala izvajanje teh horizontalnih načel na vseh področjih politik EU, zagotavljala temeljite ocene učinka na enakost spolov in poskrbela za spremljanje vseh svojih politik in programov;

401.  pozdravlja zavezanost oblikovanju metodologije za spremljanje porabe za enakost spolov in poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo metodologija oblikovana do konca leta 2021, da se bo začela čim prej uporabljati;

402.  je zaskrbljen, ker so napadi na načelo pravne države in poskusi spodkopavanja enakosti spolov in pravic žensk povezani; poziva, naj se to vprašanje obravnava v okviru postopka iz člena 7 proti zadevnim državam članicam;

Ugotovitve Računskega sodišča: računovodski izkazi držav članic za Sklad za azil, migracije in vključevanje in Sklad za notranjo varnost

403.  ugotavlja, da je bilo največ izdatkov v tem poglavju namenjenih migracijam in varnosti in da je največ sredstev za njihovo kritje prišlo iz dveh skladov – Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Sklada za notranjo varnost (ISF);

404.  obžaluje, da Računsko sodišče ni ocenilo stopnje napake za ta razdelek večletnega finančnega okvira, pač pa je preučilo vzorec 19 transakcij, ki naj bi prispevale k njegovi skupni izjavi o zanesljivosti, namesto da bi bile reprezentativne za porabo v tem razdelku večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je vzorec zajemal 8 transakcij v okviru deljenega upravljanja, 8 transakcij v okviru neposrednega upravljanja in 1 transakcijo v okviru posrednega upravljanja, in je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče odkrilo sedem transakcij (37 %), na katere so vplivale napake; poudarja, da je javni in politični interes za to področje precej večji, kot je njegov finančni delež; znova poziva Računsko sodišče, naj jasno oceni stopnjo napake za poglavje o varnosti in državljanstvu;

405.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni posredovalo informacij o tem, kakšen finančni učinek so imele tri količinsko opredeljive napake, ki jih je odkrilo, na zneske v breme proračuna Unije;

406.  je seznanjen, da so bili odkriti štirje primeri nespoštovanja pravnih določb v zvezi z izbiro projektov in pravili javnega naročanja, vendar niso imeli finančnega vpliva na proračun Unije;

407.  ugotavlja, da je Računsko sodišče revidiralo delo osmih organov, ki so pristojni za revizijo zaključnih računov Sklada za azil, migracije in vključevanje/Sklada za notranjo varnost v svojih državah članicah in ki morajo Komisiji predložiti letno poročilo o nadzoru;

408.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so revizijski organi držav članic, ki jih je preverilo Računsko sodišče, oblikovali in uvedli podrobne in dovolj kakovostne postopke za poročanje v skladu s pravili, svoje ugotovitve pa so podkrepili s podrobnimi revizijskimi programi in kontrolnimi seznami;

409.  je seznanjen z nekaterimi pomanjkljivostmi v letnih nadzornih poročilih revizijskih organov, ki sicer niso bile tako hude, da bi vplivale na ugotovitve revizijskih organov, vseeno pa so povzročile določeno tveganje, da sporočeni podatki niso točni in da je zanesljivost omejena:

410.  je seznanjen, da so revizijski organi držav članic(93), ki jih je preverilo Računsko sodišče, svoje ugotovitve lahko podprli s podrobnimi revizijskimi programi in kontrolnimi seznami;

411.  izpostavlja nekatere pomanjkljivosti pri delu revizijskih organov, ki bi utegnile povzročiti tveganje, da neupravičeni odhodki ne bodo odkriti, revizijski zaključki in omejena zagotovila ne bodo zanesljivi, kakor je navedeno v spodnjih primerih, zato poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj v sodelovanju z nacionalnimi revizijskimi organi odpravite te pomanjkljivosti:

412.  opozarja na pomanjkljivosti v ocenah letnih poročil o nadzoru(94), ki jih je opravila Komisija, in sicer:

413.  pozdravlja tesno sodelovanje med uradom OLAF in Računskim sodiščem v boju proti proračunskim goljufijam; ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2019, enako kot leta 2018, uradu OLAF poročalo o devetih primerih goljufij, na podlagi česar je urad OLAF začel pet preiskav; ugotavlja, da so glavne vrste goljufij, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, lažne prijave stroškov, nepravilnosti pri javnih naročilih in umetno ustvarjanje pogojev za prejemanje sredstev Unije;

414.  pozdravlja posebna poročila Računskega sodišča, predvsem o azilu, premestitvi in vračanju migrantov(95), o informacijskih sistemih EU za podporo nadzoru meje(96) ter o boju proti goljufijam pri porabi EU(97), v katerih je omenjena pozitivna vloga ustanovitve Evropskega javnega tožilstva v zvezi s tem;

415.  opozarja na svoj dopis, ki ga je 13. februarja 2020 poslal Komisiji, o izvajanju dveh delegiranih aktov, s katerima se Delegirani uredbi (EU) 2020/446 o Skladu za notranjo varnost(98) doda instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, Delegirani uredbi (EU) 2020/445 o Skladu za azil, migracije in vključevanje(99) pa se doda nova posebno dejavnost; ugotavlja, da se delegirani akt za Sklad za azil, migracije in vključevanje ni uporabljal; poziva Komisijo, naj nujno zagotovi podrobne informacije o različnih projektih, financiranih v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/446;

416.  poziva Komisijo in revizijske organe držav članic, naj odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je v zvezi z revizijskim obsegom, vzorčenjem in revizijskimi sledmi za revizijske organe držav članic ugotovilo Računsko sodišče, ter poročajo organu za podelitev razrešnice;

Uspešnost: Sklad za azil, migracije in vključevanje

417.  opominja, da obstajajo štirje splošni kazalniki učinkov (dejanske vrnitve v primerjavi z odločbami o vrnitvi, odstotek prostovoljnih vrnitev, razlika v stopnji zaposlenosti med državljani Unije in državljani tretjih držav ter konvergenca deleža ugodno rešenih prošenj prosilcev za azil), ki niso neposredno povezani z uspešnostjo Sklada za azil, migracije in vključevanje, čeprav lahko poraba iz sklada prispeva k ustreznemu cilju;

418.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da vmesna ocena Komisije kaže, da je Sklad za azil, migracije in vključevanje relevanten in da so se z njim financirali ukrepi, ki so ustrezali potrebam držav članic;

419.  ugotavlja pa nekatere omejitve pri kazalnikih uspešnosti Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki jih je opredelilo Računsko sodišče, na primer da gre pri dveh tretjinah kazalnikov za kazalnike učinka in da je bilo 5 od 24 mejnikov pri kazalnikih za leto 2020 že doseženih v prejšnjih letih, vendar pa ciljne vrednosti niso bile ustrezno povečane, kakor bi v skladu s prakso dobrega finančnega poslovodenja morale biti, da bi odražale politično voljo in omogočile potencial za še višje cilje;

420.  ugotavlja, da nekateri kazalniki Sklada za azil, migracije in vključevanje najbrž ne bodo dosegli ciljev, da Komisija ni razvila okvira za spremljanje uspešnosti za projekte, ki se financirajo iz programa EMAS ter da je v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU in izjavah o programih le malo informacij o napredku, doseženem pri pomembnih kazalnikih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo precejšnjo zamudo pri doseganju cilja, ki ga je Sklad za azil, migracije in vključevanje določil za vključevanje in zakonite migracije;

421.  ugotavlja, da je na tem področju politike težko oceniti kazalnike učinka; je zaskrbljen, ker financiranje EU ni ne izboljšalo humanitarnih razmer v begunskih taboriščih ne učinkovito zaščitilo zunanjih meja; poziva Komisijo, naj podrobno pojasni postopke za sprejem na zunanjih mejah; poziva Komisijo, naj razišče, kje točno so bila sredstva EU vložena v programe Sklada za azil, migracije in vključevanje ter katere posebne izboljšave so prinesla; zahteva, da Komisija za vsako državo članico pripravi ustrezno poročilo;

422.  pomanjkljivosti so predvsem posledica dolgotrajnih azilnih postopkov, počasnega vključevanja in nezadostnih stopenj vračanja; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma izboljšajo zakonodajo;

423.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi obravnavala pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in izboljšala informacije iz letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna ter izjav o programih, kar bo omogočilo boljše spremljanje napredka sklada;

424.  je zelo zaskrbljen, da so o smotrnosti skupne porabe, povezane z nujno pomočjo(100), na voljo le omejene, zbirne informacije (začetni dodeljeni znesek 100 milijonov EUR je bil za obdobje do leta 2020 povečan na 2,2 milijarde EUR, kar je 30 % sklada, kljub temu pa Komisija ni oblikovala okvira za spremljanje uspešnosti projektov, ki se financirajo z nujno pomočjo);

425.  je zelo zaskrbljen, ker je v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU in izjavah o programih malo informacij o gospodarnosti in učinkovitosti pri izvrševanju ali o stroškovni učinkovitosti ukrepov Sklada za azil, migracije in vključevanje;

426.  je zaskrbljen tudi zato, ker v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU in izjavah o programih niso omenjeni ukrepi za privabljanje visoko usposobljenih delavcev v Unijo prek programov za zakonito priseljevanje, kazalniki pa niso primerni za poročanje o takih ukrepih;

427.  ugotavlja, da Unija financira dva vzporedna programa za isto vrsto dejavnosti vračanja (državni programi sklada AMIF in podpora Frontexa za vračanje), seznanjen pa je tudi z dejstvom, da je usklajevanje predvsem v pristojnosti držav članic; zato jih poziva, naj poskrbijo za boljše usklajevanje obeh programov;

428.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da države članice za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost niso porabile celotnega razpoložljivega proračuna; meni, da je to še posebej problematično glede na vse večjo uporabo nujne pomoči za financiranje politik držav članic na teh področjih; opozarja, da so izzivi, povezani z varnostjo in upravljanjem migracij, prednostna naloga Unije; priznava prizadevanja Komisije v zvezi s tem in zahteva tesnejše sodelovanje vseh držav članic;

Priporočila

429.  poziva Komisijo, naj:

430.  poziva Komisijo, naj:

431.  poziva Komisijo, naj v celoti spoštuje medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(102), saj je to v skladu s pravnimi določbami Unije in načelom dobrega upravljanja;

Letno poročilo o dejavnostih GD HOME za leto 2019

432.  je seznanjen, da je GD za migracije in notranje zadeve ohranil dva pridržka v zvezi z deljenim upravljanjem (enega za Sklad za azil, migracije in vključevanje in Sklad za notranjo varnost ter enega za sklade SOLID za obdobje 2007–2013, za katere velja pridržek glede več držav članic) in en pridržek v zvezi z nepovratnimi sredstvi za neposredno upravljanje zaradi pomembne stopnje preostale napake, ki znaša 4,11 %, in ocenjenega učinka v višini 7,21 milijona EUR; na podlagi letnega poročila o dejavnostih Komisije za leto 2019 ugotavlja, da je povprečna stopnja preostale napake v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost 1,57 %, kar je precej pod pragom pomembnosti 2 %; izraža zaskrbljenost zaradi izvajanja projekta nujne pomoči z naslovom „Okrepitev dejavnosti mejnega nadzora na odseku zunanje meje Hrvaške zaradi povečanega migracijskega pritiska“, ki je potekal od septembra 2018 do konca leta 2019, in ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic odprl zadevo 1598/2020/MMO o tem, kako Evropska komisija spremlja in zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic hrvaških organov v okviru operacij upravljanja meja; je seznanjen, da Komisija posebno pozornost namenja vzpostavitvi neodvisnega mehanizma za spremljanje, kakor je določeno v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev; ugotavlja tudi, da Komisija tesno sodeluje s Hrvaško, ki je sporočila, da namerava izvajati ta neodvisni mehanizem za spremljanje; opozarja, da instrumenti Unije za financiranje upravljanja meja zahtevajo, da se pri vseh financiranih ukrepih spoštuje in upošteva Listina o temeljnih pravicah; zato vztraja, da bi bilo treba morebitno nujno pomoč v zvezi z upravljanjem meja, ki bi se v prihodnje dodelila Hrvaški, odobriti šele po začetku izvajanja mehanizma za spremljanje; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj Parlamentu redno posreduje najnovejše informacije o zadevi 1598/2020/MMO;

433.  pozdravlja priporočila službe za notranjo revizijo pri GD HOME za leto 2019, na primer:

Letno poročilo GD JUST o dejavnostih za leto 2019

434.  poudarja, da je GD za pravosodje in potrošnike (GD JUST) ohranil svoj pridržek glede pomembne stopnje preostale napake pri nepovratnih sredstvih v okviru neposrednega upravljanja, ki znaša 2,65 %; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo svojo metodologijo za izračun stopnje napak pri nepovratnih sredstvih v programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje prilagodila ugotovitvam Računskega sodišča, začenši z izvajanjem kampanje naknadnih revizij za leto 2020;

435.  pozdravlja, da GD JUST izvaja priporočila, ki jih je za GD JUST v zvezi s postopkom ocene učinka ter izvajanjem smernic in orodij za boljše pravno urejanje izdala služba za notranjo revizijo;

Evropa v svetu

436.  je seznanjen, da so plačila za razdelek „Evropa v svetu“ leta 2019 znašala 10,1 milijarde EUR in so bila izplačana v okviru naslednjih programov in politik:

437.  opozarja, da sta bila med glavnimi cilji politik v razdelku 4 proračuna za leto 2019 med drugim promocija vrednot Unije v tujini, denimo demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in znova poudarja, da je treba ta temeljna načela spoštovati tudi pri vseh ukrepih, ki jih financira EU; pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da so bili trendi pri zmanjševanju revščine, enakosti spolov v izobraževanju in številu sporazumov s sosednjimi državami v splošnem pozitivni, je pa vseeno zaskrbljen zaradi negativnih trendov pri utrjevanju demokracije in pravne države ter politični stabilnosti; izreka civilni družbi po vsem svetu veliko priznanje za spodbujanje človekovih pravic in njihovo zagovarjanje, zlasti v času, ko deluje v vse bolj omejenem prostoru in ko se pojavljajo dvomi o univerzalnosti človekovih pravic, in vztraja, da je treba pri dodeljevanju javnih sredstev civilni družbi spoštovati načeli preglednosti in odgovornosti, vendar hkrati poudarja, da je treba preprečiti preveliko birokratizacijo in podžiganje neutemeljenih sumov;

438.  upošteva, da proračun za zunanje delovanje izvajajo generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO), generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR), generalni direktorat za civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (GD ECHO), generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter Služba za instrumente zunanje politike (FPI);

439.  ugotavlja, da so bili odhodki na tem področju izplačani z uporabo več instrumentov in načinov izvajanja, kot so javna naročila za delo, blago in storitve, nepovratna sredstva, posebna posojila, jamstva za posojila in finančna pomoč, proračunska podpora ter druge namenske oblike proračunske pomoči, izplačane v več kot 150 državah po vsem svetu;

440.  ugotavlja, da je Računsko sodišče preučilo vzorec 68 transakcij: 22 transakcij za GD NEAR, 25 transakcij za GD DEVCO, 10 transakcij za GD ECHO in 11 drugih transakcij. sedem transakcij, ki so bile prevzete iz študij o stopnji preostale napake GD NEAR in GD DEVCO, je bilo prilagojenih za odpravo metodoloških omejitev študij;

441.  ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da je pomoč EU pomagala obnoviti in ohraniti dostop do varnega in kakovostnega izobraževanja v času humanitarnih kriz; pozdravlja, da so bile ugotovljene težave obravnavane z ustreznimi projekti; ugotavlja, da so projekti uspeli uresničiti večino zadanih ciljev; podpira priporočilo Računskega sodišča in poziva Komisijo, naj izboljša podporo izobraževanju v izrednih razmerah, da bi dosegla dobro raven učinkovitosti in ustreznosti;

442.  poudarja, da je politika razvoja in sodelovanja namenjena izkoreninjenju revščine in zmanjšanju neenakosti ter da bi morala sredstva doseči le predvidene upravičence;

443.  še vedno meni, da je dejavna udeležba Evropskega parlamenta pri razvoju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju s tretjimi državami izjemno pomembna; poudarja, da je za prihodnje sporazume o partnerstvu potreben parlamentarni nadzor in bi morali temeljiti na načelih solidarnosti, skupne odgovornosti, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in mednarodnega humanitarnega prava(103);

444.  je zaskrbljen zaradi sovražnega govora in nasilja v palestinskih šolskih učbenikih, ki jih uporablja agencija UNRWA v šolah; je zaskrbljen nad učinkovitostjo mehanizmov agencije UNRWA za spoštovanje vrednot OZN v izobraževalnem gradivu, ki ga za poučevanje v šolah uporablja osebje agencije UNRWA, saj vsebuje sovražni govor in spodbuja k nasilju; vztraja, da bi morala agencija UNRWA delovati povsem pregledno in na odprtokodni platformi objaviti celotno izobraževalno gradivo za učitelje in učence, pa tudi preglede učbenikov države gostiteljice, s čimer bi zagotovila, da bo vsebina v skladu z vrednotami OZN in ne bo napeljevala k sovraštvu; zahteva, naj se vse šolsko gradivo, ki ni v skladu s temi standardi, nemudoma odstrani; vztraja, da mora biti dodelitev sredstev EU, kot je PEGASE, za plače učiteljev in javnih uslužbencev v izobraževalnem sektorju pogojena s tem, da sta izobraževalno gradivo in učni program v skladu z Unescovimi standardi miru, strpnosti, sobivanja in nenasilja, kot so 17. marca 2015 v Parizu sklenili ministri Unije za izobraževanje;

445.  ponovno izraža stališče, da bi bilo treba zunanjo pomoč v celoti financirati iz proračuna Unije, in poudarja, da so ukrepi v okviru skrbniških skladov le začasna rešitev, dokler jih ne bodo v celoti nadomestili prihodnji zunanji finančni instrumenti, zlasti instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in instrument za predpristopno pomoč (IPA III); obžaluje, da humanitarni cilji, kot je ohranjanje dostojanstva in človekovih pravic migrantov in drugih ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, pri izvajanju ukrepov v okviru skrbniških skladov, kot sta skrbniški sklad EU Madad in skrbniški sklad EU za Afriko, večkrat niso bili doseženi; poudarja, da si je treba za varstvo človekovih pravic odločno prizadevati; poleg tega opozarja, da so spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanje pravne države, demokratična načela, svoboda veroizpovedi in prepričanja, preglednost, dobro upravljanje ter mir in stabilnost bistveni elementi skrbniškega sklada EU za Kolumbijo; poziva Komisijo, naj poveča nadzor nad ukrepi izvajalskih partnerjev v zvezi s tem;

446.  opozarja, da je zmanjševanje revščine glavni cilj razvojne politike Unije, glavni cilj uradne razvojne pomoči, kakor jo je opredelila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pa bi moralo biti spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje držav v razvoju; poudarja, da bi morala uradna razvojna pomoč podpirati uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, spoštovati načela Agende OZN 2030, vključno z načelom, da nihče ne sme biti zapostavljen, spoštovati načela razvojne učinkovitosti in prispevati k zmanjševanju neenakosti, pri tem pa ne dopuščati izjeme za uradno razvojno pomoč, povezano z migracijami, ali za uporabo posebnega načina pomoči; poziva k učinkovitejšemu in preglednejšemu dodeljevanju posojil v okviru uradne razvojne pomoči, s čimer bi zagotovili, da se uradna razvojna pomoč steka tja, kjer je najbolj potrebna in ima največji razvojni učinek;

447.  poudarja, da je treba ukrepe za odpis dolga vezati na dodatno mobilizacijo uradne razvojne pomoči; prav tako meni, da bi bilo treba prizadevanja za odpis dolga dopolniti s povečanjem sredstev večstranskih agencij za posojila, tudi z okrepitvijo posebnih pravic za črpanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada;

448.  ugotavlja, da na potrebe po uradni razvojni pomoči vpliva mobilizacija domačih virov držav, ki jo spodkopavata erozija davčne osnove in preusmerjanje dobička multinacionalnih družb; opozarja, da so države v razvoju bolj odvisne od davka na dohodke pravnih oseb, zato nesorazmerno trpijo zaradi erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička; poziva Unijo, naj v skladu z akcijsko agendo iz Adis Abebe o financiranju za razvoj, ki je vključena v agendo 2030, dejavneje ukrepa proti temu; poudarja, da je treba sprejeti konkretne ukrepe v podporo večji mobilizaciji domačih virov, kot so podpora boju proti korupciji in uvedba progresivnih davčnih sistemov ter boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam;

