Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2021/2011(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0280/2021

Predložena besedila :

A9-0280/2021

Razprave :

PV 22/11/2021 - 18
CRE 22/11/2021 - 18

Glasovanja :

PV 23/11/2021 - 6
PV 24/11/2021 - 10
CRE 24/11/2021 - 10

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0468

Sprejeta besedila
PDF 198kWORD 65k
Sreda, 24. november 2021 - Strasbourg
Evropska strategija za kritične surovine
P9_TA(2021)0468A9-0280/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine (2021/2011(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173, ki govori o industrijski politiki EU in med drugim tudi o konkurenčnosti industrije EU, in ob upoštevanju člena 208, v katerem je določeno, da mora EU pri izvajanju svojih politik, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3), ki govori o notranjem trgu, trajnostnem razvoju in socialno-tržnem gospodarstvu, in člena 5(3), ki določa načelo subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k PEU in PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(1) (uredba o taksonomiji),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov(2) (uredba o pošiljkah odpadkov),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(3) (uredba o konfliktnih mineralih),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije(4) (uredba EU proti subvencijam),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv(6) (okvirna direktiva o odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES(7) (direktiva o rudarskih odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah(8) (direktiva o industrijskih emisijah),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(9) (direktiva o presoji vplivov na okolje),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic(10) (direktiva o pticah),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(11) (direktiva o habitatih),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin(12) (direktiva o nefinančnem poročanju),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 12 „odgovorna poraba in proizvodnja“ in ciljem trajnostnega razvoja 15 „življenje na kopnem“,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

–  ob upoštevanju smernic za ocenjevanje življenjskega kroga proizvodov ob upoštevanju družbenega vidika iz programa OZN za okolje 2009,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom The Role of Critical Minerals in Clean Energy Transitions (Vloga kritičnih rudnin pri prehodu na čisto energijo),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

–  ob upoštevanju predstavitve Evropske agencije za okolje z dne 13. januarja 2021 z naslovom Growth without economic growth (Rast brez gospodarske rasti),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 30. avgusta 2021 z naslovom Improving the climate impact of raw material sourcing (Izboljšanje vpliva pridobivanja surovin na podnebje),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2021 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti,

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz septembra 2020 z naslovom Study on the EU’s list of Critical Raw Materials (2020) (Študija o seznamu EU o kritičnih surovinah (2020)) in spremne preglednice dejstev o kritičnih surovinah,

–  ob upoštevanju napovedovalne študije Komisije, objavljene 3. septembra 2020, z naslovom Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 5. novembra 2018 z naslovom Report on critical raw materials and the circular economy (Poročilo o kritičnih surovinah in krožnem gospodarstvu),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih(20),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. decembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (COM(2020)0798),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020)0474),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2020 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2021 – vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098), in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Leading the way to a global circular economy: state of play and outlook (Utiranje poti svetovnemu krožnemu gospodarstvu: stanje in obeti) (SWD(2020)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066),

–  ob upoštevanju publikacije OECD iz 12. februarja 2019 z naslovom Global Material Resources Outlook to 2060: Economic Drivers and Environmental Consequences, (Svetovne napovedi o materialnih virih do leta 2060: gospodarski dejavniki in posledice za okolje),

–  ob upoštevanju publikacije Svetovne banke iz leta 2020 z naslovom Minerals for Climate Action: The Mineral Intensity of the Clean Energy Transition (Rudnine za podnebne ukrepe: rudninska intenzivnost prehoda na čisto energijo),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. novembra 2019 z naslovom Krožno gospodarstvo v gradbeništvu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. oktobra 2019 z naslovom Več krožnosti – prehod na trajnostno družbo,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0280/2021),

A.  ker so kritične surovine izvorni dejavnik za ustvarjanje industrijske vrednosti in so zato pomembne za sektorje nižje v vrednostni verigi; ker je strateškega pomena, da EU zmanjša svojo odvisnost, zaščiti svoje tokove, vrednostne in dobavne verige ter da podpre, spodbudi in digitalizira ekosisteme, saj gre za novo temeljno zmožnost v mednarodni (industrijski) konkurenci; ker bi morala celovita strategija za kritične surovine vključevati visoke okoljske in družbene standarde;

B.  ker naraščajoče prebivalstvo in vsi scenariji prehoda na digitalno, energetsko zelo učinkovito in podnebno nevtralno gospodarstvo pomenijo večje povpraševanje po teh surovinah(21);

C.  ker bodo tehnologije, za katere so potrebne kritične surovine, odločilne za to, da bosta EU in svet kot celota lahko dosegla cilje iz Pariškega sporazuma;

D.  ker bi morala celovita strategija EU za kritične surovine temeljiti na visokih okoljskih in socialnih standardih ter standardih človekovih pravic, upoštevati pa bi morala tudi naravno pomanjkanje rudnin;

E.  ker EU premore samo 1 % surovin za vetrno energijo, manj kot 1 % surovin za litijeve baterije, manj kot 1 % surovin za gorivne celice, samo 2 % surovin, potrebnih v robotiki, in samo 1 % surovin za fotonapetostne sklope na osnovi silicija(22);

F.  ker je v Komisija v sporočilu o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 navedla 137 proizvodov in surovin (ki predstavljajo 6 % skupne vrednosti uvoza blaga v EU), ki se uporabljajo v občutljivih ekosistemih, od katerih je EU močno odvisna – predvsem v energetsko intenzivnih industrijskih panogah in zdravstvenem ekosistemu –, ter drugih proizvodov, pomembnih za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; ker je 52 % teh proizvodov uvoženih iz Ljudske republike Kitajske;

G.  ker je pandemija covida-19 negativno vplivala na svetovne dobavne verige in povzročila pomanjkanje kritičnih surovin v Evropi;

H.  ker je na področju kritičnih surovin eden od velikih izzivov v Evropi recikliranje; ker ima sektor recikliranja kritičnih surovin velik potencial za ustvarjanje delovnih mest; ker bo po izračunih sektor recikliranja pogonskih baterij do leta 2035 v EU ustvaril okrog 10.500 delovnih mest;

I.  ker recikliranje, nadomeščanje z recikliranimi viri in spreminjanje vedenjskih in potrošniških vzorcev lahko ustavijo naraščanje povpraševanja po kritičnih surovinah;

J.  ker je bila po podatkih Univerze OZN leta 2016 skupna vrednost sekundarnih surovin v odpadni električni in elektronski opremi ocenjena na 55 milijard EUR(23); ker se po podatkih iste raziskave z do 90 % elektronskih odpadkov na svetu trguje nezakonito ali se jih nezakonito odlaga;

K.  ker postaja jasno, tudi glede na predvidene nove obveznosti za primerno skrbnost, da je treba poiskati nove trajnostne poti do virov ter da bi bilo treba v EU in njeni soseščini ob spoštovanju visokih trajnostnih standardov izkoristiti potencial za pridobivanje surovin, pri tem pa v celoti upoštevati možnosti krožnega gospodarstva, kot so recikliranje, zasnova proizvodov, nadomeščanje in zmanjšana uporaba materialov;

