Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil, zlasti resolucije z dne 4. julija 2017 o zasebnih varnostnih podjetjih(1), resolucije z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu(2), priporočila z dne 16. septembra 2021 o usmeritvi političnih odnosov med EU in Rusijo(3) ter resolucije z dne 5. julija 2018 o Somaliji(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(5) (globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic),

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju konvencije Organizacije afriške enotnosti iz leta 1977 za odpravo najemništva v Afriki,

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije proti novačenju, uporabi, financiranju in usposabljanju najemniških vojakov,

–  ob upoštevanju dokumenta iz Montreuxa z dne 17. septembra 2008 o primernih mednarodnih pravnih obveznostih in dobri praksi za države glede delovanja zasebnih vojaških in varnostnih služb med oboroženimi spopadi (dokument iz Montreuxa),

–  ob upoštevanju poročila neodvisne misije za ugotavljanje dejstev o Libiji, ki jo je ustanovil svet OZN za človekove pravice, z dne 1. oktobra 2021,

–  ob upoštevanju izjav strokovnjakov sveta OZN za človekove pravice z dne 31. marca 2021 o ruskih inštruktorjih in z dne 27. oktobra 2021 o skupini Wagner Group v Srednjeafriški republiki,

–  ob upoštevanju deklaracije pariške mednarodne konference za Libijo z dne 12. novembra 2021,

–  ob upoštevanju smernic OZN o uporabi storitev oboroženega varovanja, ki jih izvajajo zasebna varnostna podjetja,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju poročil, sporočil za javnost in pisem z navedbami delovne skupine OZN o uporabi najemniških vojakov kot sredstva za kršenje človekovih pravic in oviranju uveljavljanja pravice narodov do samoodločbe (delovna skupina OZN o uporabi najemniških vojakov), zlasti tistih z dne 24. marca 2021 in 27. oktobra 2021,

–  ob upoštevanju pisma z dne 25. junija 2021, naslovljenega na predsednika varnostnega sveta OZN, ki ga je skupina strokovnjakov za Srednjeafriško republiko poslala na podlagi resolucije št. 2536 (2020),

–  ob upoštevanju odprte medvladne delovne skupine OZN, ki naj bi pripravila vsebino mednarodnega regulativnega okvira v zvezi z dejavnostmi zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, brez poseganja v njegovo naravo,

–  ob upoštevanju mednarodnega kodeksa ravnanja za zasebne varnostne službe,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so zasebna vojaška in varnostna podjetja zasebni poslovni subjekti, ki nudijo vojaške in/ali varnostne storitve, kar lahko med drugim vključuje oboroženo varovanje, vzdrževanje in upravljanje oborožitvenih sistemov, pridržanje zapornikov, svetovanje lokalnim silam in varnostnemu osebju in njihovo usposabljanje; ker se je na konfliktnih območjih v zadnjih letih zelo povečala odvisnost državnih in nedržavnih akterjev od zasebnih vojaških in varnostnih podjetij; ker so bila zasebna vojaška in varnostna podjetja v konfliktih 21. stoletja, začenši z vojnami v Afganistanu in Iraku, vključena na vseh ravneh, od logistične podpore do visokointenzivnostnih operacij;

B.  ker sedanje regulativne razmere v tem sektorju temeljijo na vrsti neusklajenih predpisov, ki se med državami močno razlikujejo; ker so nehomogene nacionalne zakonodaje in samoregulacija, ki so jih sprejela nekatera zasebna varnostna podjetja, zaradi odsotnosti kazni nezadostna za odvračanje od zlorab in močno vplivajo na to, kako zasebna varnostna podjetja delujejo v večstranskih intervencijah in konfliktnih regijah;

C.  ker zasebna vojaška in varnostna podjetja zavezuje mednarodno pravo, ko sodelujejo v sovražnostih, zlasti kot to določajo ženevske konvencije, ki so jih ratificirale vse države članice OZN; ker so določbe ženevskih konvencij priznane kot običajno mednarodno pravo; ker člen 47 Dodatnega protokola I k Ženevskim konvencijam opredeljuje plačance; ker so po tej opredelitvi plačanci civilisti in kot taki ne smejo sodelovati v konfliktu; ker mednarodna konvencije proti novačenju, uporabi, financiranju in usposabljanju najemniških vojakov prepoveduje plačance;

D.  ker delo v zvezi z urejanjem zasebnih vojaških in varnostnih podjetij poteka zlasti v okviru odprte medvladne delovne skupine OZN, ki naj bi pripravila vsebino mednarodnega regulativnega okvira v zvezi z dejavnostmi zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, brez poseganja v njegovo naravo; ker se načrtuje, da bo osnutek regulativnega okvira za zasebna vojaška in varnostna podjetja pripravljen aprila 2022; ker je bila EU izvoljena v skupino prijateljev predsedstva foruma o dokumentu iz Montreuxa;

E.  ker so številni člani zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, ki delujejo kot plačanci, v preteklih, nedavnih in sedanjih konfliktih zagrešili hude kršitve človekovih pravic, vključno z vojnimi zločini, proti borcem in civilistom; ker je ostala večina teh kršitev nekaznovana in niso bile niti preiskane niti ni bil zanje nihče kazensko preganjan ali obsojen;

F.  ker so bile na različnih konfliktnih ali pokonfliktnih območjih po svetu prek zasebnih vojaških in varnostnih podjetij prisotne nekatere države, kot so Rusija, Turčija ali Združeni arabski emirati;

G.  ker je skupina Wagner Group mreža paravojaških organizacij in podjetij, ki so povezani s prekrivanjem lastništva in logističnih omrežij; ker skupina Wagner Group v več pogledih izstopa v primerjavi z drugimi vojaškimi in varnostnimi podjetji, na primer zaradi domnevnih povezav s samim vrhom ruske države, njena navzočnost v številnih državah, obseg njenih operacij z ocenjenimi 10 000 zaposlenimi in hude kršitve človekovih pravic, ki so bile dokumentirane in katerih je bila obtožena; ker ruska zakonodaja v členu 359 kazenskega zakonika prepoveduje uporabo plačancev, kar Kremlju omogoča, da se javno distancira od nezakonitih dejanj vojaških in varnostnih podjetij, kot je skupina Wagner Group, hkrati pa zagotavlja številne vrzeli, ki omogočajo uporabo vojaških in varnostnih podjetij kot pomembnega političnega in vojaškega orodja v konfliktih po vsem svetu;

H.  ker so neodvisne organizacije, kot je Bellingcat, dokumentirale vezi skupine Wagner Group z ruskimi oblastmi v poročilih, objavljenih od januarja 2019 do novembra 2021; ker se skupina Wagner Group domnevno zanaša na rusko vojaško infrastrukturo, si deli oporišče z rusko vojsko, se prevaža z ruskimi vojaškimi letali in uporablja vojaške zdravstvene storitve; ker se delno financira iz več milijonov dolarjev vrednih gostinskih in gradbenih pogodb za ruske oborožene sile, sklenjenih s podjetji, povezanimi z Jevgenijem Prigožinom, tesnim zaveznikom ruskega predsednika Vladimirja Putina; ker ruska vojaška obveščevalna agencija GRU, rusko ministrstvo za obrambo in njene konzularne službe intenzivno sodelujejo pri financiranju, novačenju, usposabljanju in zaščiti pripadnikov skupine Wagner Group;

I.  ker je EU uvedla sankcije proti Jevgeniju Prigožinu zaradi njegove vpletenosti v libijski konflikt; ker so ZDA po podatkih njihovega ministrstva za finance proti več podjetjem pod Prigožinovem nadzorom uvedle sankcije zaradi podpiranja ruskih paravojaških operacij, podpiranja avtoritarnih režimov in izkoriščanja naravnih virov;

J.  ker dejstvo, da Kremelj uporablja zasebna vojaška in varnostna podjetja, temelji na dolgi zgodovini upravljanja posredniških sil Sovjetske zveze v tujini, saj je poslala na tisoče vojaških strokovnjakov pod pretvezo svetovalcev za številne konflikte po vsem svetu, hkrati pa uradno zanikala rusko vpletenost; ker je predsednik Putin 11. aprila 2012 v svojem govoru ruski dumi izjavil, da bi bila skupina zasebnih vojaških podjetij učinkovito orodje za doseganje nacionalnih ciljev brez neposrednega vključevanja ruske države; ker se poimenovanje skupine Wagner Group postopoma ukinja, da bi se izognili javnemu nadzoru in organizacijo ločili od Jevgenija Prigožina in predsednika Putina, nadomeščajo pa jo drugi subjekti pod različnimi imeni; ker si Kremelj s tem konstruktom in zato, ker skupina Wagner Group nima pravnega statusa, prizadeva ohraniti verodostojno možnost zanikanja dejanj in zločinov, ki jih je zagrešila ta organizacija;

K.  ker je možno, da je v kontekstu ruske agresije nad Ukrajino namen uporabe zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, kot so skupina Wagner Group, E.N.O.T. Corps, kozaki in drugi, prikritje vojaškega vmešavanja, preprečevanje žrtev med rednimi vojaškimi silami in s tem prikritje človeških stroškov vojaških napadov pred rusko javnostjo;

L.  ker je bila skupina Wagner Group prvič odkrita leta 2014, ko je podprla proruske separatiste in pomagala ruski vojski pri vojnih sovražnostih v ukrajinski regiji Donbas ter pri nezakonitem vdoru na Krim in njegovi priključitvi; ker je od takrat vpletena v konflikte v Siriji, Sudanu, Mozambiku, Libiji, Srednjeafriški republiki in Venezueli;

M.  ker so v Srednjeafriški republiki strokovnjaki OZN iz delovnih skupin OZN o uporabi najemniških vojakov, o podjetništvu in človekovih pravicah ter o prisilnih izginotjih, pa tudi posebni poročevalci OZN za mučenje in za izvensodne, nagle ali samovoljne usmrtitve oktobra 2021 skupaj ugotovili, da je organizacija Wagner Group zagrešila hude in sistematične kršitve človekovih pravic, vključno z množičnimi naglimi usmrtitvami, samovoljnimi pridržanji, spolnim nasiljem, plenjenjem, prisilnimi izginotji in mučenjem med zaslišanji;

N.  ker je skupina Wagner Group sodelovala pri plenilskih prevzemih osnovnih virov, kot so rudarske in carinske dajatve, kar je oslabilo države v razvoju in jim odvzelo osnovna javna sredstva; ker so bile na primer po podpisu vojaškega sporazuma med Rusijo in Srednjeafriško republiko leta 2018 podjetju Lobaye Invest organizacije Wagner Group podeljene pravice do iskanja zlata in diamantov na več rudarskih lokacijah; ker je poročilo CNN iz junija 2021 razkrilo, da so ruski plačanci na teh območjih usmrtili civiliste in pregnali lokalno prebivalstvo;

O.  ker je organizacija Wagner Group v Libiji vsaj od leta 2018 vpletena v logistično podporo in bojne operacije za podporo libijskemu uporniškemu generalu Khalifi Haftarju; ker je v skladu s poročilom misije OZN za ugotavljanje dejstev v Libiji iz oktobra 2021 skupine Wagner Group vpletena v vojne zločine, vključno z naglimi usmrtitvami civilistov in pripornikov, zasužnjevanjem, nastavljanjem mednarodno prepovedanih protipehotnih min ter ubijanjem ali pohabljanjem civilistov, tudi otrok, na primer v vasi Al Sbea južno od Tripolija; ker so v poročilu navedene številne in ponavljajoče se kršitve embarga OZN za orožje in uporaba ruskih vojaških tovornih letal, kar se pripisuje skupini Wagner Group; ker je podpora ruskih plačancev in vojaških inštruktorjev radikalnim oboroženim skupinam dodatno destabilizirala južno sosedstvo EU;

P.  ker so države, ki so se 12. novembra 2021 udeležile pariške konference za Libijo, izrazile nasprotovanje vsakršnemu tujemu vmešavanju v libijske zadeve in podprle izvajanje akcijskega načrta za umik najemniških vojakov, tujih bojevnikov in tujih sil z libijskega ozemlja; ker je Turčija v začetku novembra 2021 v Libijo poslala približno 150 dodatnih sirskih najemniških vojakov, poleg 7000 najemniških vojakov, ki so že bili prisotni v državi in zvesti Turčiji, kljub lokalnim in mednarodnim zahtevam po umiku vseh tujih sil pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, predvidenimi za 24. december 2021; ker je v skladu s končnim poročilom skupine strokovnjakov OZN za Libijo na podlagi resolucije št. 1973 (2011), objavljene septembra 2019, podjetje Black Shield Security Services iz Združenih arabskih emiratov novačilo sudanske državljane, da bi služili v libijskem konfliktu;

Q.  ker se od konca leta 2015 v Siriji osebje skupine Wagner Group pošilja v podporo ruski vojski, da bi rešili Asadov režim; ker so plačanci zagrešili in posneli grozljive zločine proti sirskemu prebivalstvu, kot so mučenje, umori in obglavljanje civilistov v bližini Palmire; ker je sirski zasebni letalski prevoznik Cham Wings sodeloval pri prevozu plačancev iz Rusije v Libijo in nedavno tudi pri prevozu migrantov v Minsk;

R.  ker je delovna skupina OZN o uporabi najemniških vojakov navedla poročila, po katerih naj bi Azerbajdžan s pomočjo Turčije napotil sirske najemniške vojake, da bi nadaljeval svoje vojaške operacije v konfliktni regiji Gorski Karabah;

S.  ker so bili 30. julija 2018 med preiskavo rudarskih dejavnosti skupine Wagner Group v Srednjeafriški republiki umorjeni trije nagrajeni ruski novinarji; ker je bila smrt ruskega novinarja Maksima Borodina, ki je marca 2018 poročal o dejavnostih skupine Wagnerja Group v Siriji, del vzorca, po katerem po navedbah odbora za zaščito novinarjev umirajo ruski novinarji, kadar pišejo o občutljivih temah, ki bi lahko škodovale oblasti;

T.  ker je podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell 15. novembra 2021 napovedal soglasje zunanjih ministrov EU o sprejetju omejevalnih ukrepov proti skupini Wagner Group na prihodnjem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve decembra 2021; ker je 20. septembra 2021 opozoril na morebitno vpletenost skupine Wagner Group v Maliju;

U.  ker naj bi dogovor med skupino Wagner Group in malijskimi oblastmi vključeval načrte za napotitev 1000 pogodbenih vojakov v to državo; ker ima EU v Maliju misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

V.  ker je Svet 7. decembra 2020 sprejel Uredbo (EU) 2020/1998, s katero je vzpostavil globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic, ki EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom in organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic po svetu, so z njimi povezani ali vanje vpleteni; ker je EU odgovorna, da v primeru kršitev človekovih pravic popolnoma uporabi to uredbo;

1.  je najresneje zaskrbljen zaradi obsežnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, o katerih se vedno znova poroča v zvezi z vse pogostejšimi dejavnostmi zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in za katere večinoma nihče ne odgovarja;

2.  najstrožje obsoja grozovita kazniva dejanja družbe Wagner Group in z njo povezanih zasebnih vojaških subjektov; poudarja, da obstajajo močni znaki, da je za financiranje, usposabljanje, upravljanje in operativno vodenje teh paravojaških skupin odgovorna ruska država; poudarja, da dejavnosti družbe Wagner Group sovpadajo s širjenjem ruskega vpliva na konfliktnih območjih; je trdno prepričan, da bi bilo treba družbo Wagner Group in druge pogodbene izvajalce na področju varnosti obravnavati kot nekakšno podaljšano roko ruske države;

3.  poziva ruske oblasti, naj izvršujejo ruski kazenski zakonik, zlasti člen 359, ki prepoveduje novačenje, usposabljanje, financiranje ali opremljanje najemniških sil in njihovo uporabo v oboroženih sporih; jih tudi poziva, naj v zvezi s tem državnim podjetjem prepovedo uporabo zasebnih vojaških družb, ki opravljajo dejavnosti najemniške vojske in kršijo mednarodno humanitarno pravo;

4.  poudarja, da se je pomembno boriti proti strategiji družbe Wagner Group in z njo povezanih podjetij, zlasti proti temu, da z uporabo različnih imen prikrivajo svojo identiteto, da bi se izognili mednarodnemu nadzoru;

5.  poziva vse države, ki uporabljajo storitve družbe Wagner Group in z njo povezanih podjetij, zlasti Srednjeafriško republiko, naj prekinejo vse stike z družbo in njenimi zaposlenimi; jih tudi poziva, naj prevzamejo svojo odgovornost pri izvrševanju mednarodnega prava ter naj preiščejo prijavljene kršitve človekovih pravic in kazensko preganjajo podjetja s sedežem na njihovem ozemlju, kadar ta podjetja kršijo mednarodno pravo; v zvezi s tem podpira prizadevanja skupin za človekove pravice in posameznikov, da bi člani skupine Wagner Group odgovarjali za zločine, storjene v Ukrajini, Siriji, Libiji in Srednjeafriški republiki;

6.  je resno zaskrbljen zaradi znakov, da tudi malijska prehodna vlada razmišlja o uporabi zasebnih vojaških podjetij, zlasti družbe Wagner Group; poziva Mali, naj tega ne stori; trdno verjame, da bi bila vpletenost družbe Wagner Group v nasprotju s ciljem ponovne vzpostavitve miru, varnosti in stabilnosti v Maliju in varovanja Malijcev, kar so temelji cilji EU in njenih misij na področju skupne varnostne in obrambne politike ter držav članice EU, ki ravnajo na prošnjo malijskih oblasti;

7.  meni, da z misijami in operacijami EU ni mogoče ustrezno doseči miru, varnosti in stabilnosti v partnerskih državah, če hkrati v državi delujejo zasebna varnostna podjetja, ki se jih obtožuje grobih kršitev človekovih pravic; opozarja na dezinformacijske kampanje, izrecno naperjene proti misijam in operacijam EU v Afriki, za katere bi lahko bili odgovorni družba Wagner Group in z njo povezana podjetja v okviru sodobnega ruskega hibridnega načina bojevanja; poziva ustrezne enote projektne skupine StratCom Evropske službe za zunanje delovanje, naj poročajo o teh dezinformacijskih kampanjah;

8.  poziva EU in države članice, naj izkoristijo vse priložnosti, da bi te države obvestile o tveganjih, povezanih s povezovanjem ali sodelovanjem z družbo Wagner Group in z njo povezanimi podjetji, ter naj jih seznanijo z grozljivimi kršitvami človekovih pravic, za katere je ta skupina odgovorna; spodbuja vlade, naj v pogodbe s tujimi zasebnimi vojaškimi in varnostnimi podjetji o vojaški pomoči in varnostnih storitvah vključijo stroge določbe glede spoštovanja mednarodnega prava, demokratičnega nadzora in odgovornosti; spodbuja države, naj bodo popolnoma pregledne glede najemanja vojaških podpornih storitev, zlasti glede števila, nalog in linije poveljevanja zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, ki delujejo na njihovem ozemlju, ter o opremi, ki jo uporabljajo za izvajanje nalog;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravi poročilo o dejavnostih družbe Wagner Group, da bi si ustvarili jasen pregled vseh kršitev, na podlagi katerega bi nato lažje pripisali odgovornost za različna kazniva dejanja in omogočili kazenski pregon storilcev pred mednarodnimi sodišči; poudarja, da bo Parlament zadevo podrobno spremljal s poročili in morebitnimi predstavitvami;

10.  poziva države članice EU in njihove zaveznike, naj okrepijo izmenjavo informacij o družbi Wagner Group in z njo povezanih podjetjih;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države prejemnice sredstev EU teh sredstev pod nobenimi pogoji ne bodo mogle uporabiti za financiranje zasebnih podjetij z zgodovino kršitev človekovih pravic; jo tudi poziva, naj to vprašanje obravnava v dvostranskem dialogu z ustreznimi državami;

12.  zahteva, naj države, v katerih se izvajajo misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike EU, katerih namen je izgradnja državnih zmogljivosti, prekinejo pogodbe z zasebnimi vojaškimi in varnostnimi podjetji; poziva Komisijo, naj kritično pregleda podporo EU vladam in državnim institucijam, povezanim z družbo Wagner Group; poziva države članice in Komisijo, naj ne vzpostavljajo novih projektov sodelovanja, ki zagotavljajo neposredno proračunsko podporo vladam, ki sodelujejo z družbo Wagner Group; poziva države članice in Komisijo, naj to proračunsko podporo preusmerijo na organizacije civilne družbe in projekte, ki neposredno koristijo prebivalcem teh držav;

13.  želi spomniti, da bi smele EU in države članice uporabiti zasebna varnostna podjetja na konfliktnih območjih samo za zaščito svojih prostorov ali zagotavljanje varnega prevoza, in samo če ta podjetja popolnoma spoštujejo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; poudarja, da zasebnim vojaškim in varnostnim podjetjem ne bi smeli oddajati v zunanje izvajanje nobenih dejavnosti, pri katerih je predvidena uporaba sile ali aktivno sodelovanje v sovražnostih, z izjemo samoobrambe, in v nobenem primeru ta podjetja ne bi smela sodelovati pri zaslišanjih ali jih celo voditi; je trdno prepričan, da bi morajo za varnost in obrambo skrbeti predvsem javni organi;

14.  poziva k temeljiti razpravi o dejavnostih družbe Wagner Group in drugih zasebnih vojaških podjetij v Afriki med prihodnjim vrhom EU-Afrika;

15.  ponavlja svoj poziv s pariške konference za Libijo z dne 12. novembra 2021, naj vsi tuji bojevniki, tudi najemniški vojaki, zapustijo ozemlje Libije; poziva Rusijo, Turčijo, Združene arabske emirate in vse druge države, naj se odzovejo na ta poziv, takoj prenehajo pošiljati najemniške sile v Libijo in umaknejo tiste, ki so že tam;

16.  poziva ruske oblasti, naj umaknejo vse najemniške sile iz vzhodne Ukrajine in s Krima; podpira prizadevanja ukrajinskih oblasti, da člane skupine Wagner Group, ki delujejo na Krimu in v Donbasu, privedejo pred ukrajinsko sodišče, in poziva Interpol, naj tesno sodeluje pri teh in drugih podobnih primerih;

17.  pozdravlja izjavo podpredsednika/visokega predstavnika o tem, da bo Svet za zunanjo politiko kmalu sprejel ciljno usmerjene sankcije EU zoper ustrezne posameznike in subjekte, povezane z družbo Wagner Group, pa tudi zoper posameznike in subjekte, ki z njimi sodelujejo, pri tem pa bo uporabil obstoječe sisteme sankcij EU, kot je globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; poziva, naj te sankcije vključujejo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja za agente družbe Wagner Group; poziva partnerske države, tudi države članice Afriške unije, naj sprejmejo podobne sankcije; poziva EU, naj pripravi in sprejme omejevalne ukrepe za druga zasebna vojaška in varnostna podjetja, ki kršijo človekove pravice;

