Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o Rusiji,

–  ob upoštevanju mednarodnih obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic, ki se jim je Rusija zavezala kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacije združenih narodov (OZN) ter kot podpisnica drugih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, predvsem člena 10 o pravici do svobode izražanja ter člena 11 o pravici do svobode mirnega zbiranja in združevanja,

–  ob upoštevanju mnenj Beneške komisije o ruskem zakonu o „tujih agentih“,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. novembra 2021 o pravnih ukrepih zoper nevladno organizacijo Memorial,

–  ob upoštevanju izjave generalne sekretarke Sveta Evrope Marije Pejčinović Burić z dne 12. novembra 2021 in pisma komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović generalnemu tožilcu Ruske federacije z dne 30. novembra 2021,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Memorial ena najstarejših in najbolj spoštovanih organizacij na področju človekovih pravic v Rusiji in mednarodni zgled za organizacije, ki delujejo na področju zgodovinskega spomina na politično represijo in varstva človekovih pravic; ker se Memorial že desetletja zavzema za živo, humanistično kulturo spomina na hudodelstva sovjetskega režima zoper lastni narod in druge narode Sovjetske unije in drugih držav, za dejavno, državljansko spoštovanje človekovih pravic ter za varstvo žrtev in ranljivih skupin; ker Memorial še vedno neprecenljivo prispeva k razkrivanju resnic o sovjetskih hudodelstvih, ponovni presoji zgodovinskih dogodkov ter rehabilitaciji politično preganjanih in nepravično obsojenih, in je s tem simbol neprekinjenega boja za svobodo, demokracijo in človekove pravice v obdobju po razpadu Sovjetske zveze in po njem;

B.  ker je Memorial oblikoval tudi prepričljivo zbirko podatkov o več kot 40 000 častnikih notranjih varnostnih sil Sovjetske zveze ter dokumentiral kazniva dejanja, ki so jih zagrešili; ker nekateri pripadniki Putinovega režima, ki imajo poklicne in družinske vezi z uradom KGB, poskušajo izpostavljena kazniva dejanja prikriti;

C.  ker je imel Memorial pomembno vlogo pri razkritju dokumentov in podatkov o pokolu v Katinu leta 1940, številnih množičnih pobojev skoraj 22 000 poljskih vojaških častnikov in razumnikov, vojaški operaciji v mestu Augustów leta 1945 ter drugih sovjetskih represijah in žrtvah velikega terorja, ki ga je izvajal Josef Stalin;

D.  ker je Memorial ena od redkih organizacij, ki še delujejo na področju boja za človekove pravice v Čečeniji, skoraj totalitarni enklavi na ozemlju Ruske federacije, kjer lokalni voditelj Ramzan Kadirov ob podpori Kremlja z brutalno represijo neusmiljeno odstranjuje vse oblike oporečništva;

E.  ker je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli poimenoval ravno po soustanovitelju organizacije Memorial in njenem prvem predsedniku Andreju Saharovu ter leta 2009 organizaciji tudi podelil to nagrado – na slovesnosti so jo tedaj zastopali Ljudmila Aleksejeva, Sergej Kovaljev in Oleg Orlov;

F.  ker Memorialovima dvema pravnima osebama, društvu International Memorial in centru Memorial za človekove pravice, grozi likvidacija; ker je bilo društvo International Memorial 11. novembra 2021 obveščeno o tožbi, ki jo je proti njemu vložil generalni tožilec Ruske federacije in v kateri zahteva prenehanje njegovega delovanja zaradi rednih kršitev državne zakonodaje o „tujih agentih“ in zlasti zato, ker društvo svojih publikacij ne označuje z oznako „tuji agent“; ker je bil center Memorial za človekove pravice 12. novembra 2021 obveščen o podobni tožbi, ki jo je proti njemu vložilo tožilstvo mesta Moskva, na podlagi dodatnih trditev, da članki centra domnevno upravičujejo dejavnosti terorističnih in skrajnih organizacij, ker je nevladna organizacija na svojem spletnem mestu objavila sezname političnih zapornikov in izjave, ki med drugih zagovarjajo človekove pravice krimskih Tatarov in Jehovovih prič; ker sta se sodna postopka zoper center Memorial za človekove pravice in društvo International Memorial začela 23. novembra oziroma 25. novembra 2021; ker bo naslednja obravnava v postopku zoper center Memorial za človekove pravice 16. decembra 2021, v postopku zopet društvo International Memorial pa 28. decembra 2021;

G.  ker je 12. novembra 2021 celo ruski predsedniški svet za civilno družbo in človekove pravice tožbo označil za nesorazmerno in argumentiral, da društvo International Memorial v zadnjih 14 mesecih niti enkrat ni kršilo prava, center Memorial za človekove pravice pa je storil zgolj dva manjša prekrška;