L.  ker Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z dne 25. marca 2021 „poudarja, kako pomembno je razširiti opredelitev in paradigmo kritičnih surovin; V skladu s konvencionalnim pojmovanjem kritične surovine v glavnem prihajajo iz rudarskega sektorja. To razumevanje je preozko in omejuje razvoj zelene energije. Danes je za surovine na osnovi lesa veliko več učinkovitih možnosti uporabe kot v preteklosti. To je področje, ki se razvija z izjemno hitrostjo, in sega od tekstila do novih, lažjih in okolju prijaznejših baterijskih tehnologij. Biogospodarstvo ima edinstvene možnosti, da pripomore k odpornosti gospodarstva EU in geopolitični stabilnosti naše celine. Hkrati bi uporaba obnovljivih surovin pomagala blažiti podnebne spremembe, saj omogoča zadrževanje emisij fosilnih goriv v zemlji in ustvarja sektorje fosilnih goriv, ki so odporni z okoljskega vidika“;

M.  ker, kot je v svojem mnenju poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor, „je izredno malo primerov, ko je izvoz surovin v državah v razvoju spodbudil trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, ki bi koristil večjim delom prebivalstva. Ravno obratno, izvoz je pogosto povezan s socialnim izkoriščanjem in onesnaževanjem okolja. Od tega ima običajno koristi le nekaj dobičkarjev“;

N.  ker EU številne kritične surovine dobavlja iz maloštevilnih tretjih držav, saj ji Kitajska dobavlja 98 % elementov redke zemlje, Turčija 98 % borata, Južna Afrika 71 % platine, 80 % iridija, 80 % rodija in 93 % rutenija(24);

O.  ker scenariji za prihodnost kažejo, da bo EU leta 2030 za baterije za električna vozila in shranjevanje energije potrebovala do 18-krat več litija in 5-krat več kobalta, leta 2050 pa skoraj 60-krat več litija in 15-krat več kobalta kot znaša trenutna dobava celotnemu gospodarstvu EU(25);

P.  ker se v EU pripravljajo štirje projekti trajnostnega litijevega rudarjenja v skupni vrednosti 2 milijard EUR, ki bi se morali začeti izvajati med letoma 2022 in 2024; ker naj bi do leta 2025 v sektorju baterij EU pokrili do 80 % potreb po litiju in tako neposredno prispevali k njeni strateški neodvisnosti;

Q.  ker je pomanjkanje kritičnih surovin vse bolj zaskrbljujoče za industrijo in varnost, zlasti zaradi predvidenega eksponentnega povečanja proizvodnje, predvsem proizvodnje baterij, ki so bistvene za prehod na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

R.  ker mora EU okrepiti strateško avtonomijo na ključnih področjih, kot je oskrba s kritičnimi surovinami, kar je pomembno tudi za povečanje njene zmogljivosti na področju obrambe in vesolja;

S.  ker bo EU pri zadovoljevanju potreb po kritičnih surovinah še naprej odvisna od mednarodnih dobavnih verig, bodo imeli pomembno vlogo tudi ukrepi za večjo preglednost, učinkovitost in predvidljivost svetovnih trgov;

T.  ker sektor surovin v EU zagotavlja približno 350.000 delovnih mest in več kot 30 milijonov delovnih mest v predelovalnih industrijah, ki so od nje odvisne(26); ker bi lahko s prehodom na bolj krožno gospodarstvo do leta 2030 v EU dosegli neto povečanje za 700.000 delovnih mest(27);

U.  ker so delavci v rudarskih dejavnostih potencialno izpostavljeni škodljivim in nevarnim pogojem; ker se pravice in varstvo delavcev po svetu in na različnih rudarskih območjih zelo razlikujejo;

V.  ker se kritične surovine ne pojavljajo ločeno, temveč so v rudi pomešane z neplemenitimi kovinami, in ker je za njihovo predelavo potrebna znatna količina energije; ker sta konkurenčnost in donosnost proizvodnje zato odvisna od razpoložljivosti zanesljive in cenovno ugodne energije ter odkrivanja in razvoja ustreznih metod, postopkov in tehnologij;

W.  ker Evropska agencija za okolje v svojem poročilu z naslovom Rast brez gospodarske rasti navaja, da je gospodarska rast tesno povezana s povečano proizvodnjo, porabo in uporabo virov, kar negativno vpliva na naravo, podnebje in zdravje ljudi, ter da trenutne raziskave kažejo, da je malo verjetno, da bi lahko iz gospodarske rast popolnoma izločili njene vplive na okolje;

Izzivi in priložnosti

1.  meni, da je celostni pristop, ki vključuje celotno vrednostno verigo od zbiranja odpadkov in zasnove proizvodov, primerne za recikliranje, do snovne predelave, ustrezna strategija za večjo ponudbo kritičnih surovin; obžaluje pa, da je za zbiranje odpadkov in zasnovo proizvodov značilna nizka raven tehnološke pripravljenosti; poudarja, da za zadovoljitev vse večjega povpraševanja po kritičnih surovinah ne bo dovolj, če se bomo osredotočili zgolj na recikliranje; želi spomniti, da ima nadomeščanje kritičnih surovin sicer svoje omejitve v smislu učinkovitost proizvodov, da pa je to zaradi visokih cen in problema odvisnosti vseeno inherentni cilj prizadete industrije in z njo povezanih raziskovalnih projektov ter lahko prispeva k reševanju izzivov v zvezi z zadostnostjo teh surovin; poudarja, da si je treba na področju recikliranja in nadomeščanja kritičnih surovin ter zasnove proizvodov nenehno prizadevati za raziskave in inovacije in jih podpirati;

2.  poudarja, da je pridobivanje kritičnih surovin vezano na geografsko lokacijo, da je še vedno močno odvisno od energije iz fosilnih virov ter da lahko privede do posredne in neposredne selitve virov in nepoštene konkurence; ugotavlja, da je pridobivanje kritičnih surovin pogosto povezano s potencialno znatnimi vplivi na okolje, kot so izguba biotske raznovrstnosti ali onesnaževanje zraka, tal in vode, ter s potencialnimi spori z lokalnimi skupnostmi; poudarja, da morata rudarski in rafinerijski sektor preiti na obnovljive vire energije; zato opozarja, da je potrebna aktivna industrijska politika, ki bo preoblikovanje tega sektorja podpirala tako, da mu bo omogočila dostop do cenovno ugodnih virov čiste energije; opozarja tudi, da so razmere za dejavnosti nizkoemisijskega in trajnostnega rudarjenja v EU ugodne, ter poziva, naj se nadalje proučijo možnosti izkoriščanja virov iz držav članic, bogatih s kritičnimi surovinami;

3.  svari, da pri prehodu EU na podnebno nevtralnost ne bi smeli zgolj zamenjati odvisnosti od fosilnih virov z odvisnostjo od surovin; poudarja, da bi moral prehod zmanjšati odvisnost EU od uvoza kritičnih surovin; poudarja tudi, da so za zmanjšanje odvisnosti od kritičnih surovin pomembni inovacije, nove tehnologije, manjša poraba virov ter vzdrževanje in ponovna uporaba dragocenih surovin v EU;

4.  opozarja, da se bo zaradi razvoja in prihodnjega obsežnega uvajanja tehnologij, med drugim nastajajočih digitalnih aplikacij, proizvodnje energije iz obnovljivih virov in baterij za električna in lahka vozila, povečalo povpraševanje po nekaterih kritičnih in drugih surovinah; poziva, naj se upošteva, da se zaradi vse večjih podnebnih in digitalnih ambicij držav povečuje konkurenca na svetovnih trgih in dodatno ogroža njihovo zanesljivo oskrbo v Evropi;

