Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2021/2162(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0295/2021

Predložena besedila :

A9-0295/2021

Razprave :

PV 22/11/2021 - 19
CRE 22/11/2021 - 19

Glasovanja :

PV 23/11/2021 - 6
PV 24/11/2021 - 10
CRE 24/11/2021 - 10

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0469

Sprejeta besedila
PDF 173kWORD 57k
Sreda, 24. november 2021 - Strasbourg
Revizija finančne uredbe glede na začetek veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
P9_TA(2021)0469A9-0295/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o reviziji finančne uredbe glede na začetek veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (2021/2162(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) (finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(5) (uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(6),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(7),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni oceni določb o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil v finančni uredbi(8) (skupna izjava),

–  ob upoštevanju časovnega načrta za ciljno usmerjeno revizijo finančne uredbe, ki ga je Komisija objavila 19. marca 2021,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(11),

–  ob upoštevanju svojega predloga resolucije z dne 27. maja 2021 o pregledu finančne uredbe in smernic Komisije za javno naročanje storitev, povezanih s politiko,

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 9. aprila 2021 s smernicami o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo(12),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in se uporablja od 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2021 z naslovom Boljše pravno urejanje: s skupnimi močmi za boljšo zakonodajo (COM(2021)0219),

–  ob upoštevanju študije o 50 največjih upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike in Kohezijskega sklada v posamezni državi članici EU, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor in jo je maja 2021 pripravil tematski sektor za proračunske zadeve generalnega direktorata za notranjo politiko,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A9-0295/2021),

A.  ker je Komisija po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 objavila časovni načrt in začela javno posvetovanje, da bi po potrebi uskladila finančno uredbo s pravili, o katerih se je dogovoril zakonodajalec v okviru svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ter predlagala omejene in ciljno usmerjene izboljšave, ki so potrebne zaradi spreminjajočih se razmer, na primer po krizi zaradi pandemije COVID-19 ali spričo vse večjih priložnostih za digitalizacijo;

B.  ker so se Parlament, Svet in Komisija glede instrumenta NextGenerationEU (NGEU) v skupni izjavi strinjali, da bodo določbe o zunanjih namenskih prejemkih, zlasti tiste iz člena 21(5) finančne uredbe, ter določbe o poročanju o najemanju in dajanju posojil ocenjene in po potrebi revidirane med naslednjo revizijo finančne uredbe; ker so tri institucije potrdile, da se za namenske prejemke uporabljajo veljavna pravila o revizijah in postopku razrešnice;

C.  ker je bila stopnja črpanja sredstev v večletnem finančnem okviru 2014–2020 prenizka in jo je treba izboljšati, zlasti z vidika malih in srednjih podjetij, in sicer z izboljšanjem in okrepitvijo postopkov odločanja in dodeljevanja ter načel in postopkov, ki urejajo oblikovanje, izvrševanje in nadzor proračuna EU;

D.  ker bi bilo treba pri reviziji finančne uredbe upoštevati varnostne interese Unije, vključno s ključnimi infrastrukturnimi in telekomunikacijskimi projekti, pri tem pa poseben poudarek nameniti merilom, ki jih mora izpolnjevati upravičenec, če želi zaprositi za sredstva EU ali jih prejemati;

E.  ker je spoštovanje načel pravne države bistven pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

F.  ker ocena učinka ni bila izvedena, čeprav bi lahko, kot je opozorilo Evropsko računsko sodišče, državljani z njo dobili jasne informacije o dostopnosti sredstev EU v okviru revizije finančne uredbe;

1.  ugotavlja, da je prihajajoča revizija finančne uredbe potrebna, ker bo začel veljati sveženj večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki vključuje instrument NGEU, da revizija poleg posodobitve pravnih določb zajema tudi pomembne inovacije v proračunskem sistemu in da se želi z njo omogočiti tudi ustrezno izvajanje medinstitucionalnega sporazuma;

2.  meni, da bi si bilo treba z revizijo prizadevati za posodobitev pravil, ki se uporabljajo za proračun EU, in sicer glede na njegov najnovejši razvoj ter v skladu s proračunskimi načeli in vrednotami Unije, pa tudi za povečanje parlamentarnega nadzora, demokratične odgovornosti, preglednosti, državljanskega udejstvovanja ter sposobnosti hitrega in učinkovitega odzivanja na potrebe državljanov, zlasti med krizami;

3.  meni, da vsesplošna revizija pravil, ki se uporabljajo za proračun, v tem trenutku sicer ni potrebna, je pa treba v finančno uredbo vnesti ciljno usmerjene izboljšave in poenostavitve, zlasti kadar povečujejo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor ter izboljšujejo izvrševanje proračuna EU;

