Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 8. julija 2021 o razmerah v Nikaragvi(1),

–  ob upoštevanju izjav, ki jih je v imenu EU podal podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave z dne 8. novembra 2021 o Nikaragvi,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko),

–  ob upoštevanju uredb in sklepov Sveta o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic v Nikaragvi ter sklepa Sveta z dne 11. oktobra 2021 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/1720 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi, s katerim je bila veljavnost sankcij podaljšana do 15. oktobra 2022(3),

–  ob upoštevanju skupne izjave 59 držav o Nikaragvi, ki je bila sprejeta 22. junija 2021 na 47. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju ustnega poročila o stanju na področju človekovih pravic v Nikaragvi, ki ga je komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet predstavila 13. septembra 2021 na 48. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Organizacije ameriških držav z dne 12. novembra 2021 o razmerah v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju razglasa, s katerim je predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden 16. novembra 2021 osebam, odgovornim za politike ali ukrepe, ki ogrožajo demokracijo v Nikaragvi, začasno prepovedal, da kot priseljenci ali nepriseljenci vstopajo v ZDA,

–  ob upoštevanju izjav Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR), zlasti izjave z dne 10. novembra 2021, v kateri je obsodila kršitve človekovih pravic, o katerih so poročali z volitev v Nikaragvi, in izjave z dne 20. novembra 2021, v kateri je ponovno potrdila svojo pristojnost za Nikaragvo in izrazila obžalovanje nad odločitvijo te države, da v kontekstu hudih kršitev človekovih pravic zavrne ustanovno listino Organizacije ameriških držav,

–  ob upoštevanju resolucije Organizacije ameriških držav z dne 8. decembra 2021 o izidu razprav njenega stalnega sveta z dne 29. novembra 2021 o razmerah v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju regionalnega sporazuma o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in na Karibih, ki je bil 4. marca 2018 podpisan v Escazúju v Kostariki,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je 7. novembra 2021 režim Daniela Ortege uprizoril farso, s katero je poskušal dati vtis volilnega procesa v Nikaragvi, ki pa ni bil ne svoboden ne pošten, temveč popolnoma nedemokratičen, nelegitimen in poln goljufij;

B.  ker je sedanji predsednik Daniel Ortega, ki državo vodi od leta 2007, po podatkih vrhovnega volilnega sveta ob 65-odstotni volilni udeležbi dobil 75 % glasov in bil tako izvoljen za peti oziroma že četrti zaporedni mandat; ker je bila po verodostojnih ugotovitvah nikaragovskih organizacij civilne družbe volilna udeležba precej nižja od teh podatkov, saj naj bi se glasovanja vzdržalo približno 81,5 % upravičencev;

C.  ker je Daniel Ortega vsem drugim nikaragovskim organom naročil, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za prikrojitev volilnega izida; ker so nikaragovske oblasti povsem onemogočile verodostojno volilno tekmo in izničile integriteto volilnega procesa, saj so sistematično samovoljno pridrževale, nadlegovale in ustrahovale sedem kandidatov, ki so se želeli potegovati za mesto predsednika, pa tudi približno 40 opozicijskih voditeljev, študentov in prepoznavnih osebnosti s podeželja, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov podjetij; ker so bile proti tem osebam vložene izmišljene, politično motivirane in dvoumne kazenske obtožbe brez kakršnih koli dokazov, postopek pa je bil zaznamovan s hudimi kršitvami postopkovnih jamstev, kar priča o tem, da sodstvo ni neodvisno; ker je režimski vrhovni volilni svet preklical pravno osebnost vseh neodvisnih opozicijskih strank, vključno s sedmimi potencialnimi predsedniškimi kandidati;

D.  ker je bilo po navedbah organizacij civilne družbe na dan volitev zabeleženih 285 primerov političnega nasilja in volilne prisile, vključno z ustrahovanjem, nadlegovanjem, grožnjami in izsiljevanjem predvsem državnih delavcev, uslužbencev v javnem sektorju, študentov in zdravstvenih delavcev, zato da bi jih prisilili, da bi volili; ker je nikaragovski režim svojim prebivalcem odvzel državljanske in politične pravice ter svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, prepovedal številne organizacije civilne družbe in ni spoštoval svojih zavez glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz nikaragovske ustave, Medameriške demokratične listine in mednarodnih paktov, ki jih je ta država podpisala;

