Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o Ukrajini in Rusiji,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov, Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine z dne 1. avgusta 1975 in dokumentov, ki so ji sledili,

–  ob upoštevanju Pariške listine za Novo Evropo z dne 19.–21. novembra 1990,

–  ob upoštevanju memoranduma iz Minska z dne 19. septembra 2014 in svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki sta bila sprejeta in podpisana 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjena z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, zlasti njegovega naslova II o političnem dialogu in zbliževanju na področju zunanje in varnostne politike(1),

–  ob upoštevanju prvega dialoga med EU in Ukrajino o kibernetski varnosti, ki je potekal 3. junija 2021,

–  ob upoštevanju listine o strateškem partnerstvu med ZDA in Ukrajino, ki sta jo 10. novembra 2021 podpisala zunanji minister ZDA Antony Blinken in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella po seji Sveta za zunanje zadeve 13. decembra 2021, da bo imel kakršen koli napad na Ukrajino politične posledice in visoke gospodarske stroške za Rusijo,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga po srečanju zunanjih ministrov Nata 30. novembra 2021,

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 12. decembra 2021 o Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju skupne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 12. oktobra 2021 po 23. vrhunskem srečanju med EU in Ukrajino,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 9. decembra 2021 o problemu militarizacije Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol v Ukrajini ter delov Črnega morja in Azovskega morja,

–  ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994,

–  ob upoštevanju politike EU v odziv na krizo v Ukrajini in omejevalne ukrepe, ki veljajo od leta 2014,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker se morajo v skladu z načeli ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava vse države v mednarodnih odnosih vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države;

B.  ker Ruska federacija v času krize na meji med EU in Belorusijo stalno povečuje svojo vojaško prisotnost vzdolž ukrajinskih meja, kjer je trenutno zbranih približno 100 000 vojakov, ter v doneški in luganški pokrajini, ki ju trenutno zasedajo sile s podporo Rusije, in je znatno povečala tudi svoje vojaške dejavnosti na zasedenem Krimu in na območju Črnega morja; ker to povečano vojaško prisotnost potrjujejo tudi nedavni komercialni satelitski posnetki; ker je to zadnje kopičenje vojske po ocenah obsežnejše kot podobno povečevanje vojaških sil letos spomladi;

C.  ker bi lahko Rusija po ocenah poročil obveščevalnih služb ZDA tokrat do začetka leta 2022 napotila do 175 000 vojakov; ker je te ofenzivne dogodke mogoče razlagati kot priprave na vojaški napad na več frontah ali kot grožnjo za uporabo sile proti sosednji Ukrajini, da bi posegli v njeno suverenost in politično neodvisnost, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Ruske federacije; ker je Aleksander Lukašenko napovedal polno podporo Rusiji v primeru vojaškega posredovanja proti Ukrajini;

D.  ker nedavne premike ruskih sil blizu ukrajinske meje spremljajo večje vmešavanje in dezinformacijske kampanje ruskih posrednikov in medijev v Evropski uniji, Ukrajini in tudi v Rusiji; ker ta hibridna taktika vključuje tudi povečevanje žaljivih vsebin, uperjenih proti Natu in Ukrajini, poskuse, da bi krivdo za morebitno prihodnje rusko vojaško zaostrovanje pripisali Ukrajini in Natu, ter širjenje lažnih izjav, pri čemer sodelujeta celo predsednik Putin in nekdanji predsedniki Medvedjev;

E.  ker od sprejetja sporazumov iz Minska mineva več kot šest let, od nezakonite priključitve Krimskega polotoka Ruski federaciji in začetka vojne v Ukrajini, ki jo izvaja Rusija, pa več kot sedem let; ker je v še vedno trajajočih spopadih umrlo že več kot 14 000 ljudi; ker je zaradi konflikta notranje razseljenih skoraj dva milijona ljudi; ker konflikt še vedno močno vpliva na preživetje prebivalstva na ozemljih pod ruskim nadzorom in na priključenih ozemljih v Ukrajini in v okoliških regijah; ker je Rusija udeležena v konfliktu in zato ne more obenem nastopati kot posrednica;

F.  ker je izvajanje svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska iz februarja 2015 močno nazadovalo, zlasti zaradi enostranskih ukrepov, ki jih je Ruska federacija sprejela v nasprotju s svojimi zavezami iz teh sporazumov;