4.  meni, da bi bilo treba med glavne cilje revizije finančnih pravil EU uvrstiti boljšo zaščito finančnih interesov Unije, zagotavljanje skladnosti s pogoji pravne države, krepitev pravil o javnih naročilih, da bi preprečili morebitno navzkrižje interesov in povečali preglednost, zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, izboljšanje učinkovitosti porabe, da bi povečali evropsko dodano vrednost ter poenostavili dostop državljanov, malih in srednjih podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti do financiranja EU;

5.  meni, da bi bilo treba načeloma zagotoviti enako raven zaščite za celotni proračun EU, ne glede na to, ali gre za neposredno, posredno ali deljeno upravljanje;

Demokratična odgovornost za sodoben proračun

6.  ugotavlja, da sta se v zadnjem desetletju znatno povečala število in področje uporabe zunajproračunskih instrumentov ter da se je z instrumentom NGEU ta praksa še razširila, saj se je proračun EU, čeravno začasno, močno povečal z zunanjimi namenskimi prejemki, da se je lahko Unija spoprijela z enim največjih izzivov doslej, z zadolževanjem za kreditiranje in neposredne odhodke EU pa so bile ustvarjene obveznosti do leta 2058; opozarja, da ta razvoj dogodkov ogroža osrednja proračunska načela, kot so enotnost in točnost proračuna, ravnotežje in univerzalnost;

7.  ugotavlja, da se je EU hitro in odločno odzvala na krizo zaradi bolezni COVID-19, podprla prizadete države članice ter zajezila socialno-ekonomske posledice pandemije; ugotavlja, da krizno upravljanje zahteva hitro ukrepanje; vendar opozarja, da to nikoli ne sme biti izgovor za to, da se pri tem zaobide Parlament, saj se s tem spodkopava demokratična odgovornost; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije vse pogosteje uporablja za oblikovanje novih mehanizmov in organov s proračunskimi posledicami za proračun EU, pri čemer je vloga Parlamenta omejena zgolj na pravico do obveščenosti; vztraja, da mora imeti Parlament pri proračunskem nadzoru takšnih pobud ustrezno vlogo; poleg tega poudarja, da je pomembno zagotoviti pomembno vlogo pri odločanju v zvezi z vsemi programi EU, ki temeljijo na nacionalnih izvedbenih načrtih, pa tudi pri nadzoru nad njimi;

8.  poudarja, da usklajeno zbiranje nacionalnih prispevkov, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku v obliki zunanjih namenskih prejemkov in zunaj proračunskega postopka, ni omejeno na NGEU, temveč je bilo izbrano tudi za instrument za begunce v Turčiji, pogodbe o cepivu proti COVID-19 in morda v prihodnosti organ za pripravljenost na izredne zdravstvene razmere in odzivanje nanje; opozarja, da je bilo najemanje posojil na kapitalskih trgih več let značilno za proračunske operacije Unije, in sicer v tolikšni meri, da sta Komisija in parlament že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej precej pred vzpostavitvijo evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, začasne podpore za zmanjševanje tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah ali instrumenta NGEU, pozvala, naj se to metodo vključi v proračun;

9.  je zaskrbljen, da bodo zneski, doslej največji, ki so bili dani na voljo v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, za katerega bodo morale države članice Komisiji poročati le o splošnem napredku pri doseganju mejnikov, za Evropsko računsko sodišče pomenili velik izziv pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti porabe;

10.  je zaskrbljen, ker zunajproračunski mehanizmi in zlasti uporaba zunanjih namenskih prejemkov resno ogrožajo zmožnost Parlamenta, da opravlja naloge sprejemanja odločitev, nadzora in podelitve razrešnice ter, bolj na splošno, sposobnost javnih ali zasebnih institucij, da razumejo proračun Unije in terjajo odgovornost Komisije; opozarja na skupno izjavo in znova izraža pričakovanje, da bodo finančna pravila EU posodobljena, predvsem ko gre za vlogo proračunskega organa in proračunsko strukturo teh mehanizmov, da bi jih približali načelom in odgovornostim, določenim v pogodbah; meni, da se mora to načelo demokratične odgovornosti in nadzora pri odločanju odražati v finančni uredbi;

