Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. maja in 25. junija 2021 o Belorusiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko z dne 21. junija 2021 o Belorusiji,

–  ob upoštevanju govora predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji leta 2021,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 26. marca 2021 o podpori EU mednarodni platformi za odgovornost v Belorusiji, z dne 15. julija 2021 o zatiranju civilne družbe v Belorusiji ter njegovih izjav v imenu EU z dne 30. julija 2021 o instrumentalizaciji migrantov in beguncev v okviru režima in z dne 8. avgusta 2021 o prvi obletnici goljufivih predsedniških volitev 9. avgusta 2020 v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 6. julija 2021 o obsodbi Viktarja Babarike (Viktor Babariko) in drugih političnih sojenjih, z dne 7. julija 2021 o omejitvi diplomatske prisotnosti Litve, z dne 30. avgusta 2021 o zatiranju novinarjev in medijev ter z dne 6. septembra 2021 o obsodbi Marije Kalesnikove (Marija Kolesnikova) in Maksima Znaka,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju Pariške listine za novo Evropo, ki jo je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Sveta Organizacije združenih narodov (ZN) za človekove pravice Anaïs Marin z dne 5. julija 2021 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice z dne 13. julija 2021 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju svojih priporočil Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. septembra 2021 o usmeritvi političnih odnosov med EU in Rusijo(1),

–  ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli leta 2020 podelil demokratični opoziciji v Belorusiji,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker beloruski organi več kot leto dni po tako imenovanih volitvah 9. avgusta 2020 še naprej zatirajo beloruske prebivalce, številni državljani pa so nadlegovani, aretirani, mučeni in obsojeni, če izrazijo nestrinjanje z režimom ali z močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic v Belorusiji; ker EU in njene države članice niso priznale izidov predsedniških volitev;

B.  ker naj bi bilo po ocenah med protesti proti režimu pridržanih skoraj 40 000 beloruskega prebivalstva; ker so zagovorniki človekovih pravic zabeležili več sto primerov mučenja ali grdega ravnanja, več ljudi pa je še vedno pogrešanih, eni pa so bili najdeni mrtvi; ker se v beloruskih centrih za pridržanje in zaporih, v katerih je več protestnikov umrlo, še vedno izvajajo nečloveško ravnanje, mučenje in namerno preprečevanje dostopa do zdravstvene nege; ker je bilo dokumentiranih več primerov poskusa samomora na sodišču in v zaporu; ker se zdi, da je celotno sodstvo države postalo agent režima in se uporablja za njegovo preživetje; ker je v Belorusiji več kot 720 političnih zapornikov, proti beloruskim državljanom pa je bilo vloženih več kot 4600 kazenskih obtožb, zoper odgovorne za nasilje in represijo oz. vpletene v ta dejanja pa ni bil sprožen noben postopek; ker so zagovorniki človekovih pravic, opozicijski politiki, civilna družba, neodvisni novinarji in drugi aktivisti sistematično žrtve nasilnega zatiranja; ker je bilo na tisoče beloruskih državljanov prisiljenih ali kako drugače primoranih zapustiti domovino in poiskati varnost v tujini;

C.  ker so države članice, zlasti Poljska in Litva, zagotovile zatočišče, zdravljenje in štipendije za tisoče prosilcev za azil, ki so zbežali, ker jih je Lukašenkov režim preganjal zaradi njihovih demokratičnih teženj;

D.  ker beloruski režim izvaja represijo nad civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic, saj želi s tem utišati vse preostale neodvisne posameznike, ki v Belorusiji izražajo svoje mnenje; ker je bilo likvidiranih ali pa je v postopku likvidacije skoraj 250 organizacij civilne družbe, vključno s centrom za človekove pravice Vjasna, nad katerim se je izvedla represija brez primere, saj so bili aretirani in obtoženi številni člani vodstva, osebja in prostovoljci, med njimi Ales Bjaljacki (Ales Beljacki), predsednik Vjasne, Valjancin Stefanovič (Valentin Stefanovič), član uprave Vjasne in podpredsednik Mednarodne zveze za človekove pravice, Marfa Rabkova (Marfa Robkova), koordinatorka mreže prostovoljcev v Vjasni, Andrej Čapjuk (Andrej Čepjuk), Leanid Sudalenka (Leonid Sudalenko), Tacjana Lasica (Tatjana Lasica), Marija Tarasenka (Marija Tarasenko), Uladzimir Labkovič (Vladimir Labkovič) ter drugi člani osebja in prostovoljci v Vjasni;