G.  ker se že od leta 2014 poroča, da se proruskim separatistom v vzhodni Ukrajini pridružujejo zaposleni pri ruskem zasebnem vojaškem podjetju Wagner, pri čemer se je prvotno število 250 borcev do danes povečalo na 2500 posameznikov;

H.  ker misija OZN za spremljanje stanja človekovih pravic v Ukrajini v najnovejšem poročilu, objavljenem 1. decembra 2021, ugotavlja stopnjevanje sovražnosti na območju konflikta v Doneškem bazenu, povečevanje civilnih žrtev na ukrajinski strani ter škodo na infrastrukturi; ker misija v poročilu tudi ugotavlja, da sodišča samooklicanih republik v Doneškem bazenu civilistom še vedno izrekajo obsodbe zaradi kaznivih dejanj v zvezi s konfliktom brez poštenega sojenja;

I.  ker je na ozemlju Ukrajine v doneški in luganški pokrajini, ki ga je zasedla Rusija, več kot 160 nezakonitih zaporov, v katerih je bilo od začetka spopadov nezakonito pridržanih že več kot 3000 ljudi, ki so bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju;

J.  ker Rusija še naprej krši premirje v Doneškem bazenu, saj je bilo med 27. julijem 2020 in 2. decembrom 2021 izvedenih 2346 napadov na ukrajinske položaje, v katerih je umrlo 65 ukrajinskih vojakov, 261 pa jih je bilo ranjenih, med njimi tudi 29 vojakov ukrajinskih oboroženih sil, ki so jih ubili ostrostrelci;

K.  ker je rusko obrambno ministrstvo aprila 2021 enostransko zaprlo vode v Kerškem prelivu za netrgovska plovila iz drugih držav in s tem ladjam omejilo prost prehod do Azovskega morja; ker te omejitve še vedno veljajo, čeprav je Rusija napovedala, da jih bo oktobra 2021 odpravila; ker ima to negativne posledice za ukrajinska pristanišča v Azovskem morju ter mednarodni pomorski tranzit v Črnem morju;

L.  ker je ruski predsednik Putin 15. novembra 2021 podpisal odlok o poenostavljenih trgovinskih pravilih, s katerimi je omogočen dostop blaga do doneške in luganške pokrajine, ki trenutno nista pod nadzorom ukrajinske vlade;

M.  ker listina o strateškem partnerstvu med ZDA in Ukrajino z dne 10. novembra 2021 določa, da nameravajo Združene države Amerike in Ukrajina nadaljevati vrsto konkretnih ukrepov za preprečevanje zunanjih neposrednih in hibridnih napadov na Ukrajino ter doseči, da bo Rusija za te napade in kršitve mednarodnega prava odgovarjala;

N.  ker je predsednik Putin 1. decembra 2021 zahteval pravno zavezujoča jamstva Nata, da ne bo izvajal nadaljnjih širitev na vzhod; ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg 30. novembra 2021 po srečanju zunanjih ministrov Nata v zvezi z morebitnim članstvom Ukrajine v Natu izjavil, da Rusija nima pravice veta in tudi ne pravice, da se vmešava v ta proces;

1.  podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ponovno izraža odločno podporo politiki EU o nepriznavanju nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol; obsoja neposredno in posredno vpletenost Rusije v oborožene spopade v vzhodni Ukrajini ter v ponavljajočih se kršitvah človekovih pravic na teh ozemljih;

2.  obsoja trenutno obsežno krepitev ruske vojaške prisotnosti vzdolž meje z Ukrajino in zavrača vsakršno utemeljevanje Rusije v zvezi s tem; opozarja, da je to že drugi tovrstni dogodek letos; poudarja, da ta krepitev vojaške prisotnosti spremlja dramatično zaostritovanje sovražne retorike na ruski strani;

3.  zahteva, da Ruska federacija nemudoma in v celoti umakne svoje vojaške sile, preneha ogrožati ozemeljsko celovitost Ukrajine, ki ima destabilizacijski učinek na vso regijo in širše, ustavi vse ukrepe, ki še zaostrujejo konflikt, in v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi umiri napetosti; poudarja, da se zavzema za mirno rešitev konflikta;