449.  opozarja, da kmetijska, ribiška, trgovinska, gospodarska, izobraževalna, migracijska, okoljska, podnebna, zunanja in varnostna politika skupaj z drugimi politikami Unije vplivajo na učinkovitost razvojne politike Unije; ugotavlja, da je skladnost politik za razvoj, ki jo določa člen 208 PDEU, zato tudi vprašanje dobrega finančnega poslovodenja; opozarja, da je učinkovitost pomoči odvisna od ustreznega izvajanja skladnosti politik za razvoj; poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za upoštevanje načel skladnosti politik za razvoj, zlasti na omenjenih področjih, da bi uresničili cilje glede učinkovitosti pomoči; poziva Komisijo, naj na podlagi priporočil iz poročila o zunanjem ocenjevanju(104) skladnosti politik za razvoj za leto 2018 sprejme ukrepe ter pokaže predanost in dodeli dovolj uslužbencev za naloge skladnosti politik za razvoj, da bi omogočila v rezultate usmerjeno strategijo in napredek pri skladnosti politik za razvoj;

450.  poudarja, da je treba za večjo učinkovitost razvojne pomoči, trajne rezultate in obravnavanje lokalnih potreb, zlasti v dolgotrajnih krizah in razmerah po krizi, nujno izboljšati usklajevanje humanitarne in razvojne pomoči ter okrepiti povezavo med humanitarnim delovanjem in razvojem; poziva Unijo, naj ta pristop še dodatno razvije;

451.  pozdravlja pregled odziva EU na državno vodeno naložbeno strategijo Kitajske, ki ga je Računsko sodišče objavilo septembra 2020; poudarja, da je odkrilo pomanjkljivosti pri spremljanju, poročanju in ocenjevanju ukrepov v obstoječi strategiji za odnose med Unijo in Kitajsko, med drugim ker Unija financira projekte iz kitajske naložbene strategije, ki niso v skladu z načeli iz strategije Unije za povezljivost; poziva, naj se za uresničitev strategije Unije za povezljivost namenijo dodatni potrebni finančni in kadrovski viri;

452.  je zaskrbljen zaradi razmer v Belorusiji; poudarja, da je treba pregledati financiranje EU in poskrbeti, da sredstev ne bo prejel Lukašenkov režim, temveč bodo v podporo beloruski civilni družbi;

453.  z veseljem pričakuje vrh med Unijo in Afriško unijo, ki bo organiziran leta 2021; meni, da se je treba s tradicionalnega odnosa, osredotočenega na pomoč, pomakniti k partnerstvu enakovrednih partnerjev, ki bo bolj strateško in celovitejše;

Ugotovitve Računskega sodišča: GD NEAR

454.  pozdravlja, da so bile transakcije v zvezi s proračunsko podporo in projekti, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v okviru „hipotetičnega pristopa“, manj dovzetne za napake in da Računsko sodišče v letu 2019 ni odkrilo napak na teh področjih; ugotavlja, da je v zvezi s pravilnostjo transakcij področje porabe proračunske podpore tretjim državam manj dovzetno za napake; kljub temu ugotavlja, da Računsko sodišče zaradi pravnih določb, ki Komisiji puščajo širok manevrski prostor za razlago izpolnjevanja splošnih pogojev, „ne more zajeti tega, kar se zgodi po tem, ko Komisija izplača pomoč državi prejemnici, saj se ta sredstva nato združijo z lastnimi proračunskimi sredstvi te države“; ugotavlja, da bi to lahko ogrozilo raven odgovornosti in preglednosti ukrepov in porabe Unije; vztraja, da mora Komisija poskrbeti, da bo zunanja pomoč pogojena s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic v državah prejemnicah; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti, da države in tretje strani in/ali naravni subjekti, ki so jim dodeljena sredstva Unije ali so z njimi povezana, spoštujejo glavne demokratične vrednote, mednarodne standarde na področju človekovih pravic in načela nenasilja;

455.  poziva Komisijo, naj začne v celoti uveljavljati načelo pogojenosti ter uvede redne predhodne in naknadne preglede pravilnosti in učinkovitosti sredstev Unije za podporo tretjim državam, prav tako pa naj vzpostavi pravni okvir, ki bo za podporne instrumente omogočal popolno izterjavo sredstev v primeru odkritih nepravilnosti(105);

456.  v zvezi s študijo GD NEAR o stopnji preostale napake z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da po navedbah Računskega sodišča:

457.  je zaskrbljen, ker ima Računsko sodišče še vedno pomisleke glede zanesljivosti rezultatov študije;

458.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je moral GD NEAR v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 podati pridržek zaradi težav pri ustreznem spremljanju vseh projektov v Libiji in Siriji (količinsko neopredeljen pridržek) in pridržek zaradi napak pri odhodkih v okviru subvencij za neposredno upravljanje (količinsko opredeljeni pridržek);

459.  ugotavlja, da Računsko sodišče za leto 2019 podobno kot za leto 2018 ni izračunalo ocenjene stopnje napake za odhodke v razdelku 4; poudarja, da je ugotovilo, zaradi katerih omejitev lahko pride do podcenjevanja stopnje preostale napake; v celoti podpira priporočila Računskega sodišča, zlasti potrebo po objavi omejitev iz študije o stopnji preostale napake v prihodnjih letnih poročilih dejavnosti GD NEAR ter izboljšanem preverjanju zunanjih finančnih instrumentov, ki ga izvaja GD NEAR, z odkrivanjem in preprečevanjem ponavljajočih se napak;

460.  je seznanjen z nadaljnjimi ukrepi Računskega sodišča na podlagi njegovih priporočil iz letnega poročila za leto 2016, po katerih je bilo potrebno ali takojšnje ukrepanje ali ukrepanje do leta 2019, in pozdravlja dejstvo, da je Komisija tri od njih izvedla v celoti, eno pa delno;

461.  obžaluje, da se je Komisija odločila, da ukrep IPA 2019/42258 uporabi za sofinanciranje nakupa štirih plovil turške obalne straže, čeprav jo je Parlament v resoluciji z dne 13. marca 2019 pozval, naj s sredstvi iz instrumenta IPA II podpre turško civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in novinarje ter omogoči več medosebnih stikov, obsežnejši akademski dialog in medijske platforme za novinarje z namenskimi sredstvi, ki jih neposredno upravlja Unija; vztraja tudi, da je treba pozorno spremljati uporabo sredstev iz instrumenta za begunce v Turčiji, da bodo zares namenjena projektom za begunce in ne bodo uporabljena za druge namene;

Posebno poročilo Računskega sodišča št. 09/2019: Podpora EU Maroku: rezultati doslej omejeni

462.  ugotavlja, da je proračunska podpora Unije v Maroku v obdobju 2014–2018 znašala približno 0,37 % skupnih proračunskih odhodkov države, pri čemer so pogodbe znašale 562 milijonov EUR, plačila pa 206 milijonov EUR; opozarja, da Maroko prejema več razvojne podpore Unije kot katera koli druga severnoafriška država razen Tunizije in je eden od glavnih prejemnikov mednarodne razvojne pomoči;

463.  opozarja, da je evropski instrument sosedstva ključni finančni instrument, ki ga Komisija uporablja pri sodelovanju z Marokom in znaša 1.399 milijonov EUR za obveznosti za obdobje 2014–2020;

464.  poudarja , da je Maroko po sodbi Splošnega sodišča Unije decembra 2015 o Zahodni Sahari od decembra 2015 do januarja 2019 prekinil politični dialog, ki zajema vse zunanje politike Unije, kot so razvojna, trgovinska, zunanja in varnostna politika; je seznanjen s pripombami Komisije k Posebnemu poročilu št. 09/2019, v katerih Komisija meni, da „v obdobju težavnih političnih odnosov med Unijo in Marokom politični dialog ni bil prekinjen“, zato ni potrebe po razvoju alternativne strategije;

465.  poudarja, da je Maroko dolgoletna in strateška partnerica in soseda EU, plodno sodelovanje med njima pa prinaša pozitivne rezultate;

466.  poudarja, da je Računsko sodišče odkrilo več težav, ki zmanjšujejo učinkovitost proračunske podpore:

467.  poziva Komisijo, naj:

468.  opozarja, kako pomembno je v tujini spodbujati vrednote Unije, kot so demokracija, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato poziva Komisijo, naj s skladom za predpristopno pomoč podpira demokratično preobrazbo in zagotovi ustrezno izvajanje javnih politik in pravosodnih reform na Zahodnem Balkanu;

469.  je seznanjen z odgovori Komisije na posebno poročilo št. 09/2019, zlasti z njeno ugotovitvijo, da sodelovanje Unije prispeva k izvajanju reform v Maroku, to pa pozitivno vpliva na socialno-ekonomski razvoj države;

Ugotovitve Računskega sodišča: GD DEVCO

470.  ugotavlja, da GD DEVCO izvaja večino instrumentov zunanje pomoči, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije in tudi iz Evropskih razvojnih skladov; ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. ERS za proračunsko leto 2019 predstavilo pripombe o sistemih, odgovornosti v zvezi z letnim poročilom o dejavnostih in izjavi generalnega direktorja za leto 2019, ki se nanašajo na celotno področje odgovornosti GD DEVCO:

471.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so Komisija in njeni izvajalski partnerji naredili več napak v transakcijah v zvezi z ocenami programov, nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku z mednarodnimi organizacijami ter sporazumi o prenosu pooblastil z agencijami držav članic Unije za sodelovanje kot pri drugih vrstah podpore (kot je podpora za javna naročila gradenj, blaga in storitev); od 65 takih transakcij jih je 25 (38 %) vsebovalo količinsko opredeljive napake, ki so pomenile 71,7 % ocenjene stopnje napake; je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča, da študija GD DEVCO o stopnji preostale napake ne pomeni dajanja zagotovila ali revizije; ugotavlja, da temelji na metodologiji o stopnji preostale napake in priročniku, ki ju zagotovi GD DEVCO; ugotavlja, da je Računsko sodišče opredelilo štiri osrednje dejavnike, ki vplivajo na stopnjo preostale napake, namreč omejitve pri pregledih postopkov javnega naročanja, zelo majhno število pregledov na kraju samem v državi izvajanja projektov, sama metoda za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki jo uporablja GD DEVCO, in delno ali popolno zanašanje na predhodno kontrolno delo; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišče, da izjava generalnega direktorja o zanesljivosti v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 ni vsebovala nobenega pridržka, saj sta bila pridržka, ki sta ostala iz leta 2018, umaknjena, novih pa ni bilo; GD DEVCO je pred umikom teh pridržkov v letu 2019 znatno zmanjšal njihov obseg (tj. delež odhodkov, ki jih zajemajo) v letih 2017 in 2018, kar posledično ne zagotavlja resničnega in poštenega prikaza tveganj na splošnem področju odgovornosti GD DEVCO;

472.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da je bil trend pri zmanjševanju revščine, enakosti spolov v izobraževanju in številu sporazumov s sosednjimi državami v splošnem pozitiven, a izraža zaskrbljenost zaradi čedalje slabšega trenda v smislu utrjevanja demokracije, pravne države in politične stabilnosti;

473.  znova izraža zaskrbljenost, da čedalje pogostejša uporaba finančnih mehanizmov za izvajanje politik Unije v tretjih državah spodkopava raven odgovornosti in preglednosti ukrepov Unije; vztraja, da mora Komisija poskrbeti, da bo zunanja pomoč pogojena s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic v državah prejemnicah(108);

474.  je močno zaskrbljen zaradi zlorabe razvojnih sredstev za ukrepe, s katerimi se kršijo človekove pravice pri upravljanju meja; obžaluje domnevne kršitve človekovih pravic v zvezi nujnim skrbniškim skladom EU za Afriko v Libiji, Etiopiji, Eritreji in Nigru; poziva k oblikovanju zanesljivih mehanizmov za spremljanje vplivov nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko na človekove pravice, kot tudi sistema odgovornosti, na podlagi katerega bi preprečevali in obravnavali kršitve mednarodnega prava; ponavlja potrebo po temeljiti preiskavi domnevnih zlorab človekovih pravic, tudi na mejah EU; obžaluje, da v poročilu Komisije o podaljšanju skrbniškega sklada EU niso predvidene izboljšave na tem področju, zato zahteva, da se pri obravnavi podaljšanja zagotovi spoštovanje človekovih pravic(109);

Uspešnost evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta za razvojno sodelovanje

475.  opozarja, da proračun evropskega instrumenta sosedstva za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 znaša približno 17 milijard EUR; ugotavlja, da je Komisija skupaj do konca leta 2019 prevzela obveznosti za 85 % te dodelitve in porabila 42 % sredstev;

476.  opozarja, da proračun instrumenta za razvojno sodelovanje za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 znaša približno 20 milijard EUR; ugotavlja, da je Komisija skupaj do konca leta 2019 prevzela obveznosti za 84 % teh dodelitev in porabila 40 % sredstev;

477.  ugotavlja, da je Sodišče v skladu s pregledom uspešnosti petih projektov instrumenta za razvojno sodelovanje in treh projektov evropskega instrumenta sosedstva ugotovilo, da so trije projekti instrumenta za razvojno sodelovanje imeli težave v zvezi s smotrnostjo: pri dveh je prišlo do zamud pri izvajanju in zato do zadevnega datuma pri projektih ne bodo doseženi vsi načrtovani izložki in rezultati, medtem ko pri enem ni bila določena nobena ciljna vrednost za merjenje njegove smotrnosti, vendar pri nobenem od projektov evropskega sosedskega instrumenta ni bilo težav s smotrnostjo;

478.  ugotavlja, da so kazalniki v poročilih Komisije o smotrnosti na visoki ravni razkrili splošno pozitiven trend pri zmanjševanju revščine, enakosti spolov v izobraževanju, številu sporazumov z državami sosedstva in človekovem razvoju; obžaluje, da so kazalniki pokazali negativen trend pri utrjevanju demokracije in pravne države ter politični stabilnosti;

479.  poudarja, da ti kazalniki niso zagotavljali informacij o smotrnosti samih programov, temveč o kontekstu, v katerem so delovali; poudarja, da s kombinacijo uporabljenih kazalnikov ni bilo jasno prikazano, koliko so programi dosegali pričakovane izložke in rezultate ter kako so ti prispevali k doseganju pričakovanih učinkov programov;

Priporočila

480.  poziva Komisijo, naj:

481.  znova poudarja, da mora Komisija v celoti in brez nadaljnjega odlašanja začeti izvrševati sodbo Sodišča Evropske unije (z dne 31. januarja 2019) v zvezi z Mednarodno skupino za upravljanje; poziva Komisijo, naj znova razmisli o Mednarodni skupini za upravljanje kot primernem izvajalcu za projekte v državah, v katerih vladajo krizne razmere, saj se je ta organizacija v več kot dvajsetletnem obdobju izkazala kot učinkovita pri upravljanju programov obnove in pomoči, ki jih financirajo evropski subjekti in države članice;

482.  poudarja, da je treba glede na sedanje prestrukturiranje zunanjih finančnih instrumentov Unije povečati njihovo prepoznavnost, preglednost, uspešnost, dopolnitveni značaj in odgovornost; opozarja, da je bil evropski instrument sosedstva uspešnejši v vzhodni soseščini EU, in zato poziva, da se prizadevanja usmerijo v njeno južno soseščino, da bo kos izzivom, ki jo čakajo;

483.  poziva Komisijo, naj podrobneje analizira razvojno učinkovitost subvencioniranja in zmanjševanja tveganj zasebnih naložb, saj so bile sporočene pomanjkljivosti mehanizmov kombiniranja in jamstva, zlasti v mnenju št. 7/2020 o poročilu Komisije o izvajanju Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), v katerem je Evropsko računsko sodišče pred kratkim navedlo, da ni mogoče oceniti prispevka EFSD k ciljem trajnostnega razvoja ali pariškemu podnebnemu sporazumu ter dokazati, da ustreznih naložb ne bi bilo mogoče izvesti brez prispevka Unije, oziroma povedano drugače, da ni mogoče dokazati finančne dodatnosti EFSD; opozarja, da Unija, če ne dokaže finančne dodatnosti, krši predpise STO v zvezi s subvencioniranjem zasebnega sektorja in morebiti trati davkoplačevalska sredstva; poudarja, da bi morala izbira načina pomoči temeljiti na obetih za učinkovitost pri uresničevanju ustreznih ciljev politike v skladu z načelom, po katerem je na prvem mestu politika; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj to zagotovita; meni, da bi morali Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje namenjati prednost sektorjem, ki imajo potencial, da bi pritegnili neposredne tuje naložbe, ustvarili delovna mesta in povečati izvoz, pa tudi ukrepom, ki podpirajo dobro upravljanje, strukturne reforme, gospodarsko diverzifikacijo in boj proti korupciji; poudarja, da bi morali donatorji kot standardno možnost obravnavati predvsem financiranje, zlasti najmanj razvitih držav, na podlagi nepovratnih sredstev, ne pa podpirati posojil, ki bi lahko povečala breme dolga glede na nepovratna sredstva; poudarja, da bi utegnil odpis dolga bistveno vplivati na zmanjševanje revščine; poudarja, da bi bilo treba programe pomoči združiti z analizo vzdržnosti dolga; poziva Unijo, naj pripravi posebno pobudo za odpis dolga zelo zadolženim revnim državam; znova poudarja, da mora razvojna pomoč v obliki sodelovanja z zasebnim sektorjem spoštovati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ustrezne standarde Mednarodne organizacije dela in smernice OECD za večnacionalna podjetja; poudarja, da je treba zagotoviti dobro upravljanje, zmanjševanje revščine in ustvarjanje bogastva s trajnostnimi naložbami, pa tudi odpravljanje neenakosti, spodbujanje človekovih pravic in okoljskih standardov ter krepitev vloge lokalnih gospodarstev;

484.  poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvedene reforme in dosežene rezultate ter dokaže, da je proračunska podpora Unije dejansko prispevala k razvojni agendi afriških, karibskih in pacifiških držav in okrepila njihovo demokratično odgovornost;

485.  poziva k večji odgovornosti in učinkovitosti pri sredstvih, ki jih Unija porablja za razvoj, saj se izidov razvoja ne sme zgolj opredeliti, pač pa jih je treba tudi nadzirati in spremljati v smislu oprijemljivih rezultatov in razvojnih učinkov;

486.  poziva k bolj neodvisnim in javno dostopnim ocenam civilnih, vojaških varnostnih in vojaških ukrepov EU, zlasti misij EU za vojaško usposabljanje, krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v tretjih državah (krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju prek instrumenta za prispevanje k varnosti in miru) ter ukrepov za upravljanje meja in migracij in obžaluje, da upravni in proračunski/finančni postopki v zvezi s civilnimi misijami SVOP niso prožni; ponovno izraža mnenje, da bi morala Komisija za ukrepe kriznega upravljanja v okviru SVOP uvesti posebna pravila za javna naročila, da bi olajšala hitro in prožno izvajanje misij;

487.  poziva Komisijo, naj oceni zakonitost odvzema proračunske funkcije Parlamentu s sklepoma Sveta o ustanovitvi Evropske obrambne agencije (EDA) in programu PESCO; opozarja, da člena 45(2) in 46(2) PEU določata, da se odločitve sprejemajo s kvalificirano večino brez pravice do veta; opozarja, da je mogoče Parlamentu v skladu s členom 42 PEU odvzeti proračunsko funkcijo le za upravne odhodke, kar mora soglasno skleniti Svet;

488.  glede na to, da je Evropska investicijska banka pomemben akter pri izvajanju zunanjih politik Unije in ima 10 % posojil zunaj Unije, znova ponavlja zahtevo Parlamenta, naj se Računsko sodišče pooblasti za revizije vseh dejavnosti Evropske investicijske banke, revizije pa naj se izvedejo;

Upravna služba

489.  ugotavlja, da so plačila za upravo v letu 2019 znašala 10,4 milijarde EUR (6,5 % večletnega finančnega okvira), proračun Komisije pa predstavlja 57,9 % tega zneska oziroma 6,1 milijarde EUR;

490.  ugotavlja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, ki dosegajo približno 60 % skupnega zneska, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo, ki jih Računsko sodišče obravnava kot porabo z nizkim tveganjem;

491.  ugotavlja, da je bilo pri Komisiji ugotovljenih več napak v zvezi s stroški dela in s tem, kako PMO upravlja družinske dodatke;

492.  ugotavlja, da Računsko sodišče preverja tudi točnost informacij v letnih poročilih o dejavnostih Komisije, vključno s poročili generalnih direktoratov in uradov, ki so odgovorni predvsem za upravne odhodke; je zadovoljen, da Računsko sodišče v pregledanih letnih poročilih o dejavnostih ni ugotovilo pomembne stopnje napake;

493.  poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje vseh priporočil Računskega sodišča in Parlamentu poroča o razvoju dogodkov;