5.  poziva Komisijo, naj še pred letom 2023 – torej še pred objavo naslednjega seznama kritičnih surovin – pregleda metodologijo za oceno kritičnosti, da bi ocenila, ali je treba seznam razširiti, pri tem pa naj upošteva razvoj mednarodnih razmer v zvezi s temi surovinami, scenarije prihodnjega povpraševanja po njih in drugih surovinah ter socialna in ekološka merila, ki morajo temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter ciljih trajnostnega razvoja, ter si tako ustvari širšo sliko razmer na področju ekstrakcije po svetu; Komisijo tudi poziva, naj pri analizi tveganj pri oskrbi ustrezno upošteva vse okoljske eksternalije pridobivanja in obdelave; poziva tudi k celoviti razpravi, v kateri bodo sodelovale vsi deležniki;

6.  poziva jo, naj pri tem ne bo pozorna samo na kritične surovine, temveč tudi na druge surove, ki so potrebne za trdne dobavne verige, neprekinjeno proizvodnjo ter zeleni in digitalni prehod in bi utegnile zaradi tega postati kritične, ter naj preuči, ali so te surovine razpoložljive v virih EU, ter pri tem upoštevati tudi naravno pomanjkanje rudnin; poudarja, da poleg specializiranih rudnin postajajo kritične tudi bolj razširjene surovine, na primer baker, helij in nikelj, saj se povpraševanje po njih v podnebno nevtralni družbi povečuje;

7.  poziva Komisijo, naj celovito oceni posledice različnih nizkoogljičnih tehnologij, tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in digitalnih tehnologij, ki medsebojno tekmujejo za iste kritične surovine, ter preuči kritične dobavne verige, tudi z vidika potreb v posameznih sektorjih; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo prevladali načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ ter rešitve z ničelnimi emisijami in z viri gospodarne rešitve;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta Next Generation EU obravnavani izzivi glede gospodarsko, okoljsko in socialno vzdržne oskrbe s kritičnimi surovinami; poziva države članice, naj vlagajo več v recikliranje kritičnih surovin ter v svoje strateške načrte za okrevanje vključijo potrebe po teh surovinah, vire njihove dobave in s tem povezane stroške;

9.  poziva k naložbam v usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, tudi v okviru mehanizma za pravični prehod, saj se znanja in veščine na področju rudarstva lahko uporabijo tudi pri ekstrakciji, predelavi in recikliranju kovin in rudnin, po možnosti v istih regijah; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ta sredstva namenjena tudi za odpravljanje socialnih, zaposlitvenih in okoljskih posledic tega prehoda na nekdanjih rudarskih območjih;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj za te surovine čim prej zasnujejo pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI), da bi oblikovale strateški in trajnostni načrt za svoje potrebe v zelenem in digitalnem prehodu, pri tem pa upoštevale potrebe, vire oskrbe ter (socialne, okoljske in finančne) stroške; poudarja, da bi moral ta projekt zajemati vse ustrezne vidike, da bi zmanjšali kritičnost teh surovin in odvisnost od njih, kot so recikliranje, ponovna uporaba, nadomeščanje, zmanjšanje uporabe materialov in rudarjenje; poudarja, da bi morali s temi projekti sprostiti neizkoriščen potencial v državah EU, bogatih s kritičnimi surovinami, v katerih pa so ti znatni viri še neizkoriščeni;

11.  poziva Komisijo, naj na področju kritičnih surovin spodbuja raziskave in razvoj ter znanje, spretnosti in kompetence v malih in srednjih podjetjih, in sicer v okviru strategije za rast vrhunskih tehnologij EU, kot so litij-ionske baterije, gorivne celice, vetrne turbine, elektromotorji, fotonapetostna tehnologija, robotika, droni, tridimenzionalni tisk ter široka paleta digitalnih tehnologij in medicinskih naprav;

12.  poziva Komisijo, naj izvede celovito, znanstveno in z dokazi podprto oceno učinka, da bi določila minimalne količine kritičnih surovin strateškega pomena, ki so potrebne za dvojni prehod;

13.  ugotavlja, da so zanesljive in polno delujoče vrednostne verige, ki vključujejo recikliranje, ključnega pomena in temeljni pogoj za to, da bo EU lahko dosegla cilje iz evropskega zelenega dogovora, industrijske strategije EU ter digitalnega in zelenega prehoda ter da bo ohranila industrijsko konkurenčnost in zmogljivost za inovacije;

14.  meni, da je treba nujno zagotoviti možnosti financiranja za trajnostno proizvodnjo, predelavo ali recikliranje vseh kritičnih surovin, navedenih v sporočilu Komisije o odpornost na področju kritičnih surovin;

15.  poziva Komisijo, naj predlaga znanstveno utemeljena trajnostna merila za opredelitev trajnostnih naložb v rudarskem sektorju v okviru uredbe o taksonomiji; poudarja, da je treba rudarski industriji EU omogočiti, da prispeva k dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu;

16.  poziva EU, naj podpre in financira tehnološki razvoj na področju kritičnih surovin, da bi povečali njihovo učinkovitost in nadomeščanje ter izboljšali postopke recikliranja in zaprte zanke na področju materialov; zlasti poudarja, da so potrebni posebni finančni instrumenti in ciljno usmerjena sredstva za raziskave in inovacije za postopke recikliranja, ter pozdravlja predlog, da bi se v letu 2021 v okviru programa Obzorje Evropa, Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih programov za raziskave in inovacije na področju kritičnih surovin spodbujale raziskave in inovacije v zvezi s predelavo odpadkov, naprednih materialov in nadomeščanja; poudarja tudi, da so raziskave in razvoj pomembne, da bi postali bolj izvedljivi postopki prečiščevanja, zlasti na jaloviščih in v manjših rudnikih; poziva Komisijo, naj sprejme programe podpore, s katerimi bo spodbujala inovacije na področju novih tehnik rudarjenja in nove projekte v rudarstvu majhnega obsega; poziva k razvoju novih in inovativnih tehnologij na področju trajnostnega rudarstva kritičnih surovin v EU;

17.  poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in druge institucije EU, naj v sodelovanju z mednarodnimi partnerji zagotovijo tehnično in strateško finančno podporo za dolgoročne strateške naložbene projekte na področju kritičnih surovin, med drugim naj poiščejo nova orodja za delitev tveganj v rudarskem sektorju, ter naj spodbujajo in podpirajo naložbe v raziskave na področju trajnostnega pridobivanja in predelave teh surovin ter obratov za njihovo rafiniranje, da bi bile te dejavnosti v skladu s pravili ter visokimi socialnimi in okoljskimi standardi EU, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

Strateška avtonomija in odpornost

18.  pozdravlja ustanovitev evropskega zavezništva za surovine (ERMA) in – glede na svetovne geopolitične razmere in morebitne trgovinske napetosti z bogatimi državami proizvajalkami, ki niso članice EU – tudi to, da se zavezništvo trenutno osredotoča na najbolj kritične surovine, in sicer na elemente redke zemlje in magnete, ter na kvantitativne cilje v zvezi s pridobivanjem v EU in zunaj nje, da bi podprlo povezave za dolgoročno oskrbo za ogromno število malih in velikih proizvajalcev v EU ter zmanjšalo sedanjo odvisnost od nekaj držav, ki niso članice EU; poudarja vlogo tega zavezništva kot kanala za naložbe in ga spodbuja, naj se nadalje vključi v predhodne ocene za sprostitev javnih in zasebnih naložb v trajnostne projekte na področju kritičnih surovin, za katere je bila opravljena ocena vpliva na okolje;