4.  poudarja, da krepitev ruske vojaške prisotnosti ogroža tudi splošni mir, stabilnost in varnost Evrope, ter poziva Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, kot so načela in zaveze Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) glede preglednosti vojaških premikov ter Dunajski dokument; poleg tega Rusijo poziva, naj spoštuje svojo obveznost iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter zagotovi svobodo plovbe in tranzita skozi mednarodni Kerški preliv do pristanišč v Azovskem morju;

5.  je resno zaskrbljen zaradi nadaljnje militarizacije regij okrog Azovskega, Črnega in Baltskega morja, zlasti zaradi militarizacije okraja Kaliningrad in nezakonito zasedenega Krima, vštevši razvoj zmogljivosti Ruske federacije za onemogočanje dostopa do območij (A2/AD), kar vključuje uporabo novih protiletalskih sistemov S-400, napotitve doslej nevidenega obsega konvencionalnih sil in priprav za možno namestitev jedrskega orožja;

6.  izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, saj že od leta 2014 zelo trpi zaradi vojne, ki jo spremlja huda gospodarska kriza, in mu zdaj grozi še obsežna vojaška ofenziva, ki bi ogrozila življenja vseh državljanov;

7.  ponavlja, da bi moral biti varnostni dialog EU z Ukrajino ambiciozno zastavljen in bi moral prispevati k usklajeni oceni varnostnih izzivov na terenu; poudarja, da bi morale prijateljske države povečati vojaško podporo Ukrajini in dobavo obrambnega orožja, kar je v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo; pozdravlja odločitev Sveta EU z dne 2. decembra 2021, da Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta zagotovi sveženj v višini 31 milijonov EUR za pomoč pri krepitvi odpornosti in obrambnih zmogljivosti; ugotavlja, da bi morebitna prihodnja udeležba Ukrajine v projektih stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) znatno izboljšala nacionalne obrambne zmogljivosti Ukrajine v skladu z dobro prakso in standardi EU, kot določa pridružitveni sporazum;

8.  poudarja, da želi Rusija s trajno krepitvijo vojaške prisotnosti ob ukrajinski meji od Zahoda izsiliti politično popuščanje v škodo Ukrajine; poudarja, da izbira zavezništev s strani katere koli države ne sme biti odvisna od odobritve tretje države, zato zavrača vse poskuse Rusije, da bi nekatere države podredila svojemu vplivu in s tem vplivala na njihovo prihodnost; opozarja, da bi ruska stran pripravljenost Zahoda na kompromis in umirjanje dojela kot znak šibkosti, kar bi jo le še spodbudilo k zaostritvi svojega agresivnega pristopa;

9.  poudarja, da je krepitev ruske vojaške prisotnosti hkrati del širše strategije, ki vključuje elemente hibridnega vojskovanja, ki jo Rusija izvaja proti Evropski uniji in njenim enako mislečim partnericam ter tako vnaša kaos in zmedo v njeni soseščini, na njenih mejah in v Evropski uniji; ponovno poudarja, da Rusija izkorišča vojaške, digitalne, energetske dezinformacijske in podobne grožnje ter izkorišča odprti sistem EU, da bi jo oslabila; meni, da se mora EU zavedati svojih šibkih točk in ranljivosti svojih partnerjev v sosedstvu ter okrepiti odpornost, da bi se lahko učinkovito zoperstavila vsem hibridnim napadom in izboljšala sodelovanje s partnerji, zlasti v zvezi z dezinformacijami, ter okrepila zmogljivosti za mirno reševanje konfliktov, s posebnim poudarkom na položaju žensk in ranljivih skupin na konfliktnih območjih;

10.  poudarja, da mora biti Evropska unija pripravljena Ruski federaciji poslati zelo odločno svarilo, da so vojaške sovražnosti nesprejemljive ter da bodo terjale visoko gospodarsko in politično ceno; pozdravlja najnovejše izjave EU in zunanjih ministrov skupine G7, v katerih izražajo odločno podporo usklajenemu mednarodnemu ukrepanju proti morebitnemu vojaškemu napadu Ruske federacije na Ukrajino;

11.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovi, da bo Svet še naprej obveščen o vojaških akcijah Ruske federacije in bo še naprej pripravljen hitro doseči dogovor o nadaljnjih skupnih ukrepih, zlasti o sprejetju strogih gospodarskih in finančnih sankcij v tesnem sodelovanju z Združenimi državami Amerike, Natom in drugimi partnerji, da bi se odzvali na neposredne in resne grožnje, ki jih izvaja Rusija, namesto da bi pred ukrepanjem počakali na nov napad; poudarja, da morajo EU in njene partnerice imeti enoten odvračalni pristop; poudarja, da bi bilo treba vse ukrepe sprejeti v sodelovanju z Ukrajino;