11.  meni, da mora imeti Parlament kot veja proračunskega organa možnost, da po potrebi nadzira in odobri način, na katerega Komisija uporablja in upravlja zunanje namenske prejemke ter najema in ponuja posojila; predlaga, naj se ustrezni členi finančne uredbe, vključno s členi 7, 46 in 56, revidirajo in dopolnijo, s čimer bi pojasnili, da so zunanji namenski prejemki, sredstva in obveznosti, povezani z najemanjem in dajanjem posojil, vključeni v proračun EU, tako da jih nadzira in o njih poroča Evropsko računsko sodišče, ter da sta lahko proračunski organ in organ za podelitev razrešnice ustrezno obveščena o morebitnih obtožbah o zlorabi, korupciji, goljufijah ali kršitvah načel pravne države, tudi kadar države članice nimajo dovolj instrumentov za boj proti goljufijam, med drugim v zvezi s zunajproračunskimi instrumenti;

12.  meni, da bi bilo treba zunanje namenske prejemke v skladu s trenutnim členom 21 finančne uredbe ter sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz zunajproračunskih poslov, vključno z najemanjem posojil na kapitalskih trgih, razporediti v ustrezne proračunske vrstice ter jih razvrstiti v skladu s proračunsko nomenklaturo in konsolidirati v delih II in III proračuna Unije; meni, da bi morale postati sestavni del proračuna EU in bi jih moral proračunski organ sprejeti kot del tega proračuna;

13.  poziva k reviziji zahtev po poročanju o strategiji Komisije za upravljanje dolga, vključno z zapadlostjo, časovnim razporedom plačil in vlogo novih virov lastnih sredstev pri vračanju dolga, da se prilagodijo večji kompleksnosti ter tveganju najemanja in dajanja posojil v zvezi s proračunom Unije;

14.  poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi letne računovodske izkaze in druge obveznosti finančnega poročanja, ki veljajo za splošni proračun Unije v okviru finančne uredbe, da bi spodbudila udeležbo malih in srednjih podjetij v ustreznih programih, vključenih v sveženj večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, vključno z instrumentom NGEU;

15.  meni, da je treba glede na proračunske posledice s finančno uredbo vzpostaviti postopek za odločanje o lokaciji decentraliziranih agencij; poudarja, da bi moral tak postopek temeljiti na objektivnih merilih, ohranjati pristojnosti Parlamenta kot sozakonodajalca in preprečevati samovoljne načine sprejemanja odločitev, kot je metanje kovanca;

Pravna država

16.  poudarja, da obstaja torej jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije, vključno z evropskim instrumentom za okrevanje, v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo, kakor so opredeljena v finančni uredbi; poudarja, da dobro finančno poslovodenje temelji na učinkovitem pregonu primerov goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, korupcijo in navzkrižji interesov, pa tudi na sodnem nadzoru odločitev javnih organov, ki ga izvajajo neodvisna sodišča; poudarja, da so goljufive in koruptivne prakse, kar zadeva gospodarnost in učinkovitost, že po definiciji v nasprotju z dobrim finančnim poslovodenjem, kot je opredeljeno v členu 33(1) finančne uredbe, saj so te prakse povsem nezdružljive z zagotavljanjem najboljše količine in kakovosti po najboljši ceni, pa tudi z doseganjem optimalnega razmerja med uporabo virov in doseganjem ciljev; opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija po sprejetju uredbe o pogojenosti dogovorili, da bodo preučili možnost, da bi ob naslednji reviziji finančne uredbe vanjo vključili vsebino uredbe o pogojenosti; zato poziva Komisijo, naj pripravi ustrezen predlog; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za nadaljnje izboljšanje usklajenosti vseh instrumentov EU, da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje in zaščito finančnih interesov Unije, vključno z letnim poročilom Komisije o stanju pravne države; meni, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti preventivnim predhodnim ukrepom, s katerimi bi poskrbela, da države članice uporabljajo člen 63(2) finančne uredbe;

17.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se proračun Unije porabi za projekte ali organizacije, ki spoštujejo vrednote Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, da se zaščitijo finančni interesi Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije priročne kazalnike, ki bi jih vključili v finančno uredbo in z njimi na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, izvajali ciljno usmerjene predhodne in naknadne kontrole za odkrivanje morebitne neskladnosti z vrednotami Unije pri uporabi sredstev EU;

18.  pozdravlja smernice Komisije o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov v skladu s finančno uredbo, katerih cilj je ozaveščanje in spodbujanje enotne razlage in uporabe pravil o navzkrižju interesov; obžaluje pa, da se v nekaterih državah članicah na najvišji ravni še vedno pojavljajo vprašanja v zvezi z navzkrižjem interesov; poziva Komisijo, naj oceni, ali so ustrezne določbe finančne uredbe dovolj učinkovite pri preprečevanju in odpravljanju navzkrižja interesov pri izvrševanju in nadzoru proračuna EU;