Evropske šole

494.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče omenja, da se je kakovost računovodskih izkazov v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče ne more potrditi, da je bilo finančno poslovodenje šol v letu 2019 v skladu s finančno uredbo za evropske šole in kadrovskimi predpisi, saj so bile v sistemih notranje kontrole osrednjega urada in obeh izbranih šol odkrite pomanjkljivosti; poziva evropske šole, naj na podlagi priporočil Računskega sodišča hitro sprejmejo ukrepe v zvezi s specifičnimi pomanjkljivostmi v računovodstvu, javnem naročanju in zaposlovanju;

495.  v zvezi z evropskimi šolami poudarja, da je pomembno spoštovati načelo enoletnosti in pravila za popisovanje inventarja pri zaključevanju ob koncu leta ter da je treba upoštevati plačilne roke, pravila o javnem naročanju in preglednost pri postopkih zaposlovanja;

Priporočila

496.  poziva Komisijo, naj:

Človeški viri

497.  je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da so se ob sprejetju spremenjenih kadrovskih predpisov v letu 2014 institucije in organi zavezali, da bodo pred letom 2018 v svojih kadrovskih načrtih število delovnih mest (uradnikov in začasnih uslužbencev) postopno zmanjšali za 5 % glede na stanje leta 2012;

498.  ugotavlja, da se je z reformo kadrovskih predpisov leta 2014 v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 zagotovil prihranek v višini 4,2 milijarde EUR, kar je 0,4 % celotnega večletnega finančnega okvira; opozarja, da je reforma iz leta 2014 nedvomno negativno vplivala na osebje, kar je leta 2019 potrdilo tudi Računsko sodišče(111), in obžaluje, da je skoraj nemogoče ugotoviti njihov finančni strošek, da bi pridobili realno sliko o prihrankih; je seznanjen z več politikami in ukrepi, s katerimi želi Komisija pomagati ublažiti negativne učinke, in pričakuje, da se bodo pridobljene izkušnje upoštevale pri novi kadrovski strategiji, ki jo bo Komisija sprejela leta 2021; opozarja na resne posledice, ki bi jih utegnilo imeti morebitno zmanjšanje proračuna v upravi ali zmanjšanje števila zaposlenih za prihodnost evropske javne službe in izvajanja politik Unije;

499.  ugotavlja, da Komisija vlaga v podatkovno rudarjenje iz svojega zdravstvenega sistema IT, da bi odpravila pomanjkanje podatkov o primerih izgorelosti; odločno spodbuja Komisijo, naj v kadrovski strategiji preprečuje, odkriva in obvladuje primere izgorelosti v širšem kontekstu zaposlovanja, delovne obremenitve in dobrega počutja osebja;

500.  je zaskrbljen, da Komisija ni sprejela začasnih ukrepov, s katerimi bi ublažila čedalje večjo težavo manjše kupne moči evropskih javnih uslužbencev, ki so zaposleni v Luxembourgu; kot ustrezen primer poudarja, da je 16 od 200 primernih kandidatov, ki jih je izbralo Evropsko javno tožilstvo, zavrnilo ponudbo za zaposlitev, ker plača ni bila dovolj visoka, da bi omogočala življenje v Luxembourgu; poudarja, da pričakuje konkretne predloge v poročilu o plačni metodi, ki naj bi bilo pripravljeno do 31. marca 2022;

501.  podpira namero Komisije, da glede na krizo zaradi COVID-19 posodobi pristop iz sporočila iz leta 2019 z naslovom Delovno okolje za prihodnost v Evropski komisiji; pričakuje, da bo Komisija v enaki meri upoštevala učinkovito uporabo pisarniških prostorov ter zdravje in dobro počutje uslužbencev; znova poudarja, da morajo biti predstavniki uslužbencev vedno vključeni v bistvene spremembe delovne ureditve in prostorov;

502.  pozdravlja, da je Komisija leta 2018 sprejela akcijski načrt za enakost in raznolikost in ga začela leta 2019 izvajati; pozdravlja, da so bili v odziv na anketo med zaposlenimi dodani posebni ukrepi; poziva Komisijo, naj na enak način sprejme še več posebnih ukrepov v zvezi z osebami, ki so dobile pripravništvo v Komisiji;

503.  se strinja z izjavo Komisije, da „še vedno obstajajo različna kulturna, socialna in poklicna pričakovanja moških in žensk v zvezi z ravnovesjem med plačanim in neplačanim delom (nego)“; z zadovoljstvom ugotavlja, da si Komisija prizadeva povečati ozaveščenost o ukrepih, ki omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot so tečaji za starše in objavljanje pozitivnih primerov na intranetnem spletišču Komisije;

504.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija (2014–2019) do konca svojega mandata leta 2019 uresničila cilj 40 % žensk na vodstvenih položajih; spominja Komisijo (2019–2024), da se je njena predsednica leta 2019 zavezala, da bo do konca aktualnega mandata dosegla enakost spolov na vseh ravneh uprave, zavezo pa je ponovila v poslanici komisarju za proračun in upravo;

505.  je seznanjen z novimi smernicami za izvajanje pomoči za invalide, ki so bile pripravljene leta 2019 in predvidevajo finančno pomoč uslužbencem in njihovim vzdrževanim družinskim članom za stroške, ki niso povezani z zdravstvom, temveč z njihovo neodvisnostjo, socialno vključenostjo ter telesnimi, duševnimi, socialnimi in poklicnimi sposobnostmi; ugotavlja, da so smernice začele veljati maja 2020;

506.  ugotavlja, da se je leta 2019 število primerov socialno-finančne podpore v primerjavi z letom 2018 povečalo za 28 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se uporabljena sredstva za pomoč v primeru invalidnosti v primerjavi z letom 2018 povečala za 50 % (s približno 2 na 3 milijone EUR);

507.  je ustrezno seznanjen z ugotovitvami in priporočili Računskega sodišča v zvezi z Evropskim uradom za izbor osebja(112); pozdravlja, da je izbirni postopek v splošnem učinkovit za obsežne natečaje, a izraža zaskrbljenost, da ni prilagojen majhnim, ciljno usmerjenim natečajem, ki so najprimernejši za trenutne kadrovske potrebe institucij EU; poziva Komisijo, naj pravočasno poroča o tem, kako EPSO izvaja ta priporočila;

508.  ugotavlja, da so institucije in organi – z izjemo Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov – v obdobju 2012–2018 svoje kadrovske načrte zmanjšali za 1409 delovnih mest (3 %) in hkrati postopno zaposlili več pogodbenih uslužbencev. ugotavlja, da se je v zvezi s tem delež pogodbenih uslužbencev v napovedih skupne delovne sile povečal s 17 % na 22 %. izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih učinkov nadomeščanja uradnikov s pogodbenimi uslužbenci, na primer potrebnega prenosa znanja in izgube ob izteku pogodb, pa tudi poklicnih obetov in zaposlitvene varnosti pogodbenih uslužbencev;

509.  poudarja, da je povečanje števila pogodbenih uslužbencev posledica vpliva novih nalog, ki izhajajo iz hitro razvijajočih se prednostnih nalog, kot je izvajanje novih programov, ki jih je Komisija prenesla na izvajalske agencije, kar je bilo s proračunskega vidika in vidika prerazporeditev osebja Komisije nevtralno; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je bilo povečanje števila pogodbenih uslužbencev tudi odziv na posebne ali nujne razmere;

510.  obžaluje, da se je v nekaterih institucijah zaradi preoblikovanja stalnih in začasnih delovnih mest za referente/tajnike v delovna mesta za pogodbene uslužbence povečalo število pogodbenih uslužbencev v funkcionalni skupini I;

511.  ugotavlja, da so konec leta 2018 institucije, organi in izvajalske agencije zaposlovali 11962 pogodbenih uslužbencev, kar je 37 % več kot leta 2012; ugotavlja, da je večino zaposlovala Evropska komisija;

512.  vztraja, da mora Komisija izvesti preglednejši postopek imenovanja za vse položaje, zlasti tiste, povezane z vodenjem; poziva Komisijo, naj pojasni predhodni postopek imenovanja, ki ni pregleden in odgovoren;

513.  obžaluje vztrajno geografsko neravnovesje v kadrovski sestavi Komisije, zlati na srednji in višji vodstveni ravni; poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezno zastopanost uslužbencev iz vseh držav članic, obenem pa spoštuje kompetence in zmožnosti kandidatov, kakor je navedeno v členu 27 kadrovskih predpisov za uradnike;

514.  poudarja pomemben vpliv, ki ga ima fluktuacija zaposlenih v agencijah Unije, ter poziva Komisijo, naj pomaga pri izvajanju kadrovskih in socialnih ukrepov, da bi jo izboljšali;

515.  poudarja, da je potreben celovit pristop, da bi bila spletna mesta institucij Unije dostopna osebam z različnimi vrstami invalidnosti, kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/2102, vključno z razpoložljivostjo nacionalnih znakovnih jezikov; predlaga, da se v ta proces vključijo organizacije, ki zastopajo invalide;

516.  pozdravlja, da si Komisija prizadeva vzpostaviti bolj raznoliko in vključujoče delovno okolje in kulturo, tako da sprejema ukrepe v korist invalidov, in jo poziva, naj oceni možnosti za nadaljnjo krepitev in vključevanje načel enakih možnosti pri zaposlovanju, usposabljanju, poklicnem razvoju in delovnih pogojih, pa tudi za ozaveščanje osebja o teh vidikih, razmisli pa naj tudi o možnostih smiselnih izboljšav in sprememb na stavbah institucij (dostop, ustrezna pisarniška oprema) za osebe z zmanjšano mobilnostjo in drugimi vrstami invalidnosti;

517.  pozdravlja dosežke Evropskega urada za izbor osebja in nenehno izboljševanje praks v smislu razumnih prilagoditev za invalide in/ali v primeru posebnih zahtev; ugotavlja, da je EPSO leta 2019 pripravil letak, letak v Braillovi pisavi in animirani videoposnetek, s katerimi je pojasnil prilagoditve, ki so med izbirnimi postopki na voljo kandidatom s posebnimi potrebami, po zaslugi česar se je lahko na natečaje in izbirne postopke prijavilo 438 kandidatov s posebnimi potrebami;

518.  znova poziva Komisijo, naj poveča preglednost statusa posebnih svetovalcev Komisije, tako da jasno opredeli njihove naloge in poslanstvo;

519.  ob upoštevanju sklepa kolegija Komisije z dne 30. oktobra 2019, da se nekdanjim predsednikom Komisije po koncu njihovega mandata dovoli opravljanje predstavniških funkcij, je seznanjen z imenovanjem nekdanjega predsednika Jeana-Clauda Junckerja za posebnega svetovalca in obžaluje, da bodo s to funkcijo, čeprav ni plačana, povezani stroški, zlasti za misije, kar javnost težko razume; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje podrobnosti glede finančnih posledic tega sklepa, da jih bo lahko Parlament upošteval v prihodnjih razrešnicah;

520.  poziva Komisijo, naj bo izjemno pozorna v odnosih z nekdanjimi komisarji in naj skrbno oceni morebitna tveganja;

521.  znova poziva Komisijo, naj uveljavi veljavna pravno zavezujoča pravila kodeksa ravnanja glede pojava vrtljivih vrat tako za Komisijo kot za njene agencije;

522.  odločno podpira priporočilo Računskega sodišča, da si morajo vse institucije skupaj prizadevati za usklajevanje svojih etičnih okvirov in okrepiti prizadevanja za izmenjavo dobrih praks;

523.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uslužbenci bolje poznali in dojemali etične okvire in kulturo; poziva jo tudi, naj zlasti zagotovi, da bodo usposabljanja o etiki zajemala praktične smernice, ki temeljijo na resničnih primerih, in izboljša komuniciranje o etiki z uslužbenci; poudarja, da morajo uslužbenci vedeti, kako lahko prijavijo neetično ravnanje, in da je treba okrepitvi njihov občutek varnosti;

Splošne ugotovitve

524.  se zaveda, da je bilo leto 2019 za Komisijo leto prehoda, saj je morala omogočiti odhod Junckerjeve Komisije in opraviti priprave na začetek dela Komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen, prav tako pa začeti izvajati nove prednostne naloge;

525.  izraža zaskrbljenost v zvezi z odločitvijo Komisije, da družbi BlackRock Investment Management odda naročilo za izvedbo študije o okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljih; opozarja na preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o morebitnih nasprotjih interesov(113); zato poziva Komisijo, naj posodobi svoje smernice o postopkih javnega naročanja;

526.  poziva Komisijo, naj uvede trajnostno poročanje, vključno s socialnimi in okoljskimi vidiki javnega naročanja; meni, da bi lahko Komisija standarde odgovornega poslovanja vključila v svojo politiko javnega naročanja in nabave ter tako zavarovala interes javnosti in zagotovila odgovorno javno porabo;

527.  spodbuja Komisijo, naj se še naprej opira na načela odprtokodne strategije(114) in programa ISA2(115), da bi preprečila vezanost na ponudnika, ohranila nadzor nad lastno tehnično infrastrukturo, zagotovila strožje zaščitne ukrepe za zasebnost in varstvo podatkov uporabnikov ter povečala varnost in preglednost za javnost; poziva Komisijo, naj pri javnih naročilih in razvoju da prednost odprtokodnim rešitvam, da bi spodbudila souporabo in ponovno uporabo programskih rešitev, povečala trajnost in dolgoročnost javnih naročil ter spoštovala načelo, po katerem se z javnimi sredstvi kupuje javna koda;

528.  pozdravlja medinstitucionalno sodelovanje na področju kibernetske varnosti, kjer Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru pomaga skupina za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU; ugotavlja, da številni projekti digitalizacije zadevajo digitalizacijo človeških virov in finančnih postopkov, za kar odbori uporabljajo sistema SYSPER in ABAC, ki ju zagotavlja Komisija; poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi se pogajala o boljših pogojih, da bi se postopek souporabe aplikacij izboljšal in postal finančno privlačnejši;

529.  poudarja, kako pomembna so prizadevanja GD za tolmačenje za poenostavitev tolmačenja v 24 uradnih jezikov EU in celo v mednarodni znakovni jezik znotraj Komisije ter drugih institucij in organov EU; spodbuja Komisijo, naj GD SCIC pomaga povečati razpoložljivost in prisotnost mednarodnega znakovnega jezika, da bi invalidom omogočili dostop do informacij;

530.  je zelo zaskrbljen, ker se je Komisija odločila prekiniti pogodbo s ponudnikom gostinskih storitev, zaradi česar je bilo odpuščenih 400 delavcev; nujno poziva Komisijo, naj znova razmisli o svoji odločitvi in preuči vse izvedljive rešitve, s katerimi bi zaščitila delavce in preprečila odpuščanje, vključno z internalizacijo gostinskega osebja;

531.  ugotavlja, da so številna sporočila in dokumenti na voljo samo v angleščini in da na delovnih sejah ni možnosti tolmačenja; poziva Evropsko komisijo, naj spoštuje načela, pravice in obveznosti iz Listine EU o temeljnih pravicah in Uredbe št. 1/1958, pa tudi iz notranjih smernic in sklepov, kot je kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev; zato poziva Komisijo, naj zagotovi potrebne človeške vire za spoštovanje večjezičnosti, v ta namen pa poveča število uslužbencev, odgovornih za prevajanje in tolmačenje;

Etični okviri

532.  je seznanjen z zaključki in priporočili, ki jih je Računsko sodišče navedlo v posebnem poročilu z naslovom „Etične okvire revidiranih institucij Unije bi bilo mogoče še izboljšati“; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je vsako „neetično vedenje uslužbencev ter članov institucij in organov EU nesprejemljivo in, tudi če je samo domnevno, vzbuja velik interes javnosti in zmanjšuje zaupanje v Unijo“; ugotavlja, da je neetično vedenje povezano tudi s tveganjem korupcije in goljufij; obžaluje, da še vedno obstajajo možnosti za izboljšave pri uveljavljanju etičnih okvirov; zlasti obžaluje, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri različnih vprašanjih, in sicer:

533.  v zvezi s tem pozdravlja, da so revidirane institucije za uslužbence in člane večinoma vzpostavile ustrezne etične okvire, ki pa bi jih bilo mogoče še izboljšati; odločno podpira priporočila Računskega sodišča, kot sta uskladitev etičnih okvirov in izboljšanje ozaveščenosti uslužbencev;

534.  je seznanjen z drugim pregledom notranjih smernic Komisije v zvezi z določbami o prijavljanju nepravilnosti v kadrovskih predpisih; je zadovoljen s šestimi priporočili iz pregleda iz leta 2019 in poziva Komisijo, naj proračunskemu organu poroča o njihovem izvrševanju; pozdravlja, da je bila maja 2019 na spletišču MyIntracomm posodobljena stran za prijavljanje nepravilnosti in dodana neposredna povezana na postopek urada OLAF za prijavljanje nepravilnosti;

535.  poziva, naj se bolj proaktivno pristopi k zaščiti žvižgačev; meni, da je zlasti pomembno okrepiti sodelovanje med uradom OLAF in organom za imenovanje, pristojnim za sprejetje zaščitnih ukrepov, kadar je to primerno; meni tudi, da so zelo pomembna priporočila za povezovanje z Evropskim javnim tožilstvom, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje in izmenjavo najboljših praks na področju prijavljanja domnevnih nezakonitih dejavnosti;

536.  glede zaščite žvižgačev meni, da bi enotnejša ureditev v vseh institucijah, ki bi temeljila na najboljši praksi in višjih standardih, prinesla zelo potrebne izboljšave;

537.  poudarja, kako pomembno je okrepiti register za preglednost in izboljšati kakovost njegovih podatkov, zlasti ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma iz decembra 2020; je seznanjen s pregledi kakovosti, ki jih je opravila Komisija, in z ukrepanjem sekretariata registra na podlagi prejetih opozoril; poziva Komisijo, naj izboljša rešitve IT, da bi lahko izvajala strožje preglede kakovosti;

538.  poudarja, kako pomemben je učinkovit in veljaven register za preglednost; znova poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni potrjevanju in preverjanju vzorcev subjektov iz registra za preglednost; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da za veliko večino tistih, ki v Komisiji sprejemajo odločitve, ne velja, da bi morali objavljati svoje sestanke s predstavniki interesnih skupin; prav tako izraža zaskrbljenost nad tem, da se lahko nosilci odločanja v Komisiji sestajajo z lobisti, ki niso vpisani v register za preglednost; poziva k popolni preglednosti vseh sestankov, ki jih Komisija organizira z zasebnimi akterji ali njihovimi predstavniki, kot so svetovalne organizacije;

539.  je seznanjen s sklepi in tehničnimi predlogi, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic navedla v sklepu z dne 28. februarja 2019 o tem, kako Komisija obvladuje primere pojava „vrtljivih vrat“ pri svojih uslužbencih; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe na podlagi sklepa varuhinje in ustreznih priporočil, ki jih je Računsko sodišče podalo v posebnem poročilu o etičnih okvirih institucij Unije.