12.  poudarja, da bi moral novi sveženj sankcij zajeti ruske uradnike in častnike, ki sodelujejo pri načrtovanju morebitne invazije, ter ožji krog okrog ruskega predsednika, vključno z oligarhi, ki ga obdajajo, in njihove družine; zahteva, da morajo te sankcije zajemati zamrznitev finančnega in fizičnega premoženja v EU, prepoved potovanj in izključitev Rusije iz plačilnega sistema SWIFT, s čimer bi ruska podjetja izključili z mednarodnega finančnega trga in prepovedali nakup ruskega državnega dolga na primarnih in sekundarnih trgih, ter da morajo biti osredotočene na pomembne sektorje ruskega gospodarstva in onemogočiti financiranje obveščevalnih služb in vojske;

13.  poudarja, da bi morala EU v primeru ruskega napada na Ukrajino najprej takoj odpraviti vse možnosti za potovanje in izvzetje iz vizumske obveznosti za imetnike ruskih diplomatskih potnih listov, razen za akreditirane diplomate;

14.  zahteva, da EU stori, kar je nujno in potrebno za zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskih energentov, in poziva EU, naj pokaže večjo energetsko solidarnost z Ukrajino v skladu s pridružitvenim sporazumom, tako da okrepi povezavo med energetskimi infrastrukturami; zato poziva institucije EU in vse države članice, naj zagotovijo, da plinovod Severni tok 2 ne bo začel delovati, ne glede na to, ali bo v nekem trenutku izpolnjeval določbe direktive EU o zemeljskem plinu(2); ponovno izraža svojo dolgoročno in temeljno zaskrbljenost zaradi političnih, gospodarskih in varnostnih tveganj, povezanih s projektom Severni tok 2; poudarja, da je treba ustaviti gradnjo spornih Rosatomovih jedrskih elektrarn;

15.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da ne bodo več sprejemale ruskega bogastva in naložb nejasnega izvora, vzpostaviti globalni mehanizem sankcij za boj proti korupciji ter dosledno izvajati in izvrševati direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za omejitev strateških naložb Kremlja v EU, ki so namenjene prevratništvu, spodkopavanju demokratičnih procesov in institucij ter širjenju korupcije, ter vzpostavita večjo preglednost, zlasti v povezavi s sredstvi, ki jih ruska elita vlaga ali porablja v EU;

16.  poudarja, kako pomembno je sprejeti odločne ukrepe, s katerimi bi Rusiji preprečili izogibanje obstoječim sankcijam EU; meni, da bi morala EU v ta namen pregledati in posodobiti svoje predpise za odpravo več vrzeli, s čimer bi povečala učinkovitost sankcij in dosegla, da bi Rusija zaradi svojih sovražnih dejanj dejansko občutila hujše posledice;

17.  poziva Evropski svet, naj na zasedanju 16. decembra 2021 razpravlja o morebitnih odzivih na grožnje Ruske federacije evropski varnosti in jih temeljito oceni ter nadaljuje prejšnje razprave o celoviti strategiji EU do Rusije; poziva EU in evropske partnerje, naj razpravljajo o dolgoročnih načrtih za ureditev evropske varnosti, da bi skupaj obravnavali prihodnje vojaške grožnje na celini; izraža zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja osrednjih stebrov mednarodne varnosti in strukture nadzora nad orožjem, s katerimi manipulira in jih stalno krši Rusija; v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, naj v strateškem kompasu ustrezno ocenita Rusijo kot veliko grožnjo evropski celini, kot je navedeno tudi v poročilu Natove skupine za razmislek;

18.  poziva Rusko federacijo, naj preneha sprejemati enostranske ukrepe, ki so v nasprotju z zavezami iz sporazumov iz Minska in ovirajo nadaljnje izvajanje teh zavez, zaostrujejo konflikt v vzhodni Ukrajini in na mednarodni ravni vzbujajo dvome o politični volji in sposobnosti Ruske federacije, da bi spoštovala svoje zaveze;