E.  ker so beloruska sodišča v politično motiviranih sojenjih izdala več kot 120 nepoštenih in samovoljnih sodb, pogosto za zaprtimi vrati in brez dolžnega pravnega postopanja; ker je bil beloruski opozicijski politik Viktar Babarika (Viktor Babariko) obsojen na 14 let zapora, voditelja beloruske opozicije in politična zapornika Marija Kalesnikova, dobitnica nagrade Saharova Evropskega parlamenta in nagrade International Women of Courage, ter priznani odvetnik Maksim Znak pa na 11- oziroma 10-letno zaporno kazen zaradi domnevnega načrtovanja državnega udara; ker je bilo aretiranih skoraj 500 novinarjev, beloruski organi pa še naprej nasilno nastopajo zoper neodvisne beloruske novinarje, jih nadlegujejo ter namerno ovirajo objektivno poročanje; ker je beloruski režim 27. avgusta 2021 odredil zaprtje beloruskega združenja novinarjev, ki je največja neodvisna novinarska organizacija v državi in prejemnik nagrade Saharova iz leta 2004; ker dve novinarki Belsata, Jekaterina Andrejeva in Darja Čulcova, še vedno prestajata zaporno kazen v kazenski koloniji v Belorusiji;

F.  ker se je pritisk na beloruske sindikate v zadnjih tednih močno povečal, saj so bili vodje in člani beloruskega neodvisnega sindikata (BITU) in beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov (BKDP) aretirani, oglobljeni in podvrženi preiskavam KGB; ker je Mednarodno združenje sindikatov (ITUC) Belorusijo uvrstilo med najslabše države za zaposlene v letu 2021;

G.  ker Aleksander Lukašenko nadaljuje kampanjo proti poljski manjšini, saj je zaprl voditelja poljske skupnosti Andżeliko Borys in Andrzeja Poczobuta, napadel šole v poljskem jeziku in vodil propagando na podlagi izkrivljene zgodovinske resnice;

H.  ker nič ne kaže, da beloruske oblasti preiskujejo uboje protestnikov ali tisoče poročil o policijskem nasilju, ki so bila vložena od avgusta 2020 dalje; ker belorusko prebivalstvo zaradi vsesplošnega nekaznovanja kršitev človekovih pravic še naprej živi v obupnih razmerah; ker nespoštovanje načela pravne države ovira njihovo pravico do poštenega sojenja; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen,

I.  ker je bilo 23. maja 2021 letalo družbe Ryanair med mednarodnim potniškim letom FR4978 med dvema glavnima mestoma EU (iz Aten v Vilno), na ukaz Alaksandra Lukašenka prisilno preusmerjeno v Minsk pod pretvezo lažnih groženj z bombo, s čimer so bile kršene mednarodne konvencije ter je bila ogrožena varnost več kot 170 potnikov in posadke na krovu; ker so beloruske oblasti v Minsku aretirale potnika Ramana Prataseviča (Roman Protasevič), ki je beloruski novinar in aktivist, ter njegovo partnerko, rusko državljanko in študentko na Evropski univerzi za humanistične vede v Vilni, Sofijo Sapega;

J.  ker je Lukašenkov režim v povračilnih ukrepih proti sankcijam EU, sprejetim zaradi prisilne preusmeritve letala družbe Ryanair med letom FR4978, javno grozilo, da bo z migranti in drogami preplavilo EU, zlasti sosednji državi Litvo in Poljsko; ker se je ta grožnja uresničila z instrumentalizacijo migrantov za dosego političnih ciljev: ker je Lukašenkov režim oblikoval shemo za transport migrantov iz Iraka in Turčije v Minsk ter jim nato s pomočjo beloruskih mejnih policistov omogočil nezakonit vstop v Evropsko unijo; ker je zaradi tega v Litvo vstopilo približno 4000 nezakonitih migrantov, na Poljsko več kot 1400, v Latvijo pa približno 400; ker so Litva, Latvija in Poljska zaradi stanja na njihovih mejah z Belorusijo razglasile izredne razmere; ker je število nezakonitih vstopov v EU še vedno visoko in ker še vedno prihaja do poskusov nezakonitega vstopa; ker beloruski režim s silo pritiska na migrante, da vstopijo na ozemlje EU, ter ustvarja propagando in dezinformacije, s katerimi države članice EU obtožuje spodbujanja nezakonitih migracij v Belorusijo; ker je Lukašenko predlagal, naj se odpravi obveznost Belorusije, da sprejme vrnjene migrante in je beloruskemu parlamentu predložil osnutek zakona o začasni odpravi te obveznosti; ker je vsaj pet migrantov umrlo zaradi hipotermije in izčrpanja, nekateri pa so že več tednov blokiranih na zunanji meji EU z Belorusijo; ker je Poljska organizacijam civilne družbe in medijem omejila dostop do obmejnega območja, na katerem so bile razglašene izredne razmere; ker razmere na meji med EU in Belorusijo ostajajo napete, pri čemer je veliko takšnih in drugačnih provokacij s strani beloruskih častnikov in vojakov;

K.  ker je predsednica Komisije v svojem govoru o stanju v Uniji z dne 15. septembra 2021 instrumentalizacijo migrantov poimenovala hibridni napad Belorusije, katerega namen je destabilizirati Evropsko unijo;