E.  ker režim vse pogosteje usmerjeno napada novinarstvo, svobodo tiska in pravico do obveščenosti; ker sedem mednarodnih medijskih hiš ni moglo vstopiti v državo, da bi poročale o potvorjenih volitvah; ker so neodvisna novinarska združenja med 25. oktobrom in 7. novembrom 2021 prijavila vsaj 52 napadov na neodvisne novinarje; ker so bile 7. novembra 2021 akreditirane le uradne medijske hiše, v nasprotju s pravico do obveščenosti in svobodo izražanja, kar je povzročilo dodatno povečanje cenzure in blokado medijev; ker se podobna represija izvaja tudi nad zagovorniki človekovih pravic, okoljevarstveniki, zagovorniki pravic žensk, aktivisti LGBTIQ, družbenimi in političnimi voditelji, vodji podjetij, odvetniki ter zdravstvenimi delavci, osebjem nevladnih organizacij in drugimi;

F.  ker je bilo med 3. in 7. novembrom 2021 v tej državi zabeleženih približno 35 samovoljnih pridržanj; ker je bilo izpuščenih le devet teh zapornikov, 26 pa jih je še vedno zaprtih; ker to pomeni, da je samovoljno pridržanih že 170 oseb; ker se je v dnevih pred potvorjenimi volitvami še povečalo število teh kršitev človekovih pravic, ki so jih najpogosteje zakrivili policisti, občinski uradniki, paradržavni agenti in skupine državljanov, organizirane kot podporniki milic;

G.  ker je v poročilu Medameriške komisije za človekove pravice iz oktobra 2021 navedeno, da je bila v Nikaragvi z represijo, korupcijo, volilnimi goljufijami in strukturnim nekaznovanjem, s katerimi se želi vlada „za nedoločen čas obdržati na oblasti ter ohraniti privilegije in imunitete“, vzpostavljena policijska država;

H.  ker so številne mednarodne organizacije in več kot 40 držav izrazile močno neodobravanje volitev v Nikaragvi in jih niso priznale kot demokratične;

I.  ker nikaragovski režim zadnjih nekaj let sprejema čedalje bolj omejujoče zakone, s katerimi institucionalizira represijo in legalizira dejanja, ki so bila storjena v državi po njihovem sprejetju; ker se je Nikaragva spremenila v državo strahu, 140 000 državljanov pa je že moralo poiskati zatočišče v izgnanstvu in v zelo težkih socialno-ekonomskih življenjskih razmerah;

J.  ker nikaragovski režim s koncesijami rudarskim podjetjem in podporo naseljencem krči gozdove in uničuje ozemlja domorodnih ljudstev in ljudstev afriškega porekla; ker je bilo leta 2020 v Nikaragvi ubitih dvanajst vodilnih okoljevarstvenikov, leta 2019 pa pet, zaradi česar je bila država najbolj nevarna za zemljiške aktiviste in okoljevarstvenike po številu primerov na prebivalca v letu 2020; ker umori in napadi, storjeni od januarja 2020 v sporih za ozemlje in nad domorodnimi ljudstvi v Nikaragvi, ostajajo nekaznovani, zlasti v avtonomni severnokaribski obalni regiji, tudi umor devetih avtohtonih prebivalcev 23. avgusta 2020 in spolna zloraba dveh žensk v napadu, povezanim z zemljiškim sporom zaradi pridobivanja zlata v Sauniju;

1.  obsoja volilno farso, ki jo je režim zakoncev Ortega-Murillo uprizoril 7. novembra 2021 in pri kateri so bili kršeni vsi mednarodni demokratični standardi verodostojnih, vključujočih, poštenih in preglednih volitev; zavrača nelegitimne rezultate teh lažnih volitev in s tem (tudi) demokratično legitimnost vseh institucionalnih organov, izvoljenih s temi poneverjenimi glasovi; podpira izjave, ki potrjujejo, da je v Nikaragvi s temi volitvami dokončno prevladal avtokratski režim;