19.  meni, da je pomembno nadalje razvijati evropsko zavezništvo za surovine, predvsem v zvezi s tistimi surovinami, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, kot so kritične surovine, potrebne za shranjevanje in pretvorbo energije;

20.  pozdravlja namen Komisije, da na podlagi opazovalnice EU za kritične tehnologije vzpostavi sistem spremljanja sedanje odvisnosti in tveganja za prihodnjo tehnološko odvisnost, ter poziva k tesnemu sodelovanju med opazovalnico in spremljanjem potreb po kritičnih surovinah;

21.  obžaluje, da strateško kopičenje zalog še ni vključeno v akcijski načrt, in poziva Komisijo, naj se usmeri tudi v zagotavljanje oskrbe s kritičnimi surovinami v EU, tako da države članice spodbuja k strateškemu kopičenju zalog v okviru usklajenega pristopa, kadar analiza pokaže, da je to primerno; meni, da strateško kopičenje zalog skupaj z drugimi strateškimi ukrepi prispeva k zmanjšanju odvisnosti od kritičnih surovin; poudarja, da bi moralo biti povečanje razpoložljivosti tesno povezano z zmanjšanjem povpraševanja, pri tem pa bi bilo treba upoštevati celotno vrednostno verigo, od zasnove in delovanja do konca življenjske dobe;

22.  meni, da je zavedanja o možnih težavah glede pomanjkanja kritičnih surovin premalo in bi ga bilo treba okrepiti; poziva Komisijo, naj evropsko zavezništvo za surovine razširi, da bi okrepila sodelovanje med industrijskimi akterji v celotni vrednostni verigi, državami članicami, regijami in državami, ki niso članice EU, sindikati, civilno družbo, raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, vlagatelji in nevladnimi organizacijami v sektorjih gospodarstva EU, ki so jih najbolj prizadela ozka grla pri oskrbi s kritičnimi surovinami, in sicer bodisi prek okvira, ki ga ponuja zavezništvo, bodisi z oblikovanjem zavezništev posameznih industrijskih sektorjev in deležnikov; opozarja na zaposlitveni potencial domačih projektov in zato poziva k spodbujanju celovitega socialnega dialoga; v zvezi s tem poudarja, da so potrebna tesnejša partnerstva med akterji, predvsem v rudarskih regijah, in uporabniki na področju kritičnih surovin nižje v vrednostni verigi, zlasti druga industrijska zavezništva, ter skupna zavest in dolžnost, da je treba vzpostaviti trajnostne in krožne vrednostne verige;

23.  meni, da so potrebni večje usklajevanje in skupna prizadevanja za razvoj odpornih dobavnih verig, da se zadosti povpraševanju po sedanjih in prihodnjih kitičnih surovinah za industrijske potrebe EU, da se preprečijo prekinitve dobavnih verig in zmanjša odvisnost ter ohranijo visoki družbeni in okoljski standardi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v EU ocena uvoza in izvoza ter svetovne ponudbe in povpraševanja po kritičnih surovinah, usklajevanje kopičenja zalog in spremljanje nabave nujno potrebnih surovin izvajajo na skladen in usklajen način, na primer z ustanovitvijo delovne skupine za kritične surovine;

24.  poziva Komisijo, naj diverzificira dobavno verigo tako za primarne kot za sekundarne vire, in poziva k večji preglednosti informacij o dobavnih verigah;

25.  ugotavlja, da so vse večje napetosti med velesilami razkrile strateške ranljivosti EU, zlasti pri zagotavljanju ključnih virov, vključno s kritičnimi surovinami in predelanim materialom; ugotavlja tudi, da je mogoče s spremljanjem odvisnosti od primarnih proizvodov in dostopom do kritičnih surovin povečati odpornost trajnostnih dobavnih verig; ugotavlja, da bi bilo treba pri prehodu na krožno gospodarstvo posebno pozornost nameniti ključnim dobavnim verigam, v katerih je odvisnost EU od kritičnih surovin še posebej visoka;

26.  ponovno poudarja, da ima optimizirana uporaba proizvodov in storitev tudi potencial krožnega gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj v novi pobudi za trajnostne proizvode podprejo nove trajnostne in krožne poslovne modele (vključno s pristopom proizvoda kot storitve), pod pogojem, da varčujejo z viri, zmanjšujejo vplive na okolje in jamčijo varstvo potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo te pristope z uvedbo regulativnih okvirov;

27.  meni, da je pomembno podpirati pristop krožnega gospodarstva vzdolž celotne vrednostne verige (od zasnove do snovne predelave) ključnih tehnologij za energetski in digitalni prehod ter prehod na področju mobilnosti, kot so vetrne elektrarne, sončne elektrarne, proizvodnja baterij, električna mobilnost in pametna omrežja; poziva Komisijo, naj prehod na krožno gospodarstvo določi za prednostno nalogo, da bomo zmanjšali odvisnost EU od uvoza, izboljšali učinkovito rabo virov, optimizirali njihovo porabo ter obdržali dragocene surovine v EU in jih ponovno uporabili; opozarja, da je v svoji resoluciji o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo zahteval, da se preuči možnost, da se na podlagi celovite ocene učinka predlaga jasno in lahko razumljivo usklajeno označevanje trajnostnosti, na primer v obliki indeksa, in popravljivosti, na primer v obliki enotne lestvice popravljivosti;

28.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami, ki niso članice EU, na področju trajnostnega pridobivanja kritičnih surovin, zlasti s podobno mislečimi državami, ter v Svetovni trgovinski organizaciji;

Zaprtje zank na področju materialov

29.  poudarja, da je treba postaviti dobro delujoče sekundarne trge kritičnih surovin, da se zagotovijo stalni sekundarni tokovi, okrepi industrijski ekosistem EU in ohranijo delovna mesta v proizvodnem sektorju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči saldo uvoza in izvoza sekundarnih ključnih surovin v EU in hitro vzpostavi tržno opazovalnico za ključne sekundarne surovine, vključno s kritičnimi surovinami; poudarja, da mora biti obravnava kritičnih surovin v državah, ki niso članice EU, skladna s standardi EU; poudarja, da en pristop za vse tu ni prava rešitev; poudarja, da je doseganje čistih in varnih ciklov materialov osnovni pogoj za vzpostavitev verodostojnega trga sekundarnih surovin v EU;

30.  pozitivno gleda na predlog, da bi evidentirali potencialne vire sekundarnih kritičnih surovin v zalogah in odpadkih EU ter pri predelavi stranskih proizvodov; spodbuja Komisijo, naj to nalogo postavi na prednostno mesto in jo izvede celo prej, kot je bilo načrtovano; spodbuja jo tudi, naj v to zajame tudi sedanje razpoložljive tehnologije, ki se uporabljajo za zmanjševanje povpraševanja po kritičnih surovinah in povečanje ponovne uporabe kritičnih surovin v dobavni verigi; poudarja, da je treba spodbujati uvedbo sodelovalnih instrumentov za trg s kritičnimi surovinami, kot je evropska platforma surovin, in vanje vključiti tudi krožne tokove proizvodov ter njihova gibanja, da se oceni, katere sekundarne surovine je mogoče reciklirati;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj možne projekte sekundarne predelave podprejo s posebnimi spodbudami, med drugim s pospešenim postopkom za pridobivanje licenc, ter zagotovijo spodbude za predelavo kritičnih surovin in zagotavljanje zanesljivega, varnega in trajnostnega dostopa do njih;