L.  ker so 3. avgusta 2021 Vitalija Šišova, ustanovitelja beloruske hiše v Ukrajini, ki pomaga ljudem, ki so zapustili Belorusijo, našli mrtvega obešenega v parku v Kijevu;

M.  ker je belorusko generalno tožilstvo 17. septembra 2021 prekinilo preiskavo o smrti Ramana Bandarenke (Roman Bondarenko);

N.  ker je režim po nedavnem usodnem streljanju v Minsku, ki je terjal življenji Andreja Zelcerja in agenta KGB, aretiral in izsilil priznanja več kot sto ljudi, ki so dogodek komentirali v družbenih medijih;

O.  ker je bila beloruska atletinja Kriscina Cimanouska (Kristina Cimanovska), potem ko je kritizirala svoje trenerje, prisiljena predčasno zapustiti olimpijske igre v Tokiu in je zaradi strahu za svojo varnost na tokijskem letališču prosila za policijsko zaščito in sprejela humanitarni vizum, ki ji ga je ponudila Poljska; ker je Mednarodni olimpijski komite iz tokijskih olimpijskih iger izgnal beloruska trenerja Artura Šimaka in Jurija Majseviča ter proti njima sprožil preiskavo;

P.  ker sta Rusija in Belorusija septembra 2021 v že tako napetih razmerah izvedli obsežno skupno vojaško vajo Zapad 2021, v kateri je sodelovalo 200 000 članov vojaškega osebja, ter s tem dodatno obremenili stanje na meji z EU; ker sta Rusija in Belorusija ustanovili skupni center za usposabljanje letalskih sil in zračne obrambe v Grodnu, ki je oddaljen manj kot 15 kilometrov od meje s Poljsko; ker sta se Aleksander Lukašenko in Vladimir Putin 9. septembra 2021 sestala v Moskvi in napovedala odobritev 28 dodatnih programov za povezovanje na gospodarski in fiskalni ravni ter vzpostavitev „skupnega obrambnega prostora“, kar je še en korak bližje k združitvi beloruskih in ruskih oboroženih sil ter k morebitni stalni namestitvi ruskih čet v Belorusiji; ker je Lukašenko napovedal, da namerava do leta 2025 od Rusije kupiti orožje v vrednosti milijarde USD, vključno z raketnimi sistemi S-400; ker sta Lukašenko in Putin 9. septembra 2021 sprejela tudi dogovor o vzpostavitvi enotnega naftnega in plinskega trga ter o poglobitvi gospodarskega povezovanja, s čimer se bo povečalo tveganje, da bo Lukašenko Rusiji še naprej dovolil posege v suverenost Belorusije v zameno za nadaljnjo rusko podporo;

Q.  ker je beloruski režim 28. junija 2021 prekinila sodelovanje v pobudi vzhodnega partnerstva;

R.  ker je Lukašenkov režim v preteklem letu več diplomatom in osebju veleposlaništev EU in njenih držav članic naročil, naj zapustijo državo, zaradi česar je sedaj še manj možnosti za komunikacijo po diplomatski poti;

S.  ker je Mednarodni denarni sklad sklenil, da Belorusiji z novo posebno pravico črpanja zagotovi dostop do skoraj milijarde USD v sklopu širšega sklada 650 milijard USD, iz katerega lahko črpajo vse njegove članice;

T.  ker je Belorusija zagnala belorusko jedrsko elektrarno v Ostrovcu, ne da bi upoštevala vsa priporočila glede varnosti iz poročila EU o obremenitvenem testu iz leta 2018; ker beloruska stran ni transparentna in ne zagotavlja verodostojnih informacij o dogajanju na lokaciji jedrske elektrarne, kar potrjuje, da beloruska jedrska elektrarna ni varna in pomeni resno jedrsko grožnjo;

U.  ker je Svet 21. junija 2021 sprejel četrti sveženj omejevalnih ukrepov proti beloruskim fizičnim in pravnim osebam po tem, ko je bilo letalo družbe Ryanair med letom FR4978 prisiljeno pristati na letališču v Minsku; ker je Svet 4. junija 2021 sklenil, da bo vsem beloruskim letalskim prevoznikom prepovedal prelet zračnega prostora EU in dostop do letališč na ozemlju EU; ker je Evropska unija doslej uvedla sankcije proti 166 fizičnim in 15 pravnim osebam v Belorusiji, tudi proti Aleksandru Lukašenku, sprejela pa je tudi ciljno usmerjene gospodarske sankcije proti številnim gospodarskim sektorjem v državi; ker se je realni BDP beloruskega gospodarstva leta 2020 zmanjšalo za 0,9 %, po napovedih za leto 2021 pa naj bi se zmanjšal še za dodatna 2,7 %; ker Kitajska še naprej sodeluje z Belorusijo in v njej vlaga, zlasti v skupnem industrijskem parku Veliki kamen (Kitajska-belaruski industryjalny park „Wjaliki kamen“);