H.  ker je poskus likvidacije teh vidnih nevladnih organizacij nadaljevanje večletnega vladnega pregona zoper njiju; ker sta bili te organizaciji v letih 2014 in 2016 označeni za „tuja agenta“, naložene so jima bile nesorazmerne globe za domnevno neupoštevanje zakona o „tujih agentih“, njuno osebje pa je bilo žrtev samovoljnega kazenskega pregona, napadov in nadlegovanja; ker ti napadi, med drugim umor raziskovalke centra Memorial Natalije Estemirove leta 2009, niso bili zares preiskani, storilci pa so še vedno nekaznovani; ker sta bila vodja centra Memorial za človekove pravice v Čečeniji Ojub Titijev in vodja karelijske podružnice društva International Memorial Jurij Dimitrijev zaprta na podlagi politično motiviranih obtožb; ker je 14. oktobra 2021 v pisarno društva International Memorial v Moskvi vdrla nasilna množica, nato pa je tam še policija izvedla racijo;

I.  ker se sodni pregon Memoriala odvija ravno v času, ko poskuša ruska vlada sistematično ponovno spisati zgodovino in ovira svobodno razpravo in presojo zgodovinskih hudodelstev in dogodkov, zlasti tistih, povezanih s sovjetskimi vladami; ker so oblasti poneverile zgodovinska dejstva, da bi ovrgle ugotovitve centra Memorial za človekove pravice o represiji in pregonu pod Stalinovim režimom;

J.  ker so poskusi ustrahovanja, utišanja in dokončnega prenehanja delovanja Memoriala simbol vse bolj represivnih politik ruskih oblasti, s katerimi se piše novo zgodovinsko poglavje politične represije v Rusiji; ker je bila organizacija Memorial med letoma 1987 in 1992 ustanovljena prav zato, da bi dokumentirala, raziskovala, obeleževala in izobraževala o temah, povezanih z represijo države v preteklosti in njeno tragično zgodovinsko dediščino;

K.  ker je dejavna civilna družba ključni vidik demokratične in odprte družbe ter bistvena za varovanje človekovih pravic in pravne države; ker imajo nevladne organizacije v sodobnih demokratičnih družbah ključno vlogo, zato morajo imeti možnost delovati svobodno in brez neutemeljenega vmešavanja javnih organov; ker je sodni postopek zoper organizacijo Memorial najnovejši primer poskusa ruskih oblasti, da bi zatrle civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, ki na koncu škodi interesom ruskega ljudstva in možnostim za odprt in svoboden dialog;

L.  ker je bil ruski zakon o „tujih agentih sprejet“ leta 2012, lani pa ga je ruski parlament razširil tako, da se lahko uporablja za vsakega javnega kritika ali aktivista; ker se je število organizacij in posameznikov, ki so jih oblasti označile za „tuje agente“, v zadnjih mesecih močno povečalo; ker ruski organi omenjeni zakon uporabljajo za lažje zatiranje neodvisne civilne družbe v Rusiji, zlasti za pregon nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov, zagovornikov pravic žensk in oseb LGBTIQ+ ter okoljevarstvenikov; ker ta zakon ter zakonodaja o „neželenih organizacijah“ in „boju proti ekstremističnemu delovanju“ kršita rusko ustavo in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, zlasti glede svobode združevanja in izražanja, pravice do zasebnosti, pravice do udeležbe v javnih zadevah ter prepovedi diskriminacije; ker primer organizacije Memorial kaže, kako ruski organi uporabljajo te zakone kot orodje za ustrahovanje in utišanje kritikov in neodvisnih glasov;

1.  obsoja nenehni pregon in nedavne politično motivirane poskuse zaprtja društva International Memorial in centra Memorial za človekove pravice; poziva ruske oblasti, naj nemudoma umaknejo vse obtožbe zoper Memorial ter zagotovijo, da bo lahko še naprej varno opravljal svoje pomembno delo, v katerega se država ne bo vmešavala; zahteva, da oblasti do takrat zagotovijo popolno zaščito in dostop do vsega materialnega in nematerialnega premoženja Memoriala, vključno z arhivi, ter tudi predstav in del neodvisnih gledališč, novinarjev in umetnikov;

2.  pozdravlja pismo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice generalnemu tožilcu Ruske federacije z dne 30. novembra 2021; vztraja, da zahteve po likvidaciji društva pravno niso utemeljene; poziva predsednico Komisije, predsednika Sveta ter države članice EU, naj podajo odprte izjave o podpori z zahtevo, naj ruske oblasti Memorialu zagotovijo varnost in ga oprostijo vseh obtožb; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v Rusiji, naj javno izrazijo solidarnost z Memorialom;