2.  poziva nikaragovske oblasti, naj zaščitijo in spoštujejo človekove pravice ter nikaragovskemu prebivalstvu omogočijo uveljavljanje državljanskih in političnih pravic; poziva k izvedbi volitev v skladu z mednarodnimi standardi in Medameriško demokratično listino, da bi se uresničile demokratične težnje prebivalcev Nikaragve, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe pa dovolil neoviran vstop v državo;

3.  ponovno izraža solidarnost z nikaragovskim prebivalstvom ter obsoja nasilje, sistematično zatiranje voditeljev politične opozicije, pritisk na akterje civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in medije ter splošno razširjeno nekaznovanje kaznivih dejanj proti njim, pa tudi vztrajno korupcijo med uradniki nikaragovskega režima; opozarja, da ta dejanja pomenijo očitno kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter kažejo, da predsednik Daniel Ortega, podpredsednica Rosario Murillo in nikaragovski vladni uradniki še vedno niso sposobni braniti teh načel in vrednot;

4.  znova poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno pridržanih političnih zapornikov, opozicijskih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic, okoljevarstvenikov in novinarjev ter k razveljavitvi sodnih postopkov proti njim; obsoja nenehne psihične in fizične zlorabe, ki jih predvsem nad ženskami izvajajo policijski in zaporski organi, ter pridržanje nekaterih izmed njih brez možnosti stikov z odvetniki in družinami ali (dostopa do) zdravstvene oskrbe; opozarja, da mora Nikaragva spoštovati standardna minimalna pravila OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele), ki so (še vedno) obvezna po mednarodnem pravu; poziva, naj režim nemudoma dokaže, da so zaporniki še živi in kje jih pridržujejo; zavrača odločitev Ortegovega režima, da zamrzne sodne postopke proti njim, zaradi česar bodo ostali priprti za nedoločen čas;

5.  zahteva, naj se z nepristranskimi, temeljitimi in neodvisnimi preiskavami v skladu z zakoni Nikaragve ter njenimi mednarodnimi zavezami in obveznostmi vsem žrtvam zagotovi pravica in prevzame odgovornost; poziva nikaragovske oblasti, naj izvedejo korenite strukturne reforme za zagotovitev minimalnih pravnih jamstev in dolžnega pravnega postopanja; obsoja tudi vse večje nasilje in ustrahovanje zagovornikov človekovih pravic, oseb LGBTIQ, žensk in domorodnih aktivistov v državi, vključno s feminicidi; poziva nikaragovske oblasti, naj končajo represijo in prenehajo kršiti človekove pravice ter znova vzpostavijo popolno spoštovanje teh pravic, zlasti s tem, da razveljavijo vse omejevalne in nelegitimne zakone ter organizacijam zagovornikov človekovih pravic vrnejo status pravne osebe; poziva EU in države članice, naj podprejo oblikovanje mehanizma za preiskave in odgovornost v okviru Sveta OZN za človekove pravice;

6.  znova poudarja, da je edina rešitev globoke politične krize v Nikaragvi vključujoč in smiseln narodni dialog, ter obžaluje, da ga je režim že večkrat prekinil in ga ne namerava nadaljevati; trdi, da so nujni pogoji za dialog z nikaragovskim režimom svobodne, poštene in pregledne volitve, ponovna vzpostavitev pravne države in svoboščin, prenehanje represije in ustrahovanja, izpustitev samovoljno pridržanih političnih zapornikov, ponovna podelitev pravnega statusa političnim strankam, ki so bile samovoljno ukinjene, vrnitev izgnancev brez izjem in s popolnimi jamstvi ter vrnitev mednarodnih organov za človekove pravice v državo; poziva EU in države članice, naj spremljajo, kako si civilna družba zdaj in tudi v prihodnosti prizadeva vzpostaviti pogoje za dialog, ki bi v skladu s sporazumi iz marca 2019 sprožil demokratično tranzicijo;