Digitalna orodja

19.  poudarja, da je pomembno vedeti, kako se porabljajo sredstva EU in kdo ima dejansko korist od njih, da se zaščitijo finančni interesi EU ter odkrijejo goljufije, korupcija in predvsem navzkrižje interesov; ugotavlja, da je študija o 50 največjih upravičencih do sredstev EU, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor, pokazala, da podatki za identifikacijo gospodarskih subjektov in njihovih dejanskih lastnikov niso zlahka dostopni ali pa do njih sploh ni mogoče priti; meni, da bi z obvezno centralizacijo informacij v enotnem in interoperabilnem sistemu poročanja in spremljanja ter v uporabnikom prijazni javni podatkovni zbirki EU z informacijami o neposrednih in končnih upravičencih ter dostopnimi podatki v strojno berljivi obliki odpravili razdrobljenost in pomanjkanje preglednosti, ki ju je pokazala študija, ter okrepili javni nadzor in zaupanje v javno porabo EU; ugotavlja, da bo to skupaj s celovito opredelitvijo navzkrižja interesov na ravni EU povečalo učinkovito zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da je treba glede na razkritje iz Pandorinih dokumentov nujno vzpostaviti preglednost v zvezi z dejanskimi lastniki; poudarja vlogo Evropskega javnega tožilstva in pomen njegovega sodelovanja z institucijami EU, državami članicami in Evropskim uradom za boj proti goljufijam;

20.  poudarja, da bi morala finančna uredba vključevati določbe, ki bi od odgovornih akterjev zahtevale zbiranje in vodenje enotnih evidenc gospodarskih subjektov in dejanskih lastnikov, da bi bila mogoča identifikacija v vseh programih EU, ne glede na to, kdo jih izvaja in na kakšen način se upravljajo (neposredno, posredno ali deljeno); poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo to potekalo prek digitalnega, interoperabilnega in standardiziranega zbiranja informacij o prejemnikih sredstev Unije, vključno s tistimi, ki na koncu neposredno ali posredno prejemajo sredstva Unije, in njihovimi dejanskimi lastniki; meni, da bi morale te zahteve upoštevati vse ustrezne informacije, da bi se povečala zmožnost in zmogljivost Komisije za odkrivanje goljufij; poudarja, da je treba odpraviti vse tehnične in pravne ovire za zbiranje podatkov o strukturah podjetij in dejanskem lastništvu;

21.  poudarja, naj se podatki načeloma prosto objavljajo, pri tem pa je treba upoštevati zahteve glede varstva podatkov in stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije; priznava, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v splošnem nima zadržkov glede varstva podatkov pri vzpostavitvi takšne interoperabilnosti, vendar poudarja, da je potrebna jasna pravna podlaga; meni, da morajo obvezne informacije, zbrane za namene revizije in nadzora, vključevati vsaj registracijsko številko za pravne subjekte, nacionalno identifikacijsko številko za fizične osebe, ustrezno šifro ali edinstven identifikator posameznega programa financiranja EU, navedbo vrste upravičenca, podizvajalcev, dejanskih lastnikov, podatek, ali upravičenec prejema tudi državno pomoč, in kontaktne podatke; poudarja, da podatkovna zbirka ne bi smela biti povsem samoregulirana, temveč bi morala nabore podatkov ustvariti Komisija ali zunanji organ, da se zagotovijo skladni in visokokakovostni podatki; zahteva, da morajo ostati informacije o prejemnikih sredstev Unije javno dostopne vsaj pet let;

22.  poudarja, da mora sistem olajšati združevanje posameznih zneskov, povezanih z istim neposrednim ali končnim upravičencem oziroma dejanskim lastnikom, ter biti na voljo v vseh jezikih EU; meni, da bi morali javno dostopni sistemi omogočati tako posamezna iskanja s pomočjo spletnega orodja kot sistemsko analizo z masovnim prenosom podatkov v strojno berljivi in interoperabilni obliki; poudarja, da bodo standardizirani, odprti podatki v celotnem ciklu javnega naročanja, vključno s končnimi upravičenci pogodbenih podjetij, civilni družbi in nevladnim akterjem zagotovili zbirko orodij in potrebne informacije za spremljanje integritete, pravičnosti in učinkovitosti trgov javnih naročil; poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo za večjo interoperabilnost med obstoječimi podatkovnimi zbirkami EU in nacionalnimi podatkovnimi zbirkami ter orodji za podatkovno rudarjenje, da bi olajšali analizo tveganja in odkrivanje goljufij;