3.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, naj ruskim uradnikom, vpletenim v nezakonite pritiske na Memorial in v sodne postopke proti njegovim organizacijam in članom, naloži sankcije v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic;

4.  poziva Rusijo, naj preneha z zatiranjem civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev ter razveljavi zakona o „tujih agentih“ in „nezaželenih organizacijah“, preneha ustvarjati posebno zakonodajo ali zlorabljati veljavne kazenske ali upravne predpise za napade na oporečnike doma in v tujini, svojo zakonodajo pa naj uskladi z zavezami, ki jih je prostovoljno sprejela v okviru mednarodnega prava in na podlagi lastne ustave, tako denimo popolno ponovno vzpostavitvi svobodo združevanja in izražanja ter svobode medijev in interneta; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo, da bodo sprejeti ukrepi za vračilo in povrnitev škode za kršitve, storjene v procesu izvajanja zakonov o tujih agentih in nezaželenih organizacijah;

5.  izraža solidarnost z ruskim ljudstvom in poziva ruske oblasti, naj prenehajo preganjati Memorial, njegovo osebje in vse druge nevladne organizacije, zagovornike človekovih pravic, novinarje, odvetnike, akademike, zgodovinarje, aktiviste za pravice žensk in oseb LGBTIQ+ ter okoljske aktiviste v Rusiji; ponovno izraža podporo ruski civilni družbi in zagovornikom človekovih pravic ter poziva Rusijo, naj v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic vzpostavi jasen pravni okvir in varno delovno okolje za civilno družbo; poudarja, da je treba zagotoviti uspešne in učinkovite postopke pravnega varstva za pripadnike civilne družbe, ki ne morejo delovati svobodno;

6.  ponovno poudarja, da osnovo demokratične družbe, ki temelji na pravni državi, tvori tudi svobodno in neodvisno delovanje organizacij civilne družbe in medijev; zato poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo podporo civilni družbi, neodvisnim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic, zgodovinarjem in neodvisnim medijskim hišam, ki delujejo na ozemlju Rusije, vključno s trajnostno in prožno finančno podporo in nujno pomočjo, ter naj tudi druge mednarodne akterje spodbudijo, naj jih podprejo in spodbujajo njihovo širše vključevanje v mednarodne mreže civilne družbe; poziva ruske akademske kroge, naj izkažejo odgovornost in tem raziskovalcem in zgodovinarjem zagotovijo možnost za ustrezno in varno opravljanje akademske dejavnosti;

7.  obsoja kampanje obrekovanja, ki jih ruske oblasti izvajajo nad zgodovinarji in akademiki, ki javno opozarjajo na zločine komunističnega režima in razkrivajo neposredne povezave med slednjim in posamezniki na oblasti v Rusiji; obžaluje, da Rusija, ki je največja žrtev komunističnega totalitarizma, še vedno ne priznava svoje krute preteklosti in da oblasti namesto tega preganjajo tiste, ki si prizadevajo za razkritje sovjetskih totalitarnih zločinov;

8.  pozdravlja pomemben prispevek Memoriala k dokumentiranju, raziskavam in izobraževanju o politični represiji v Sovjetski zvezi ter poudarja, da so bili s tem delom vzpostavljeni mednarodni standardi; pozdravlja njegova neutrudna prizadevanja na področju varstva človekovih pravic v današnji Rusiji in drugod po svetu; zlasti pozdravlja njegove pobude, denimo zahtevo za začetek kazenskega postopka proti članom podjetja Wagner Group v imenu žrtev v Siriji, in ter vztrajna prizadevanja za kazenski pregon kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic v Čečeniji; izraža spoštovanje članom organizacije Memorial, kot je Natalija Estemirova, ki so za izpostavljanje tamkajšnjih grozodejstev plačali najvišjo ceno; poudarja, da bi imela zato likvidacija društva International Memorial in centra Memorial za človekove pravice izjemno negativne posledice za vso civilno družbo, še zlasti pa za varstvo človekovih pravic v Rusiji;

9.  poudarja, da bi z likvidacijo teh dveh organizacij izginila tudi Memorialova edinstvena podatkovna zbirka in zbirke dokumentov, ter meni, da sta ti zbirki edinstvena človeška dediščina; meni tudi, da jih je treba nujno zaščititi in ohraniti ter zagotovitvi njihovo nadaljnjo dostopnost vsem zainteresiranim, vključno s študenti, raziskovalci in družinami žrtev; zato poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj s civilno družbo in ruskimi strokovnjaki za človekove pravice pripravita celovito poročilo o živem spominu milijonov žrtev političnega terorizma v Sovjetski zvezi, ki bi temeljilo na pričanjih in podatkovnih zbirkah, ki jih je zbral Memorial;