7.  podpira izjavo podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, da pri sprejemanju dodatnih ukrepov razmišlja o uporabi vseh instrumentov, ki jih ima na voljo EU, vključno s tistimi, ki bi lahko presegli zgolj posamične omejitve, hkrati pa si prizadeva, da ne bi sprejemali ukrepov, ki bi lahko še povečali stisko nikaragovskega prebivalstva; pozdravlja vključitev Rosario Murillo skupaj z več drugimi posamezniki na seznam sankcioniranih posameznikov, ki je bil podaljšan do oktobra 2022; poziva, naj se na seznam sankcioniranih posameznikov nemudoma doda tudi Daniel Ortega;

8.  poudarja, da korupcija, od katere ima neposredno korist družina Ortega-Murillo, in patrimonializem nikaragovskega režima, ki se ne ustavita celo pred uničevanjem naravnih virov, državo vodita v gospodarski in humanitarni zlom; poudarja, da bi morale EU in države članice še naprej zagotavljati humanitarno pomoč, da bi podprle najranljivejše, hkrati pa preučiti alternativne ukrepe za boj proti zelo razširjeni korupciji; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj spremljajo dodeljena evropska sredstva, tudi prek večstranskih in finančnih institucij, da se s temi sredstvi ne bo še povečevala režimska korupcija;

9.  je zgrožen nad vedno večjo inkriminacijo in preganjanjem okoljevarstvenikov v Nikaragvi; obsoja nenehne napade na domorodna ljudstva v državi; poziva nikaragovsko vlado, naj izpolni svoje obveznosti iz sporazuma iz Escazúja;

10.  poziva EU in države članice, naj prek svojih predstavnikov in veleposlaništev v Nikaragvi pozorno opazujejo razmere na terenu, tudi s spremljanjem sojenj ter obiski kritikov in opozicijskih voditeljev v zaporu ali hišnem priporu, prav tako pa naj poenostavijo izdajanje nujnih vizumov in v državah članicah prosilcem zagotovijo začasno zatočišče iz političnih razlogov; poudarja in ceni ključno vlogo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov ter novinarjev v Nikaragvi; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepi redni dialog z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic ter izboljša mehanizme za podporo njihovemu nepogrešljivemu delu;

11.  obžaluje, da je nikaragovski zunanji minister 19. novembra 2021 odstopil od ustanovne listine Organizacije ameriških držav, in poudarja, da bo ta odločitev državi onemogočila dostop do financiranja Medameriške razvojne banke, kar pomeni, da je država izstopila iz regionalnih mehanizmov te banke za varstvo človekovih pravic; opozarja, da Nikaragvo kljub odstopu od ustanovne listine še vedno zavezujejo njene obveznosti iz drugih instrumentov Organizacije ameriških držav, med njimi iz ameriške konvencije o človekovih pravicah; poudarja, da lahko do trenutka, ko bo izstop dejansko začel veljati, pretečeta celo dve leti;

12.  poziva mednarodno skupnost in enako misleče demokratične partnerje, naj v večstranskih forumih usklajeno povečajo politični pritisk na nikaragovski režim, da bi spodbudili in izvedli hitro tranzicijo ter tako omogočili nikaragovskemu prebivalstvu, da v celoti obnovi demokratični red in suverenost ljudstva;

13.  obžaluje, da je nikaragovski režim 10. decembra 2021 prekinil diplomatske odnose z demokratičnim Tajvanom, da bi poiskal podporo totalitarne države Ljudske republike Kitajske;

14.  želi opozoriti, da mora Nikaragva v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Srednjo Ameriko spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic; znova zahteva, naj se glede na sedanje okoliščine uporabi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;

15.  znova poziva, naj se Alessio Casimirri takoj izroči Italiji;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0359. (2) UL L 346, 15.12.2012, str. 3. (3) UL L 361, 12.10.2021, str. 52.