23.  ugotavlja, da se pri deljenem upravljanju uporablja sistem ARACHNE; poudarja, da ARACHNE obogati podatke, ki jih posredujejo organi upravljanja, z javno dostopnimi informacijami, da bi identificiral projekte, upravičence, pogodbe in izvajalce, ki bi lahko bili izpostavljeni ne le tveganju goljufij, pač pa tudi navzkrižju interesov; meni, da bi bilo treba člen 63 finančne uredbe spremeniti tako, da bi dodali sistem ARACHNE kot obvezno orodje za oceno tveganja in splošno uporabo ne glede na način upravljanja, ki ga Komisija da na voljo državam članicam in zaupanja vrednim subjektom, ti pa bi morali vanj vnašati informacije; meni, da bi morala uredba vsebovati tudi kazalnike, s katerimi lahko sistem ARACHNE določi oceno tveganja gospodarskih subjektov; poudarja, da je treba te osnovne kazalnike uskladiti z razlogi za izključitev iz sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev ter s tekočimi preiskavami Evropskega javnega tožilstva in Evropskega urada za boj proti goljufijam, s čimer bi zagotovili, da bodo izključeni gospodarski subjekti vidni tudi v sistemu ARACHNE; poziva k čim večji interoperabilnosti med sistemom ARACHNE in drugo programsko opremo, da bi zmanjšali potrebo po večkratnem vnosu informacij v različne sisteme IT in posledično upravno breme; meni, da bi moral biti sistem ARACHNE enostavnejši in prijaznejši za uporabo, tudi kar zadeva standardizacijo kazalnikov tveganja, na primer z vizualizacijo; poudarja, kako pomembno je, da se prevzame popolna odgovornost in operativne pravice za ARACHNE ter poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi po potrebi za upravljanje sistema zadolžila interno službo;

24.  opozarja, da je bil leta 2018 ustanovljen odbor na visoki ravni, da bi ocenil primere v podatkovni zbirki, ki se predložijo v zgodnje odkrivanje ali izključitev; poziva, naj se mnenje odbora EDES glede na izkušnje, ki jih ima s sistemom, upošteva pri reviziji finančne uredbe in istočasno kot Komisiji posreduje tudi Parlamentu; ugotavlja, da se sistem EDES trenutno uporablja le pri neposrednem in posrednem upravljanju; meni, da bi bilo treba gospodarske subjekte, ki pri neposrednem in posrednem upravljanju veljajo za tveganje za finančne interese EU, kot tveganje obravnavati tudi pri deljenem upravljanju in obratno; zato poziva, naj postane uporaba sistema EDES pri deljenem upravljanju obvezna; ugotavlja tudi, da sistem EDES ne razlikuje med hčerinskimi družbami večjih družb; poziva Komisijo, naj to ločuje in v pravilih za zgodnje odkrivanje in izključitev natančno navede, kateri subjekt večnacionalne družbe ali korporacije z več podjetji je registriran za zgodnje odkrivanje ali izključitev; poziva, naj se sprejme obveza, da se bo sistem EDES posodobil, ko bodo akterji, vključeni v izvajanje, ugotovili goljufije ali druga pomembna dejstva; meni, da izključene pravne ali fizične osebe (dejanski lastniki) v času izključitve ne bi smele biti več končni prejemniki ali upravičenci, ki lahko prejemajo plačila iz proračuna EU; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k temu, da bodo te subjekte ali fizične osebe med obdobjem izključitve izvzele tudi iz prispevkov iz nacionalnih proračunov; obžaluje, da je v podatkovni zbirki navedenih razmeroma malo gospodarskih subjektov; meni, da je to znak, da se sistem EDES ne izvaja pravilno; poudarja, da je odbor EDES v letu 2020 obravnaval 20 primerov, 28 pa se jih je pripravljalo; poudarja, da je treba odboru dodeliti zadostna sredstva, ki bodo ustrezala morebitnemu povečanju pristojnosti; poleg tega poziva Komisijo, naj pregleda merila, da bi zmanjšala kompleksnost in povečala uporabnost sistema EDES v praksi;

25.  poudarja, da je sicer zelo pomembno poznati končne upravičence sredstev EU, da se zagotovi pravilna uporaba, a imata pomembno vlogo tudi dostopnost in enostavnost digitalnih platform za javna naročila, pri katerih so vključena sredstva EU; opozarja, da je Komisija sprejela koncept „digitalne zasnove“ in načelo „najprej pomisli na male“, da bi zagotovila zadostno udeležbo malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj ta načela upošteva tudi pri reviziji finančne uredbe v okviru izvajanja svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

Priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola

26.  obžaluje, da je imelo v prejšnjem večletnem finančnem okviru le 21,7 % programov EU kazalnike, povezane s spolom; vztraja, da je treba vključevanje načela enakosti spolov bolj upoštevati pri pripravi in izvrševanju proračuna, tudi s ciljno usmerjenimi spodbudami; poziva k sistematičnemu in celovitemu zbiranju po spolu razčlenjenih podatkov v kontekstu vseh politik in programov EU, da bi izmerili vpliv na enakost spolov; pričakuje, da bo Komisija v skladu z medinstitucionalnim sporazumom razvila metodologijo za merjenje ustreznih odhodkov na ravni programov v večletnem finančnem okviru 2021–2027; poziva Komisijo, naj vključevanje načela enakosti spolov in pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola vključi v ustrezne določbe finančne uredbe;

Vključevanje podnebnih vprašanj in biotske raznovrstnosti

27.  znova poudarja zavezo Unije, da bo vsaj 30 % sredstev, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in instrumentu NGEU, porabila za reševanje podnebnih izzivov, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu; pričakuje, da bo Komisija razvila zanesljivo in jasno metodologijo za spremljanje porabe za podnebne ukrepe in njene uspešnosti ter da jo bo dosledno uporabljala na vseh področjih politike; poudarja, da je treba to metodologijo pretočiti v pravila o izvrševanju proračuna, da se omogoči učinkovito in uspešno spremljanje sredstev, ki se uporabljajo za boj proti podnebnim spremembam, tako na področju blažitve podnebnih ukrepov kot pri prilagajanju nanje; poziva Komisijo, naj doda ustrezna sklicevanja na vključevanje podnebnih ukrepov in spremljanje v ustrezne določbe finančne uredbe v skladu z medinstitucionalnim sporazumom, s čimer bi zagotovila, da bo proračun Unije odporen na podnebne spremembe;

28.  poudarja, kako pomembno je, da se odhodki, ki prispevajo k ustavitvi in preusmeritvi izgube biotske raznovrstnosti, natančno spremljajo, in sicer na osnovi učinkovite, pregledne in celovite metodologije, ki jo bo določila Komisija v sodelovanju s Parlamentom in Svetom; poudarja, da morajo pravila o izvrševanju proračuna v finančni uredbi odražati tudi to metodologijo;

29.  meni, da bi se moralo v finančni uredbi odražati izvajanje načela neškodovanja v skladu s smernicami, objavljenimi v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost;

Evropski steber socialnih pravic

30.  meni, da bi morala finančna uredba omogočiti ustrezno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi bilo treba pred izplačilom iz proračuna EU zagotoviti, da upravičenci spoštujejo osnovne standarde za pogoje zaposlovanja delavcev ter varnost in zdravje pri delu;

Sprostitev obveznosti

31.  predlaga, naj se ponovna uporaba sredstev, ki so bila sproščena zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov v skladu s členom 15(3) finančne uredbe, razširi onkraj raziskav in inovacij ter naj zajema vsa sredstva; meni, da bi morala biti sproščena proračunska sredstva v celoti na voljo v letu, ki sledi letu njihove sprostitve;

Skrbniški skladi EU

32.  vztraja, naj se finančna uredba revidira, da se zagotovi ustrezna vloga Parlamenta pri ustanavljanju, nadzoru in spremljanju vseh novih skrbniških skladov, vključno s pripravo ustanovnega sporazuma in uporabo prispevka Unije, izvajanjem, nadaljevanjem in morebitno likvidacijo; ponavlja, da bi moral biti Parlament vključen vsaj kot opazovalec, prav tako pa bi moral imeti možnost spremljati dejavnosti upravnih organov določenega skrbniškega sklada; poudarja, da so popolne podrobne in pravočasne kvantitativne in kvalitativne informacije o izvajanju posameznega skrbniškega sklada bistvene za učinkovit demokratični nadzor in spremljanje; opozarja, da obsežna uporaba skrbniških skladov spodkopava načelo enotnosti proračuna EU;

33.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo skrbniški skladi Unije zagotovili jasno prepoznavnost Unije, in jo poziva, naj poveča ozaveščenost o rezultatih in dosežkih skrbniškega sklada z okrepitvijo določb o učinkovitem komuniciranju z državljani in tesnejših odnosih med komunikacijskimi dejavnostmi, kot velja za evropske strukturne in investicijske sklade;

Javno naročanje

34.  ugotavlja, da je bil priročnik Komisije o javnih naročilih nazadnje posodobljen januarja 2020, vendar ni bil objavljen ali posredovan Parlamentu, da bi podal svoje mnenje; zahteva redno posvetovanje s Parlamentom o prihodnjih revizijah in obveščanje o njihovi uporabi;