32.  podarja pomen recikliranja odpadkov, saj je v električni ali elektronski opremi precejšnja vsebnost kritičnih surovin; poudarja, da povečanje obsega recikliranja dolgoročno morda ne bo zadostovalo za zmanjšanje rudarjenja; ugotavlja tudi, da bi lahko s prehodom na bolj krožno gospodarstvo ustvarili 700.000 delovnih mest(28), zlasti dodatna delovna mesta v obratih za recikliranje in popravila; ugotavlja, da sta razstavljanje in recikliranje velika priložnost za to, da se delovna mesta v industriji vrnejo v EU; nadalje poudarja, da se je z razvojem recikliranja mogoče odzvati na prihodnje potrebe po surovinah;

33.  poudarja, da se bo delež zbranih litij-ionskih pogonskih baterij za recikliranje predvidoma občutno povečal do sredine 30. let 21. stoletja, s čimer bo zagotovljen pomemben sekundarni vir dobave;

34.  je seznanjen, da je za uspeh procesov recikliranja industrijskih kritičnih surovin še vedno potrebnih ogromno javnih in zasebnih naložb v infrastrukturo za zbiranje, predhodno obdelavo in predelavo, pa tudi v inovacije, raziskave in širšo uporabo teh tehnologij ter v znanja in veščine, obenem pa je treba zagotoviti zaposlitvene priložnosti, ki naj bi se v prihodnjih desetletjih močno povečale; poziva Komisijo, naj zagotovi spodbude za recikliranje in predelavo kritičnih surovin iz tokov rudarskih odpadkov, odpadkov iz predelave ter gospodarskih odpadkov, da se zagotovi zanesljiv, varen in trajnosten dostop do njih;

35.  spodbuja Komisijo, naj predlaga minimalne cilje glede recikliranih kritičnih surovin in namenske cilje za njihovo recikliranje, skupaj s trdnim okvirom za spremljanje, po zgledu predloga uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki bo temeljil na celoviti, znanstveni in z dokazi podprti oceni učinka, v kateri bo ocenila minimalne količine kritičnih surovin, potrebne za proizvode, ki bodo olajšali dvojni prehod, delež tega povpraševanja, ki bi mu bilo mogoče zadostiti z recikliranjem v skladu z obstoječimi ocenami, in razpoložljivost potrebne tehnologije; ugotavlja, da morebitni cilji zmanjševanja uporabe kritičnih surovin ne bi smeli povzročiti zmanjšanja izkoristka surovin pod temi minimalnimi količinami;

36.  priznava, da se na degradiranih območjih (odlagališča industrijskih odpadkov in jezovi za rudniško jalovino) pogosto nahajajo zavržene kritične surovine, elementi redke zemlje ter drugi minerali in kovine, ki se uporabljajo v tehnoloških proizvodih; zato spodbuja dokumentiranje, ocenjevanje in črpanje dragocenih materialov s teh degradiranih območij, če je le možno in izvedljivo; poudarja, da je treba za to, da bi lahko izkoristili ta potencial, v ustrezne mehanizme za financiranje raziskav, razvoja in inovacij vključiti boljše tehnologije prečiščevanja;

37.  poudarja, da je potreben strožji nadzor nad izvozom ključnih surovin iz EU in da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za izvajalce recikliranja, ki izpolnjujejo potrebne standarde za varno in učinkovito predelavo; poziva Komisijo, naj pri pregledu uredbe o pošiljkah odpadkov prepreči nezakonit izvoz odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine; poziva k določitvi zahtev, ki bodo izvoz odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine, omogočale le, če bodo v ciljni državi predelani pod pogoji, ki so enakovredni socialnim in okoljskim standardom EU;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja glede ustreznega zbiranja in recikliranja proizvodov ob koncu življenjske dobe, ki vsebujejo kritične surovine, namesto da jih kopičimo v gospodinjstvih, zavržemo na odlagališča ali sežgemo;

39.  poziva Komisijo, naj poleg zahtev za okoljsko primerno zasnovo, s katerimi bi znatno izboljšali dolgoživost, trajnost, popravljivost, modularnost ter primernosti izrabljenih proizvodov za ponovno uporabo in recikliranje, proizvedenih ali prodanih v EU, predlaga tudi ukrepe za zasnovo proizvodov, ki bodo prilagojeni različnim kategorijam izdelkov, za enostavno prepoznavanje in odstranitev delov ali sestavnih delov, ki vsebujejo kritične surovine, zlasti pri popotrošniških odpadkih; poudarja, da bi morali ti ukrepi ustvariti konkurenčne prednosti za podjetja EU, jim ne bi smeli nalagati nesorazmernega finančnega bremena in bi morali spodbujati inovacije;

40.  je prepričan, da je nadomeščanje kritičnih surovin koristno, če jih lahko nadomestimo z zelo razširjenimi materiali, nima pa pravega pomena, če tudi nadomestni material ni trajnosten, če ne pripomore k reševanju vprašanja omejenosti virov oziroma če je kritičen ali bi to zaradi nadomeščanja postal; se zaveda, da je pomembno ohraniti kakovost in ekonomsko vzdržnost proizvodov; poziva Komisijo, naj spodbuja in poveča raziskave in inovacije na področju nadomeščanja kritičnih surovin za različne vrste uporabe;

Pridobivanje iz EU

41.  želi opozoriti, da lahko sicer s pametno zasnovo proizvodov, ponovno uporabo materialov, nadomeščanjem z recikliranimi viri in spodbujanjem manjše porabe materialov in manjšega potrošniškega odtisa močno zmanjšamo primarno povpraševanje in da bi bilo treba ta potencial v celoti izkoristiti, da pa je za primere, ko povpraševanju po kritičnih surovinah ne moremo zadostiti na ekonomsko vzdržen način z omenjenimi ukrepi ali ko bi se zaradi tega poslabšala kakovost proizvodov, potrebno odgovorno in trajnostno pridobivanje kritičnih surovin po opravljeni predhodni presoji vpliva, da bi zmanjšali potencialni družbeni in okoljski učinek;

42.  poudarja, da v EU za primarno in sekundarno pridobivanje virov veljajo najvišji okoljski in socialni standardi na svetu, ki jih je treba ustrezno izvrševati, se zagotavlja na tisoče visokokvalificiranih delovnih mest in je nujno za zeleni in digitalni prehod; zato poziva vse akterje, naj spodbujajo projekte za odgovorno in trajnostno pridobivanje kritičnih surovin v EU za podpiranje lokalne proizvodnje in ozaveščajo o okoljskih odtisih uvoza kritičnih surovin iz držav zunaj EU; meni, da je to treba določiti z odprtim, preglednim in znanstveno utemeljenim postopkom, v katerega bodo že zgodaj vključeni vsi ustrezni deležniki in lokalne skupnosti;

43.  je trdno prepričan, da odgovorno pridobivanje virov v EU lahko temelji samo na učinkovitem socialnem dialogu, s čimer se podpira zdravje in varnost delavcev, zagotavljajo dostojna delovna mesta in delovni pogoji ter ščitijo pravice delavcev s spodbujanjem enakosti spolov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci v tem sektorju zaščiteni z ustrezno osebno zaščitno opremo;

44.  opozarja na priložnost za razvoj odgovorne in trajnostne vrednostne verige baterij s pridobivanjem kritičnih surovin, kot so grafit, kobalt in litij, iz novih zmogljivosti v EU;