(1) UL L 67, 7.3.2019, str.1. (2) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (3) UL C 377, 9.11.2020, str. 13. (4) UL C 381, 12.11.2020, str. 4. (5) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (6) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (7) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (8) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (9) UL C 370, 3.11.2020, str. 10. (10) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (11) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (12) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (13) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (14) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (15) UL L 343, 19.12.2013, str. 46. (16) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (17) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (18) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (19) UL C 370, 3.11.2020, str. 12. (20) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (21) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (22) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (23) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (24) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (25) UL L 341, 18.12.2013, str. 73. (26) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (27) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (28) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (29) UL C 370, 3.11.2020, str. 7. (30) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (31) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (32) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (33) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (34) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (35) UL L 341, 18.12.2013, str. 69. (36) UL L 363, 18.12.2014, str. 183. (37) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (38) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (39) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (40) UL C 370, 3.11.2020, str. 30. (41) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (42) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (43) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (44) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (45) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (46) UL L 346, 20.12.2013, str. 58. (47) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (48) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (49) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (50) UL C 370, 3.11.2020, str. 47. (51) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (52) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (53) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (54) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (55) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (56) UL L 346, 20.12.2013, str. 54. (57) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (58) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (59) UL C 384, 13.11.2020, str. 1. (60) UL C 370, 3.11.2020, str. 46. (61) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. (62) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (63) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (64) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (65) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (66) UL L 352, 24.12.2013, str. 65. (67) UL L 50, 15.2.2021, str. 9. (68) UL L 67, 7.3.2019, str. 1. (69) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (70) UL C 377, 9.11.2020, str. 13. (71) UL C 381, 12.11.2020, str. 4. (72) UL C 384, 13.11.2020, str. 180. (73) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (74) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (75) https://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/antifraud/files/olaf_report_2019_en.pdf (76) Odstavek 23 resolucije o razrešnici za leto 2018. (77) Odstavek 17 resolucije o razrešnici za leto 2018. (78) Člen 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). (79) Za obdobje 2007–2013. (80) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2019 – Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, odstavek 81. (81) Člen 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). (82) https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0164_SL.html (83) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2020: Prometna infrastruktura v EU: za pravočasno doseganje učinkov omrežja bi bilo treba megaprojekte izvajati hitreje. (84) Evropska komisija, Ex-post evaluation of 2007–2014, Support to SMEs – Increasing Research and Innovation in SMEs and SME Development (Naknadno ocenjevanje 2007–2014, Podpora za MSP – krepitev raziskav in inovacij v MSP ter razvoj MSP), februar 2016. (85) Posebno poročilo št. 18/2019 – Emisije toplogrednih plinov v EU: poročanje o njih je dobro, toda potreben bo boljši vpogled v prihodnja zmanjšanja (UL C 400, 26.11.2019, str. 16). (86) Odstavek 258 resolucije o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije. (87) Odstavek 260 resolucije o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije. (88) https://www.nku.gov.sk/web/sao/news/-/asset_publisher/FaxZbYV7Oqlp/content/direct-aid-in-agriculture-without-targeted-control-with-holes-in-legislation. (89) https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2014_2019/plmrep/COMMITTEES/CONT/DV/2021/01-25/Study_Largest50Beneficiaries_EN.pdf (90) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1804 z dne 28. oktobra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede sprememb vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, pregledov v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema ter kontrolnega sistema v zvezi z navzkrižno skladnostjo. (91) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2020 – Uporaba novih tehnologij zajemanja posnetkov za spremljanje skupne kmetijske politike: na splošno stalen napredek, vendar počasnejši pri spremljanju podnebja in okolja. (92) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/INAP20_03/INAP_Gender_equality_SL.pdf (93) Nemčija, Grčija, Italija, Ciper, Litva, Poljska, Združeno kraljestvo, Slovenija. (94) Bolgarija, Češka, Francija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovaška, Estonija, Španija, Islandija, Malta in Finska. (95) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2019 – Azil, premestitev in vračanje migrantov: čas za okrepitev ukrepov za odpravo razlik med cilji in rezultati. (96) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2019 – Informacijski sistemi EU za podporo nadzoru meje: močno orodje, toda potrebno je več osredotočenosti na pravočasne in popolne podatke. (97) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2019 – Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi. (98) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/446 z dne 15. oktobra 2019 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 94, 27.3.2020, str. 3). (99) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/445 z dne 15. oktobra 2019 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (UL L 94, 27.3.2020, str. 1). (100) Nujna pomoč v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje. (101) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2020 o izboljšanju razvojne učinkovitosti in uspešnosti pomoči (2019/2184(INI)). (102) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1), ki ga je 16. decembra 2020 nadomestil Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28). (103) Mnenje odbora DEVE o varstvu človekovih pravic in zunanji migracijski politiki EU, odstavek 17. (104) https://ec.europa.eu/international-partnerships/external-evaluation-eus-policy-coherence-development-2009-2016_sl (105) UL C 377, 9.11.2020, str. 13, str. 211 poročila. (106) UL C 377, 9.11.2020, str. 13, str. 213 poročila. (107) UL C 377, 9.11.2020, str. 13, str. 214 poročila. (108) Odstavek 32 resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2019/2055(DEC)). (109) Mnenje odbora DEVE o varstvu človekovih pravic in zunanji migracijski politiki EU, odstavek 13. (110) Ta določba povzroča težave na več ravneh. Prvič, osrednji urad in celotni proračun, ki ga Komisija nameni evropskim šolam, je javna storitev, ki so jo države članice in davkoplačevalci že plačali prek njih. Drugič, ker se splošno delovanje akreditiranih šol financira iz lastnih sredstev in ker Komisija ne ukrepa, se zdi trditev, da predstavljajo dodaten strošek, za katerega bi morale biti odgovorne, paradoksalna. Z omogočanjem odprtja sistema evropske mature in šolanja otrok evropskih uradnikov po precej nižjih stroških, kot so evropske šole tipa I, bi bilo treba njihov razvoj vključiti v proračun Komisije in v nobenem primeru ne bi smel biti obdavčen, kar bi oviralo njihov razvoj in znatne prihranke, ki jih ustvarjajo v korist Unije. (111) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2019: Izvajanje svežnja kadrovskih reform iz leta 2014 na Komisiji: veliki prihranki, vendar ne brez posledic za uslužbence. (112) Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2020 – Evropski urad za izbor osebja: čas za prilagoditev izbirnega postopka spreminjajočim se zaposlitvenim potrebam. (113) https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/57060 (114) https://ec.europa.eu/info/departments/informatics/open-source-software-strategy_sl (115) https://ec.europa.eu/isa2/isa2_sl

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament (2020/2141(DEC))

P9_TA(2021)0165 A9-0044/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0221/2020)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019, skupaj z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(6) in zlasti členov 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 10. decembra 2018 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta in zlasti člena 34,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0044/2021),

A.  ker je predsednik 24. junija 2020 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2019;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 17. junija 2020 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena v proračun Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij;

C.  ker je Računsko sodišče po reviziji navedlo, da pri posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2019 ni odkrilo hujših pomanjkljivosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046;

D.  ker člen 262(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament (2020/2141(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0044/2021),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa dal razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnih tokov Parlamenta;

B.  ker je bilo upravi Parlamenta po običajnem postopku poslanih 192 vprašanj in ker je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja, direktorja organa za evropske politične stranke in fundacije (v nadaljevanju: organ) ter notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2019 znašal 1.996.978.262 EUR oziroma 18,5 % razdelka V večletnega finančnega okvira(7), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2019, kar je 2,4-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2018 (1.950.687.373 EUR);

2.  je seznanjen, da so skupni prihodki, vknjiženi do 31. decembra 2019, znašali 207.521.070 EUR (v primerjavi s 193.998.910 EUR leta 2018), vključno s 36.566.236 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 30.783.590 EUR leta 2018);

3.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 67,8 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Stavbe in z njimi povezani stroški) ter poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na veliko togost večine odhodkov Parlamenta;

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2019:

5.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 98,8 % odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.973.232.524 EUR, delež razveljavljenih sredstev pa je znašal 1,2 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; ugotavlja, da so skupna plačila znašala 1.698.971.864 EUR in da je bila stopnja njihovega izvrševanja 86,1 %;

6.  poudarja, da so bila razveljavljena odobrena sredstva za leto 2019, ki so znašala 23.745.738 EUR, povezana predvsem z odhodki za nepremičnine, pa tudi z osebnimi prejemki in drugimi pravicami;

7.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2019 v skladu s členoma 31 in 49 finančne uredbe odobrenih osemnajst prerazporeditev, ki so skupaj znašale 76.028.316 EUR oziroma 3,8 % končnih odobrenih sredstev; ugotavlja, da se je 45,3 % prerazporeditev nanašalo na nepremičninsko politiko Parlamenta, sredstva pa so bila namenjena zlasti letnemu financiranju gradbenega projekta Adenauer; ugotavlja, da so prerazporeditve zaradi prelaganja odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije dosegle 25 %;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2019 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

8.  želi spomniti, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 %, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

9.  je seznanjen, da revizije na splošno kažejo, da za upravne odhodke ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja tudi, da na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira ni presegla praga pomembnosti;

10.  je seznanjen s posebno ugotovitvijo o Parlamentu iz letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo napako pri plačilu eni od evropskih političnih strank, in sicer niso bila upoštevana pravila za upravičenost do izplačila, natančneje, niso bili priloženi pogodbeni dokumenti v pisni obliki in dokazila o dejansko nastalih stroških; obžaluje, da je Računsko sodišče o podobnih pomanjkljivostih pri transakcijah političnim skupinam in eni od evropskih političnih strank poročalo tudi v letnih poročilih za 2014, 2015 in 2016; poziva k večji preglednosti pri izmenjavi informacij, da se v prihodnje prepreči ponovitev tovrstnih situacij; ugotavlja pa, da se je stanje v zadnjih letih precej popravilo, čeprav vedno obstaja možnost za dodatne izboljšave;

11.  je seznanjen z odgovorom Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem, v katerem so bili ponovno pregledani in obravnavani posamezni primeri, na katere je opozorilo Računsko sodišče; opominja, da je uprava Parlamenta sicer odredbodajalec pri izplačilu nepovratnih sredstev evropskim političnim strankam, vendar ni odgovorna za njihove dejanske odhodke, stranke pa morajo same poskrbeti tudi za zakonitost in pravilnost svojih transakcij; ugotavlja, da je Parlament evropskim političnim strankam posredoval obsežne informacije in smernice o vprašanjih, v zvezi s katerimi so se že prej pojavile težave; poziva Računsko sodišče, naj redno preverja porabo evropskih političnih strank;

Letno poročilo notranjega revizorja

12.  ugotavlja, da je notranji revizor na seji pristojnega odbora 16. novembra 2020 predstavil svoje letno poročilo ter opisal revizije za izjavo o zanesljivosti, ki jih je opravil in o katerih je poročal in ki so se v letu 2019 nanašale na naslednje teme:

13.  pozdravlja in podpira naslednje ukrepe, o katerih se je notranji revizor zaradi zagotavljanja zanesljivosti dogovoril z odgovornimi generalnimi direktorati oziroma se o njih še dogovarja:

14.  ugotavlja, da je bilo v postopku spremljanja v letu 2019 zaključenih 36 izmed 93 nedokončanih ukrepov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je poleg teh potrjenih ukrepov ostalo še 124 nedokončanih ukrepov iz revizijskih poročil, med drugim tisti, katerih izvajanje še ni načrtovano, in da je 62 izmed teh ukrepov namenjenih odpravi pomembnih tveganj; pričakuje, da se bodo generalni sekretariati potrudili, da bi čim prej dokončali ukrepe, s katerimi zamujajo, in da bodo novi ukrepi uvedeni v dogovorjenih rokih; poziva generalnega sekretarja, naj organu za podelitev razrešnice poroča o dokončanju preostalih ukrepov med svojo predstavitvijo v Odboru za proračunski nadzor v oktobru in novembru 2021;

Ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2018

15.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2018, ki jih je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prejel 21. septembra 2020, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2018 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

16.  obžaluje, da v odgovor na nekatera priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2018 niso bili sprejeti vsi ukrepi in da v dokumentu o nadaljnjem ukrepanju na osnovi razrešnice ni nobenega pojasnila v zvezi s tem; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu posreduje vse zahteve za ukrepanje, vključene v letne resolucije o razrešnici, pripravi akcijski načrt za obravnavo in spremljanje priporočil ter vključi rezultate tega postopka v letna poročila o dejavnostih; poudarja, da bi morala generalni sekretar in podpredsednik, pristojen za proračun, redno razpravljati z Odborom za proračunski nadzor o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem; meni, da bi redne razprave morale potekati med letom, in ne samo v postopku razrešnice; znova poziva predsedstvo, naj poveča preglednost postopka odločanja, zlasti ko gre za pravočasno objavljanje ustreznih dokumentov in informacij na spletnem mestu;

17.   izraža priznanje za sprejete ukrepe, da bi se olajšal prehod na novega ponudnika storitev za otroške jasli Parlamenta; poziva pristojne službe, naj stalno spremljajo delo nove ekipe, da bi zagotovile zadovoljivo raven storitev, med drugim zadostno število vzgojiteljev na otroka;

18.  obžaluje, da niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s prostovoljnim pokojninskim skladom, saj je več vplačnikov v ta sklad izpodbijalo sklep predsedstva z dne 10. decembra 2018 pred Sodiščem Evropske unije; poziva generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor nemudoma obvesti o sodbi Sodišča Evropske unije;

19.  pozdravlja dejstvo, da so se gotovinska plačila občutno zmanjšala in da so poslanci izkoristili možnost iz dopolnjenih pravil, namreč da finančno odgovornost za sponzorirane obiske z akreditiranih parlamentarnih pomočnikov prenesejo na strokovnjake, tj. plačilne posrednike in potovalne agencije; vseeno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da generalni sekretar še ni predložil ocene novih pravil, in poziva k njeni pripravi; poudarja, da bi se bilo treba pri pripravi takšnih ocen posvetovati z notranjim revizorjem glede obstoječih postopkov;

20.  obžaluje premalo uravnoteženo zastopanost spolov med vodilnimi uslužbenci v upravi Parlamenta; je seznanjen s pozitivnimi premiki pri tem vprašanju in pozdravlja nove cilje; priznava, da je treba to vprašanje nenehno spremljati;

21.   želi spomniti na resolucijo o razrešnici za leto 2018, v kateri predsedstvo poziva, naj poveča število invalidov, zaposlenih v upravi Parlamenta;

22.  znova poziva generalnega sekretarja, naj vztraja pri dejanski geografski uravnoteženosti v smislu sorazmerne zastopanosti vseh držav članic na vseh ravneh, tudi na najvišjih vodstvenih položajih; je seznanjen s težavami, s katerimi se Parlament sooča pri zaposlovanju ljudi iz nekaterih držav; poudarja, da je treba povečati privlačnost Parlamenta kot delodajalca v vseh državah članicah;

23.   pozdravlja obvestilo generalnega sekretarja o obravnavi invalidnosti v upravi Evropskega parlamenta; opozarja, da je treba v sedanjem zakonodajnem obdobju uresničiti še deset zavez iz obvestila na področju digitalnega in fizičnega dostopa; poziva, naj se organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o doseženem napredku;

24.  opominja, da člen 11 poslovnika poročevalcem, poročevalcem v senci in predsednikom odborov po novem nalaga obveznost, da v svojih poročilih objavljajo informacije o sestankih s predstavniki interesnih skupin; je zadovoljen, da je z novim zakonodajnim sklicem na spletišču Parlamenta na voljo potrebna infrastruktura, da lahko poslanci objavljajo načrtovana srečanja z zainteresiranimi predstavniki in tako prispevajo k preglednosti; ugotavlja, da je 324 od skupno 705 poslancev do 1. decembra 2020 na spletišču Parlamenta objavilo vsaj eno srečanje s predstavniki interesnih skupin; kljub temu se zavzema za boljšo dostopnost in večjo uporabnost tega orodja, pa tudi za opozarjanje poročevalcev, poročevalcev v senci in predsednikov odborov o obveznosti objavljanja teh informacij, kar bo prispevalo k odprtosti in transparentnosti Parlamenta ter njegovi odgovornosti do državljanov;

25.  ponovno poudarja, da je predsednik Parlamenta parlamentarnim službam naročil, naj orodje spremenijo tako, da bo prijaznejše uporabnikom, pri čemer je najbolj pomembno, da ga povežejo z registrom za preglednost in zakonodajnim observatorijem; poziva Parlament, naj nemudoma izvede te spremembe;

Splošne teme

26.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in člani Odbora za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja in direktorja organa za evropske politične stranke in fundacije, ki je v postopku podelitve razrešnice Parlamentu za leto 2019 potekala 16. novembra 2020;

27.  opozarja, da je bilo delo Parlamenta v letu 2019 zaradi evropskih volitev maja 2019 razdeljeno na dva dela, in sicer na sprejemanje zakonodaje v prvi polovici in na začetek novega parlamentarnega obdobja v drugi polovici leta;

28.  ugotavlja, da je v devetem sklicu Parlamenta 61 % novih poslancev, kar je precej več kot v preteklosti in več kot predvidenih 50 %, kar je bila osnova za proračun Parlamenta za leto 2019;

29.  opominja, da so tri preložitve izstopa Združenega kraljestva iz Unije v letu 2019 pomembno vplivale na proračun Parlamenta za leto 2019; poudarja, da je bilo treba plače in nadomestila britanskih poslancev in njihovih pomočnikov izplačevati dlje, kot je bilo prvotno predvideno, kar je vodilo k precej večjemu številu proračunskih prerazporeditev in povezanih stroškov v proračunu Parlamenta; pozdravlja prilagodljivost generalnega direktorata za kadrovske zadeve (GD PERS) pri upravljanju pogodb o zaposlitvi akreditiranih parlamentarnih pomočnikov britanskih poslancev;

30.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je služba za akreditirane parlamentarne pomočnike uveljavila kot enotno okence za celoten postopek zaposlovanja teh pomočnikov, da je GD PERS pomagal pri uvajanju in vključevanju novih poslancev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah, njegova posebna delovna skupina za volitve 2019 pa je uspešno vodila prehod med parlamentarnima obdobjema, tako da je bilo pred prvim zasedanjem devetega zakonodajnega sklica Parlamenta sklenjenih že 1292 pogodb o zaposlitvi akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (tj. za 93 % poslancev), do izteka leta pa jih je bilo sklenjenih še 2017;

31.  obžaluje, da so imeli poslanci težave pri zaposlovanju svojih pomočnikov na začetku parlamentarnega obdobja zaradi povečane aktivnosti GD PERS; poziva, naj se na začetku vsakega novega mandata upravni oddelki, odgovorni za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, kadrovsko okrepijo, in sicer dokler traja visoka delovna obremenitev, dokler poslanci zaposlujejo pomočnike in dokler se zagotavlja obsežno predhodno usposabljanje;

32.  znova poudarja, da je treba izvajati določbe kadrovskih predpisov v zvezi z rokom za oddajo vloge za nadomestilo za selitev pod enakimi pogoji za vse kategorije uslužbencev; poziva GD PERS, naj preuči predvsem primere nekdanjih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, pri katerih zakonski rok ob koncu parlamentarnega obdobja julija 2019 ni bil pravilno uporabljen;

33.  izraža priznanje, da je kadrovska služba prevzela nove naloge v zvezi s praktikanti poslancev, potem ko je predsedstvo 2. julija 2019 sprejelo sklep o izboljšanju okvira za njihovo zaposlovanje;

34.  pozdravlja uspešno prenovo delovnega okolja poslancev v Bruslju in Strasbourgu v letu 2019; izraža priznanje, ker je bila obnova vseh poslanskih pisarn v Bruslju (1 zasebna pisarna na poslanca + 2 pisarni za uslužbence) in v Strasbourgu (1 zasebna pisarna + 1 pisarna za uslužbence) dokončana v rekordnem času in pred rokom, pa tudi s proračunom, ki je bil dodeljen za ta dela, povrhu tega pa je bilo nameščeno novo pohištvo, vključno z integriranimi rešitvami IT, za nižje stroške, kot je bilo predvideno; ugotavlja, da so bile nove pisarne za poslance in politične skupine razporejene tako, da je bil razpoložljiv pisarniški prostor čim učinkoviteje izkoriščen; obžaluje, da so poslanci nekaterih političnih skupin zaradi tega razpršeni po več stavbah in nadstropjih brez logične povezave, s čimer je motena enotnost političnih skupin; obžaluje tudi, da so se zaradi tega nekateri preselili v zunanje stavbe, ki niso več povezane z glavnimi dejavnostmi Parlamenta, kar je povzročilo strukturno ločitev uslužbencev od svojih poslancev; ugotavlja, da ima stavba Trèves 1 malo storitev in da bi bilo treba prednost nameniti iskanju rešitev za povezavo z glavnimi stavbami;

35.  ugotavlja, da sta delo in glasovanje na daljavo zdaj eden od načinov dela poslancev v Parlamentu; poziva predsedstvo, naj preuči možnosti in stroške takšnega dela tudi v prihodnje za vse poslance, ki to želijo, da se bodo lahko v tako imenovanih hibridnih tednih udeleževali tako sej v državi izvolitve in kot sestankov z drugimi poslanci v Bruslju; vseeno meni, da fizične navzočnosti v prostorih Parlamenta ni mogoče povsem nadomestiti z delom na daljavo;

36.  obžaluje, da ni sistema, ki bi poslancem, začasno odsotnim iz upravičenih razlogov, na primer porodniškega, starševskega ali dolgotrajnega bolniškega dopusta oziroma dopusta za oskrbovanje, omogočal, da bi še naprej izvajali svoje osnovne naloge, predvsem sodelovali v razpravah in glasovali; meni, da je to v nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije, saj se tako pošilja sporočilo, da lahko izvolitev kandidatke pomeni, da bo funkcija zastopanja za nekaj časa prekinjena; poziva predsedstvo, naj razišče možnosti za sodelovanje na daljavo v prihodnosti in nadomeščanje poslancev na starševskem dopusti in v zgoraj omenjenih primerih; poziva k spremembi člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (akt o evropskih volitvah), da bi odpravil težavo v zvezi s starševskim dopustom; poziva predsedstvo, naj spremeni člene;