1.  še naprej izraža močno solidarnost z beloruskimi državljani pa tudi z miroljubnimi protestniki, ki se še naprej zavzemajo za svobodno in demokratično Belorusijo; poudarja, da Evropska unija in njene države članice zaradi množičnega ponarejanja volilnih izidov in kršitev človekovih pravic niso priznale izidov predsedniških volitev leta 2020 ter Aleksandra Lukašenka ne priznavajo za predsednika Belorusije;

2.  še vedno obsoja represijo, mučenje in grdo ravnanje z miroljubnim beloruskim prebivalstvom, zatiranje medijev in internetno cenzuro, pretepanje, aretacije in ustrahovanje novinarjev, blogerjev in drugih neodvisnih oseb, ki v Belorusiji izražajo svoje mnenje; še naprej poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi in opustitvi vseh obtožb zoper vse politične zapornike in samovoljno pridržane osebe ter zahteva takojšnjo ustavitev nasilja in represije;

3.  vztraja, da je treba v Belorusiji zagotoviti temeljne svoboščine in človekove pravice, pravno državo in delujoče neodvisno sodstvo ter prenehati vse oblike zatiranja, preganjanja, grdega ravnanja, spolnega nasilja in nasilja zaradi spola, prisilno izginotje in mučenje ter takoj in trajno odpraviti smrtno kazen; poziva, da je treba odpraviti diskriminacijo žensk in ranljivih skupin, vključno z invalidi in osebami LGBTQI;

4.  obsoja politična sojenja opozicijskima voditeljema Mariji Kalesnikovi in Maksimu Znaku ter drugim političnim zapornikom in pripornikom ter stroge in nepravične obsodbe, ki so jim bile nedavno izrečene; obžaluje, da so sodne obravnave potekale za zaprtimi vrati in brez dolžnega pravnega postopanja ter da ni bila dovoljena udeležba diplomatov iz EU in držav članic;

5.  znova obsoja povračilne ukrepe oblasti proti centru za človekove pravice Vjasna in poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Alesa Bjaljackega (Ales Beljacki), Valjancina Stefanoviča, Marfe Rabkove, Andreja Čapjuka, Leanida Sudalenka, Tacjane Lasica, Marije Tarasenka, Uladzimirja Labkoviča ter drugega osebja in prostovoljcev Vjasne, kot tudi k opustitvi vseh obtožb zoper njih;

6.  obsoja represijo vlade in njeno sovražno ukrepanje proti predstavnikom poljske manjšine in poljskim jezikovnim šolam v Belorusiji; v zvezi s tem poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Andżelike Borys, novinarja Andrzeja Poczobuta in drugih političnih zapornikov;

7.  obsoja ravnanje beloruskih trenerjev Artura Šimaka in Jurija Maiseviča na olimpijskih igrah v Tokiu; opozarja na pregon beloruskih športnikov zaradi njihove udeležbe v mirnih protestih ter na domnevno povezanostjo med belorusko hokejsko zvezo in umorom Ramana Bandarenke; poziva Mednarodni olimpijski komite ter druge mednarodne športne odbore in zveze, naj pri sodelovanju s predstavniki Belorusije delujejo na podlagi svojih etičnih kodeksov in pravilnikov;

8.  ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in diplomatska predstavništva držav članic EU v Belorusiji, naj skrbno spremljajo stanje posameznih političnih zapornikov v Belorusiji, Parlamentu poročajo o poteku tega spremljanja, tem osebam nudijo podporo in si prizadevajo, da bi zagotovili njihovo izpustitev;

9.  poziva k jasni podpori beloruski demokratični opoziciji pri organizaciji svobodnih in poštenih volitev, ki bodo potekale ob mednarodnem opazovanju Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ter bodo temeljile na neodvisnih in svobodnih medijih ter močni civilni družbi;

10.  meni, da gre pri ugrabitvi in prisilnem pristanku letala družbe Ryanair med letom FR4978 v Minsku za državni terorizem, zato poziva EU, naj v okviru boja proti terorizmu proti odgovornim fizičnim ali pravnim osebam v Belorusiji in Rusiji sprejme ustrezne omejevalne ukrepe;

11.  poziva Evropski svet, naj na naslednjem zasedanju 21. in 22. oktobra 2021 sprejme dogovor o celovitem in strateškem pristopu za sankcioniranje beloruskega režima, s katerim bi odločnejše pristopili k sankcijam na podlagi sistemske narave represije in hudih kršitev človekovih pravic;

12.  pozdravlja odločitev Sveta, da sprejme četrti sveženj omejevalnih ukrepov, in ga poziva, naj nemudoma sprejme tudi peti sveženj sankcij, ki jih bo usmeril v fizične in pravne osebe, vpletene v zatiranje in represijo v Belorusiji ter v trgovino z ljudmi, obravnava pa naj tudi izogibanje sankcijam, ki se že izvaja;

13.  obžaluje, da uvedene gospodarske sankcije niso bolj prizadele sam Lukašenkov režim in da niso bistveno vplivale na pomembne industrijske panoge, denimo proizvodnjo kalijevega klorida in naftnih derivatov; poziva Svet, naj dodatno okrepi ciljno usmerjene gospodarske sankcije EU s poudarkom na ključnih beloruskih gospodarskih sektorjih ter javno-zasebnih podjetjih, ki podpirajo in financirajo Lukašenkov režim, naj v sveženj gospodarskih sankcij vključi tudi sektorje, kot so jeklarski, lesni in kemični sektor, pa tudi vse preostale banke v državni lasti in ključna podjetja, kot sta Belaruskali in Beltelecom, ter prepove uvoz proizvodov, ki jih pogosto proizvajajo zaporniki v kazenskih kolonijah; pozdravlja dodatne sankcije, ki so jih Združene države Amerike (ZDA), Združeno kraljestvo in Kanada uvedle ob prvi obletnici goljufivih predsedniških volitev v Belorusiji; zato poziva EU, naj svoje ukrepe usklajuje z ZDA, partnerji iz skupine G7 in enako mislečimi demokracijami;

14.  poziva države članice, naj beloruske uradnike KGB skupaj razglasijo za nezaželene osebe na ozemlju Evropske unije; ponovno poudarja, da mora EU posebno pozornost nameniti finančnim tokovom iz Belorusije, ter poziva institucije EU, naj mu poročajo o premoženju samega Lukašenka in njegovih sodelavcev ter tudi o premoženju, povezanem s koruptivnimi oligarhi Lukašenkovega režima; ponovno poziva EU, naj te ukrepe usklajuje z ZDA, partnerji iz skupine G7 in enako mislečimi državami;

15.  obžaluje izgon diplomatov EU in držav članic iz Belorusije, zlasti vodje delegacije Evropske unije v Belorusiji ter veleposlanikov in diplomatov iz Litve, Latvije in Poljske; poziva države članice, naj pokličejo svoje veleposlanike iz Minska na posvetovanje ter s tem Lukašenkovemu režimu pošljejo politično sporočilo, ter zavrnejo akreditacijo beloruskih diplomatov v EU; poudarja, da beloruski poslanci in uradniki ne bi smeli biti povabljeni na mednarodne ali dvostranske dogodke; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ponovno preuči svoje delovne metode in zagotovi dejavno vlogo vodje delegacije Evropske unije v Belorusiji, ki je bila poklicana nazaj v Bruselj, ter sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja za diplomate EU in osebje delegacij EU v Minsku, zlasti za zaščito pred propagandnimi napadi Lukašenkovega režima;

16.  ostro obsoja, da Lukašenkov režim migrante uporablja kot sredstvo za politične namene, s čimer krši mednarodne norme in dvostranske pogodbe Belorusije z njenimi sosedami iz EU; poudarja, da je nezakonito prečkanje zunanje meje EU, ki ga podpira država, skupaj s kampanjo dezinformiranja oblika hibridnega vojskovanja, katerega cilj je ustrahovanje in destabilizacija EU; izraža močno solidarnost z Litvo, Poljsko in Latvijo ter drugimi državami članicami EU, ki so tarča beloruskega režima; ponovno poudarja, da morajo države, ki so zaradi tega najbolj obremenjene, učinkovito varovati zunanje meje EU, ob upoštevanju ustreznega mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije, pa tudi prava EU o azilu, vključno z Listino o temeljnih pravicah;

17.  pozdravlja podporo, ki so jo države članice, Norveška ter institucije in agencije EU, zlasti Europol, Frontex in Evropski azilni podporni urad, zagotovile državam članicam, ki jih je prizadela migracijska kriza, ki jo je povzročil beloruski režim, in jih spodbuja, naj še naprej nudijo podporo, tudi z nadaljnjim dodeljevanjem nujne pomoči EU, in poziva tiste, ki te pomoči še niso izkoristile, naj to storijo; poziva države članice in institucije EU, naj se nemudoma spopadejo z večrazsežnostno krizo na beloruski meji, naj pomagajo migrantom, ki obtičijo na mejah EU z Belorusijo, in naj jim zagotovijo potrebno podporo; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti glede razmer na poljsko-beloruski meji in poziva poljske organe, naj na pregleden način zagotovijo, da bodo zakonodaja, politika ali praksa, ki se uporabljajo na poljsko-beloruski meji, v skladu z zakonodajo EU, poleg tega pa naj organizacijam civilne družbe in medijem zagotovijo dostop do obmejnega območja ter sodelujejo z agencijo Frontex, da bi skupaj rešili sedanjo krizo; poziva EU, njene države članice in mednarodne organizacije, naj povečajo svoja prizadevanja za odpravo teh državno organiziranih tokov trgovine z ljudmi, tudi z diplomatskim pritiskom na države izvora migrantov in z uvedbo sankcij proti beloruskim uradnikom, posameznikom in subjektom ter mednarodnim kriminalnim združbam, ki delujejo na ozemlju EU in so odgovorne za prevoz do končnega cilja; poudarja tudi, da je Belorusija nedavno prekinila izvajanje svojega vizumskega režima za Pakistan, Jordanijo, Egipt, in Južno Afriko, ki je omogočal brezvizumsko potovanje iz teh držav v Belorusijo;

18.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v zvezi s temi razmerami sprejmejo skupen pristop, ki naj temelji na ustreznem pravu EU in mednarodnem pravu ter na načelih solidarnosti, preglednosti, odgovornosti ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva Komisijo, naj nujno predloži ciljno usmerjene zakonodajne predloge, da se bodo lahko države članice z ustreznimi zaščitnimi ukrepi hitro in učinkovito odzivale v primerih, ko bodo države, ki niso članice EU, migracije uporabile kot sredstvo, zlasti z zagotavljanjem trdne in učinkovite zaščite zunanjih meja EU ter učinkovitih ukrepov za preprečevanje nezakonitih prehodov, pa tudi oblikovanjem načinov za preprečevanje, da bi sovražne tretje države ali kriminalne mreže zlorabljale azilni sistem;

19.  je zaskrbljen zaradi smrti ljudi na meji med Belorusijo in EU ter izraža sožalje družinam in sorodnikom umrlih; poziva poljske, latvijske in litovske oblasti in druge države članice, ki se soočajo s to težavo, naj zagotovijo, da se bosta pravo EU o azilu in vračanju ter mednarodno pravo človekovih pravic spoštovala tudi v izrednih razmerah, vključno z dostopom do azila ter dostopom medijev, organizacij civilne družbe in ponudnikom pravne pomoči do mejnega območja v največji možni meri, prav tako pa naj upoštevajo smernice agencije OZN za begunce (UNHCR) in organov Sveta Evrope; poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj zagotovi spoštovanje ustreznega prava EU;

20.  poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje pri upravljanju meja, boju proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju cigaret in drugih varnostnih izzivih, ki jih je beloruski režim povzročil ali zaostril; podpira predlog Komisije o začasni prekinitvi uporabe nekaterih členov sporazuma EU o poenostavitvi vizumskih postopkov z Republiko Belorusijo, ki se nanašajo na posebne kategorije uradnikov, povezanih z režimom Lukašenka, brez vpliva na navadne državljane Belorusije; poziva, naj se v prihodnjih svežnjih sankcij seznam oseb, ki se jim te naložijo, razširi, že zdaj pa naj se preuči tudi možnost, da bi vanj vključili kategorije posameznikov, proti katerim bi se lahko uvedli posebni omejevalni ukrepi;

21.  obžaluje, da je Mednarodni denarni sklad brezpogojno dodelil posebne pravice črpanja v višini 910 milijonov USD, kar ne bo služilo beloruskemu ljudstvu, temveč interesom nelegitimnega voditelja države; poziva države članice, naj se usklajujejo z mednarodnimi partnerji v večstranskih organizacijah, kot je Mednarodni denarni sklad, da bi omejile izplačevanje sredstev Lukašenkovem režimu in zaustavile vsakršno sodelovanje z njim; je seznanjen, da nedemokratične države, zlasti Rusija in Kitajska, nenehno vlagajo v Belorusijo;

22.  ponovno poudarja, da je nujno treba razkriti podporo Rusije Lukašenku pri brutalnem zatiranju beloruskega ljudstva, ter njeno vpletenost v hibridne ukrepe Lukašenkovega režima proti EU, vključno z uporabo migrantov v politične namene, ter šteje, da je Kremelj odgovoren za te dejavnosti;

23.  je zaskrbljen zaradi agresivnega scenarija vojaške vaje Zapad 2021 in slabih priložnosti za njeno opazovanje; ponovno poudarja, da iz te vaje in drugih podobnih obsežnih vaj razvidna napadalna drža Rusije in njena odločenost, da svoje zmogljivosti uporabi na sovražen način; ponovno poziva k strateški avtonomiji EU in resnični evropski obrambni uniji kot delu okrepljenega Nata;

24.  obsoja nenehne stike med Lukašenkom in Vladimirjem Putinom, da bi pripravila časovni načrt za tesnejše povezovanje med Belorusijo in Rusijo, vključno s postopno militarizacijo Belorusije, in meni, da je to kršitev suverenosti Belorusije, saj je beloruskemu ljudstvu odvzeta pravica, da določi prihodnost svoje države; opozarja na nezakonitost vladavine Lukašenka in zavrača vse sporazume, ki jih je Lukašenko sklenil v imenu beloruske države, zlasti po izteku predsedniškega mandata 5. novembra 2020; ponavlja, da mora EU jasno povedati, da bo proti Rusiji morala uvesti dodatne ukrepe za zajezitev delovanja in odvračanje, v kolikor bo ta država nadaljevala s sedanjo politiko do Belorusije; poziva institucije EU, naj mu redno poročajo o vmešavanju Kremlja v delovanje Belorusije, vključno z izkoriščanjem razmer za večji politični, vojaški in gospodarski nadzor nad njo;

25.  izraža razočaranje, da EU doslej ni uspelo oblikovati celovite strategije v zvezi z beloruskim režimom, ter poziva Svet, Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj oblikujejo dosledno in celovito strategijo za Belorusijo, ki bo temeljila na sedanji nujni pomoči žrtvam zatiranja ter na strateški in dolgoročni politični, tehnični in finančni podpori beloruski civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic, neodvisnim medijem, sindikatom in demokratičnim silam v državi in tujini, pa tudi na sodelovanju s sosednjimi državami pri nujnih humanitarnih zadevah, tesnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji in ustreznimi večstranskimi organizacijami (kot sta OZN in OVSE) ter mednarodnimi donatorji in na skupnem mednarodnem ukrepanju za odpravo nekaznovanja; poziva ESZD, naj prevzame vodilno vlogo pri koordiniranju tovrstne usklajene politike z državami članicami in drugimi institucijami EU;

26.  poziva Komisijo, Svet, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj še naprej opozarjajo na razmere v Belorusiji v vseh ustreznih evropskih in mednarodnih organizacijah, zlasti v OVSE ter v OZN in njegovih specializiranih organih, da bi spodbudili mednarodno ukrepanje v zvezi z razmerami v Belorusiji in premagali nasprotovanje Rusije in drugih držav tovrstnim ukrepom;

27.  še naprej podpira Beloruse, ki legitimno zahtevajo svobodne in pravične volitve, spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter demokratično zastopanost in politično udeležbo v svobodni in suvereni Belorusiji;

28.  pozdravlja sistematična in dosledna prizadevanja predstavnikov beloruskih demokratičnih sil v Belorusiji in v izgnanstvu, zlasti voditeljice demokratične opozicije Svjatlane Cihanovske (Svetlana Tihanovska), koordinacijskega sveta in nacionalnega odbora za boj proti krizi; ponovno poudarja, da je treba s temi predstavniki nujno vzdrževati ter razširiti stike in sodelovanje; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Litve, da podeli uradno akreditacijo beloruskemu demokratičnemu predstavništvu v Vilni, in poziva preostale države članice EU, naj sledijo temu zgledu; poziva EU, naj ponudi svoje dobre storitve v podporo vzpostavitvi urada za demokratično belorusko predstavništvo v Bruslju;

29.  poziva EU, naj na operativni ravni sodeluje s predstavniki demokratičnih sil v Belorusiji, da bi sprejeli časovni načrt za izvajanje celovitega načrta gospodarske podpore v višini 3 milijard EUR za prihodnjo demokratično Belorusijo na področjih, kot so krepitev zmogljivosti na področjih zagovorništva, reform, upravljanja naložb ter vodenja države za demokratične sile v Belorusiji; poziva EU, naj začne potrebne priprave za dialog z demokratičnimi silami Belorusije in Parlamentu redno poroča o doseženem napredku, vključno s sprejetjem strategije EU o njenih prihodnjih odnosih z demokratično Belorusijo in celovitim sklopom ukrepov za pripravo demokratičnih sil Belorusije na izvajanje tega načrta;

30.  ponovno poziva, da je treba predstavnike demokratične Belorusije uradno povabiti na prihajajoč vrh vzhodnega partnerstva in jih vključiti na dvostranska in pripravljalna srečanja na visoki ravni, ki jih organizirajo EU in države članice, pa tudi na parlamentarne in medparlamentarne seje z evropskimi in nacionalnimi parlamenti; ponovno poudarja, da je treba v vseh nacionalnih parlamentih držav članic EU, vzhodnega sosedstva in držav skupine G7 ustanoviti uradne skupine za odnose z Belorusijo; poziva k tesnejšemu sodelovanju s predstavniki beloruske civilne družbe in demokratične opozicije ter njihovi prisotnosti v večstranskih organih vzhodnega partnerstva, zlasti v njegovem forumu civilne družbe in parlamentarni skupščini Euronest;

31.  želi spomniti na svojo prejšnjo pobudo za imenovanje misije na visoki ravni, v kateri bi sodelovali nekdanji visoki evropski uradniki, da bi preučili vse možnosti za prekinitev nasilja in izpustitev političnih zapornikov ter s tem pomagali v Belorusiji ustvariti pogoje za vključujoč nacionalni politični dialog; ponovno poziva Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj skupaj z mednarodnimi partnerji organizirata mednarodno konferenco na visoki ravni z naslovom Prihodnost demokratične Belorusije o rešitvi krize v Belorusiji in zagotovitvi finančnega svežnja v višini več milijard EUR v podporo prihodnjim reformnim prizadevanjem in prestrukturiranju beloruskega gospodarstva; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o napredku pri doseganju tega;