45.  je seznanjen z namero Komisije, da bo za raziskave in operacije črpanja virov ter okoljsko upravljanje po zaprtju infrastrukture začela programe za opazovanje Zemlje in zaznavanje na daljavo; poudarja, da je regulativni nadzor v času delovanja mogoče okrepiti z metodami za daljinsko zaznavanje;

46.  ugotavlja, da so za preusmeritev v krožno gospodarstvo v številnih industrijah in storitvah EU potrebna posebna znanja in spretnosti ter kompetence, da se zagotovita visoka okoljska učinkovitost in varnost delavcev, ter poudarja posebno vlogo, ki jo imajo pri tem prehodu tisti, ki so prvi na trgu, mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja; ugotavlja tudi, da je rudarski sektor vse bolj avtomatiziran, medtem ko sta recikliranje in ponovna izdelava še vedno bolj delovno intenzivna; poudarja, da je pomembno v EU ohraniti, razvijati in nadgrajevati ustrezno strokovno znanje in veščine na področju rudarstva in tehnologij obdelave, pa tudi recikliranja in drugih relevantnih tehnologij v EU, povezanih s kritičnimi surovinami in stranskimi proizvodi, saj se nekateri od teh lahko uporabijo pri proizvodnji zelo naprednih kemijskih proizvodov; z obžalovanjem ugotavlja, da je treba surovine, ki se trenutno pridobivajo v EU, pogosto izvoziti v Azijo za prečiščevanje, saj EU nima več ustreznega strokovnega znanja in tehnologij, kar prav tako povzroča neke vrste odvisnost;

47.  poziva Komisijo, naj zahteva, da se zagotovi učinkovita raba industrijskih tokov stranskih proizvodov, ki vsebujejo kritične surovine; poudarja, da je zlasti v rudarstvu veliko možnosti za predelavo in ločevanje redkih zemljin;

48.  poudarja pomembno vlogo držav članic pri povečanju trajnostne domače dobave kritičnih surovin iz primarnih in sekundarnih virov; poziva države članice, naj izboljšajo pravočasnost, predvidljivost in preglednost postopkov za izdajo dovoljenj za projekte iskanja in pridobivanja virov, ne da bi se pri tem znižali okoljski in družbeni standardi;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo trajnostno pridobivanje kritičnih surovin temeljilo na pristopu, ki bo skrbel za uravnoteženost povečane potrebe EU po trajnostno pridobljenih kritičnih surovinah ter potrebe po varstvu narave in biotske raznovrstnosti;

50.  poudarja, da bi s povečano in prožnejšo predvidljivostjo in učinkovitostjo pri izdajanju dovoljenj ter dajanjem prednosti energiji iz obnovljivih in prehodnih nizkoogljičnih virov pomagali sprostiti potrebne naložbe;

51.  pričakuje, da bo Komisija zagotovila dodatne podrobnosti o operacionalizaciji projektov s kritičnim surovinami kot oblik alternativnih poslovnih modelov in virov regionalnega zaposlovanja v premogovniških in drugih regijah v prehodu;

Diverzifikacija

52.  poziva Komisijo, naj krepi odnose z vsemi obstoječimi državami dobaviteljicami kritičnih surovin za EU, naj sistematično in strateško naveže nova partnerstva za kritične surovine, če je mogoče, v sodelovanju z našimi zavezniki, ob upoštevanju suverenosti držav, ki niso članice EU, nad lastnimi viri, da bi kritične surovine lahko postale vir blaginje za države v razvoju, naj spodbuja udeležbo malih in srednjih podjetij ter to postavi za horizontalno nalogo v svojih zunanjih in notranjih politikah, rezultate pa predstavi še v letu 2021; pozdravlja načrte Komisije za oblikovanje tesnih in vzajemnih mednarodnih partnerstev s spodbujanjem svetovne agende o surovinah, pri katerih bi si prizadevali za strateška partnerstva EU, ki bi omogočila zanesljivo oskrbo in prinesla razvojne koristi;

53.  poudarja, da evropski zeleni dogovor ne bo imel prav nobenega vpliva na podnebne spremembe, če bo emisije toplogrednih plinov EU zgolj prenesel na njene trgovske partnerje; zato poziva EU, naj si prizadeva za sklenitev izvršljivih večstranskih sporazumov o zajezitvi globalnega segrevanja in izvozu svojih okoljskih standardov, med drugim na področju pridobivanja in predelave; meni, da bo EU morala pripraviti nove trgovinske in naložbene sporazume, nove modele finančne in tehnične pomoči in na splošno nov pristop k mednarodni diplomaciji, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji;

54.  pozdravlja zavezanost EU odgovornemu in trajnostnemu pridobivanju in spodbuja Komisijo, naj kot izhodišče vzame standard za odgovorno rudarjenje, ki ga je razvila pobuda za odgovorno rudarjenje, pri čemer naj upošteva potrebe malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba to zavezo podkrepiti z oprijemljivo tehnično podporo, prenosom znanja, pridobivanjem znanja in veščin, gradnjo institucij, pravnimi okviri, razvojem institucij in političnim dialogom s partnerskimi državami; poudarja, da je treba sprejeti enotne politike v zvezi z etičnimi standardi za pridobivanje kritičnih surovin; poudarja, da je treba tu aktivirati več državnih in zasebnih akterjev, da bodo tudi sami sprejeli standarde trajnostnosti in jih izvajali;

55.  pozdravlja javno zavezo Komisije, da bo leta 2021 pripravila zakonodajni predlog o potrebni skrbnosti in odgovornosti podjetij, in vztraja, da ta zakonodaja omogoča obravnavo kršitev človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov v vrednostnih verigah; želi spomniti na svojo resolucijo s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij;

56.  meni, da bi morali mednarodni sporazumi voditi k bolj odgovornemu in trajnostnemu pridobivanju virov na svetovni ravni; poziva k okrepljenemu sodelovanju za razvoj mednarodnih dogovorov o boljšem spremljanju, obveščanju in uvedbi izvoznih omejitev za kritične surovine, s čimer bi promovirali odgovorno pridobivanje virov in povečali krožnost v tem sektorju;

57.  ponavlja poziv iz svoje resolucije o novi strategiji EU-Afrika, da bi se dogovorili o poštenem in trajnostnem izkoriščanju kritičnih surovin v Afriki; podpira prizadevanja Komisije, da bi z afriškimi državami sklenila novo partnerstvo za kritične surovine, kar bi okrepilo vrednostno verigo v Afriki, ki bi tako postala bolj etično, okoljsko in tehnološko trajnostna, in omogočila podporo EU za gradnjo zmogljivosti;

58.  poziva Komisijo, naj na pomembnih mednarodnih forumih okrepi dejavnosti na področju standardizacije v zvezi z visokokakovostnimi sestavnimi deli s kritičnimi surovinami, saj je to pomembno za podjetja iz EU, zlasti za mala in srednja podjetja;

59.  poziva k razširitvi in okrepitvi trajnostnih kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na trajnostno ravnanje s fosforjem; poudarja, da imajo te prakse tudi sinergijski učinek manjšega podnebnega in biotskega odtisa;