37.  opozarja, da bi bilo treba poslancem uradnikom in drugim uslužbencem Unije podeliti prepustnico Evropske unije na osnovi pogojev iz Uredbe (EU) št. 1417/2013(9); spominja, da člen 3 poslovnika poslancem daje pravico, da zaprosijo za prepustnico Unije, s katero se lahko prosto gibajo po državah članicah, ki to prepustnico morajo priznati kot veljavno potno listino, in drugih državah, ki se za to odločijo; obžaluje poročila nekaterih poslancev, da nekatere države članice prepustnice ne priznavajo kot potovalnega dokumenta; poziva Parlament, naj razišče te primere in se uskladi s pristojnimi organi, da poslanci ne bodo omejeni pri prostem gibanju, kadar potujejo na seje Parlamenta oziroma se z njih vračajo;

38.  priznava, da je sporazum med Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij prinesel finančne in upravne koristi, ki prispevajo k dobremu finančnemu poslovodenju teh institucij; znova pa poudarja, da je po mnenju odborov ta sporazum neuravnotežen in ga Parlament ne spoštuje v celoti; meni, da bi bilo treba s podaljšanjem ali revizijo sedanjega sporazuma rešiti vsa odprta vprašanja; poziva zadevne institucije, naj Odboru Parlamenta za proračunski nadzor skupaj poročajo o sporazumu in njegovi reviziji, ki pravkar poteka;

Komunikacija in volitve

39.  podpira način, kako je Parlament povečal prepoznavnost evropskih volitev z gradnjo široke mreže medijev, partnerjev in prostovoljcev, ki so oblikovali javno mnenje v lastnih mrežah, ter animiranjem in sodelovanjem z njimi; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila volilna udeležba na evropskih volitvah leta 2019 v nekaterih državah še vedno prenizka; meni, da bi morala kampanja za prepoznavnost evropskih volitev in vloge Parlamenta v zakonodajnem postopku potekati stalno in se osredotočati predvsem na te države;

40.  pozdravlja, da se je volitev udeležilo 50 % volilnih upravičencev v Uniji, in z zadovoljstvom ugotavlja, da se je udeležba povečala prvič od prvih neposrednih volitev leta 1979; obžaluje pa, da za razliko od volitev leta 2014 sistem vodilnih kandidatov za imenovanje predsednika Komisije ni bil upoštevan; ugotavlja, da sistem prispeva k preglednosti in odgovornosti Komisije do Parlamenta; ugotavlja, da je predsednica Evropske komisije v političnih usmeritvah priznala, da so na tem področju potrebne izboljšave; poudarja, da je treba, kot je zapisano v teh smernicah, pregledati način imenovanja in izvolitve voditeljev institucij;

41.  poudarja, da mora evropski volilni proces postati dostopnejši za invalide;

42.  ugotavlja, da so morale evropske volitve potekati tudi v Združenem kraljestvu, zato je Parlament komunikacijsko kampanjo izvajal tudi tam;

43.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) v letu 2019 813 zaposlenih in da je upravljal 5,3 % skupnega proračuna Parlamenta;

44.  meni, da je obveščanje državljanov Unije o politični naravi Parlamenta in delu, ki ga opravljajo njegovi poslanci, pomembnejše kot kdaj prej; spodbuja prizadevanja Parlamenta in GD COMM za obveščanje medijev, deležnikov in splošne javnosti o Parlamentu, njegovih pristojnostih, odločitvah in dejavnostih; poziva GD COMM, naj si še naprej prizadeva, da bi bilo spletišče Parlamenta bolj dostopno, intuitivno, skladno in uporabniku prijazno, saj je bistveno za približevanje institucije državljanom;

45.  ugotavlja, da je predsedstvo GD COMM naložilo, naj državljane po vsej Uniji obvešča o prihajajočih volitvah, da bi se povečala demokratična udeležba; pozdravlja dejstvo, da sta volilna kampanja in informacijska akcija Parlamenta v letu 2019 prispevali k najvišji volilni udeležbi v 20 letih; podpira inovativno institucionalno komunikacijsko strategijo Parlamenta za evropske volitve 2019, ki naj bi ljudi ozaveščala o volitvah in jih spodbudila k udeležbi na njih; ugotavlja, da je strategija temeljila na tesnejših odnosih z mediji in vzpostavitvi zanesljive mreže partnerjev; meni, da je za Parlament zelo pomembno, da ohranja stike z državljani Unije prek različnih komunikacijskih kanalov, ne samo v volilnem letu, temveč skozi celotno zakonodajno obdobje; poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije z obstoječimi kanali in okrepiti sodelovanje s pisarnami Evropskega parlamenta za stike, da bi se izognili podvajanju in učinkovito uporabili davkoplačevalski denar;

46.  je globoko zaskrbljen zaradi spletišča EP Today ter zavajajoče rabe imena Parlamenta in simbolov Unije na njem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v projektu EUvsDisinfo ugotovljeno, da je 99 % člankov, ki so bili objavljeni na tem spletišču, izviralo iz drugih spletnih mest, kot sta Voice of America in Russia Today; je zaskrbljen, ker je nadaljnja preiskava nevladne organizacije EU DisinfoLab razkrila obsežno operacijo, ki je bila 15 let uspešno usmerjena proti Uniji, v njej pa je bilo udeleženih več kot 750 lažnih lokalnih medijev in več kot 10 nevladnih organizacij, ki že leta ne obstajajo več; je zaskrbljen, da je tej operaciji uspelo doseči in vključiti poslance, še preden je bila odkrita in raziskana; poziva GD COMM, naj se uskladi z Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo ter ukrepa v zvezi s tem;

47.  ugotavlja, da so bili pred in med volitvami vsi pomembni deležniki Parlamenta redno obveščeni o dezinformacijah in grožnjah Parlamentu s strani subjektov in akterjev, ki so skušali spodkopati enotnost in evropsko demokracijo; poziva Parlament, naj odločno ukrepa proti dezinformacijam z rednim obveščanjem in opozarjanjem, za poslance, uslužbence in obiskovalce pa organizira ustrezno usposabljanje in ozaveščanje; poziva ga, naj še izboljša zunanjo komunikacijo o svojih dejavnostih;

48.  v kontekstu decentralizirane volilne kampanje opominja na vlogo pisarn Evropskega parlamenta za stike, ki so povečale svoje ekipe za stike z mediji, da bi lahko bolje nagovarjale državljane in medije, sklenile pa so tudi partnerstva z deležniki in oblikovalci mnenja, da bi dosegle nova občinstva, zlasti generacijo mladih; poziva, naj pisarne za stike v državah članicah dejavno vlogo ohranijo skozi celotno zakonodajno obdobje;

49.  izraža zaskrbljenost v zvezi s preiskavo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o tem, da je Parlament za obdelavo osebnih podatkov pri dejavnostih, povezanih z evropskimi volitvami leta 2019, najel podjetje za politično kampanjo s sedežem v Združenih državah Amerike; ugotavlja, da je preiskava o tem, kako Parlament sodeluje s podjetjem NationBuilder, privedla do prvega opomina Evropskega nadzornika za varstvo podatkov instituciji Unije zaradi kršitve člena 29 Uredbe (EU) 2018/1725, med drugim zaradi izbire in odobritve podizvajalcev za obdelavo podatkov, ki jih je najelo podjetje NationBuilder; nadalje ugotavlja, da je nadzornik izdal še en opomin, ker Parlament ni objavil skladne politike o varstvu osebnih podatkov za spletno mesto „tokratgremvolit“ v roku, ki ga je določil Evropski nadzornik za varstvo podatkov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Parlament v obeh primerih ravnal v skladu s priporočili nadzornika; se strinja z izjavami Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o grožnji, ki jo predstavlja spletna manipulacija, in o tem, da so stroga pravila o varstvu podatkov bistvena za demokracijo, zlasti v digitalni dobi;

50.  je seznanjen s postavkami odhodkov v letu 2019, ki so razčlenjene takole:

51.  ugotavlja, da je predsedstvo na sestanku 11. februarja 2019 potrdilo, da pisarna Parlamenta v Londonu ne bo zaprta; je seznanjen, da je 5. oktobra 2020 potrdilo, da bo do konca leta 2020 zaprt lokalni urad v Edinburgu; se zaveda, da bosta parlamentarna pisarna za stike in delegacija Evropske unije v Združenem kraljestvu še naprej imeli ključno vlogo, ko bo Parlament ponujal storitve poslancev v delegacijah v Združeno kraljestvo, prav tako pa bosta ohranjali stike z državljani, civilno družbo, vlado, parlamentarnim okoljem in mediji v tej državi; v zvezi s tem ugotavlja, da pisarna za stike v Združenem kraljestvu sodeluje z delegacijo Evropske unije v skladu z ustreznimi pristojnostmi Parlamenta in Evropsko službo za zunanje delovanje; opozarja, da bi bilo treba status in samostojnost uslužbencev Parlamenta v Združenem kraljestvu zagotoviti v skladu z modelom, ki se je uveljavil v primeru urada v Washingtonu in ki uspešno deluje; zato obžaluje, da vlada Združenega kraljestva ni priznala polnega diplomatskega statusa veleposlaniku Evropske unije v Združenem kraljestvu; poziva predsedstvo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj z britanskimi oblastmi poiščeta praktično rešitev, da bi se uslužbencem Parlamenta, ki dela v pisarni za stike v Londonu, dodelil diplomatski status;

52.  znova spominja na že lani izraženo zaskrbljenost zaradi sklepa predsedstva z dne 11. februarja 2019 v zvezi s parlamentarno podporo misiji Evropske unije pri združenju ASEAN v Džakarti, delegaciji Evropske unije pri Afriški uniji v Adis Abebi in delegaciji Evropske unije pri Združenih narodih v New Yorku; poudarja, da morajo biti vsi novi sklepi sprejeti na podlagi temeljite analize stroškov in koristi, in opozarja, da bi bilo treba glede na posebno naravo te parlamentarne podpore Odboru za proračunski nadzor posredovati podrobne informacije; obžaluje, da še niso bili oblikovani merljivi kazalniki za ocenjevanje letne uspešnosti v okviru cikla strateškega načrtovanja, spremljanja in poročanja Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, naj nujno opravi to oceno in jo, ko bo na voljo, predstavi Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor;

53.  poudarja, da je treba ponovno oživiti kulturo razprav v Parlamentu; pozdravlja odločitev, da se od poslancev zahteva, da govorijo pred poslanci za govorniškim pultom; meni, da je mogoče kulturo razprav izboljšati tudi tako, da se poišče dovolj časa za izmenjavo argumentov in protiargumentov, na primer z razširitvijo postopka z modrim kartončkom;

Sponzorirane skupine obiskovalcev

54.  pozdravlja dejstvo, da si Parlament zelo prizadeva razširiti in izboljšati storitve za obiskovalce; izraža priznanje za izjemen obisk v letu 2019, ko si je prostore Parlamenta ogledalo kar 1,5 milijona obiskovalcev, pri čemer se je delež mladih povečal za 26 % v primerjavi z letom 2018;

55.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so januarja 2017 začela veljati nova pravila predsedstva o sprejemu skupin obiskovalcev in da so vse leto 2019 potekale revizije skupin obiskovalcev, decembra 2019 pa je bil GD COMM predlagan akcijski načrt za izboljšanje okvira upravljanja in kontrole ter regulativnega okvira za povračilo stroškov skupin obiskovalcev; vseeno poudarja, da ne bi smeli zanemariti namena skupin obiskovalcev, namreč seznanjanja državljanov s Parlamentom, njegovimi nalogami in odnosi z drugimi institucijami Unije, delovanjem Unije in njenim okoljem, tudi gostiteljskimi mesti;

56.  ugotavlja, da so 1. januarja 2017 začela veljati revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov sponzoriranim skupinam obiskovalcev; opominja, da so vodje skupin v skladu z načelom nepridobitnosti iz teh pravil dolžni vrniti neporabljena finančna sredstva, potem ko službe Parlamenta potrdijo finančno izjavo; želi več zagotovil, da se pri upravljanju sponzoriranih skupin obiskovalcev strogo spoštujejo veljavna pravila, vključno s postopkom povračila stroškov za invalidne obiskovalce; ponovno poziva, naj se odpravi možnost imenovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za vodje skupin, s čimer se bo finančna odgovornost za sponzorirane obiske dodelila izključno članu skupine ali strokovnjakom, tj. plačilnim posrednikom ali potovalnim agencijam;

57.  spominja, da je notranji revizor Parlamenta leta 2019 začel revizijo izvajanja novih pravil in da je leta 2020 predložil svoje ugotovitve, v katerih je poudaril, da bi bilo treba finančne prispevke za skupine obiskovalcev še natančneje uskladiti z dejansko nastalimi stroški, da je treba izboljšati predhodne kontrole, ko se izplača prvi prispevek, in da bi bilo treba izboljšati tudi obstoječi sistem naknadnih kontrol; ponavlja, da bi bilo treba ugotovitve notranjega revizorja upoštevati pri ocenjevanju obstoječih postopkov in vzpostaviti strožje predhodne kontrole, da se prepreči morebitno nenadzorovano zbiranje denarja, ne da bi to kontrole zaznale; zahteva tudi podrobnejšo oceno obstoječih naknadnih kontrol;

58.  poudarja, da lahko sprejemanje sponzoriranih skupin obiskovalcev, med katerimi so tudi invalidi, povzroči dodatne stroške in zahteva višje finančne prispevke, zato priporoča predsedstvu, naj preuči možnost povečanja sredstev za kritje vseh upravičenih stroškov teh skupin;

59.  podpira dejavnosti Parlamentariuma v Bruslju, ki ga je v letu 2019 obiskalo 307.105 ljudi, kar je občutno več kot v letu 2018, in Hiše evropske zgodovine, ki je v letu 2019 sprejela 199.256 obiskovalcev, 21 % več kot v letu 2018; izreka priznanje za uspeh središč Doživi Evropo v Berlinu, Ljubljani, Strasbourgu, Helsinkih, Københavnu in Talinu; ugotavlja, da so službe Parlamenta pripravile skupen delovni program za odprtje središč Doživi Evropo v vseh državah članicah do leta 2024;

Zgradbe

60.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO) v letu 2019 609 zaposlenih in da je upravljal 12,6 % skupnega proračuna Parlamenta;

61.  je seznanjen, da je predsedstvo 11. marca 2019 sprejelo nov pristop k ponudbam nepremičninskega trga za pisarne Evropskega parlamenta za stike in središča Doživi Evropo v več državah članicah;

62.  se zaveda pomena nepremičninske politike, zlasti dokončanja še zadnjih montažnih del v stavbi Montoyer 63 v Bruslju, ki je bila dana v uporabo v letu 2019, pa tudi projekta Adenauer v Luxembourgu, ki naj bi bil dokončan do izteka junija 2023; je seznanjen, da je Odbor za proračun leta 2019 za vnaprejšnje financiranje tega projekta odobril prerazporeditev 31 milijonov EUR neporabljenih sredstev, kar izključuje stroške upravljanja projekta, finančne stroške, certifikacijske organe itd. obžaluje, da je zaradi zamud pri gradnji prišlo do povišanja stroškov, in ugotavlja, da so bile transakcije z gradbenimi podjetji (povezane z zamudami pri projektu) nujne za preprečitev dodatnih zamud in stroškov (med 5 % in 15 % zneska pogodbe);

63.  ugotavlja, da je nova nepremičninska strategija za obdobje po letu 2019, ki jo je predsedstvo sprejelo aprila 2018, osredotočena na potrebe, ki jim še ni bilo ustrezno zadoščeno, med drugim prilagoditev prostorov za nove oblike srečanj (zasnova sejnih sob prilagojena zakonodajnemu trialogu), lokalno delovanje in približevanje državljanom z odprtjem središč Doživi Evropo v pisarnah Parlamenta za stike, izboljševanje varnosti stavb Parlamenta in njihova prenova, tesnejša povezanost osrednjih stavb Parlamenta, tako da se da prednost nakupovanju, ne najemu;

64.  je zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju ukrepov, ki so bili dogovorjeni z notranjim revizorjem leta 2018 in naj bi zmanjšali precejšnje preostalo tveganje v zvezi z vzdrževanjem, prenovo in uporabo stavb; poziva predsedstvo, naj sprejme celovito politiko vzdrževanja in o tem poroča organu za podelitev razrešnice; pozdravlja postopno opuščanje pogodb z zunanjimi upravitelji in prihranke, ki jih bo to prineslo;

65.  ugotavlja, da bo kmalu končana prva gradbena faza največjega nepremičninskega projekta Parlamenta – širitve stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu – in sicer njeno vzhodno krilo; poudarja, da so bili zaposleni Parlamenta v stolp tega krila preseljeni že jeseni 2019, v preostanek pa se bo bodo postopoma selili od novembra 2020; ugotavlja, da naj bi se gradnja zahodnega krila začela konec leta 2020 in končala leta 2023;

66.  je seznanjen, da ima Parlament številne nepremičnine, in sicer:

67.  spominja, da je Parlament v letu 2020 izvedel mednarodni arhitekturni natečaj za dve rešitvi, celovito okoljsko prenovo in ponovno gradnjo stavbe Spaak; poudarja, da bi bilo treba tako pri prenovi kot pri ponovni gradnji kot vodilni merili upoštevati stroškovno in energetsko učinkovitost; pričakuje, da bo čim prej opravljena podrobna in javna ocena stroškov in energetske učinkovitosti izbranega predloga, saj naj bi izbrani arhitekt parlamentarnima odboroma za proračun in proračunski nadzor v letu 2021 predložil kratek predhodni projekt; zahteva, da se pri prenovi/ponovni gradnji upoštevajo sedanje potrebe Parlamenta, opisane v posodobljeni nepremičninski strategiji za obdobje po letu 2019; poudarja, da je treba pri prenovi/ponovni gradnji upoštevati tudi trenutne potrebe poslancev in uslužbencev zaradi nedavnih omejitev, ter nove prilagoditve, ki so nujne zaradi zdravstvenih in varnostnih vidikov;

68.  je seznanjen s sklepom predsedstva z dne 25. novembra 2019, da se do konca tega zakonodajnega obdobja (leta 2024) v vseh državah članicah odprejo središča Doživi Evropo, in izvajanjem tega sklepa v tem trenutku; poziva generalnega sekretarja, naj odbora za proračun in proračunski nadzor redno obvešča o stanju izvajanja;

69.  pozdravlja zamisel, da bo Parlament izvedel potrebna prenovitvena in obnovitvena dela na stavbah, da bi ustvaril okolje, ki bo dostopno vsem uporabnikom v skladu s standardi Unije in nacionalno zakonodajo; poudarja, da so se v Strasbourgu že začela izvajati dela za lažji dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ter da se bodo projekti nadaljevali v Bruslju in Strasbourgu, pa tudi v šestih pisarnah za stike; vztraja, naj se takšna obnovitvena dela nadaljujejo tudi v vseh drugih stavbah Parlamenta, pri čemer bi se bilo treba zavezati funkcionalnim zahtevam glede dostopnosti za grajeno okolje iz priloge III k Direktivi (EU) 2019/882(10), pri izpolnjevanju teh zahtev pa se v javnih naročilih sklicevati na ustrezne mednarodne in evropske standarde, da bodo imeli invalidni poslanci, uslužbenci in obiskovalci ter osebe z omejeno mobilnostjo dostop do stavb in bodo lahko prostore uporabljali enako kot drugi v skladu z obveznostmi iz konvencije OZN o pravicah invalidov; poudarja, da bi bilo treba za te ukrepe/izdatke zagotoviti dovolj sredstev;

70.  je zaskrbljen, ker je bila leta 2017 odklopljena topla voda v pisarnah poslancev v Bruslju in Strasbourg in da je še vedno zaprta; je seznanjen, da so odločitev o odklopu sprejeli kvestorji 24. oktobra 2017 zaradi zdravstvenega tveganja, saj so v starih in obrabljenih hidravličnih sistemih odkrili škodljivo bakterijo legionele; ugotavlja, da je glavni izziv za ponovni priklop tople vode v stavbah Parlamenta ta, da temeljito čiščenje vseh zastarelih vodovodnih napeljav, v katerih so tudi slepi odcepi cevi, v bistvu ni mogoče, ampak bi bila potrebna zamenjava, tako obsežen projekt pa bi zahteval podrobno študijo izvedljivosti, v kateri bi upoštevali tudi učinke selitev, premestitev, prahu in hrupa na zakonodajno delo poslancev; poziva GD INLO, naj še naprej uvaja kompenzacijske ukrepe;

71.  ugotavlja, da je bil prvi javni razpis objavljen leta 2019, da bi se sklenile pogodbe za nove bančne prostore, na katerega se je odzvala le ena banka, ki je predložila ponudbo za isti prostor, ki ga je že predhodno uporabljala; ugotavlja, da je bil leta 2020 organiziran drugi javni razpis za zasedbo dveh bančnih območij, na katerega se ni odzval nihče; obžaluje, da je podružnica banke ING ostala odprta le v prvih dveh mesecih sedanjega parlamentarnega obdobja, da so lahko na novo izvoljeni poslanci in pogodbeno akreditirani parlamentarni pomočniki odprli račune, nato pa se je zaprla; ugotavlja, da se je tudi supermarket odločil, da ne bo podaljšal svoje koncesije, vendar pozdravlja dejstvo, da bo v pritličju stavbe Spinelli v prihodnosti podeljena koncesija za trgovino z živili; poziva upravo, naj pregleda pogoje za izkoriščanje trgovinskih koncesij in poveča njihovo privlačnost, da bi privabila ponudnike kakovostnih storitev;