19.  poziva Rusijo in separatiste, ki jih podpira, naj pristopijo k sporazumu o premirju; poziva Rusijo, naj konstruktivno sodeluje v normandijski četverici in tristranski kontaktni skupini ter naj izpolni svoje mednarodne obveznosti, zlasti v okviru sporazumov iz Minska in Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu; poziva k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov; poleg tega spodbuja Svet, naj razširi obseg svojih sankcij, tako da bi zajemale vsiljevanje potnih listov, organizacijo nezakonitih volitev na Krimu in odločitev o vključitvi rezidentov doneške in luganške pokrajine, ki trenutno nista pod nadzorom vlade, v volitve v državno dumo septembra 2021, ter naj zagotovi, da bo Rusija občutila hujše posledice zaradi blokade izvajanja sporazumov iz Minska in pogovorov v okviru normandijske četverice; poziva Mednarodno kazensko sodišče, naj razišče zločine, ki so jih zagrešili ruska stran in njeni posredniki na Krimskem polotoku in v vzhodni Ukrajini; pri tem poudarja potencialno vlogo zadev pred Meddržavnim sodiščem in zadev s splošno sodno pristojnostjo; meni, da bi bilo treba politično in vojaško vodstvo dejanskih oblasti v luganški in doneški pokrajini sankcionirati v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic;

20.  poudarja, kako pomembna sta delo posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini ter možnost, da bo svoje naloge brez omejitev nadaljevala tudi po marcu 2022, ko naj bi se ji po sedanjih pričakovanjih iztekel mandat; odločno obsoja dejanja Rusije, ki posebni nadzorni misiji OVSE preprečujejo opravljanje njenih nalog, ovirajo brezpilotna zračna plovila misije in opazovalcem preprečujejo dostop do zasedenih ozemelj; obžaluje odločitev Rusije, da bo zaprla opazovalno misijo OVSE na ruskih kontrolnih točkah Gukovo in Doneck;

21.  odločno podpira prizadevanja Ukrajine, da bi pred sodišče privedla ruske plačance, ki so zagrešili vojna hudodelstva, Unijo in države članice pa poziva k tesnejšemu sodelovanju na tem področju;

22.  znova izraža podporo mednarodni preiskavi okoliščin, v katerih je bilo tragično sestreljeno letalo Malaysian Airlines na letu MH17, ki bi lahko pomenilo vojno hudodelstvo, in ponovno poziva, da je treba odgovorne osebe privesti pred sodišče;

23.  obsoja odlok, ki ga je podpisal predsednik Putin, o poenostavljenih trgovinskih pravilih, ki omogočajo, da se poveča dostop blaga do doneške in luganške pokrajine, ki trenutno nista pod nadzorom vlade, ter od Rusije zahteva, naj odlok prekliče; poudarja, da tak enostranski ukrep krši suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, tudi kar zadeva carinski nadzor, z njim pa bi se lahko povečale napetosti, podaljšalo sedanje stanje in oviral prihodnji proces ponovnega vključevanja zasedenih območij;

24.  podpira vzpostavitev mednarodne platforme za Krim in njene dejavnosti; meni, da bo platforma bistveno pripomogla, da bo vprašanje nezakonite priključitve Krimskega polotoka ostalo visoko na mednarodnem dnevnem redu; izraža zadovoljstvo nad močno podporo EU tej pobudi in poziva EU, naj še naprej prispeva k razvoju te oblike posvetovanja in usklajevanja; obžaluje, da mednarodnim organizacijam in zagovornikom človekovih pravic še vedno ni dovoljen dostop do Krima;

25.  poziva rusko ljudstvo, naj ne verjame vseobsežni uradni propagandi, ki Zahod prikazuje kot sovražnika ruskega ljudstva in ruske države; opozarja, da demokracija in svoboda ogrožata le skorumpirane ruske elite, ne pa ljudi; izraža željo po dialogu in izgradnji prihodnjih odnosov z demokratično Rusijo; opozarja, da je rusko ljudstvo žrtev zunanje in notranje agresivne politike po načelu „Kremelj nad vsem“;

26.  podpira ukrajinske oblasti pri prizadevanjih za reformo države v skladu z določbami pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; poziva institucije EU, naj ohranijo verodostojno dolgoročno perspektivo za pristop Ukrajine k EU v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, tako kot za vsako evropsko državo; poudarja, da so ta prizadevanja potrebna za povečanje odpornosti Ukrajine in učinkovitejši boj proti sedanji in prihodnji ruski agresiji;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL L 161, 29.5.2014, str. 3. (2) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).