35.  ugotavlja, da je sedanja opredelitev „poklicnega nasprotja interesov“ omejena na nasprotje interesov, ki vpliva na zmožnost gospodarskega subjekta, da izvede pogodbo; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnejšo opredelitev in poskrbi, da njena izvedbena pravila o javnih naročilih ne bodo dopuščala, da bi se pogodbe o storitvah, povezanih s politiko, sklepale s podjetji, ki so ekonomsko pod nadzorom matičnega podjetja ali skupine, ki ima v lasti deleže, povezane z dejavnostmi, ki niso v skladu z okoljskimi, socialnimi in zelenimi cilji EU;

36.  poziva Komisijo, naj spremeni člen 167(1)(c) finančne uredbe in vanj vključi opredelitev „navzkrižja poklicnih interesov“, s čimer bi institucijam EU omogočila, da sprejmejo blažilne ukrepe za ponudnike, ki imajo finančni interes za naročilo storitev, povezano s politiko, pri tem pa naj upošteva sklep Evropskega varuha človekovih pravic v skupni preiskavi št. 853/2020/KR o odločitvi Komisije, da podjetju BlackRock Investment Management odda naročilo za študijo o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev v bančna pravila EU; znova poudarja, da splošni pogoji javnih naročil Komisije za storitve vsebujejo standardne določbe o navzkrižju poklicnih interesov z zahtevami, da morajo izvajalci proaktivno razkriti vse situacije, ki bi lahko pomenile navzkrižje interesov; poziva Komisijo, naj posodobi in izpopolni finančno uredbo, da bi obravnavala poklicno navzkrižje interesov in v zvezi s tem še bolj točno in popolno prostovoljno obveščala ponudnike, ki sodelujejo na razpisu, na primer s sprejetjem ustreznih sankcij, če prostovoljno obvestilo ni upoštevano, vključno z začasno prepovedjo sodelovanja na javnih razpisih v primeru hudih kršitev;

37.  meni, da bi morale vse institucije EU, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, na spletnih mestih objaviti jasna pravila o nabavi, odhodkih in spremljanju ter čim bolj pregledno objaviti vsa oddana naročila; je seznanjen s smernicami Komisije o uporabi okvira javnega naročanja v izrednih razmerah, povezanih s krizo zaradi COVID-19; spodbuja Komisijo, naj zbere in oceni pridobljene izkušnje javnih naročnikov z okvirom za javna naročila, zlasti njegov učinek na mala in srednja podjetja, ter jih upošteva v finančni uredbi, tako da opredeli merila za določitev izjemnih/neobičajnih okoliščin, v katerih se lahko uporabi začasna/prilagojena/potrebna prožnost pri izvajanju pravil o javnih naročilih;

38.  ugotavlja, da bi morala prihodnja revizija finančne uredbe upoštevati avtonomne strateške interese EU, vključno s pošteno konkurenco, in potrebo po spodbujanju ustvarjanja delovnih mest v EU v vrsti industrijskih panog, ki so ključne za doseganje prihodnjih ciljev politike Unije, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje za pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj poskrbi za določitev ambicioznih meril za dodelitev, zlasti ob upoštevanju dodane vrednosti projektov za Unijo in načela ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva, naj se v pravila o javnih naročilih vključijo zaščitni ukrepi, da bi pri dodeljevanju ocenili dejavnosti podjetij, ki so v nasprotju s socialnimi in okoljskimi cilji Unije;

39.  ugotavlja, da predlog Komisije za uredbo o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, obravnava morebitne izkrivljajoče učinke tujih subvencij na enotnem trgu in je ključnega pomena za uresničevanje posodobljene industrijske strategije EU; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji finančne uredbe upošteva industrijsko strategijo, da bi zagotovila poštene in konkurenčne pogoje na enotnem trgu;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

40.  ugotavlja, da je med poslanci Evropskega parlamenta veliko zanimanja za predlaganje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ter da mora Komisija zaradi omejenih finančnih sredstev, ki so na voljo za te projekte in ukrepe, za predloge uporabiti strog izbirni postopek; meni, da imajo lahko razpoložljiva finančna sredstva in sprejemljivost predlogov koristi od večje prožnosti med tremi svežnji sredstev za pilotne projekte, pripravljalne ukrepe (prvo leto) in pripravljalne ukrepe (drugo in tretje leto);

Revizija, nadzor in razrešnica

41.  ugotavlja, da so z novo proračunsko nomenklaturo, sprejeto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, korelacije med programi in proračunskimi poglavji postale natančnejše, zato ima Komisija več diskrecije pri samostojnih prerazporeditvah med programskimi sklopi; meni, da bi bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor proračunskega organa nad prerazporeditvami;

42.  kritizira dolgotrajnost revizijskih in kontrolnih postopkov pri deljenem upravljanju, vključno z dolžino posledičnih razčiščevalnih postopkov, kot je določeno v sektorski zakonodaji; poudarja, da dolgotrajni postopki povečujejo tveganje nedovoljenega razkritja zaupnih dokumentov; meni, da ni sprejemljivo vztrajanje Komisije pri tem, da morajo za Parlament veljati zahteve glede zaupnosti v zvezi z revizijo in kontradiktornim postopkom tudi v primerih upravičenega javnega interesa, ki vključujejo javne osebnosti; pričakuje, da bo Komisija izboljšala revizijske in kontrolne postopke pri deljenem upravljanju in jih skrajšala ter uskladila s časovnim okvirom, ki se uporablja v skladu z uredbo o pogojih;

43.  opozarja, da vse tri institucije priznavajo, da se obstoječa revizijska pravila in postopek razrešnice uporabljajo za namenske prejemke, in poziva, naj se to ustrezno odraža v finančni uredbi;

44.  obžaluje, da revizijski in razčiščevalni postopki ter postopki za uporabo finančnega popravka sedaj trajajo več let; poziva Komisijo, naj revidira pravila za revizijo in postopke finančnih popravkov, da bi se omogočili hitrejši sklepi in izterjava neupravičeno izplačanih sredstev EU;

45.  ugotavlja, da se člen 59 finančne uredbe nanaša na to, da se na „druge institucije Unije“ prenesejo potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki jih zadevajo; pozdravlja, da koncept „prenosa“ poudarja avtonomijo drugih institucij pri upravljanju njihovih sredstev; kljub temu ugotavlja, da Komisija dosledno zastopa mnenje, ki ga je izrazila že večkrat, da sama ne more nadzirati dejavnosti izvajanja, ki jih opravljajo druge institucije; predlaga, naj se to vprašanje reši s spremembo člena 260 finančne uredbe, da bo Parlament v postopku razrešnice izrecno odgovoren za nadzor izvrševanja proračuna drugih institucij;

46.  meni, da je treba spremeniti člen 2(67) finančne uredbe, da se med „institucije Unije“ doda Evropsko javno tožilstvo;

47.  ugotavlja, da člen 262 finančne uredbe zahteva, da institucije in organi Unije iz členov 70 in 71 finančne uredbe poročajo o ukrepih, sprejetih na podlagi sklepa o razrešnici; meni, da bi tej zahtevi koristila določitev razumnega roka za poročanje o sprejetih ukrepih; poziva Komisijo, naj 30. september v letu, ki sledi letu, ki se pregleduje, vključi v postopek razrešnice kot rok iz člena 262 finančne uredbe;

48.  ugotavlja, da Komisija redno ocenjuje upravljavske in kontrolne sisteme organov držav članic v skladu s pravili za posamezni sektor; meni, da pomanjkljivosti, ugotovljene v eni državi članici, ne veljajo nujno za druge države članice in da bi morali biti popravni ukrepi, s prilagajanjem bodisi pravnim zahtevam bodisi smernicam za izvajanje, sorazmerni in prilagojeni državi članici, za katero te ugotovitve veljajo;

49.  meni, da bi morale ocene EU dosledno upoštevati standarde EU; meni, da v primerih, ko obstajajo strožji nacionalni standardi, uporaba teh standardov ne bi smela škodovati upravičencu; meni, da bi bilo treba spremeniti člen 126 finančne uredbe o navzkrižnem opiranju na ocene, da bi odražal to načelo;

50.  spodbuja Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov; meni, da bi se morali pregledi osredotočati na predhodno preverjanje izračunov možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, naknadna preverjanja pa bi bilo treba uporabiti za izboljšanje sistema izračunavanja, razen v primerih suma goljufije;

51.  meni, da je obveznost iz člena 93 finančne uredbe v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja uslužbenca presplošna in bi jo bilo treba osredotočiti bolj na hudo malomarnost;

Kmetijstvo

52.  meni, da bi morala ostati mogoča odstopanja od pravila, da je treba odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada knjižiti v računovodske izkaze za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra istega leta; poziva Komisijo, naj razmisli o prilagoditvi finančne uredbe, s čimer bi poskrbela, da bodo finančna pravila, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, veljala tudi po potrebnih spremembah, tudi če sklad ne bo več v celoti vključen v uredbo o skupnih določbah(13);

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11.
(3) UL L 424, 15.12.2020, str. 1.
(4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23.
(5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.
(6) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.
(7) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.
(8) UL C 444 I, 22.12.2020, str. 6.
(9) UL C 445, 29.10.2021, str. 15.
(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103.
(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0287.
(12) UL C 121, 9.4.2021, str. 1.
(13) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

Zadnja posodobitev: 2. marec 2022Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov