Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razpravah Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 20, 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih se odraža pomen, ki ga Pogodba pripisuje pravici državljanov in prebivalcev EU, da Parlament opozorijo na svoje pomisleke,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU o vlogi in nalogah evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) o pravici nasloviti peticijo na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju členov 54 in 227(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0323/2021),

A.  ker je Parlament v letu 2020 prejel 1 573 peticij, kar je 15,9 % več kot leta 2019, ko jih je prejel 1 357, in 28,9 % več kot leta 2018, ko jih je prejel 1 220;

B.  ker je v letu 2020 število uporabnikov, ki so na spletnem portalu Parlamenta za peticije podprli eno ali več peticij, znašalo 48 882, kar je precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2019, ko je bilo teh uporabnikov 28 076; ker se je leta 2020 povečalo tudi število klikov v podporo peticijam in doseglo skupaj 55 129 klikov;

C.  ker je veliko število peticij državljanov, ki so izrazili zaskrbljenost glede javnega zdravja in socialno-ekonomskih izrednih razmer, ki so posledica izbruha pandemije covida-19, v primerjavi s predhodnimi leti znatno prispevalo k povečanju števila peticij, vpisanih leta 2020; ker se je 13,23 % peticij, prejetih v letu 2020, nanašalo na pandemijo covida-19;

D.  ker veliko število peticij, vloženih v letu 2020, kaže, da se državljani v času krize zanašajo na izvoljene predstavnike na ravni EU tako, da nanje neposredno naslavljajo svoje pomisleke in pritožbe;

E.  ker pa je skupno število peticij glede na celotno prebivalstvo EU še vedno majhno in kaže, da si je treba še bolj prizadevati za ozaveščanje državljanov o pravici do peticije ter jih spodbujati, da jo uveljavljajo; ker državljani pri uveljavljanju pravice do peticije pričakujejo, da bodo institucije EU zagotovile dodano vrednost pri iskanju rešitve za njihove težave;

F.  ker so merila za dopustnost peticij določena v členu 227 PDEU in členu 226 Poslovnika Parlamenta, v skladu s katerima morajo peticije vložiti državljani ali prebivalci EU, ki jih vprašanja s področja delovanja EU neposredno zadevajo;

G.  ker je bilo od 1 573 peticij, vloženih v letu 2020, 392 razglašenih za nedopustne, 51 pa jih je bilo umaknjenih; ker razmeroma velik delež (24,92 %) nedopustnih peticij v letu 2020 kaže, da na splošno še vedno niso jasni obseg in omejitve področij delovanja Unije;

H.  ker je pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament ena izmed temeljnih pravic državljanov EU; ker je pravica do peticije odprt, demokratičen in pregleden mehanizem, s katerim se lahko državljani in prebivalci EU obrnejo neposredno na izvoljene predstavnike, ter s tem bistven za omogočanje aktivne udeležbe državljanov na področjih delovanja Unije;

I.  ker pravica do peticije Parlamentu zagotavlja možnost, da poveča svojo odzivnost na pritožbe in pomisleke v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic EU in skladnostjo z zakonodajo EU v državah članicah; ker so peticije koristen vir informacij o primerih napačne uporabe ali kršitve prava EU ter tako Parlamentu in drugim institucijam EU omogočajo, da ocenijo prenos in uporabo prava EU ter njegov morebiten vpliv na pravice državljanov in prebivalcev EU;

J.  ker ima Parlament pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni že dolgo vodilno vlogo, njegov postopek pa je najbolj odprt in pregleden v Evropi ter vlagateljem omogoča udeležbo v dejavnostih Parlamenta;

K.  ker Odbor za peticije skrbno preuči in obravnava vsako peticijo, predloženo Parlamentu; ker ima vsak vlagatelj pravico, da v razumnem roku in v svojem jeziku ali v jeziku, ki se uporablja v peticiji, prejme odgovor, v katerem se ga obvešča o odločitvi o dopustnosti ter nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejme odbor; ker lahko vsak vlagatelj peticije zahteva ponovno obravnavo svoje peticije, če pride do pomembnih novosti;

L.  ker dejavnosti Odbora za peticije temeljijo na podatkih, ki jih zagotovijo vlagatelji peticij; ker so informacije, ki jih vlagatelji zagotovijo v svojih peticijah in na sejah odbora, skupaj z oceno Komisije in odgovori držav članic in drugih organov, ključne za delo odbora; ker dopustne peticije tudi pomembno prispevajo k delu drugih parlamentarnih odborov, saj jih Odbor za peticije posreduje drugim odborom za mnenje ali v vednost;

M.  ker Odbor za peticije pripisuje velik pomen preučitvi peticij in javni razpravi o njih na svojih sejah; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je Odbor za peticije v letu 2020 organiziral 13 sej, na katerih je bilo obravnavanih 116 peticij, prisotnih pa je bilo 110 vlagateljev, od katerih je 78 tudi dejavno sodelovalo v razpravi; ker je pojasnilo za manjše število peticij, ki so bile v primerjavi z letom 2019 v letu 2020 obravnavane na sejah, zmanjšanje števila terminov za seje odbora, zlasti od aprila do julija, zaradi omejenih zmogljivosti za tolmačenje, ki so posledica previdnostnih ukrepov Parlamenta v okviru pandemije;

N.  ker so poleg številnih drugih področij delovanja glavne teme v peticijah, vloženih v letu 2020, zadevale temeljne pravice (zlasti vpliv izrednih ukrepov zaradi covida-19 na načelo pravne države in demokracijo ter svobodo gibanja, pravico do dela, pravico do obveščenosti in pravico do izobraževanja, pa tudi številne peticije o pravicah oseb LGBTQ+ v Uniji), zdravje (predvsem vprašanja krize javnega zdravja zaradi pandemije, ki so zajemala vse od varovanja zdravja državljanov, vključno z zdravljenjem in zaščitno opremo, pa do obvladovanja zdravstvene krize v državah članicah ter nabave in distribucije cepiv), okolje (predvsem rudarske dejavnosti in njihov vpliv na okolje, jedrsko varnost, onesnaževanje zraka in slabšanje stanja naravnih ekosistemov), pravosodje (predvsem vprašanja, povezana z dostopom do pravnega varstva ali domnevnimi postopkovnimi nepravilnostmi ali pomisleki glede načela pravne države, skupaj s čezmejnimi primeri ugrabitve otrok in pravicami do varstva in vzgoje), zaposlovanje (zlasti vprašanja v zvezi z diskriminatornim dostopom do izobraževanja in notranji trg (zlasti vprašanja v zvezi z nacionalnimi omejitvami potovanj zaradi pandemije in njihovim vplivom na svobodo gibanja oseb v EU in zunaj nje) ter izvrševanje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, poleg številnih drugih področjih delovanja;

O.  ker je bilo v letu 2020 79,7 % (1 254) prejetih peticij vloženih prek spletnega portala Parlamenta za peticije, medtem ko je v letu 2019 ta delež znašal 73,9 % (1 003 peticije), kar potrjuje, da je spletni portal Parlamenta za peticije postal najpogosteje uporabljeni kanal, prek katerega državljani vlagajo peticije pri Parlamentu;

P.  ker se je spletni portal Parlamenta za peticije v letu 2020 nadalje razvil v uporabniku prijaznejši, varnejši in dostopnejši portal za državljane; ker so bila pogosto zastavljena vprašanja posodobljena in so bile zaradi izvajanja priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov uvedene številne izboljšave v zvezi z varstvom podatkov, uveden pa je bil tudi nov mehanizem za ponastavitev gesla; ker je bila nadalje razvita medsebojna povezanost spletnega portala za peticije, ePeti in PETIGREF ter je bilo opravljeno delo za vključitev zunanjega razvoja in sistema Hermes; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko posameznih prošenj za podporo;

Q.  ker so bile leta 2020 številne peticije v zvezi s covidom-19 uvrščene na dnevni red po nujnem postopku;

R.  ker je Odbor za peticije v letu 2020 opravil samo en obisk za ugotavljanje dejstev; ker zaradi razmer, ki so nastale zaradi pandemije in odločitve predsednika Parlamenta o odpovedi parlamentarnih dogodkov, vključno z dogodki delegacij, kot enega od previdnostnih ukrepov, ki so bili potrebni za zmanjšanje širjenja covida-19 in zdravstvenih tveganj za poslance in osebje Parlamenta, ni bilo mogoče opraviti nobenega drugega obiska za ugotavljanje dejstev;

S.  ker je Odbor za peticije kot pridruženi odbor skupaj z odboroma, pristojnima za to področje (Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) in Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT)), 15. oktobra 2020 organiziral javno predstavitev evropske državljanske pobude z naslovom Minority Safepack – one million signatures for diversity in Europe (Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost v Evropi); ker je zaradi pandemije predstavitev potekala v hibridni obliki, organizatorji evropske državljanske pobude pa so lahko sodelovali na seji na daljavo, javnost pa je sejo lahko spremljala prek spletnega prenosa;

T.  ker ima Komisija kot varuhinja Pogodb bistveno vlogo pri delu Odbora za peticije in ker so informacije, ki jih posredujejo vlagatelji peticije, koristne za odkrivanje morebitnih kršitev ali napačne uporabe evropske zakonodaje;

U.  ker strategija Komisije za obravnavanje peticij temelji na njenem sporočilu iz leta 2016 z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (C(2016)8600);

V.  ker se letna poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU na zelo splošen način sklicujejo na peticije, kar kaže na to, da ni ustreznega sistema za zbiranje informacij o peticijah in o tem, kako so povezane s postopki za ugotavljanje kršitev ali akti EU;

W.  ker je v skladu s Poslovnikom Odbor za peticije odgovoren za odnose z Evropskim varuhom človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe glede nepravilnosti znotraj institucij in organov EU; ker je sedanja evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly na seji Odbora za peticije 3. septembra 2020 predstavila svoje letno poročilo za leto 2019;

X.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njen namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo primerov dobre prakse;

1.  poudarja, da ima Odbor za peticije osrednjo vlogo pri zaščiti in spodbujanju pravic državljanov in prebivalcev EU z zagotavljanjem pravočasne in učinkovite preučitve pomislekov in pritožb vlagateljev peticij ter njihovega reševanja v odprtem, demokratičnem, hitrem in preglednem postopku vlaganja peticij, kadar je to mogoče; poudarja osrednji pomen peticij pri spodbujanju načel neposredne demokracije in izboljšanju aktivne udeležbe državljanov EU;

2.  poudarja, da je udeležba državljanov v postopku odločanja Unije bistvena za doseganje bolj demokratične, odprte in pregledne Unije; poudarja, da ima Odbor za peticije ključno vlogo pri vključevanju evropskih državljanov v dejavnosti Unije in je forum za razpravo, v katerem lahko državljani institucijam EU sporočijo svoje mnenje; poziva institucije EU, naj izboljšajo svoj odziv na težave državljanov pri oblikovanju politik, tako da upoštevajo mnenja in pritožbe, izražene v peticijah;

3.  ponovno poudarja, da je pomembna stalna javna razprava o področjih delovanja Unije, da bi bili državljani pravilno seznanjeni s področji pristojnosti Unije in različnimi ravnmi odločanja; v zvezi s tem poziva k učinkovitim kampanjam ozaveščanja; poudarja, da bi dejavno vključevanje tiskanih medijev in komunikacijskih storitev na evropski in nacionalni ravni ter več dejavnosti v družbenih medijih povečalo prepoznavnost in odzivnost dela Odbora za peticije na pomisleke javnosti;

4.  meni, da bi ta prizadevanja pripomogla tudi k preprečevanju dezinformacij o delu Odbora za peticije v skladu z bojem proti dezinformacijam, ki ga spodbuja Komisija, in prispevala k temu, da bi državljani boljše poznali pravico do peticije pa tudi o obseg in omejitve odgovornosti Unije in pristojnosti Odbora za peticije, da bi zmanjšali število nedopustnih peticij; meni, da je pomembno izpostaviti tudi uspešne primere, v katerih je bilo vprašanje, ki ga je izpostavil vlagatelj peticije, rešeno s pomočjo Odbora za peticije; v zvezi s tem poudarja pomen večjezične komunikacijske politike EU za boljše povezovanje z državljani iz vseh držav članic;

5.  poudarja, da bi bilo treba konferenco o prihodnosti Evrope izkoristiti kot priložnost, da se državljanom EU pojasni vloga Odbora za peticije, da se poveča ozaveščenost o pravici do peticije in da se jih spodbudi k dejavnemu sodelovanju ter izražanju svojih pomislekov in zamisli izvoljenim predstavnikom;

6.  izpostavlja, da so peticije pot, prek katere lahko državljani dostopajo do evropskih institucij ter edinstvena priložnost, da se Parlament in druge institucije EU neposredno povežejo z državljani in prebivalci EU in z njimi ohranjajo reden dialog, zlasti, kadar so prizadeti zaradi napačne uporabe zakonodaje EU; poudarja, da morajo Odbor za peticije in vodilni odbori, institucije, organi in agencije Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni organi tesneje sodelovati pri preiskavah in predlogih v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU in skladnostjo z njo, vključno z dajanjem potrebnih odgovorov odboru; meni, da je to sodelovanje ključno za obravnavanje in reševanje pomislekov državljanov glede uporabe zakonodaje EU ter da prispeva k povečanju demokratične legitimnosti in odgovornosti Unije; zato poziva k dejavnejši udeležbi predstavnikov držav članic na sejah odbora in hitrejšim odgovorom na zaprosila za pojasnilo ali informacije, ki jih Odbor za peticije posreduje nacionalnim organom; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga področja uporabe člena 51 Listine čim doslednejša in čim širša;

7.  poziva Komisijo, naj prevzame dejavnejšo vlogo v Odboru za peticije, da bi državljanom zagotovila podroben in razumljiv odziv;

8.  poudarja, da je treba spoštovati pristop in stališče, ki ju je Komisija izrazila v svojih odgovorih Odboru za peticije, ter spoštovati njeno vlogo varuhinje Pogodb;

9.  opozarja, da peticije znatno prispevajo k vlogi Komisije kot varuhinje Pogodb; poudarja, da je okrepljeno sodelovanje med Odborom za peticije in Komisijo ključnega pomena za zagotavljanje uspešne obravnave peticij; poziva Komisijo, naj se vzdrži splošnih odgovorov in zagotovi pravočasne, natančne, jasne in ciljno usmerjene odzive na konkretne zahteve vlagateljev peticij; poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost in dostop do dokumentov in informacij v okviru postopkov EU Pilot v zvezi s prejetimi peticijami ter v okviru že zaključenih postopkov EU Pilot in postopkov za ugotavljanje kršitev ter naj pri odločanju o začetku postopka za ugotavljanje kršitev, zlasti kadar so vprašanja povezana z okoljsko zakonodajo, prednostno upošteva vsa vprašanja v zvezi s kršitvijo prava EU, ki se pojavijo v peticijah;

10.  poziva Komisijo, naj pojasni svojo pristojnost v zvezi s peticijami, vključno s tistimi, ki se nanašajo na vprašanja, ki spadajo na področje delovanja EU, vendar ne v politiko, za katero ima EU zakonodajno pristojnost;

11.  poziva nacionalne organe, naj bodo proaktivni pri sprejemanju potrebnih ukrepov v odziv na pomisleke, ki jih državljani izražajo v svojih peticijah glede primerov sistemskega ravnanja v nasprotju z zakonodajo EU; poziva Komisijo, naj redno spremlja napredek pri spoštovanju zakonodaje EU v preiskanih primerih;

12.  poudarja, da mora Odbor za peticije spoštovati merila dopustnosti, določena v členih 226 in 227 PDEU ter Poslovniku Evropskega parlamenta;

13.  poudarja, da je sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori bistveno za natančno in celovito obravnavanje peticij; ugotavlja, da je bilo v letu 2020 drugim odborom za mnenje poslanih 56 peticij, v vednost pa 385 peticij; pozdravlja dejstvo, da je bilo od drugih odborov prejetih 40 mnenj in 60 potrditev, da bodo peticije upoštevali pri svojem delu; ugotavlja, da javne predstavitve, organizirane skupaj z drugimi parlamentarnimi odbori, omogočajo temeljito preučitev peticij; želi spomniti, da so vlagatelji peticij obveščeni o odločitvah, da se bo v okviru obravnave njihovih peticij za mnenje zaprosilo druge odbore; poziva parlamentarne odbore, naj povečajo prizadevanja za dejavno prispevanje k preučitvi peticij in dokažejo svoje strokovno znanje ter Parlamentu tako omogočijo hitrejši in celovitejši odziv na pomisleke državljanov; obžaluje, da se mreža za peticije leta 2020 ni mogla sestati zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija covida-19;

14.  meni, da je mreža za peticije koristno orodje za ozaveščanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v peticijah, in za lažjo obravnavo peticij v drugih odborih, ki so jim poslane v mnenje ali v vednost; ugotavlja, da je treba olajšati nadaljnjo obravnavo peticij pri parlamentarnem in zakonodajnem delu; meni, da bi morala ta mreža okrepiti dialog in sodelovanje s Komisijo in drugimi institucijami EU; je prepričan, da so redna srečanja mreže za peticije ključna za tesnejše sodelovanje med parlamentarnimi odbori z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse med člani mreže; poziva Parlament, naj oblikuje mehanizem, ki bi Odboru za peticije omogočil neposredno sodelovanje v zakonodajnem postopku;

15.  opozarja na svojo resolucijo z dne 17. decembra 2020 o izidu razprav v Odboru za peticije v letu 2019(1);

16.  poudarja, da je Odbor za peticije kljub zmanjšanju števila terminov za seje odbora v letu 2020 zaradi previdnostnih ukrepov Parlamenta za preprečevanje širjenja covida-19 v njegovih prostorih in posledičnim zmanjšanim zmogljivostim za tolmačenje izrazil svoje mnenje o pomembnih vprašanjih iz peticij in prispeval k znatnemu številu parlamentarnih poročil, predvsem o sklenitvi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(2), spremljanju uporabe prava EU v letih 2017 in 2018(3), priporočilih glede pogajanj o novem partnerstvu z Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska(4), razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019(5), zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini zaposlenih(6), Turčiji – letno poročilo o napredku za leto 2019(7) – in izvajanju Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu glede na Konvencijo OZN o pravicah invalidov(8); ceni dejavnosti sekretariata Odbora za peticije na splošno in zlasti med pandemijo, ko so delovni pogoji postali bolj zapleteni; poudarja, da je treba razmisliti o izzivih, s katerimi se sooča pandemija, in poiskati načine za izboljšanje dela odbora, zlasti v času krize;

17.  poudarja, da so člani Odbora za peticije v svojih priporočilih za pogajanja o novem sporazumu z Združenim kraljestvom poudarili, da ima vsak državljan EU, ki prebiva v Združenem kraljestvu, pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v skladu s členom 227 PDEU, sodelovati v evropski državljanski pobudi in se pritožiti Evropskemu varuhu človekovih pravic po pričakovanem koncu prehodnega obdobja (31. decembra 2020), ter pozval evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj si še naprej, kot si je že med pogajanji o sporazumu o izstopu, prizadeva za zagotovitev preglednosti pogajanj v okviru prihodnjega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom;

18.  opozarja na veliko število peticij o covidu-19, ki jih je Odbor za peticije preučil in nanje odgovoril v letu 2020, večinoma z uporabo nujnega postopka; poudarja, da je večina teh peticij pozvala k zaščiti temeljnih pravic in svoboščin državljanov pred izrednimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja, ter k preglednosti pri razvoju, nakupu in distribuciji cepiv proti covidu-19; poudarja, da so te peticije vključevale tudi vprašanja o zdravljenju in zaščitni opremi ter oceno obvladovanja zdravstvene krize v državah članicah; želi tudi spomniti, da so številni vlagatelji peticij izrazili pomisleke glede vpliva nacionalnih izrednih ukrepov, tudi omejitve gibanja, na demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, ter dvom v omejitve potovanj in dela, pa tudi pomisleke v zvezi z začetno neusklajenostjo držav članic pri nadzoru na notranjih mejah, ki je oviral svobodo gibanja na schengenskem območju ter povzročal težave čezmejnim delavcem, študentom in parom iz različnih držav, ter v zvezi z upravljanjem odpovedanih letov in potovanj med pandemijo ter politikami vračanja denarja vpletenih letalskih družb; ponovno opozarja, da morajo biti vsi omejevalni ukrepi potrebni, sorazmerni in začasni; poudarja, da je učinkovita, enoznačna in enotna uporaba prava EU bistvenega pomena za spoštovanje načela pravne države, ki je ena od temeljnih vrednot Unije in njenih držav članic v skladu s členom 2 PEU, tudi v času kriz, kot je pandemija covida-19; meni, da je hitra in učinkovita obravnava peticij zlasti v času velike krize osnovni pogoj za pridobitev zaupanja državljanov v institucije EU;

19.  poudarja odločitev Odbora za peticije, da se v prvih mesecih pandemije prednostno obravnavajo peticije v zvezi s covidom-19, da bi se ustrezno odzvali na nujne zahteve, ki so jih državljani izrazili v prvih mesecih leta 2020;

20.  je resno zaskrbljen zaradi javnega zdravja in socialno-ekonomske škode, do katere je prišlo med pandemijo covida-19; pozdravlja odlično delo Odbora za peticije, ki je z obravnavanjem pomislekov državljanov glede krize javnega zdravja in socialno-ekonomske krize zaradi pandemije covida-19 prispeval k zagotavljanju odzivnosti Parlamenta na potrebe in pričakovanja državljanov, zlasti tistih, ki jih je zdravstvena kriza še posebej prizadela, v zvezi z zmožnostjo Unije za obravnavanje tega globalnega izziva; v zvezi s tem opozarja na pomembne nadaljnje ukrepe Odbora za peticije v odziv na vprašanja v zvezi s covidom-19 v peticijah, na podlagi katerih so bile na plenarnem zasedanju sprejete resolucije o schengenskem sistemu in ukrepih, uvedenih med pandemijo covida-19(9), pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19(10) ter boju proti brezdomstvu v Evropski uniji(11);

21.  poudarja pomemben prispevek Odbora za peticije k varstvu otrokovih pravic, ki je razviden iz obravnave številnih peticij o starševskih ugrabitvah otrok na Japonskem; v zvezi s tem opozarja na resolucijo o mednarodnih in domačih starševskih ugrabitvah otrok iz EU na Japonskem, predlog katere je bil 16. junija 2020 sprejet v Odboru za peticije, 8. julija 2020 pa na plenarnem zasedanju(12);

22.  opozarja na predstavitev z naslovom Državljanstvo Unije: opolnomočenje, vključevanje, sodelovanje, ki jo je Odbor za peticije 29. oktobra 2020 organiziral skupaj z Odborom za pravne zadeve, Odborom za ustavne zadeve in Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; meni, da je ta dogodek predstavljal pomemben prispevek Parlamenta k poročilu Komisije o državljanstvu EU za leto 2020 ter k stalnemu delu Odbora za peticije o udeležbi državljanov;

23.  ugotavlja, da je bilo v letu 2020 zdravje, poleg temeljnih pravic, glavna skrb vlagateljev peticij, hkrati pa priznava, da so bili zdravstveni pomisleki, povezani s pandemijo covida-19, v središču dela Odbora za peticije; opozarja na resolucijo o dodatnem financiranju biomedicinskih raziskav o mialgičnem encefalomielitisom, ki jo je odbor sprejel 30. aprila 2020, sprejeto na plenarnem zasedanju 18. junija 2020(13); ponovno opozarja, da sta znanstvena skupnost in skupnost pacientov resolucijo Parlamenta toplo pozdravili, saj poziva k ozaveščanju držav članic o tej vrsti bolezni z organizacijo tečajev usposabljanja, prilagojenih javnim organom, izvajalcem zdravstvenega varstva in javnim uslužbencem na splošno; v zvezi s tem ponovno poziva k usklajenim in okrepljenim raziskovalnim prizadevanjem ter dodatnemu financiranju, tudi v okviru programa Obzorje Evropa, v podporo napredku na področju raziskav, da bi se obravnavale posledice za ljudi in socialno-ekonomske posledice naraščajočega števila posameznikov, ki živijo in delajo z dolgotrajnimi in kroničnimi obolenji;

24.  ugotavlja, da med resnimi pomisleki, izraženimi v peticijah v letu 2020, ostajajo okoljska vprašanja; obžaluje, da se okoljska pravila v državah članicah ne izvajajo vedno pravilno, kot opisujejo številni vlagatelji peticij, ki se pritožujejo zaradi onesnaževanja zraka, slabšanja stanja naravnih ekosistemov, jedrske varnosti in vpliva rudarskih dejavnosti na okolje; poudarja pomen izpolnjevanja pričakovanj državljanov EU glede varstva okolja; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi pravilno izvajanje zakonodaje EU na tem področju;

25.  pozdravlja posebno zaščitno vlogo Odbora za peticije v EU v okviru Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov; opozarja na pomembno tekoče delo odbora v zvezi s peticijami o vprašanjih v zvezi z invalidnostjo; ugotavlja, da se je število peticij o vprašanjih v zvezi z invalidnostjo v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojilo; poudarja, da diskriminacija in dostop do izobraževanja in zaposlovanja ostajata med glavnimi izzivi, s katerimi se soočajo invalidi, in meni, da morajo Komisija in države članice storiti več, da bi bile osnovne storitve popolnoma dostopne; poziva k izvajanju konkretnih predlogov za spodbujanje vključenosti ter lažje priznavanje in prenosljivost znanj in spretnosti v EU;

26.  želi spomniti, da je Odbor za peticije v letu 2020 posebno pozornost namenil razpravi o peticijah o težavah, s katerimi se srečujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine med pandemijo covida-19, zlasti glede dostopa do zdravstvenih storitev, osebne pomoči ter stika z družinami in oskrbovalci; v zvezi s tem opozarja na resolucijo, ki jo je vložil Odbor za peticije, o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19, in ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju 8. julija 2020; pozdravlja izid letne delavnice Odbora za peticije o varstvu pravic invalidov z naslovom Nova strategija za invalide, ki je potekala na seji odbora 28. oktobra 2020;

27.  opozarja, da so odnosi z Evropskim varuhom človekovih pravic ena od obveznosti, ki jih Odboru za peticije nalaga poslovnik Parlamenta; pozdravlja konstruktivno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; potrjuje, da evropska varuhinja človekovih pravic vse leto redno prispeva k delu Odbora za peticije; je trdno prepričan, da morajo institucije, organi in agencije Unije zagotoviti, da se na podlagi priporočil varuhinje človekovih pravic dosledno in učinkovito ukrepa;

28.  meni, da je bistvenega pomena, da lahko državljani neposredno sodelujejo pri pripravi zakonodajnih predlogov; poudarja, da je evropska državljanska pobuda pomemben instrument aktivnega državljanstva in edinstveno orodje evropske participativne demokracije za Odbor za peticije, zato jo je treba obravnavati odprto in odzivno; poudarja, da je javna predstavitev ključna priložnost za organizatorje, da svojo pobudo javno predstavijo institucijam EU in strokovnjakom, kar Komisiji in Parlamentu omogoča, da se temeljito seznanita z želenim izidom evropske državljanske pobude; poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi zakonodajnega predloga na podlagi vsebine vsake uspešne evropske državljanske pobude;

29.   poudarja, da sta preglednost in dostop javnosti do dokumentov institucij EU ključna za zagotavljanje najvišje ravni zaščite demokratičnih pravic državljanov in njihovega zaupanja v institucije EU; poudarja, da sedanja Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne odraža več dejanskega stanja; globoko obžaluje, da je pregled Uredbe (ES) št. 1049/2001 že leta zastal brez napredka; poziva Komisijo, naj predloži predlog za prenovitev uredbe iz leta 2001, da bi s spodbujanjem dobre upravne prakse povečali preglednost in odgovornost v skladu z zahtevami Lizbonske pogodbe;

30.  poudarja, da je spletni portal Parlamenta za peticije ključno orodje za zagotavljanje nemotenega, učinkovitega in preglednega postopka vlaganja peticij; v zvezi s tem pozdravlja izboljšave varstva podatkov in varnostnih elementov, zaradi katerih je portal uporabniku prijaznejši in varnejši za državljane; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati zato, da bo portal prek družbenih medijev bolje poznan, lažji za uporabo in popolnoma dostopen vsem državljanom, zlasti invalidom, tudi z omogočanjem vlaganja peticij v nacionalnih znakovnih jezikih; poziva k objavi več informacij na spletnem portalu za peticije, vključno z napredovanjem peticij in poizvedovanji pri drugih institucijah; poziva k oceni, kako preprečiti uporabo ukradenih ali lažnih identitet, in poudarja, da je treba nujno spremeniti ali posodobiti računalniško podprt sistem za registracijo in podpis, da bo resnično prožen in bo omogočal udeležbo državljanov v realnem času, v skladu z njihovimi potrebami; podpira vzpostavitev enotnega digitalnega portala, na katerem lahko državljani dostopajo do vseh postopkov v zvezi s peticijami in se seznanijo z njimi;

31.   ugotavlja, da kljub temu, da število oseb, ki podpirajo eno ali več peticij, narašča, številni vlagatelji še vedno trdijo, da so nadaljnji ukrepi za podporo peticiji na spletnem portalu Parlamenta za peticije zapleteni; meni, da bi poenostavitev postopka državljanom omogočila boljše uveljavljanje njihove pravice do peticije;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije in njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL C 445, 29.10.2021, str. 168. (2) Mnenje, sprejeto 21. januarja 2020. (3) Mnenje, sprejeto 19. februarja 2020. (4) Mnenje, sprejeto 30. aprila 2020. (5) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2020. (6) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2020. (7) Mnenje, sprejeto 29. oktobra 2020. (8) Mnenje, sprejeto 3. decembra 2020. (9) UL C 425, 20.10.2021, str. 7. (10) UL C 371, 15.9.2021, str. 6. (11) UL C 425, 20.10.2021, str. 2. (12) UL C 371, 15.9.2021, str. 2. (13) UL C 362, 8.9.2021, str. 2.