72.  izraža zaskrbljenost, v stavbi Trèves 1 ni na voljo dovolj storitev; poziva Parlament, naj najprej preuči rešitev, ki bi omogočila povezavo te stavbe z glavnimi stavbami Parlamenta, kjer poteka večina parlamentarnih dejavnosti;

73.  opozarja na nedavna poročila medijev, da toplotne kamere, ki se uporabljajo v prostorih Parlamenta za merjenje temperature vseh oseb, ki vstopajo v Parlament, proizvaja podjetje Hikvision, ki uvaža iz Kitajske in proizvaja kamere za kitajsko pokrajino Xinjiang(11); opozarja, da je bilo podjetje Hikvision obtoženo, da dobavlja opremo za nadzor internacijskim taboriščem v tej pokrajini(12); ugotavlja, da obstaja nesprejemljivo tveganje, da podjetje Hikvision prek svojih operacij v Xinjiangu prispeva k hudim kršitvam človekovih pravic; opozarja, da je Parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2019 Ilhamu Tohtiju za njegova prizadevanja, da zaščiti pravice ujgurske manjšine na Kitajskem; zato meni, da je uporaba toplotnih kamer tega proizvajalca v prostorih Parlamenta nesprejemljiva; poziva generalnega sekretarja, naj odpove pogodbo s podjetjem Hikvision in odstrani vse toplotne kamere tega proizvajalca iz prostorov Parlamenta; poudarja, da mora biti uprava v prihodnje bolj previdna pri izbiri dobaviteljev opreme;

Varnost in varovanje

74.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE) v letu 2019 770 zaposlenih in da je upravljal 1,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

75.  pozdravlja dejstvo, da od leta 2015 v prostorih Parlamenta ni bilo večjega varnostnega incidenta; je vseeno zaskrbljen, ker je veliko poslancev, sekretariatov političnih skupin in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov prijavilo tatvine v prostorih Parlamenta; ugotavlja, da ocenjena skupna vrednost ukradenih predmetov znaša približno 60.000 EUR letno in da se v zadnjih treh letih ni spreminjala; pričakuje nenehno zaostrovanje varnostnih ukrepov;

76.  je seznanjen z nujnimi ukrepi, ki jih je predsedstvo odobrilo na seji 22. julija 2020 in so vključevali ozaveščanje, zaščito dražje opreme IT, vnaprejšnje obveščanje o vzdrževalnih delih ter ločene univerzalne ključe za posamezna nadstropja in strogo omejitev njihove distribucije; vendar se ne strinja z določenimi sporočili in splošnim tonom kampanje ozaveščanja v zvezi z vlomi v stavbe Parlamenta, saj se zdi, da krivi poslance in uslužbence, namesto da bi razširjala praktične varnostne informacije; pričakuje, da bo Parlament preučil dolgoročne ukrepe za preprečevanje tatvin, med drugim uvedel različne ravni dostopnih pravic znotraj stavb Parlamenta, obsežnejši nadzor z videokamerami in nova pravila za upravljanje ključev, pa tudi preučil možnost namestitve elektronskih ključavnic, če bodo potrebne naložbe sorazmerne z dejansko vrednostjo ukradenih predmetov ter omogočale ohranitev zasebnosti;

77.  poziva k izvajanju interne strategije za evakuacijo oseb z omejeno mobilnostjo ali invalide v nujnih primerih;

78.  pozdravlja ukrepe, sprejete za večjo varnost stavb Parlamenta, zlasti varnostni pregled uslužbencev zunanjih ponudnikov storitev in internalizacijo splošnih varnostnih služb v Luxembourgu, ki jo je predsedstvo odobrilo leta 2012, vendar je prišlo do zamude zaradi gradnje stavbe Adenauer II; poudarja, da so incidenti nasilnih protestnikov, ki vstopajo v javne institucije v državah članicah ter grozijo uslužbencem in poslancem, skrb zbujajoči, zato spodbuja GD SAFE, naj oceni sedanje varnostne ukrepe in pripravi priporočila za nadaljnje izboljšave;

79.  podpira medinstitucionalno varnostno sodelovanje, med drugim podpis memoranduma o soglasju v zvezi s pregledovanjem uslužbencev zunanjih ponudnikov storitev, ki delajo v institucijah Unije v Belgiji, ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, ki bo uskladila varnostne ukrepe v pisarnah Parlamenta za stike in na predstavništvih Komisije v državah članicah, potekajočo skupno analizo varnostnih služb institucij Unije, da bi opredelili in popisali najprimernejša področja za tesnejše sodelovanje, pa tudi obseg tega morebitnega sodelovanja, vključno z možnostjo souporabe služb, ter napredek pri uvajanju medinstitucionalne izkaznice za vstop;

80.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se začeli tržni postopki za uvedbo sistema za samodejno prepoznavanje vozil na vseh vhodih in izhodih parkirišč ter selitev v stavbo Adenauer II;

81.  spominja pa, da je odprtost za javnost zaščitni znak Parlamenta in da je treba ohraniti primerno ravnotežje s potrebno stopnjo varnosti;

Kibernetska varnost ter varnost informacijske in komunikacijske tehnologije

82.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) v letu 2019 480 zaposlenih in da je upravljal 6 % skupnega proračuna Parlamenta;

83.  opominja, da je služba za notranjo revizijo opravila svetovanje o resnem incidentu IT, ki se je zgodil leta 2017, in nepretrganem poslovanju ter dala tri priporočila o nadaljnji zaščiti parlamentarne infrastrukture IKT, seznam ključnih in osrednjih informacijskih sistemov je dopolnila z jasnejšim popisom sredstev in z njimi povezanih nalog ter sredstev z dokumentiranimi odvisnostmi in ugotovila, da so za najete prostore v Bruslju, kjer so shranjeni računalniki Parlamenta, potrebna zanesljivejša potrdila;

84.  se zaveda, da so privilegirane pravice za dostop pomembne za vzdrževanje in razvoj; poziva GD ITEC, naj za te privilegirane račune določi jasna pravila za nadzor dostopa in pregleda pravila o pravicah naprednih uporabnikov;

85.  odobrava začetek projekta za nov podatkovni center, ki bo nadomestil zastareli podatkovni center ravni II v Huizingenu s centrom ravni IV, kar bo izboljšalo varnost odpornost in nepretrgano delovanje IKT;

86.  podpira prizadevanja Parlamenta za omilitev kibernetskih tveganj v letu 2019, med drugim opredelitev in objavo parlamentarnega okvira za kibernetsko varnost, sistematsko ocenjevanje kibernetskih tveganj za nove občutljive aplikacije in vsakoletno penetracijsko testiranje za vdore iz interneta; poziva k nadaljnjemu opredeljevanju in zmanjševanju tveganj ter uvedbi upravljanja na osnovi tveganj; poziva GD ITEC, naj izboljša zmogljivosti za vzpostavljanje običajnega delovanja in sprejme načrt za odzivanje na incidente v zvezi s kibernetsko varnostjo;

87.  poudarja, da ima Parlament obveznost, da neposredno upravlja ključno infrastrukturo in občutljive, zaupne podatke oziroma to upravljanje vsaj neposredno nadzira; naroča svoji upravi, naj začne to obveznost izvajati;

88.  spominja na dodano vrednost brezplačne in odprtokodne programske opreme pri povečevanju varnosti, saj lahko z njo Parlament odkrije in odpravi pomanjkljivosti, ohrani nadzor nad podatki, tako da jih shranjuje v lastnih strežnikih, in poišče rešitve, prilagojene lastnim potrebam, obenem pa se izogne odvisnosti od posameznega ponudnika;

89.  znova izjavlja, da je pri izbiri novih internih aplikacij bolj naklonjen brezplačni in odprtokodni programski opremi kot lastniški; poziva, naj se primeri, ko se ne izberejo odprtokodne rešitve, sporočajo upravljavskim organom IKT;

90.  se zaveda inherentnega tveganja za informacijsko varnost in zasebnost, kadar poslanci in uslužbenci delijo občutljive podatke prek rešitev drugih ponudnikov, ne da bi imel Parlament nadzor nad tem, kako se s temi podatki ravna; Parlament poziva, naj v skladu s strateško usmeritvijo za kibernetsko varnost, ki jo je sprejelo predsedstvo, in v želji, da bi odpravili te težave, v strežnikih gosti le lastne, odprtokodne in varne rešitve za virtualne seje in takojšnje sporočanje, kakor jih je že opaziti v osrednjih institucijah držav članic, na primer francoski centralni upravi in nemški zvezni vojski;

91.  izreka pohvalo GD ITEC za prizadevanja, da bi del svojih strokovnjakov in virov za kibernetsko varnost ponudil v skupno rabo skupini za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU (CERT-EU);

Tehnologija, digitalizacija in inovacije

92.  pozdravlja uspešno uvedbo parlamentarnega sistema za finančno poslovodenje v letu 2019, ki se je začel uporabljati v proračunskem letu 2020; je zaskrbljen zaradi zastarele strojne opreme in poziva k nadaljnjemu posodabljanju informacijske tehnologije z zamenjavo zastarele strojne opreme in razvojem strateških projektov na področju e-Parlamenta in mobilnega okolja za poslance in uslužbence;

93.  poudarja, da spremembe plačilnih razredov uslužbencev Parlamenta niso avtomatizirane in jih je treba ročno vnašati v sisteme za upravljanje človeških virov; je zaskrbljen, da bi utegnilo priti do neupravičenih izplačil zaradi nepravilnih informacij, saj izplačevanje plač ni avtomatizirano; poziva službe Parlamenta, naj v sodelovanju z drugimi institucijami Unije razvijejo trajnosten sistem IT za plačilne razrede uslužbencev;

94.  odobrava odločna prizadevanja za naložbe v digitalizacijo finančnih procesov, med drugim gladko in uspešno uvedbo in uporabo novega sistema za finančno poslovodenje in računovodstvo (SAP) od novembra 2019 za vse transakcije, povezane z izvrševanjem proračuna, sprejetje strategije za zanesljiva vozlišča upravnih storitev, da bi izboljšali storitve za odjemalce in upravno učinkovitost, in sklep predsedstva z dne 17. junija 2019 o avtomatizaciji centralnega registra navzočnosti, pa tudi razširitev funkcionalnosti e-Portala kot enotne digitalne vstopne točke za poslance, ki želijo upravljati svoje finančne in socialne pravice;

95.  poziva, naj se izboljša sedanji sistem spremljanja in sledenja vprašanjem v zvezi z IT med operativnimi enotami služb Parlamenta, da bi povečali učinkovitost in preglednost; poudarja, da je s podporo poslancem in njihovim pisarnam, ki se izvaja na kraju samem, pogosto mogoče hitreje in učinkoviteje rešiti težave z IT kot pa prek telefonske podpore;

96.  zahteva, da je treba pri uvajanju rešitev v oblaku za Parlament, tudi tistih, ki omogočajo njegovo institucionalno suverenost, sprejeti ustrezne varnostne ukrepe; vztraja, da je treba to suverenost pridobiti z zagotavljanjem lastništva nad podatki, lokalizacijo podatkov na ozemlju Unije, preprečevanjem odvisnosti od ponudnikov programske opreme in uporabo več različnih ponudnikov, da bo mogoče delovne obremenitve in podatke neovirano seliti med različnimi sloji hibridnega oblaka (v pisarnah ter v zasebnem in javnem oblaku), pa tudi med različnimi ponudniki storitev računalništva v oblaku, tudi ko se pojavijo nove potrebe, in ne le v fazi izstopa iz storitev v oblaku, da bi povečali prožnost in zagotovili več možnosti za uporabo podatkov, kakor se je dogovorila delovna skupina za strategijo na področju inovacij IKT, dogovor pa lani potrdilo predsedstvo;

97.  opominja, da so te politično pomembne zahteve v zvezi s politiko računalništva v oblaku, tj. o odločitvi na najvišji ravni o tem, katere kategorije podatkov je mogoče prenesti v oblak in katerih ne, ter o opredelitvi suverenega oblaka ali izbire ponudnikov, izrazili podpredsedniki Parlamenta, predsedstvo pa jih mora upoštevati pri prilagajanju politike računalništva v oblaku, preden se podpiše pogodba s ponudnikom računalništva v oblaku;

98.  poziva, naj se zagotovi pravica poslancev in njihovih pomočnikov, da uporabljajo brezplačno in odprtokodno pisarniško programsko opremo;

99.  spominja, da bi bilo treba za oblikovanje in pretvorbo podatkov v javnem interesu v odprti, strojno berljivi obliki, ki bi bila uporabnikom zlahka dostopna in omogočala ponovno uporabo, ubrati bolj uporabnikom prijazen, sistematičen in usklajen pristop; znova poudarja, kako pomembno je, da ima Parlament lastno politiko odprtih podatkov; poziva ustrezne službe, naj predsedstvu predložijo osnutek v odobritev;

100.  spominja, da je krovno načelo strategije računalništva v oblaku varovanje informacij in zaščita podatkov, to pa zahteva posebno kategorizacijo podatkov na podlagi zaščite podatkov in ocenjevanja varnosti; poziva predsedstvo, naj na podlagi analize tveganja pristojnih služb odobri kategorije podatkov in aplikacije, ki so lahko v oblaku, in tiste, ki jih je treba zadržati v Parlamentu;

101.  opozarja, da je treba preprečiti odvisnost od ponudnikov računalništva v oblaku in povečati varnost, tako da se, če je le mogoče, uporabljajo odprtokodna programska oprema in odprti standardi;

102.  poziva upravo, naj na spletišču Parlamenta vzpostavi prostor, v katerem bosta na voljo primerljiva pregled glasovanja posameznega poslanca na plenarnem zasedanju ter razčlenitev glasov po političnih skupinah in državljanstvu poslancev; poziva pristojne službe, naj preučijo možnosti za izvedbo in preizkusijo možnost, da bi na spletnih straneh prostovoljno sodelujočih poslancev poskusno objavili zadnje predloge sprememb, ki so jih ti podpisali v odboru in na plenarnem zasedanju;

103.  pozdravlja strategijo digitalnega delovnega okolja za poslance (Digital Workplace4MEP), ki ponuja rešitve na področju mobilnosti in učinkovitosti; meni, da bo uvedba izjemno kakovostnih hibridnih naprav prispevala k uresničitvi cilja okoljskega upravljanja, da se poraba papirja do leta 2024 zmanjša za 50 %; pričakuje, da bo ta uvedba omogočila precejšnje prihranke zaradi opuščanja drugih vrst naprav;

104.  opozarja na štiri pomembne preiskave Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki vključujejo Parlament, namreč v zvezi z uporabo pripomočka NationBuilder za obdelavo osebnih podatkov v sklopu dejavnosti, povezanih z evropskimi volitvami 2019, neobjavo skladne politike zasebnosti za spletno mesto „tokratgremvolit“ v roku, ki ga je določil Evropski nadzornik za varstvo podatkov, pa tudi merjenjem telesne temperature in spletnim mestom za rezervacijo testov med krizo zaradi COVID-19; ugotavlja, da je Parlament v prvih dveh primerih ravnal v skladu s priporočili nadzornika; spominja na omenjeni predhodni pregled okvira Parlamenta za varstvo podatkov; poziva pristojne službe v upravi Parlamenta, naj izkušnje, pridobljene pri teh preiskavah, uporabijo v prihodnosti;

105.  ugotavlja, da je brezžično omrežje v prostorih Parlamenta v Bruslju pogosto nestabilno in ne omogoča nemotenih sestankov prek virtualnih videoklicev; poziva Parlament, naj sedanji sistem nadgradi na raven, ki bo ustrezala polnemu delu na daljavo v Parlamentu;

106.  pozdravlja evropska projekta Red Flags in Digiwhist, ki z velepodatki zmanjšujeta korupcijo, in spodbuja, da se pri digitalizaciji uporabijo tehnologije v vzponu;

Dostop do javnih razpisov

107.  pozdravlja izboljšani dostop uporabnikov do javnih razpisov v Parlamentu; namerava dodatno pospešiti proces digitalizacije, tako da bo v zvezi z razpisnimi postopki objavljal pogosta vprašanja in omogočal uporabnikom prijazen dostop;

108.  je seznanjen z instrumentom TED, ki se trenutno uporablja za e-naročanje in je del digitalne preobrazbe javnega naročanja, obenem pa poudarja, da je potreben razdelek z vprašanji in odgovori v več jezikih in njegovo redno posodabljanje;

Tehnologije v vzponu na področju javnega naročanja

109.  znova spominja na zavezanost Parlamenta, da bo nadaljeval digitalno preobrazbo javnega naročanja, katere cilj je poenostaviti dostop do javnih naročil in spodbujati digitalne tehnološke inovacije; meni, da GD ITEC s sprejetjem modela računalništva v oblaku dokazuje, kako pomembno je začeti raziskovati možnosti, ki jih pri javnem naročanju ponujajo tehnologije v vzponu;

110.  ugotavlja, da je bila vrednost javnih nakupov blaga in storitev ocenjena na 2 bilijona EUR ali 13,3 % BDP(13); ugotavlja, da je leta 2020 posodobljena študija pokazala, da se z novimi tehnologijami, kot so blokovne verige, velepodatki, umetna inteligenca, internet stvari in 3D-tiskanje, uresničujejo različni cilji: z umetno inteligenco in strojnim učenjem je mogoče napovedati povpraševanje v prihodnosti, kategorizirati potrošnjo pri javnih naročilih, pogovorni bot (chatbot) pa lahko pomaga pri vprašanjih uporabnikov; ugotavlja tudi, da se z blokovno verigo zagotavlja preglednost v različnih fazah javnega naročanja in ustvarja digitalni zapis vseh sporazumov, procesov in plačil, prav tako pa en sam, skupni izvor podatkov; ugotavlja tudi, da 3D-tiskanje omogoča neposredno proizvodnjo različnih delov(14); opozarja na dejstvo, da bi z uporabo tehnologij v vzponu pri javnem naročanju navsezadnje pospešili potrebno digitalno preobrazbo postopkov javnega naročanja;

Preglednost

111.  z velikim razočaranjem ugotavlja, da je po podatkih iz letnih poročil registra za preglednost v zadnjih letih približno polovica vnosov v register nepravilna; se boji, da register ne bo mogel izpolniti svojega namena, tj. povečati preglednosti pri dejavnostih predstavnikov interesov, če polovica vnosov vsebuje nepopolne ali netočne informacije; poziva Parlament in Komisijo, naj obravnavata visoko stopnjo nepravilnih vnosov, tako da vsaj začasno povečata število uslužbencev v skupnem sekretariatu registra za preglednost, sistematično pregledujeta, ali so vsi vnosi pravilni in popolni, ter poskrbita, da bodo v register vneseni le pravilni vnosi;

112.  želi spomniti na člen 4 kodeksa ravnanja v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov, po katerem morajo poslanci predložiti natančne izjave o finančnih interesih; obžaluje nekatere primere, ko so bile oddane nepodrobne izjave o plačanih ali neplačanih zunanjih dejavnosti, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali te dejavnosti povzročajo nasprotja interesov z njihovo parlamentarno dejavnostjo; ugotavlja, da lahko predsednik, kadar je to primerno, od poslanca zahteva, da ta najpozneje v 10 dneh popravi izjavo, če obstaja utemeljen razlog, da so navedene informacije zastarele; poziva predsedstvo, naj revidira obliko izjav; v zvezi s tem spodbuja tudi k posvetovanju z ustreznimi organi držav članic in izmenjavi dobre prakse;

Zaposlovanje

113.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS) v letu 2019 459 zaposlenih in da je upravljal 48 % skupnega proračuna Parlamenta;

114.  ugotavlja, da se je po volitvah leta 2019 delež novih poslancev v 9. zakonodajnem obdobju povečal na 61 %; poudarja, da bi morala glede na to, da je nekdanjih poslancev čedalje več, generalni sekretar in predsedstvo sprejeti stroga pravila za obravnavo izmeničnega zaposlovanja v zasebnem in javnem sektorju ter od nekdanjih poslancev zahtevati, da Parlament obveščajo o svojih dejavnostih in zaposlitvi po izteku mandata vsaj tako dolgo, dokler prejemajo prehodno nadomestilo; poziva, naj se izvede neodvisna ocena, ali pri teh dejavnostih prihaja do nasprotij interesov;

115.  je prepričan, da je privlačnost Parlamenta kot delodajalca ključna sestavina uspeha; je zelo zaskrbljen zaradi težav pri zaposlovanju določenih narodnosti in nekaterih poklicnih profilov; obžaluje, da je Parlament preveč odvisen od zunanjih strokovnjakov; ugotavlja, da GD PERS izvaja projekt za privabljanje in ohranjanje najbolj nadarjenih, da bi izboljšal svojo politiko na tem področju in prispeval k oblikovanju dolgoročne strateške vizije Parlamenta za delovna mesta prihodnosti; poziva generalnega sekretarja, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za geografsko ravnotežje med zaposlenimi v Parlamentu, tako glede na skupno število uslužbencev iz posamezne države kot glede na število vodstvenih položajev, prav tako pa naj razišče vse možnosti za večjo konkurenčnost in privlačnost Parlamenta kot delodajalca;

116.  je zaskrbljen zaradi premajhne raznolikosti uslužbencev Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, naj povečanje raznolikosti uvrsti med prednostne naloge; je seznanjen, da je v Luksemburgu zelo težko najti in zaposliti strokovnjake za IT in finančne strokovnjake ter uslužbence v nižjih razredih, zlasti kategoriji AST-SC; poudarja, da je treba, če želimo odpraviti to strukturno težavo, uvesti korekcijski količnik zaradi višjih življenjskih stroškov v tem kraju dela ter zaposlovati v višjih razredih, in v zvezi s tem spominja na zahtevo, ki jo je v postopku podelitve razrešnice za leto 2018 naslovil na Komisijo; poudarja, da je predhodna analiza dejstev, ki jo je Računsko sodišče opravilo za generalnega sekretarja v zvezi s tem, pokazala, da izbirni postopek Evropskega urada za izbor osebja ni primeren za manjše, ožje usmerjene natečaje, ki pa bi najbolje zadostili trenutnim kadrovskim potrebam institucij Unije; z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament dejavno sodeluje pri medinstitucionalnem pregledu organizacije natečajev v Evropskem uradu za izbor osebja; poziva, da se pripravi nov izbirni okvir za specializirane natečaje in da se uvede mehanizem za redno pregledovanje izbirnega postopka; poziva generalnega sekretarja, naj specializirane natečaje organizira interno, če je ustrezno;

117.  je zelo zaskrbljen, ker ima GD ITEC težave pri zaposlovanju visokokvalificiranih strokovnjakov s specifičnimi profili, znanjem in izkušnjami; poziva Parlament, naj zahteve v zvezi s tem ustrezno posreduje Evropskemu uradu za izbor osebja, da se bo ta bolje odzval na tovrstne posebne potrebe institucij Unije, zlasti na potrebe Parlamenta po informatikih s strokovnim znanjem na področju kibernetske varnosti, računalništva v oblaku in umetne inteligence; obžaluje, da se Parlament preveč zanaša na zunanje svetovalce, in poudarja, da bi moral GD ITEC še najprej razvijati svojo strategijo za pogodbeno zaposlovanje zunanjih svetovalcev, da bi se zmanjšalo varnostno tveganje za Parlament;

118.  znova opozarja, kako pomembno je vzpostaviti geografsko ravnovesje med uslužbenci Parlamenta; ugotavlja, da glede na razmerje med številom zaposlenih in številom poslancev iz posamezne države ni opaziti razlik med starimi in novimi državami članicami v smislu prevelike ali premajhne zastopanosti; ugotavlja, da imajo pet največjih deležev uslužbenci iz Belgije, Litve, Estonije, Slovenije in Malte, pet najmanjših deležev pa tisti iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Cipra; poudarja, da sta Slovenija in Litva trenutno med sedmimi državami članicami, ki imajo največji delež vodstvenih delavcev glede na število poslancev; poziva Parlament, naj skrbi za to, da bodo uslužbenci na vseh ravneh zaposleni in da bodo napredovali na podlagi sposobnosti, učinkovitosti in integritete, brez diskriminacije na osnovi narodnosti; zahteva odločnejša prizadevanja za to, da bo zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za vse državljane Unije;

119.  pozdravlja, da je spodbujanje enakih možnosti ena ključnih komponent kadrovske politike Parlamenta, predvsem lažje zaposlovanje in boljše vključevanje invalidov; je zadovoljen, ker se načrt za enakost spolov še naprej uresničuje s konkretnimi ukrepi in ker je predsedstvo 13. januarja 2020 odobrilo vrsto ciljev za uravnoteženo zastopanost spolov na višjih in srednjih vodstvenih položajih v sekretariatu Parlamenta do leta 2024: 50 % žensk na položaju vodje oddelka in direktoric ter 40 % generalnih direktoric; poudarja, da bi moralo biti predsedstvo še bolj predano enakosti spolov in sprejeti še bolj ambiciozne cilje do leta 2022; 50 % žensk na položaju vodje oddelka in direktoric ter 50 % generalnih direktoric; poziva predsedstvo, naj postavi ambiciozne cilje za delovna mesta na nižji vodstveni ravni;

120.  poudarja, da je treba nujno prisluhniti predstavnikom zaposlenih, kadar predsedstvo razpravlja o splošnih zadevah, ki vplivajo na kadrovsko politiko, zato znova poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi se začel ta ključni pristop izvajati; znova poziva generalnega sekretarja, naj sprejme dodatne ukrepe, da bi povečal preglednost in pravičnost postopkov imenovanja višjega vodstva; poziva, naj se začnejo v celoti izvajati ukrepi iz resolucije Parlamenta z dne 18. aprila 2018, predvsem v zvezi s tem, da naj v komisijah za izbor višjega vodstva Parlamenta sodelujejo uradniki iz vrst predstavniških organov zaposlenih; poziva k večji doslednosti pri zunanjih objavah višjih vodstvenih položajev in skrbnosti pri objavi teh mest, ko se sprostijo;

121.  opozarja na ugotovitve in priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v združenih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/K ter poziva generalnega sekretarja, naj dodatno izboljša postopke za imenovanje visokih uradnikov ter poveča preglednost in enakopravnost; poziva upravo Parlamenta, naj vsako leto poroča o imenovanjih uradnikov na najvišje položaje;

Uslužbenci, akreditirani parlamentarni pomočniki in lokalni pomočniki

122.  opozarja, da je moral Parlament v letu 2019 zaradi cilja, da se število zaposlenih zmanjša za 6 odstotkov, iz upravnega kadrovskega načrta izbrisati 59 delovnih mest; ugotavlja, da se je vzporedno s tem povečalo število pogodbenih uslužbencev; opozarja na resne posledice, ki bi jih utegnilo imeti morebitno zmanjšanje proračuna za upravo ali zmanjšanje števila zaposlenih za prihodnost evropske javne službe in izvajanje politik Unije; je še posebej zaskrbljen zaradi negativnih posledic tega občutnega zmanjšanja uspešnosti Parlamenta po kadrovski reformi leta 2014, tako na kratki kot dolgi rok, pri čemer pa se je treba zavedati, da mora biti proračunsko poslovodenje odgovorno in da je treba ustvariti prihranke, kjer je to ustrezno; ugotavlja, da so se z načrtom obnove Next Generation EU, ki je vreden 750 milijard EUR, skupaj z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 pa 1,8 bilijona EUR, povečale nadzorne dejavnosti in pristojnosti nekaterih parlamentarnih odborov; je zaskrbljen zaradi premajhnih upravnih kadrovskih virov v zadevnih sekretariatih; poziva, da se kadrovska situacija znova oceni;

123.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so evropske institucije zmanjšale število delovnih mest za uradnike (tj. stalno in začasno osebje), postopoma pa povečale število pogodbenih uslužbencev (za 121 % med letoma 2012 in 2018, trend se je nadaljeval tudi v letu 2019), zaradi česar je prišlo do občutnega porasta deleža pogodbenih uslužbencev med zaposlenimi; močno obžaluje, da pogodbeni uslužbenci v upravi Parlamenta nimajo možnosti kariernega razvoja; poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; vztraja, da bi morali stalni uslužbenci zasedati glavna delovna mesta in opravljati pomembne naloge; ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu o izvrševanju proračuna Unije za leto 2019 ni preverilo, ali so te nadomestitve posledica premestitve uslužbencev iz Strasbourga ali Luxembourga v Bruselj; poziva kadrovsko službo Parlamenta, naj posreduje informacije o premestitvah med tremi kraji dela Parlamenta od leta 2012, bodisi v letnem postopku razrešnice bodisi v obliki informacij Računskemu sodišču za vključitev v naslednja letna poročila o izvrševanju proračuna;

124.  poudarja, da veljavna pravila o razveljavitvi pogodbe za akreditirane parlamentarne pomočnike ne predvidevajo prekinitve na podlagi „vzajemnega soglasja“, kar bi bil način, s katerim bi bilo mogoče priznati posebne politične odnose med poslanci in pomočniki, kadar obe strani potrdita, da ni več vzajemnega zaupanja in bi skupna rešitev koristila obema, ne da bi bile pri tem ogrožene socialne pravice pomočnikov; ugotavlja, da je Parlament na to vprašanje opozoril že v več poročilih o razrešnici, in pričakuje čimprejšnje ukrepe;

125.  ugotavlja, da uslužbenci, ki so v institucijah Unije delali manj kot 10 let, niso upravičeni do pokojnine Unije, ampak morajo svoje pravice prenesti v drug pokojninski sklad, ki je v skladu s pravili Parlamenta glede vrste in upokojitvene starosti; ugotavlja, da mnogi akreditirani parlamentarni pomočniki iz Združenega kraljestva niso mogli prenesti pravic v nekatere britanske pokojninske sklade, ki po oceni Parlamenta ne izpolnjujejo zahtev; poziva generalnega sekretarja, naj to zadevo nujno preuči in zagotovi, da bodo lahko vsi uslužbenci izkoristili svoje socialne prispevke;

126.  opozarja, da je Parlament pozval k oblikovanju evropske zakonodaje, ki bo delavcem zagotavljala pravico do digitalnega odklopa od dela brez posledic; poziva ga, naj spodbuja uporabo tega načela in ga uveljavlja tudi za svoje uslužbence;

127.  je močno zaskrbljen zaradi števila uslužbencev, ki so na dolgotrajnem bolniškem dopustu, saj bi utegnila biti v nekaterih primerih to posledica izčrpanosti in neuravnoteženega poklicnega in zasebnega življenja; poziva upravo in vodstvo političnih skupin, naj v zvezi s prizadetimi uslužbenci ukrepa proaktivno, naj pozorno oceni delovne obremenitve in skrbi za uravnoteženo porazdeljevanje nalog; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna sta razumen urnik dela in izogibanje sestankom zunaj delovnega časa, zaradi katerih poslanci in uslužbenci ne morejo ohranjati ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, pri čemer pa je treba upoštevati parlamentarni koledar; pozdravlja kampanjo Mind Matters, ki jo je GD PERS začel leta 2018, da bi ozaveščal in destigmatiziral vprašanja glede duševnega zdravja; poziva upravo Parlamenta in vodstvo političnih skupin, naj ocenita stanje in opredelita psihološka tveganja v delovnem okolju ter oblikujeta ciljne akcijske načrte za njihovo odpravo oziroma blažitev njihovih negativnih posledic; poziva k ponovnemu pregledu veljavnih pravil, da bi omogočili hitrejše zaposlovanje nadomestnih delavcev v primeru dolgotrajnih bolniških odsotnosti;

128.  poudarja, da je treba nujno spremeniti sklep predsedstva o razdelitvi odborov v kategorije glede na njihovo zakonodajno delovno obremenitev, tako da se bo upoštevalo tudi njihovo delo, ki je povezano s proračunom; ugotavlja, da sedanje stanje negativno vpliva predvsem na Odbor za proračunski nadzor, ki se že tako sooča s kroničnim pomanjkanjem kadrov in precejšnjo delovno obremenitvijo zaradi postopka razrešnice, njegova obremenitev na področju zakonodajnega dela pa je nizka; znova poziva upravo Parlamenta, naj nujno poišče inovativne rešitve, s katerimi bi izboljšala stanje;

129.  poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev za to, da se lahko plače akreditiranih parlamentarnih pomočnikov izplačujejo izključno na belgijske bančne račune, kar je v nasprotju z zamislijo o enotni monetarni in plačilni uniji;

130.  pozdravlja oblikovanje ukrepov, ki bodo prispevali k boljšemu ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, med drugim uvedbo dodatnih možnosti za delo na daljavo za uslužbence v Parlamentu in ukrepe za dobro počutje na delovnem mestu; kljub vsemu poudarja vrednost fizične navzočnosti v Parlamentu; poudarja prispevek ureditve dela in glasovanja na daljavo k dodatnemu zmanjševanju ogljičnega odtisa Parlamenta; poudarja, da je treba uslužbencem Parlamenta in poslancem omogočiti, da bodo še naprej izvajali tako imenovane hibridne seje in glasovali na daljavo; poziva predsedstvo, naj še naprej zagotavlja mehanizme, s katerimi bo takšna ureditev mogoča tudi v prihodnje;

131.  podpira nadaljevanje dejavnosti iz akcijskega načrta za enakost in raznolikost 2014–2019; vztraja, da je na vseh ravneh pomembna bolj uravnotežena zastopanost spolov, med drugim tudi na ravni generalnega sekretarja; podpira ukrepe iz poročila o stanju in načrtu za raznolikost, ki ni vezana na spol, v sekretariatu Parlamenta, ki ga je predsedstvo sprejelo 3. aprila 2019; ceni predvsem, da sta bili leta 2020 v Parlamentu vzpostavljeni kontaktni točki, ena za vprašanja LGBTI+ in ena za vprašanja rasne diskriminacije, pri čemer obe upravlja oddelek za enakost, vključevanje in raznolikost pri GD PERS;

132.  opominja na ugotovitve in priporočila evropske varuhinje človekovih pravic(15); obžaluje obstoječo politiko Parlamenta o dopustu, po kateri je oče dvojčkov dobil samo 10 dni posebnega dopusta, ker med njim in njegovima otrokoma ni materinske vezi; meni, da je to v velikem nasprotju z 20-tedenskim priložnostnim posebnim dopustom, ki ga je Komisija odobrila njegovemu možu; je seznanjen s pisnim odgovorom uprave Parlamenta, da službe Parlamenta že pripravljajo nova pravila; poziva upravo Parlamenta, naj pravila o posebnem dopustu uskladi s politiko Komisije, ki upošteva koristi otroka;

133.  pozdravlja programa pozitivnih ukrepov Parlamenta, v sklopu katerih je v minulih dveh letih zaposlil 12 invalidnih pogodbenih uslužbencev in dva invalidna praktiktanta;

134.  podpira začetek akcije ozaveščanja v letu 2019 za spodbujanje ničelne strpnosti do nadlegovanja na delovnem mestu; se zaveda, da ima Parlament politiko ničelne strpnosti do nadlegovanja na vseh ravneh, ki velja za poslance, uslužbence in akreditirane parlamentarne pomočnike; ugotavlja, da so morali po volitvah leta 2019 vsi poslanci podpisati izjavo, da bodo spoštovali kodeks primernega vedenja, ki je bil januarja 2019 vključen v poslovnik Parlamenta; obžaluje pa, da je bilo v letu 2019 odprtih deset novih primerov nadlegovanja, od tega je šlo v štirih za spolno nadlegovanje; pozdravlja, da Parlament poslancem omogoča prostovoljno usposabljanje v zvezi z dostojanstvom in spoštovanjem pri delu, da bi bili na tem področju zgled drugim; v zvezi s tem močno obžaluje, da predsedstvo ni uresničilo želje, ki so jo poslanci že večkrat izrazili na plenarnem zasedanju(16), namreč da bi se za vse uslužbence in poslance uvedlo obvezno usposabljanje proti nadlegovanju; poziva predsedstvo, naj to zahtevo izpolni brez odlašanja;

135.  meni, da bi moral Parlament izpolniti osnovne potrebe doječih mater na delovnem mestu, zlasti ko gre za čas in zasebni prostor, ki ni sanitarni prostor;

136.  obžaluje, da je imel Evropski urad za boj proti goljufijam v letu 2019 v obravnavi 38 primerov, v katerih je bil udeležen Parlament in ki so se nanašali na različna vprašanja, od pravilne rabe parlamentarnih nadomestil in ravnanja uslužbencev do financiranja evropskih političnih struktur; poudarja, da je bilo v letu 2019 zaključenih 14 zadev; izraža močno zaskrbljenost zaradi velikega števila primerov; poziva parlamentarne službe, naj izvedejo poglobljeno analizo obstoječih finančnih, pravnih, etičnih in integritetnih tveganj, zaradi katerih je prišlo do teh primerov, in predlagajo preventivne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se ti primeri ponovili;

137.  je seznanjen z dejstvom, da v letu 2019 v Parlamentu ni bilo nobene prijave nepravilnosti; poziva Parlament, naj interna pravila v kadrovskih predpisih v celoti prilagodi nedavno sprejeti Direktivi (EU) 2019/1937(17), vključno z vzpostavitvijo varnih kanalov za sporočanje nepravilnosti; meni, da je zaščita žvižgačev sestavni del demokracije in je bistvenega pomena pri preprečevanju in odvračanju od nezakonitih dejavnosti in nepravilnosti; opozarja, da so zaradi vrste pogodbe tudi akreditirani parlamentarni pomočniki v ranljivem položaju; ugotavlja, da so žvižgači upravičeni do ustrezne zaščite, vključno z ustanovitvijo svetovalnega odbora, ki se bo ukvarjal z zaščito žvižgačev; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bo Parlament akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki prijavijo nepravilnosti, nudil enako pogodbeno zaščito, kot jim jo zagotavlja kot žrtvam nadlegovanja; zahteva, naj Parlament svoje uslužbence, če je le mogoče, obvešča o zaščiti za žvižgače in njihovi dolžnosti, da v skladu s kadrovskimi predpisi sporočajo nezakonite dejavnosti ali nepravilnosti, razmisli pa naj tudi o obveznem usposabljanju o tej temi; znova poziva k akcijam obveščanja o tej temi;

138.  znova poziva Parlament, naj v novem parlamentarnem obdobju čim prej poskrbi za obvezne tečaje in publikacije za nove akreditirane parlamentarne pomočnike, predvsem o finančnih in administrativnih zadevah (potni nalogi, zdravniški pregled, akreditacija, parkirne nalepke, skupine obiskovalcev, razstave itd.), da bi preprečil sistemske napake, ki ovirajo potek administrativnih postopkov za pomočnike; v zvezi s tem poudarja, da je treba omogočiti tehnično usposabljanje o delu parlamentarnih odborov, pa tudi obisk jezikovnih tečajev zunaj delovnega časa;

139.  je zelo zaskrbljen zaradi delovnih pogojev dveh zunanjih izvajalcev, ki ju je najel Parlament, in sicer čistilnega servisa in ponudnika gostinskih storitev; je zaskrbljen, ker izvajalca vse pogosteje zaposlujeta začasne in pogodbene delavce, kar vpliva tako na delovne pogoje kot na kakovost storitev; ponavlja poziv GD INLO iz prejšnjih let, naj opravi neodvisno anketo o zadovoljstvu zadevnih delavcev z delovnimi pogoji; poziva upravo, naj oceni politiko javnega naročanja v Parlamentu, da bi se zagotovili pregledni in predvidljivi delovni pogoji pri vseh storitvah, oddanih zunanjim izvajalcem; poziva generalnega sekretarja, naj hitro začne raziskavo o prednostih, ki bi jih imela internalizacija teh storitev, tako za institucijo kot za pravice iz dela, ter rezultate, ko bodo na voljo, predstavi odboroma Parlamenta za proračun in proračunski nadzor;

140.  pozdravlja uvedbo bolj raznovrstne in trajnostne ponudbe hrane v samopostrežnih restavracijah Parlamenta, vključno s popestritvijo ponudbe vegetarijanskih in veganskih izdelkov; je seznanjen, da se je začela neodvisna raziskava o zadovoljstvu strank in da so bili v glavnih restavracijah v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu postavljeni terminali z gumboma „zadovoljen“ in „nezadovoljen“, da bi ugotovili, kje so potrebne spremembe in izboljšave; ugotavlja, da so terminali pokazali, da gostinske storitve v stavbah Kohl in Martens redno dobivajo dobre ocene, zadovoljstvo pa je precej manjše v stavbah Spinelli in Paul-Henri Spaak; poziva k spremembam, da bi zadostili potrebam strank; ugotavlja, da nevegetarijanski obrok pogosto stane več kot vegetarijanski; poziva, naj bodo v vseh samopostrežnih restavracijah ob pultu vidno razstavljeni meniji z alergeni, prav tako pa naj bo na voljo vsaj en brezglutenski obrok dnevno;