18.  poziva države članice OZN, naj v celoti ratificirajo in izvajajo dodatne protokole k ženevskim konvencijam ter naj okrepijo mednarodno pravo za učinkovito preprečevanje najemništva v duhu konvencije Organizacije afriške enotnosti za odpravo najemništva v Afriki iz leta 1977, Mednarodne konvencije proti novačenju, uporabi, financiranju in usposabljanju najemniških vojakov iz leta 1989, ter dokumenta iz Montreuxa iz leta 2008;

19.  poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo jasen in zavezujoč regulativni okvir za zasebna vojaška in varnostna podjetja, zlasti v okviru odprte medvladne delovne skupine OZN, in sicer v zvezi z velikimi projekti v tretjih državah, ki jih financirajo vlagatelji ali finančne institucije iz EU, ter naj poskrbijo za pregleden nadzor teh projektov; z zanimanjem pričakuje, da bo osnutek okvira predstavljen aprila 2022; poziva k obveznim zahtevam glede primerne skrbnosti za podjetja, ki najamejo zasebna vojaška in varnostna podjetja;

20.  podpira delo delovne skupine OZN; poziva države, iz katerih je bilo poročano o resnih kršitvah človekovih pravic, ki so jih storila zasebna vojaška in varnostna podjetja, naj uradno na nujen obisk povabijo delovno skupino OZN za uporabo najemniških vojakov;

21.  poziva EU in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za obravnavanje vrzeli v odgovornosti zasebnih vojaških in varnostnih podjetij, tudi glede preglednosti nadzora in spremljanja; opozarja vse države, da so dolžne zagotoviti, da zasebna vojaška in varnostna podjetja, ki so pod njihovo jurisdikcijo ali delujejo na njihovem ozemlju, spoštujejo človekove pravice; poudarja, da je treba zagotoviti pravna sredstva, tudi kazenske sankcije, za kršitve človekovih pravic, ki so posledica dejavnosti zasebnih vojaških in varnostnih podjetij; zahteva neoviran dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev za vse žrtve kršitev, tudi žrtve zlorab, ki so jih storili ruski najemniški vojaki; poziva EU, naj spodbuja in podpira prizadevanja v nacionalnih in mednarodnih jurisdikcijah za začetek kazenskih postopkov, na podlagi katerih bi zasebna vojaška in varnostna podjetja odgovarjala za kršitve človekovih pravic; v ta namen poziva Rusijo, naj v celoti sodeluje z OZN, EU in drugimi državami, v katerih je družba Wagner Group domnevno storila kazniva dejanja;

22.  meni, da bi krepitev misij EU za usposabljanje učinkoviteje prispevala k reformi varnostnega sektorja v partnerskih državah; meni, da bi hitro izvajanje evropskega mirovnega instrumenta ob polnem spoštovanju skupnega stališča Sveta o nadzoru izvoza orožja(6), mednarodnega prava o človekovih pravicah, mednarodnega humanitarnega prava in učinkovitih določb o preglednosti, vključno s podrobnim seznamom opreme, zagotovljene v okviru instrumenta, povečalo vpliv EU na izgradnjo zmogljivosti oboroženih sil partnerskih držav in zagotovilo, da se ne zatekajo k zasebnim vojaškim in varnostnim podjetjem, ki ne delijo naših vrednot;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in vladi Ruske federacije.

(1) UL C 334, 19.9.2018, str. 80. (2) UL C 385, 22.9.2021, str. 24. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0383. (4) UL C 118, 8.4.2020, str. 113. (5) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1. (6) Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).