60.  poziva Komisijo, naj predlaga učinkovita pravila za vseunijski sistem zbiranja, da bi povečali stopnjo zbranih odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine; poziva Komisijo, naj poleg drugih možnosti za razširjeno odgovornost proizvajalca oceni tudi uvedbo kavcijskih shem v zakonodajo EU o odpadkih, zlasti v direktivo o odpadni električni in elektronski opremi, pri čemer naj upošteva značilnosti različnih proizvodov in zagotovi, da bodo te sheme združljive v vseh državah članicah, zato da bi potrošnike spodbudili, da bodo izrabljeno električno in elektronsko opremo, zlasti manjše naprave, oddali v namenske obrate za zbiranje in recikliranje, in pri tem se je treba opreti na pozitivne izkušnje kavcijskih shem za steklo in plastiko v več državah članicah;

61.  obžaluje, da je zaradi nizke stopnje recikliranja pri nekaterih načinih uporabe(29) ter zaradi izvoza aluminijevih odpadkov(30) in ostankov delež recikliranega vložka ob koncu življenjske dobe nižji, kot bi ga bilo sicer mogoče doseči; poudarja, da bi si morala EU pri aluminiju prizadevati za 100-odstotni delež recikliranja ob koncu življenjske dobe in sprejeti ustrezne ukrepe za to;

62.  poziva Komisijo, naj da prednost pridobivanju kritičnih surovin iz že obstoječih domačih rudnikov pred novimi rudniki, npr. iz rudniške jalovine, odpadnega materiala, odlagališč in z učinkovitejšim mestnim rudarjenjem, če je tako bolj trajnostno, na primer če ima manjši okoljski vpliv, tudi v smislu energije in rabe kemikalij; poudarja, da je treba to ekstrakcijo in poznejšo obnovo izvesti z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in tako zagotoviti najboljšo ekološko uspešnost in ekonomsko upravičenost;

63.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni fazi po zaključku rudarskih dejavnosti in izrabljenim kritičnim surovinam glede na hierarhijo ravnanja z odpadki, kot določa okvirna direktiva o odpadkih, zlasti kadar so kritične surovine tudi nevarne snovi;

64.  meni, da bi morala dovoljenja in koncesije za rudarjenje vsebovati zahteve za varno, učinkovito in trajnostno predelavo vseh kritičnih surovin, ki jih je mogoče ekonomsko in tehnično predelati; poziva Komisijo, naj nujno izvede zahteve Parlamenta iz resolucije o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih; poudarja, da vprašalnik, ki se trenutno uporablja kot sistem poročanja iz člena 18 direktive, ne ustreza svojemu namenu, in poziva Komisijo, naj zasnuje usklajen, digitaliziran in pregleden sistem EU za registracijo, ki bo temeljil na harmoniziranih opredelitvah in merilih za obdelavo rudarskih odpadkov ter zajel vse potrebne podatke o vplivu na okolje, tudi o vsebinskih koncentracijah odpadkov;

65.  poziva Komisijo, naj poostri izvrševanje in zagotovi polno izvajanje veljavne okoljske zakonodaje EU ter po potrebi predlaga ustrezne spremembe;

66.  spodbuja k celoviti oceni, ali bi bilo smiselno vključiti rudarski sektor v področje uporabe direktive o industrijskih emisijah glede na veliki vpliv rudarskih dejavnosti na okolje, povprečno velik obseg rudarskih projektov, razlike v standardih za obvladovanje onesnaževanja, ki se uporabljajo na rudarskih območjih po EU, in morebitno razširitev rudarskih dejavnosti za kritične surovine v EU; predlaga, naj se določijo najboljše razpoložljive tehnologije za obnovo rudnikov, zlasti v zvezi s tlemi in vodo;

67.  spodbuja Komisijo, naj pregleda direktivo o presoji vplivov na okolje, da se pri rudarskih projektih vseh velikosti zagotovi izvedba presoje vplivov na okolje in da bodo te ocene opravile neodvisne tretje strani;

68.  meni, da mora prihodnji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zajeti tudi emisije, povezane z rudarskimi dejavnostmi, in uvoz kritičnih surovin;

69.  je seznanjen z izzivi in tveganji, ki jih predstavlja rudarjenje na zavarovanih območjih, to je na območjih Natura 2000 in meni, da bi moralo ostati strogo omejeno; poudarja, da rudarstvo na zavarovanih območjih sloni na pogojih, določenih v direktivah o pticah in habitatih, ter poudarja, da je treba za vsak nov rudarski projekt ali projekt črpanja naravnih virov opraviti temeljito presojo vplivov na okolje, da se čim bolj zmanjša njihov vpliv na okolje; poziva države članice in rudarsko industrijo, naj v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja sprejmejo ustrezne ukrepe za ohranitev, s katerimi bi tudi povrnili ugodno stanje ohranjenosti habitatov in vrst, za katere je bilo območje določeno; v zvezi s tem opozarja na smernice Komisije za pridobivanje neenergetskih mineralnih surovin in Naturo 2000(31) ter s tem povezane študije primerov in najboljše prakse;

70.  opozarja na zaveze Komisije, da morskih mineralov z mednarodnega morskega dna ne bo mogoče izkoriščati, dokler se zadostno ne raziščejo učinki globokomorskega rudarjenja na morsko okolje, biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti, dokler niso znana vsa tveganja in dokler se ne ugotovi, ali tehnologije in operativne prakse ne bi povzročile resne škode okolju, kar je v skladu s previdnostnim načelom, in Parlament in Svet poziva, naj se temu tudi sama zavežeta; spodbuja Komisijo, naj to zavezo uresniči s konkretnimi ukrepi za zaščito teh izredno ranljivih ekosistemov;

71.  poziva Komisijo, naj preuči zakonodajne možnosti v skladu s konvencijo iz Espooja in Aarhuško konvencijo, zato da bodo lokalne oblasti sprejele in uveljavile pravico lokalnih skupnosti do učinkovitega in vključujočega sodelovanja v postopkih za izdajo dovoljenj za nove projekte iskanja in pridobivanja v vseh fazah rudarskih projektov in pri obravnavanju vlog za podaljšanje že obstoječih rudnikov, ter naj zagotovi, da bodo imele lokalne skupnosti pravico do učinkovitega pravnega varstva, ki ga bodo upravljala neodvisna sodišča in nadzorni organi popolnoma brez nasprotij interesov.

72.  pozdravlja, da Komisija v svojem sporočilu o pregledu trgovinske politike poudarja kritične surovine; poziva k odločni trgovinski politiki, v kateri bosta poudarjeni diverzifikacija in odpornost dobavnih verig ter namenjena prednost izboljšanju svetovnih mehanizmov in mehanizmov EU za vzpostavljanje ugodnega trgovinskega okolja za industrijo Unije;

73.  poudarja, da se industrija EU sooča z ostro mednarodno konkurenco za dostop do surovin in da je ranljiva za omejevalne izvozne ukrepe držav, ki niso članice EU; se zaveda, da se bodo cene zaradi večjega svetovnega povpraševanja najverjetneje povišale, in spodbuja Komisijo, naj pripravi analizo te problematike;

74.  poziva Komisijo, naj čim bolj diverzificira vire oskrbe s kritičnimi surovinami, poveča učinkovitost rabe virov in zmanjša sedanjo odvisnost od peščice držav, ki niso članice EU, in sicer tako da podpira naložbe, pri katerih evropski in svetovni partnerji ter mala in srednja podjetja uresničujejo dolgoročno mednarodno strategijo za pridobivanje; poudarja, da bi bilo treba ta cilj doseči s krepitvijo obstoječih partnerstev in trgovinskih sporazumov ter oblikovanjem novih strateških sporazumov ali skupnih podjetij EU z državami, bogatimi z viri, in drugimi podobno mislečimi državami, pri tem pa upoštevati jasno opredeljene prednostne naloge; v zvezi s tem pozdravlja dialog s Kanado, Avstralijo in Čilom, katerega cilj je okrepiti trgovinske odnose na področju kritičnih surovin; poziva Komisijo, naj še okrepi sodelovanje na naslednji konferenci EU–ZDA–Japonska o kritičnih materialih; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s ključnimi mednarodnimi dobavitelji na Zahodnem Balkanu, v vzhodni Evropi, Latinski Ameriki in Afriki, pa tudi s Kitajsko in drugimi državami v razvoju na svetovnem trgu;