141.   poudarja, da je kriza zaradi COVID-19 zahtevala sprejetje odločitev, ki so neposredno vplivale na uslužbence Parlamenta, tudi zaposlene pri podizvajalcih in samostojne sodelavce; v zvezi s tem med drugim opozarja na odločitev o zaprtju Hiše evropske zgodovine, centrov Doživi Evropo in pisarn Evropske unije za stike, pa tudi na spremenjene okoliščine samostojnih tolmačev ter čistilnega in gostinskega osebja; se zaveda, da morajo institucije, tudi Parlament, v pandemičnih razmerah odločitve sprejemati hitro in brez odvečne birokracije, da bi preprečile nadaljnje širjenje virusa in zaščitile zaposlene; kljub temu poziva Parlament, naj pri vseh odločitvah spoštuje svojo družbeno odgovornost, da bi z vsemi sredstvi preprečil ali nadomestil izpad prihodkov, pa tudi odpuščanje uslužbencev, ki delajo v njegovih poslopjih, zaradi koronavirusa;

142.  obžaluje, da se je skupina COMPASS odločila do januarja 2021 odpustiti 80 delavcev, ki opravljajo gostinske storitve; pozdravlja pogajanja s skupino COMPASS, po zaslugi katerih se je število odpuščenih delavcev zmanjšalo na 49, a izraža popolno nezadovoljstvo s tem, da bo brez dela vseeno ostalo več ljudi; ugotavlja, da so bili odpuščeni s to odločitvijo seznanjeni tik pred božičnimi prazniki 2020 in sredi pandemije; poudarja, da so nekateri med njimi v prostorih Parlamenta delali že desetletja; spominja na to, da je Parlament podjetja po vsej Uniji večkrat pozval, naj med pandemijo obdržijo svoje zaposlene; poziva pristojne organe v Parlamentu, naj preučijo vse možne alternativne rešitve, da bi ohranili zaposlitev vseh delavcev v samopostrežnih restavracijah, in prosi upravo Parlamenta, da poišče rešitve v sklopu socialnega dialoga; poziva predsedstvo, naj znova pretehta splošno politiko Parlamenta na področju eksternalizacije; poziva generalnega sekretarja, naj brez odlašanja odgovori na pismo o odpuščanju, ki ga je podpisalo 355 poslancev; poziva k oceni politike javnih naročil Parlamenta, da bi se izboljšali pregledni in predvidljivi delovni pogoji pri vseh storitvah, oddanih zunanjim izvajalcem; poziva Parlament, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega ocenjevanja;

143.  poudarja, da so dnevni solidarnostni obroki in drugi solidarnostni ukrepi Parlamenta, ki jih je sprejelo predsedstvo, zmanjšali finančne, gospodarske in socialne posledice za gostince in zaposlene; ugotavlja, da si Parlament prizadeva ohraniti čim več delovnih mest, ki so z vidika zaposlovanja smiselna, pa tudi upravičena do uporabe proračuna Parlamenta;

144.  je seznanjen z rešitvijo, predlagano za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki so bili brez prekinitve zaposleni v dveh zaporednih parlamentarnih mandatih, vendar sta jim manjkala dva meseca, da bi dopolnili deset let delovne dobe in bi bili upravičeni do pokojnine iz pokojninskega sklada institucij Unije; kritizira dejstvo, da je bila rešitev predložena prepozno, čeprav je v prejšnjem parlamentarnem obdobju redno opozarjal na to težavo; kritizira tudi, da se edina predlagana rešitev v celoti zanaša na pripravljenost poslancev, ki so bili seznanjeni z razmerami in so izkazali solidarnost z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki; kritizira tudi dejstvo, da uprava v zvezi s tem ni obvestila poslancev, izvoljenih za novo parlamentarno obdobje, pa tudi dejstvo, da so lahko v teh primerih sklepali pogodbe, krajše od šestih mesecev, zaradi česar so imeli številni akreditirani parlamentarni pomočniki velike težave pri iskanju poslanca, ki bi jih zaposlil s pogodbo brez kratkoročne prekinitve, nekaterim pa celo ni uspelo;

145.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi od akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zahtevali, da službeno potujejo, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga ter brez povrnjenih stroškov službenega potovanja in potnih stroškov; meni, da tovrstna praksa dopušča zlorabe, saj morajo akreditirani parlamentarni pomočniki, če so napoteni na službeno pot brez potnega naloga, stroške te poti kriti sami, povrhu tega pa tudi niso kriti z zavarovanjem iz delovnega razmerja; znova poziva generalnega sekretarja, naj to situacijo razišče;

146.  znova zahteva, naj akreditirani parlamentarni pomočniki za službena potovanja za udeležbo na zasedanjih v Strasbourgu prejemajo enake dnevnice kot statutarno osebje; je seznanjen z odgovorom, ki ga je v okviru nadaljnje obravnave posredoval generalni sekretar, da za povračilo stroškov službenih potovanj med tremi kraji dela Parlamenta za sekretariat Parlamenta in akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo različna pravila; vztraja pri svoji zahtevi in posledični spremembi pravil, ki jih je omenil generalni sekretar;

147.  še enkrat poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; je seznanjen z ocenjenimi finančnimi posledicami, ki jih je med nadaljnjo obravnavo razrešnice za leto 2018 pojasnil generalni sekretar, a vztraja, da mora biti ta možnost omejena; predlaga novo razpravo na ravni predsedstva in konference predsednikov;

148.  poudarja, da je treba pregledati kadrovsko politiko Parlamenta, da bo lahko institucija izkoristila strokovno znanje, ki so ga pridobili njeni uslužbenci; meni, da bi bilo treba v ta namen spremeniti pravila in vseh kategorijam zaposlenih, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, omogočiti udeležbo na internih natečajih, pa tudi uvesti programe poklicnega razvoja, da bo lahko Parlament ohranil in še naprej izkoriščal strokovno znanje teh kategorij zaposlenih;

Geografska razpršitev Parlamenta – en sam sedež

149.  ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da bi lahko z opustitvijo potovanja med Strasbourgom in Brusljem letno prihranili 114 milijonov EUR, prav tako pa dosegli enkratni prihranek v višini 616 milijonov EUR, če bi stavbe v Strasbourgu uspešno prodali, oziroma ustvarili enkratne stroške v višini 40 milijonov EUR, če to ne bi uspelo; ugotavlja, da je mogoče en sam sedež uvesti samo s soglasno spremembo ustanovne pogodbe; opozarja, da velika večina poslancev Parlamenta podpira en sam sedež, da bi zagotovili učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev Unije, to podporo pa so izrazili tudi v več resolucijah; poziva Svet, naj se seznani s stališčem Parlamenta;

150.  opozarja, da so dodatni odhodki, ki nastajajo pri potovanjih v Strasbourg, v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

151.  opominja na nedavno študijo, ki je bila posredovana parlamentarnemu Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane(18); poudarja njene zaključke, da je »„na poti do ogljične nevtralnosti očitno, da mora Parlament razmisliti o delovanju v enem samem kraju“; opozarja, da se je Parlament v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(19) zavezal, da bo zmanjšal svoj ogljični odtis; želi spomniti, da je v isti resoluciji razglasil izredne podnebne in okoljske razmere; ugotavlja, da ima Parlament v Bruslju največ dejavnosti, mesto pa gosti tudi Svet in Komisijo ter druge deležnike, nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in predstavništva držav članic; zato meni, da je ohranitev sedeža v Strasbourgu netrajnostna in nesprejemljiva;

152.  znova poudarja, da je kriza zaradi COVID-19 višja sila, zaradi katere je moral Parlament iz parlamentarnega koledarja za leto 2020 izbrisati kar nekaj izmed 12 zasedanj v Strasbourgu; vztraja, da stroškov in zdravstvenih posledic COVID-19 ne bi smeli še povečati z dragim potovanjem v Strasbourg; odločno poziva države članice, naj odstopijo od izvajanja ustanovne pogodbe in ne vztrajajo pri nadomestnih zasedanjih v Strasbourgu;

Prostovoljni pokojninski sklad

153.  opozarja na člen 27(1) in (2) statuta poslancev, ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada, in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu;

154.  ugotavlja tudi, da so ob koncu leta 2019 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 111 milijona EUR oziroma 439,6 milijona EUR, ocenjeni aktuarski primanjkljaj pa 328,6 milijona EUR; je izjemno zaskrbljen zaradi morebitnega izčrpanja prostovoljnega pokojninskega sklada; opozarja, da trenutno stanje sklada ne omogoča izpolnjevanja prihodnjih obveznosti; je pa prepričan, da je treba dodatno razložiti pravne posledice pravil in/ali pravila spremeniti; poziva Računsko sodišče, naj pripravi novo mnenje o prostovoljnem pokojninskem skladu in preuči vse možnosti za zmanjšanje njegovega primanjkljaja; ugotavlja, da bo Parlament počakal na odločitev Računskega sodišča in jo hitro izvedel;

155.  opozarja na odstavek 118 iz resolucije o podelitvi razrešnice Parlamentu za leto 2017, v kateri je bilo zahtevano, da se razišče pravna podlaga prostovoljnega pokojninskega sklada in predvsem to, ali je Parlament pravno zavezan v celoti zagotoviti prihodnje pravice in zapolniti morebitne primanjkljaje sklada oziroma vanj doliti sveža sredstva, saj je ta sklad po luksemburški zakonodaji specializiran naložbeni sklad (SICAV), ne pa običajen pokojninski sklad, kar bi pomenilo, da načeloma ni takšne obveznosti; obžaluje, da generalni sekretar še ni posredoval ugotovitev v odgovor na zahtevano preiskavo;

156.  opominja, da so te pričakovane prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, vendar je vseeno močno zaskrbljen, saj je bilo v letu 2019 iz sklada izplačanih približno 18 milijonov EUR, ta znesek pa naj bi do leta 2025 narasel na približno 20 milijonov EUR;

157.  spominja, da je predsedstvo na seji 10. decembra 2018 sklenilo spremeniti pravila o pokojninskem skladu s povečanjem upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotne dajatve na pokojninske prispevke prihodnjih upokojencev, da bi izboljšalo vzdržnost sklada; pozdravlja dejstvo, da je sprememba pravil takoj prinesla prihranke pri izplačilu pokojnin v letu 2019 v približni višini 325.000 EUR, od tega 306.000 EUR na račun povišanja upokojitvene starosti in 19.000 EUR na račun 5-odstotne dajatve na vse pokojnine, ki so se začele izplačevati po 1. januarju 2019; poziva predsedstvo, naj preuči vse možnosti, takoj ko bo Sodišče Evropske unije presodilo o trenutnih ukrepih, da bi poiskali pravično rešitev za prostovoljni pokojninski program in sklad, pri tem pa obveznosti Parlamenta čim bolj omejili, saj gre za denar davkoplačevalcev Unije;

158.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj popolnoma spoštujeta statut poslancev in naj s pokojninskim skladom oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev; se strinja s predsedstvom, da mora generalni sekretar preučiti, kako bi bilo mogoče poskrbeti za vzdržno financiranje prostovoljnega pokojninskega sklada ob upoštevanju določb statuta poslancev, obenem pa zagotoviti popolno preglednost; poziva predsedstvo in člane prostovoljnega pokojninskega sklada, naj podprejo ukrepe, s katerimi bi zmanjšali primanjkljaj sklada;

Okoljski in trajnostni vidiki delovanja Parlamenta

159.  podpira uporabo sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), upravljavskega instrumenta Unije za zasebne in javne organizacije, namenjenega ocenjevanju in izboljševanju okoljske uspešnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009(20); se zaveda, da je Parlament prva institucija Unije, ki je leta 2016 postala ogljično nevtralna, saj izravna 100 % svojih emisij, ki jih ne more zmanjšati; podpira ukrepe, sprejete za nadaljnje zmanjšanje emisij Parlamenta, med drugim večji obseg dela na daljavo v posameznih generalnih direktoratih, omejevanje in optimiranje potovalnega časa na službenih poteh in spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev z večjim številom parkirnih prostorov za kolesa;

160.  pozdravlja dejstvo, da se v pisarnah Parlamenta uporablja samo recikliran papir A4, in občutno manjšo porabo papirja v letu 2019 glede na leto 2018; pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi organiziral čim več sestankov brez papirja, in poziva, da se poslancem, uslužbencem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ponudi več tečajev o orodjih za delo brez papirja, da se omeji tiskanje dokumentov, poziva pa tudi k dodatnim komunikacijskim akcijam;

161.  poziva k hitremu sprejetju novih ambicioznih ukrepov in je prepričan, da bi moral biti končni cilj Parlament brez plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;

162.  ugotavlja, da je delež obnovljive energije, dobavljene Parlamentu v letu 2019, ostal pri vrednosti 67 %, večinoma na račun nakupa zelene električne energije; poziva Parlament, naj ta delež še poveča, tako da bo vsa dobavljena energija čim prej iz obnovljivih virov, med drugim z namestitvijo sončnih kolektorjev na strehi;

163.  opominja, da je v Direktivi 2012/27/EU(21) o energijski učinkovitosti zapisano, da je treba vsako leto prenoviti 3 % skupne površine naših poslopij, da bi izpolnili minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti; priporoča, da se pri letnem proračunskem načrtovanju upošteva redna obnova vseh stavb in v ta namen dodeli znesek, ki ustreza 3 % skupne površine vseh stavb, kakor je že navedeno v nepremičninski strategiji za obdobje po letu 2019, ki jo je predsedstvo sprejelo 16. aprila 2018; meni, da bi moral biti dodeljeni znesek del redne in vnaprejšnje nepremičninske politike, ki bi se morala osredotočati tudi na obsežno naknadno opremljanje in prizadevanja Parlamenta za čim večjo energijsko učinkovitost, saj bi tako prihranili več energije in karseda zmanjšali stroške njegovih stavb;

164.  pozdravlja uspešno internalizacijo šoferske službe in postopni prehod na brezemisijska vozila, da bi imeli najpozneje do leta 2024 ogljično nevtralen vozni park; je seznanjen s številnimi vsakodnevnimi dejavnostmi in izreka pohvalo za delo te službe, ki uživa veliko zadovoljstvo med poslanci; poziva generalnega sekretarja, naj uvede uporabnikom prijazen spletni sistem za rezervacije in preuči, kako bi lahko povečali njegovo uporabo, ki je v letu 2019 znašala samo 3 %, ter razširili skupino uporabnikov za pot med Brusljem in Strasbourgom, da bi zmanjšali okoljski vpliv Parlamenta; zahteva boljše obveščanje o tej možnosti, da avtomobili v Strasbourg in nazaj ne bodo potovali prazni;

165.  pozdravlja, da je predsedstvo 16. decembra 2019 sprejelo nove ambiciozne ključne kazalnike uspešnosti za sistem Parlamenta za okoljsko upravljanje, vključno s ciljem 40-odstotnega zmanjšanja emisij ogljika, rok pa je leto 2024, ko se bo začelo novo zakonodajno obdobje; poziva k učinkoviti izvedbi potrebnih ukrepov, da bi cilje dosegli pravočasno, in k rednemu poročanju organu za podelitev razrešnice o doseženem napredku; Parlament še poziva, naj znova ovrednoti svoje cilje EMAS glede na zmanjšanje emisij zaradi pandemije COVID-19;

166.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; ugotavlja, da je njegov cilj povečati vrednostno ponderirani odstotek pogodb za nekatere prednostne proizvode, ki so označene kot „zelene“, „zelo zelene“ ali „zelene po naravi“; izreka pohvalo, ker je bilo v letu 2019 89,1 % pogodb glede na vrednost prednostnih proizvodov uvrščenih med zelene, zelo zelene ali zelene po naravi; pozdravlja, da je predsedstvo 16. decembra 2019 sprejelo nove ambiciozne ključne kazalnike uspešnosti za zelena javna naročila, kar pomeni, da bi moralo biti v povprečju 90 % pogodb za prednostne proizvode v obdobju 2020–2024 zelenih ali zelenih po naravi; poudarja, da je treba zeleno javno naročanje še naprej razvijati in določiti ambiciozne srednjeročne cilje za „ozelenitev“ naročil;

167.  pozdravlja namero Parlamenta, da bo uvedel poročanje o trajnostnosti, vključno s socialnimi vidiki javnega naročanja, in ga poziva, naj spremlja dogajanje na področju socialnih in trajnostnih javnih naročil, na primer delo OECD v zvezi z javnim naročanjem in odgovornim poslovanjem ter prihodnjo zakonodajo Unije o potrebni skrbnosti podjetij; meni, da bi bil lahko Parlament zgled za druge, če bi standarde odgovornega poslovanja vključil v svojo politiko javnega naročanja in nabave, s tem pa bi tudi zavaroval interes javnosti in zagotovil odgovorno javno porabo;

168.  pozdravlja novo politiko parkiranja na parkiriščih Parlamenta, katere cilj je z nameščanjem električnih polnilnih postaj spodbuditi uporabo električnih vozil, in sicer koles, skuterjev in avtomobilov; poziva, naj se ta politika razširi na vsa parkirišča Parlamenta;

169.  poudarja, da mora Parlament spoštovati svoje zaveze v boju proti podnebnim spremembam, zato mora sprejeti ustrezne ukrepe in v vseh svojih stavbah za vse zaposlene zagotoviti dovolj zunanjih in notranjih parkirišč za kolesa, kjer bodo slednja zaščitena pred krajo, vandalizmom in naravnimi elementi, in ponuditi vsaj podobne možnosti, kot so zdaj na voljo na parkiriščih za avtomobile uslužbencev; v zvezi s tem bi veljalo razmisliti tudi o sistemu, pri katerem se uporablja identifikacija z vinjeto;

170.  pozdravlja precejšen porast uporabe koles v Bruslju v letu 2019 glede na leto 2018;

171.  je seznanjen z okoljskim vplivom rednega potovanja Parlamenta v Strasbourg;

Tolmačenje in prevajanje

172.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference (GD LINC) v letu 2019 530 zaposlenih in da je upravljal 2,6 % skupnega proračuna Parlamenta;

173.  izraža priznanje za projekt enotne točke za organizacijo konferenc, ki je bil zaključen leta 2019 in ki je močno olajšal delovne procese pri organizaciji konferenc, GD LINC pa je postal enotna točka za vrsto visokokakovostnih konferenčnih storitev za organizatorje sej, konferenc in prireditev v Parlamentu;

174.  ugotavlja, da spremenjeni kodeks o večjezičnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo julija 2019, določa nove okvire za delovanje in omogoča visokokakovostno tolmačenje na varčen način, prilagojeno potrebam uporabnikov; obžaluje, da ta kodeks proračunski postopek in postopek razrešnice, ki izhajata iz primarne zakonodaje Unije, še vedno obravnava kot nezakonodajno delo, zaradi česar morata parlamentarna odbora za proračun in proračunski nadzor vsako leto prositi za dovoljenje predsedstva, če želita preseči letno rezervo 45 strani besedila, ki jih lahko še pošljeta v prevajanje; poziva Parlament, naj poskrbi za takšno izvajanje kodeksa o večjezičnosti, da bosta omenjena odbora lahko izvrševala osrednje naloge Parlamenta v zvezi s proračunom in razrešnico, ne da bi morala prositi za letno odstopanje;

175.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je socialni dialog med upravo in predstavniki zaposlenih tolmačev vodil k sprejetju novih delovnih pogojev 8. septembra 2018; podpira nenehna prizadevanja predstavnikov uprave in tolmačev, da bi zagotovili neokrnjeno večjezičnost ob učinkoviti rabi virov;

176.  ugotavlja, da so številna sporočila in dokumenti na voljo samo v angleščini in da na delovnih sejah ni možnosti tolmačenja; poziva Parlament, naj spoštuje načela, pravice in obveznosti iz Listine EU o temeljnih pravicah in Uredbe št. 1/1958, pa tudi iz notranjih smernic in sklepov, kot je kodeks ravnanja za javno upravo; zato poziva Parlament, naj zagotovi potrebne človeške vire za spoštovanje večjezičnosti, v ta namen pa poveča število uslužbencev, odgovornih za prevajanje in tolmačenje;

177.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD) v letu 2019 1117 zaposlenih in da je upravljal 0,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

178.  izraža pohvalo za uvedbo sistema akreditacije za zunanje prevajalce, s čimer naj bi izboljšali kakovost zunanjih prevodov, in sicer tako, da bi sodelovali izključno z akreditiranimi prevajalci, ki so opravili preizkus prevajalske usposobljenosti, pa tudi z obsežnejšo kontrolo kakovosti zunanjih prevodov v jezikovnih oddelkih in pogodbeno poostritvijo posledic v primeru nezadostne kakovosti;

179.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči izvedljivost tolmačenja v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave, v skladu z zahtevami, sprejetimi na plenarnem zasedanju, in ta sklep uresniči v skladu z načelom enakega dostopa za vse državljane;

Finance in uprava