10.  obsoja politiko zgodovinskega revizionizma in poveličevanja stalinizma, ki ga spodbujajo ruska vlada in oblasti in se ne uporablja le v sedanjih poskusih likvidacije centra Memorial za človekove pravice, temveč tudi v številnih drugih primerih, denimo ob odkritju množičnih grobišč v Sandarmohu v Republiki Kareliji in posledično politično motivirane zaporne kazni, ki je bila na podlagi izmišljenih obtožb izrečena proti Juriju Dmitrijevu, lokalnemu voditelju Memoriala, ter zasega knjige Agnes Haikara o tragični usodi norveških in finskih naseljencev na polotoku Kola; poudarja, da je spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter priznavanje in ozaveščanje o zločinih komunističnih, nacističnih in drugih diktatur bistvenega pomena, če želimo zagotoviti enotnost Evrope in okrepiti odpornost proti sodobnim grožnjam demokraciji, zlasti med mlajšimi generacijami;

11.  poziva delegacijo EU in nacionalna diplomatska predstavništva v Rusiji, naj pozorno spremljajo razmere in sojenja v zvezi z Memorialom, poskrbijo, da bodo ta prizadevanja vidna, ter naj Memorialu zagotovijo vso potrebno podporo, tudi neposredno finančno pomoč za plačilo odvetnikov in izvedencev, zaposlenim pa naj v tem obdobju skrajnega pritiska nudijo tudi psihosocialno in zdravstveno podporo;

12.  poziva države članice EU, naj še naprej podpirajo Memorialove podružnice, ki delujejo na njihovem ozemlju; poziva jih tudi, naj razmislijo o možnosti, da bi zagotovile zatočišče ogroženim ali prepovedanim nevladnim organizacijam iz Rusije ter jim po potrebi omogočile delovanje z ozemlja EU, zaposlenim v Memorialu in drugim ogroženim aktivistom pa naj izdajo nujne vizume, da bodo lahko zapustili Rusijo in se začasno nastanili v EU;

13.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj se uskladijo s podobno mislečimi državami pri zagotavljanju okrepljenega mednarodnega nadzora nad ruskimi restriktivnimi zakoni, politikami in ukrepi, ter naj nenehno opozarjajo na omejevanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic s strani ruskih oblasti ter ga obsojajo, tudi z javnim posredovanjem na visoki ravni, usklajenim ukrepanjem, s stalnim nadzorom v mednarodnih in regionalnih forumih za človekove pravice ter z rednimi ocenami učinka na človekove pravice, da sodelovanje z Rusijo ne bi ogrozilo ciljev človekovih pravic ali neposredno ali posredno privedlo do kršitev človekovih pravic;

14.  spodbuja veleposlanike EU in držav članic v Rusiji, naj po zaključku sodnih obravnav pošljejo skupno delegacijo na solidarnostni obisk društva International Memorial in centra Memorial za človekove pravice ter poskrbijo, da se bo o obisku javno poročalo;

15.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej opozarja na nenehno zatiranje civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev v Rusiji, zlasti na nedavni primer Memoriala, ter naj sproži postopke spremljanja in ocenjevanja na vseh ustreznih forumih, kot so Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Svet Evrope in Svet OZN za človekove pravice, nenehno rusko zatiranje civilne družbe pa je treba uvrstiti na dnevni red naslednjega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, ki se bo začelo februarja 2022;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj redno in pozorno spremljata učinek zakona o tujih agentih, zlasti da bi podrobno evidentirala organizacije in posameznike, ki so bili razglašeni za „tuje agente“ in kot taki tudi kaznovani, ter naj ocenita pravne spremembe zakona in njihov učinek na rusko civilno družbo; poziva EU in njene države članice, naj na vseh srečanjih z ruskimi predstavniki sistematično izražajo pomisleke glede zakona o tujih agentih in druge omejevalne zakonodaje proti civilni družbi in zagovornikom človekovih pravic ter naj Rusijo pozovejo k takojšnji razveljavitvi zakona o tujih agentih in uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi zavezami in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

17.  poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj ob upoštevanju zavezanosti vključevanju načela enakosti spolov posvetovanje o človekovih pravicah in civilni družbi vključijo v vse dialoge in področja sodelovanja med EU, njenimi državami članicami in Rusijo;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, društvu International Memorial in centru Memorial za človekove pravice ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.