32.  poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov Lukašenkovega režima zoper belorusko prebivalstvo, vključno z umorom Ramana Bandarenke in drugih beloruskih državljanov; pričakuje rezultate preiskave ukrajinskih oblasti o smrti Vitala Šišoua; poziva države članice, naj dejavno uporabljajo načelo splošne sodne pristojnosti in pripravijo sodne postopke proti beloruskim uradnikom, ki so odgovorni za nasilje in zatiranje ali so bili vanju vpleteni, tudi proti Aleksandru Lukašenku;

33.  se zavezuje k uspešnemu delovanju platforme Evropskega parlamenta za boj proti nekaznovanju v Belorusiji ter k usklajevanju hitrega mednarodnega odziva na dogodke v Belorusiji; poziva to platformo, naj na svojem prihodnjem srečanju predstavi nadaljnje korake, na podlagi katerih bo lahko EU prispevala k strategiji sodnih postopkov in skupaj s partnerji sodelovala pri mednarodnem sojenju, vključno s splošno sodno pristojnostjo, za obsodbo Aleksandra Lukašenka in članov njegovega režima za množične zločine, storjene proti beloruskemu ljudstvu; zlasti jo poziva k preučitvi možnosti, da bi se o razmerah v Belorusiji sodilo na Meddržavnem sodišču na podlagi dejstva, da je Lukašenkov režim kršil Čikaško konvencijo, Montrealsko konvencijo in Konvencijo OZN proti mučenju;

34.  opominja vsa podjetja iz EU, ki poslujejo v Belorusiji, na svoj prejšnji poziv, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ravnajo posebno skrbno in izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic; poziva jih, naj se vzdržijo novih naložb in pri beloruskih oblasteh javno protestirajo zaradi nenehnega zatiranja delavcev in državljanov na splošno;

35.  poziva Komisijo, ESZD in države članice EU, naj okrepijo neposredno podporo beloruski opoziciji, civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic in organizacijam neodvisnih medijev v Belorusiji in zunaj nje; poudarja pomen ohranjanja odnosov s temi posamezniki in organizacijami, čeprav je beloruski režim napovedal, da bo izstopil iz vzhodnega partnerstva; se zavezuje, da bo okrepil svoje dejavnosti v podporo demokraciji; ponovno poziva k ciljno usmerjenemu programu pomoči EU za pomoč civilni družbi, neodvisnim medijem, akademskemu svetu in beloruski opoziciji v izgnanstvu ter žrtvam političnega zatiranja in policijskega nasilja ter tistim, ki bežijo pred represivnim režimom;

36.  poziva Komisijo, države članice in ESZD, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji, kot sta moskovski mehanizem OVSE in Svet OZN za človekove pravice, pa tudi z zagovorniki človekovih pravic in civilno družbo na terenu, da bi zagotovili spremljanje, dokumentiranje in poročanje o kršitvah človekovih pravic ter nato odgovornost storilcev in pravico za žrtve; pozdravlja in podpira vzpostavitev mednarodne platforme za odgovornost za Belorusijo ter poziva institucije EU in države članice, naj podprejo njeno delovanje, pa tudi delovanje UNHRC in drugih mednarodnih pobud, s katerimi bi storilce prisilili k odgovornosti; podpira nadaljnje razprave o morebitnem mednarodnem sodišču za kršitve človekovih pravic v Belorusiji, ki bi bilo ustanovljeno v Haagu;

37.  poudarja izjemen pomen ustanovitve beloruskih ljudskih veleposlaništev po vsem svetu ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo nadaljnjo podporo za zaščito pravic in interesov beloruskih državljanov v tujini in interesov demokratične Belorusije, na primer s preučitvijo načinov financiranja beloruskih ljudskih veleposlaništev;

38.  spodbuja države članice EU, naj dodatno poenostavijo postopke za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi jim in njihovim družinam ponudili potrebno pomoč in podporo; poziva države članice in Komisijo, naj ponudijo štipendije beloruskim študentom in šolnikom, ki so bili izključeni iz univerz in zaprti zaradi prodemokratičnih stališč;

39.  poudarja, kako pomembno je obravnavati grožnje jedrski varnosti, ki jih predstavlja beloruska jedrska elektrarna v Ostrovcu; vztraja, da mora Belorusija popolnoma pregledno sodelovati pri jedrski varnosti beloruske jedrske elektrarne in se zavezati, da bo v celoti izvajala priporočila iz medsebojnega strokovnega pregleda te elektrarne, ki ga je podala skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost; do takrat podpira prepoved uvoza energije iz beloruske jedrske elektrarne na trg EU in odraz tega stališča v mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah;

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, oblastem Republike Belorusije in Ruske federacije ter predstavnikom beloruske demokratične opozicije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0383.