75.  poudarja, da lahko prihodnji sporazumi EU o prosti trgovini in partnerstvu ne le povečajo naložbe, pač pa vzpostavijo tudi zanesljiv politični in gospodarski okvir, zato bi morali v skladu z napovedmi Komisije v strategiji Trgovina za vse vključevati posebne določbe o kritičnih surovinah, da bi spodbudili sodelovanje, poskrbeli za skladnost z mednarodnimi obveznostmi, odpravili in preprečili izvozne omejitve ter spoštovali veljavna pravila za neposredne tuje naložbe pred sklenitvijo in po njej; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi spremljanje in izvrševanje sporazumov o prosti trgovini, vključno s poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju, s čimer bi zagotovila, da bodo trgovinski partnerji opredelili in izpolnili zaveze in določbe o odgovornem pridobivanju kritičnih surovin ter da se bodo upoštevali morebitni pomisleki skupnosti, na katere vplivajo ekstraktivne dejavnosti; poudarja, da bi to moralo biti med prednostnimi nalogami glavnega uradnika za trgovinsko skladnost;

76.  poziva Komisijo, naj začne razpravo v Svetovni trgovinski organizaciji o omejitvah, ki jih za razširitev krožnega gospodarstva predstavljajo zahteve glede lokalne vsebine, vzpostavi okrepljeno partnerstvo z različnimi svetovnimi regijami, zlasti z Afriko, in poskrbi, da bodo sporazumi o prosti trgovini odražali okrepljene cilje krožnega gospodarstva;

77.  poziva k strožji uporabi pravil o poreklu, da se zaščiti proizvodnja surovin in prepreči izogibanje v regijah, v katerih za gospodarske subjekte veljajo manj stroge zahteve glede trajnostnosti in industrijskih subvencij; poudarja, da je treba pri vseh novih dejavnostih pridobivanja, ki jih izvajajo podjetja, dejavna na trgu EU, upoštevati uredbo o konfliktnih mineralih, pravila o odgovornem pridobivanju, navedena v direktivi o nefinančnem poročanju, in mednarodne standarde odgovornega pridobivanja surovin; poziva k prepovedi uvoza kritičnih surovin, povezanih s kršitvami človekovih pravic in pravic delavcev, na primer prisilnim delom ali delom otrok;

78.  poudarja, da je v celoti delujoč večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, ključnega pomena za zagotavljanje odprtih in trajnostnih trgovinskih tokov kritičnih surovin; izraža zaskrbljenost, ker nekatere članice Svetovne trgovinske organizacije, med njimi Kitajska, uporabljajo izvozne omejitve za kritične surovine, in poziva vse članice, naj se vzdržijo takih politik; zato poziva Komisijo, naj s pomočjo mednarodnih forumov omeji takšne izkrivljajoče omejitve izvoza kritičnih surovin; v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za ambiciozno reformo Svetovne trgovinske organizacije, da bi se borili proti izkrivljanju mednarodne trgovine in nepoštenim trgovinskim praksam, zagotovili stabilno in predvidljivo mednarodno trgovinsko okolje ter pošteno in učinkovito konkurenco po vsem svetu;

79.  pozdravlja skupno izjavo s tristranskega srečanja ministrov za trgovino Japonske, ZDA in Komisije ter podpira predlagano opredelitev industrijskih subvencij; pozdravlja, da opredelitev presega področje sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter uredbe EU proti subvencijam in širše opredeljuje subvencijo; meni, da so takšni ukrepi bistveni za enake konkurenčne pogoje na področju kritičnih surovin, saj industrijske subvencije, zlasti na Kitajskem, z izkrivljanjem mednarodne konkurence resno ogrožajo industrijo in delavce EU;

80.  pozdravlja skupno pobudo EU in ZDA v zvezi z obravnavo presežnih zmogljivosti za jeklo in aluminij na svetovni ravni ter poziva k celovitim in hitrim ukrepom, ki bodo terjali odgovornost držav, kot je Kitajska, ki podpirajo politike, ki izkrivljajo trgovino; vendar opozarja Komisijo, da so tarife iz oddelka 232 zakona ZDA zaenkrat v celoti veljavne in da je treba to vprašanje nujno rešiti;

81.  se strinja z oceno Komisije, da bi imela sprememba valute pri plačilih EU za uvoz kritičnih surovin iz drugih mednarodnih denarnih enot v euro določene prednosti, saj bi bilo mogoče umiriti nestanovitnost cen in zmanjšati odvisnost uvoznikov EU in izvoznikov iz tretjih držav od trgov dolarskega financiranja;

o
o   o

82.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 198, 22.6.2020, str. 13.
(2) UL L 190, 12.7.2006, str. 1.
(3) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(4) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.
(5) UL L 197, 24.7.2012, str. 38.
(6) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(7) UL L 102, 11.4.2006, str. 15.
(8) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(9) UL L 124, 25.4.2014, str. 1.
(10) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
(11) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(12) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.
(13) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0073.
(14) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0359.
(15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0321.
(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0040.
(17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(18) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(19) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0108.
(20) UL C 298, 23.8.2018, str. 132.
(21) Svetovna banka, Minerals for Climate Action: The Mineral Intensity of the Clean Energy Transition (Rudnine za podnebne ukrepe: rudninska intenzivnost prehoda na čisto energijo); napovedovalna študija Evropske komisije; OECD, Global Material Resources Outlook to 2060: Economic Drivers and Environmental Consequences, (Svetovne napovedi o materialnih virih do leta 2060: gospodarski dejavniki in posledice za okolje).
(22) Napovedovalna študija Komisije.
(23) Baldé, C.P., Forti V., Gray, V., Kuehr, R., Stegmann,P. The Global E-waste Monitor – 2017 (Globalno spremljanje elektronskih odpadkov), Univerza OZN, International Telecommunication Union (Mednarodna telekomunikacijska zveza) & International Solid Waste Association (Mednarodno združenje za trdne odpadke), Bonn/Ženeva/Dunaj, 2017.
(24) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti.
(25) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti.
(26) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2021.
(27) Sporočilo Komisije iz leta 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti.
(28) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti.
(29) Leta 2013 je delež recikliranja aluminija, ki se uporablja v prometu in gradbeništvu, ob koncu življenjske dobe znašal več kot 90 %, medtem ko je bilo recikliranega le 60 % aluminija, ki se uporablja za embalažo.
(30) „Če bi tok aluminijevih odpadkov in ostankov, izvoženih v letu 2015, predelali v EU, bi se delež recikliranega vložka ob koncu življenjske dobe povečal na 16 % (Passarini idr., 2018)“, iz študije Komisije o seznamu kritičnih surovin EU.
(31) Generalni direktorat za okolje, Smernice za pridobivanje neenergetskih mineralnih surovin in Naturo 2000 Povzetek, Evropska komisija, Bruselj, 2019.

Zadnja posodobitev: 2. marec 2022Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov