Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o varnosti in signalizaciji v železniškem prometu: ocena razmer na področju uvajanja evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) (2019/2191(INI))

P9_TA(2021)0327 A9-0181/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU in zlasti člena 47(2) Uredbe(2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o TEN-T),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/6 z dne 5. januarja 2017 o evropskem načrtu za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa(3),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 13/2017 z dne 3. oktobra 2017 z naslovom Enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa: ali bo ta politična odločitev kdaj postala resničnost?

–  ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789),

–  ob upoštevanju sedmega poročila Komisije z dne 13. januarja 2021 o spremljanju razvoja trga storitev v železniškem prometu v skladu s členom 15(4) Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2021)0005),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2020/2228 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o evropskem letu železnic (2021)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije(5),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0181/2021),

A.  ker je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (v nadaljnjem besedilu: ERTMS) standard EU za avtomatsko zaščito vlakov, ki v Evropi oblikuje interoperabilen železniški sistem;

B.  ker so Komisija ter evropski proizvajalci, upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu podpisali štiri memorandume o soglasju o sodelovanju pri uvajanju ERTMS, zadnjega od njih septembra 2016;

C.  ker so bili sprejeti pomembni zakonodajni ukrepi, vključno s četrtim železniškim svežnjem junija 2016, ki ureja vprašanja upravljanja železnic in krepi vlogo Agencije Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) kot sistemskega organa za ERTMS, ter revizijo tehnične specifikacije za interoperabilnost podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu in ob progi (CCS TSI), sprejete z Uredbo Komisije (EU) 2016/919(6), ki daje pravni status osnovni konfiguraciji 3 izdaja 2 za evropski sistem za nadzor vlaka (ETCS) in osnovni konfiguraciji 1 za GSM-R (globalni sistem za mobilne komunikacije – železnica);

D.  ker je bil 5. januarja 2017 sprejet nov evropski načrt za uvedbo sistema ERTMS(7), v katerem je določen časovni razpored za uvedbo ERTMS na koridorjih jedrnega omrežja;

E.  ker bi v celoti uveden ERTMS omogočil do 30 % povečanje prometnih zmogljivosti na obstoječi železniški infrastrukturi;

F.  ker je Komisija objavila tudi akcijski načrt za ERTMS(8), v katerem je opredelila ukrepe za odpravo ovir pri izvajanju in interoperabilnosti ERTMS ter katerega namen je, da bi do leta 2023 pretvorili tretjino koridorjev jedrnega omrežja;

G.  ker je bila v proračunu EU v obdobju 2014–2020 uvedba ERTMS podprta s skupnim proračunom, ocenjenim na 2,7 milijarde EUR, od tega je bilo 850 milijonov EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope(9) in 1,9 milijarde EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad) v upravičenih regijah;

H.  ker bi moralo uvajanje ERTMS nujno vključevati razgradnjo sistemov razreda B in namestitev komponent ETCS ob progi ter obsežno naknadno opremljanje tirnih vozil z interoperabilnimi podsistemi ERTMS v vozilu;

I.  ker države članice niso pravno obvezane, da bi sprejele ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bodo prevozniki v železniškem prometu načrtovali naložbe v ERTMS;

J.  ker je Evropsko računsko sodišče opozorilo, da trenutno obstaja velika zamuda pri uvedbi celotnega jedrnega omrežja ERTMS in da ne bo dokončano do leta 2030, kot primarni razlog za zamudo pa navaja premajhno usklajevanje med državami članicami;

K.  ker je v nesreči vlaka Alvia 24. julija 2013 v kraju Santiago de Compostela preminulo 80 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih;

L.  ker v skladu z metodologijo EU za spremljanje odhodkov EU v novem programskem obdobju ERTMS znaša 40 % prispevka k podnebnim in okoljskim ciljem in ker je treba 30 % odhodkov skladov kohezijske politike in InvestEU, 37 % mehanizma za okrevanje in odpornost(10) ter 60 % Instrumenta za povezovanje Evrope nameniti ukrepom za boj proti podnebnim spremembam;

M.  ker mehanizem za okrevanje in odpornost določa, da bi moralo biti 20 % naložb digitalno usmerjenih, in ker je v njegovi metodologiji za digitalno označevanje iz Priloge VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost 100 % naložb v ERTMS digitalnih;

1.  poudarja, da je železniški prevoz najbolj trajnosten in energetsko učinkovit množični način prevoza potnikov in tovora ter da železnica še vedno ne dosega celotnega potenciala kljub pozitivnemu razvoju v sektorju, kot je stalno (čeprav v zadnjih nekaj letih neenakomerno) povečevanje obsega železniškega potniškega in tovornega prometa;

2.  poudarja, da se v evropskem zelenem dogovoru poziva k obsežnemu prehodu na železniški prevoz in da sta v novi strategiji za trajnostno in pametno mobilnost določena mejnika, in sicer leto 2030 za podvojitev železniškega prometa visokih hitrosti ter leto 2050 za podvojitev železniškega tovornega prometa, zato bo treba povečati zmogljivosti železniškega prometa, česar ni mogoče doseči brez obsežne pospešitve uvedbe ERTMS;

3.  poudarja, da sta glavna cilja železniškega usklajevanja v EU okrepitev jedrnega omrežja in povečanje deleža tovornega in potniškega železniškega prometa;

4.   želi spomniti, da je bil ERTMS uveden v 90. letih prejšnjega stoletja, da bi zagotovili varnost železniškega prometa, spodbudili interoperabilnost med nacionalnimi železniškimi omrežji in čezmejnim železniškim prometom, zmanjšali stroške nakupa in vzdrževanja sistemov signalizacije ter povečali zmogljivost infrastrukture in zanesljivost železniškega prometnega sistema;

5.  meni, da bo popolna uvedba ERTMS pomagala ustvariti enotno evropsko železniško območje in da bo tako evropski železniški sektor postal primeren za digitalno dobo, povečala se bo donosnost železniškega prometa in omogočilo povečanje gostote obratovanja prog, to pa je tudi temeljni pogoj, da bo železnica končno postala konkurenčna drugim vrstam prevoza; zato pozdravlja, da nova strategija za trajnostno in pametno mobilnost potrjuje, da bi morala biti uvedba ERTMS ključna prednostna naloga, da bi vzpostavili resnično inteligenten in učinkovit prometni sistem z doseganjem ciljev, kot sta zadostno dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prometa za potnike in tovor;

6.  poudarja, da je ERTMS postal svetovni standard za nadzor in komunikacijo vlakov ter da je bil uveden v skoraj 50 državah po svetu in zagotavlja odlične priložnosti za povečanje poslovanja visoke vrednosti, ustvarjanje strokovnega znanja v EU in uporabo v državah, ki niso članice EU; poziva k vzpostavitvi standardiziranega sistema EU za upravljanje prometa in meni, da je treba v EU hitro razviti standard, preden bo prisiljena prevzeti svetovni standard za upravljanje železniškega prometa; poziva Komisijo, naj dvostransko sodelovanje EU izkoristi za spodbujanje uvedbe ERTMS v državah, ki niso članice EU;

7.  pozdravlja prizadevanja Komisije za vzpostavitev okvira za arhitekturo vodenja-upravljanja in signalizacije, s katerim bi zagotovili, da bodo železnice v celoti izkoristile digitalizacijo, na kateri je zgrajen ERTMS, posodobitve in nadgradnje pa bodo zaradi nadaljnje standardizacije in modularizacije z uvedbo načela takojšnje pripravljenosti za uporabo ter z delom na usklajenem modeliranju podatkov postale lažje in cenejše;

Upravljanje

8.  pozdravlja nove naloge, ki so bile Agenciji zaupane v okviru četrtega železniškega svežnja, ter priznava, da ima Agencija pomembno vlogo točke „vse na enem mestu“, ki zagotavlja skladen razvoj interoperabilnega ERTMS, da je uvedba ERTMS v skladu z veljavnimi specifikacijami in da so evropski raziskovalni in inovacijski programi, povezani z ERTMS, usklajeni z razvojem tehničnih specifikacij ERTMS; zato obžaluje nedavno zmanjšanje letnega proračuna Agencije;

9.  meni, da bi bilo treba Agenciji zagotoviti ustrezna finančna sredstva in človeške vire ter podeliti dodatna pooblastila za premagovanje še vedno prisotnih izzivov, povezanih z uvajanjem in delovanjem ERTMS (uskladitev operativnih predpisov in zahtev, vzdrževanje in spremembe specifikacij, postopki potrjevanja skladnosti s tipom in trajanjem tipa, postopki javnega naročanja itd.), za povečanje konkurenčnosti in prevzem vodilne vloge pri tehničnem uvajanju novih tehnologij;

10.  poudarja vlogo koordinatorja za ERTMS pri določanju prog in koridorjev, ki jih je treba prednostno opremiti z ERTMS, in pri zagotavljanju, da bo uvedba ERTMS stroškovno kar najučinkovitejša in bo potekala v tesnem sodelovanju z državami članicami in deležniki;

11.  meni, da je treba bistveno izboljšati vlogo koordinatorja za ERTMS, tako glede virov kot izvedbenih pooblastil, da bi dosegli cilje glede uvedbe; zato pozdravlja priložnost, da se pri prihodnji reviziji uredbe o TEN-T okrepi vloga koordinatorja za ERMTS, in sicer tako, da se mu na primer dodelijo odločilna vloga pri izbiri projektov in razširjene odgovornosti za nadzor in da se prejemanje nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope pogojuje z njegovim soglasjem, zlasti v zvezi z glavnimi čezmejnimi povezavami;

12.  pozdravlja dejstvo, da koordinator za ERTMS vsako leto poroča Parlamentu;

13.  poudarja, da je uvedba ERTMS, usklajena med vsemi državami članicami pod vodstvom koordinatorja za ERTMS, edini pravi pristop za odpravo sedanjega mozaika rešitev, zlasti za čezmejne projekte; zato vabi Komisijo, naj vzpostavi okvir za razpravo in usklajevanje med državami članicami, upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu o uvajanju ERTMS pod vodstvom koordinatorja za ERTMS, da bi spodbudili izmenjavo dobre prakse, uskladitev nacionalnih načrtov uvedbe, spodbujali skupne ukrepe za uvedbo ERTMS na čezmejnih koridorjih, izboljšali postopke za odobritev skladnosti in povečali splošno zavezanost držav članic; želi spomniti, da si morajo upravljavci železniške infrastrukture bolj prizadevati za sočasno in tehnično dosledno opremljanje in uporabo ERTMS na čezmejnih odsekih;

14.  meni, da je potreben regulativni okvir za digitalizacijo železniškega sistema, pri katerem bo ERTMS postavljen v središče razvoja digitalnega železniškega sistema; v zvezi s tem pozdravlja zavezo železniškega sektorja, da bo omogočil industrializacijo ERTMS, in prispevek Skupnega podjetja Shift2Rail k raziskavam in inovacijam, da bi odpravili preostale tehnične ovire, ki zavirajo interoperabilnost železniškega sektorja, in zagotovili prehod na bolj povezan, učinkovit in varen železniški trg EU ter ustrezno medsebojno povezanost tehničnih rešitev in naredili železniški sistem EU bolj trajnosten, digitalen, konkurenčen, zanesljiv in privlačen; odločno podpira novo nadomestno pobudo, in sicer sistemski steber Skupnega podjetja za evropske železnice, ki usklajuje razvoj sistema in novih tehnologij, načrte za tehnološki prehod, industrializacijo in uvajanje, zlasti za ERTMS, in ki naj bi prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju in boljši uporabi omejenih virov;

15.  poziva k boljšemu usklajevanju med Agencijo in Skupnim podjetjem Shift2Rail, da bi bolj prednostno obravnavala naložbe v digitalizacijo evropskih železnic; v zvezi s tem poudarja, da bi morala imeti Agencija pomembnejšo vlogo v upravnem odboru Skupnega podjetja Shift2Rail in ne bi smela biti samo opazovalka;

Interoperabilnost in uvedba

16.  se veseli zadovoljivih rezultatov, ki jih je ERTMS, kjer je bil uveden, pokazal pri hitrosti, zmogljivosti in varnosti; zato obžaluje, da se je konec leta 2020 v primerjavi z zastavljenimi cilji v evropskem načrtu za uvedbo ERTMS le približno 13 % koridorjev jedrnega omrežja upravljalo z ERTMS, stopnja uvedbe ERTMS pa je na večini koridorjev znašala od 7 % do 28 %; ugotavlja tudi, da naložbe v ERTMS ne zadevajo sistematično jedrnega omrežja, kot to določajo načrti za uvedbo omrežja TEN-T in priporočene smernice, pa tudi ne izoliranih odsekov, ki niso povezani z jedrnim omrežjem; zato meni, da bi bil lahko pristop, pri katerem oblikovanje koridorjev poteka s pomočjo dialoga, prednost pri premagovanju ovir za uvedbo ERTMS, zlasti pri koridorjih z najnižjimi stopnjami uporabe, kot je atlantski koridor, zlasti na Iberskem polotoku; poleg tega poziva Komisijo, naj naredi seznam čezmejnih železniških povezav v jedrnem omrežju, kjer ni bila dosežena popolna uvedba ERTMS ob progi, in naj objavi svoje ugotovitve, da bi opozorili na dodano vrednost EU, ki jo prinaša popolna uvedba ERTMS na teh železniških povezavah;

17.  meni, da je nujno treba podeseteriti hitrost uvajanja ERTMS, da bi dosegli digitalni prehod in izboljšali varnost železniškega sistema, železniških potnikov in delavcev v EU; meni, da je treba ERTMS uvesti v jedrnem omrežju do leta 2030, v celovitem omrežju pa do leta 2040; opozarja, da je treba preprečiti zamude pri vgradnji in aktiviranju ERTMS, saj bi lahko ogrozile varnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ohrani in okrepi zavezujočo naravo ciljev v svojih spremembah smernic za program vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), evropskih načrtov skupne uporabe ERTMS in tehničnih specifikacij za interoperabilnost vodenja-upravljanja in signalizacije;

18.  meni, da je izkoriščanje celotnega potenciala ERTMS nedvomno odvisno od dokončanja jedrnega omrežja TEN-T; zato poziva Komisijo, naj okrepi vlogo koordinatorjev jedrnega omrežja pri prihodnji reviziji uredbe TEN-T in vključi ukrepe za upravljanje infrastrukture jedrnega omrežja v EU;

19.  poudarja, da trenutno še vedno obstaja približno 30 različnih nacionalnih sistemov signalizacije, zlasti na območjih s pretežno lokalnim, domačim prometom, kjer imajo obstoječi sistemi razreda B preostalo ekonomsko življenjsko dobo, in da ta raznolikost sistemov delno pojasnjuje razdrobljenost uvedbe ERTMS in spremenljivost stroškov uvedbe; opozarja, da so sistemi razreda B ozko grlo pri uvajanju ERTMS in čezmejnem delovanju železniškega prometa v omrežju EU, da prevozniki v železniškem prometu zanje težje pridobijo varnostna pooblastila, ki so tudi dražja, ter da pomembno ovirajo konkurenčnost železniškega prometa ter tehnično in operativno združljivost železnic po vsej EU, kar sektorju povzroča dodatne stroške, tudi vzdrževanja;

20.  opozarja, da postopek razgradnje razreda B napreduje le počasi; obžaluje, da je le nekaj držav članic v svojih nacionalnih izvedbenih načrtih za ERTMS sprejelo načrte za razgradnjo sistemov signalizacije razreda B in da trenutno na ravni EU ni pravnih obveznosti ali časovnega razporeda za razgradnjo sistemov razreda B;

21.  meni, da je mogoče učinkovito in hitro uvedbo ERTMS doseči le z opredelitvijo zavezujočih ciljev, ki bi jih spremljala ustrezna finančna sredstva in viri, podkrepljena s kaznimi za upravljavce infrastrukture v primeru zamude roka za uvedbo;

22.  poziva Komisijo, naj pripravi krovno strategijo za razgradnjo sistemov razreda B z roki, predpisanimi na ravni EU, ki bo usklajena z zavezujočimi cilji, določenimi na ravni EU; meni, da bosta učinkovitost te strategije in njena dolgoročna vrednost za naložbe odvisni od vključenosti vseh deležnikov, tudi prevoznikov v železniškem prometu in dobaviteljev, ter pripravljenosti držav članic, da izpolnijo svoje obveznosti na podlagi uredbe TEN-T;

23.  poleg tega poziva Komisijo, naj z regulativno določbo zagotovi, da bodo nacionalni izvedbeni načrti za ERTMS pravno usklajeni z regulativnega in geografskega vidika z zavezujočimi cilji za uvedbo ERTMS, določenimi v zakonodaji EU, da bi njegovo uvedbo v jedrno omrežje zaključili do leta 2030 in v celovito omrežje do leta 2040;

24.  poudarja, da veljavni nacionalni predpisi in neusklajenost operativnih zahtev, povezanih z ERTMS (kot so tehnično-tehnološka pravila) in tehnične omejitve (kot so različni osni profili, napetost, dimenzije vagonov), ki se lahko razlikujejo vzdolž železniška omrežja, vplivajo na interoperabilnost, saj ovirajo nemoteno delovanje evropskega železniškega omrežja in donosnost za prevoznike v železniškem prometu;

25.  poudarja, da se stroški nadgradnje sistemov ob progi in sistemov na vozilu zelo spreminjajo glede na omrežje; ugotavlja, da življenjska doba opreme pomeni, da je amortizacijsko obdobje naložb dolgo, kar je pomembno gospodarsko merilo za prihodnje naložbe; opozarja na težave zaradi pogostega spreminjanja standardov, ki omejujejo trajanje opreme na način, ki je nepredvidljiv za akterje v železniškem sektorju, kar je lahko odvračilni dejavnik za naložbe; vztraja, da je pomembno vzpostaviti normativno stabilnost ter tako omogočiti amortizacijo naložb; poziva Komisijo, naj pri posodobitvi tehnične specifikacije za interoperabilnost za leto 2030 skrbno analizira dodatne spremembe in zagotovi združljivost;

26.  obžaluje, da je pri novih vozilih, ki so bila v uporabi v Evropi v petih letih do sredine leta 2019, v skoraj 80 % primerov bodisi veljalo odstopanje bodisi so bila izvzeta iz zahteve po skladnosti z ERTMS; meni, da glede na uvedbo ERTMS v celovito omrežje ne bi smeli odobriti odstopanj ali izjem pri zahtevi za opremljanje novih tirnih vozil z ERTMS; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem sprejme konkretne pobude, s katerimi bi spremenili ta trend, tako da uvede ustrezen regulativni okvir in pripravi sveženj ekonomskih pobud, s katerimi bi spodbudili naložbe prevoznikov v železniškem prometu v opremo ERTMS na vozilih;

27.  meni, da se lahko časovni okviri postopkov izdaje dovoljenj za projekte naknadnega opremljanja, zlasti za postopke odobritve skladnosti za tirna vozila samo za nacionalno področje uporabe, še vedno razlikujejo zaradi različnih ocen nacionalnih varnostnih agencij o potrebi po ponovni odobritvi nekaterih sprememb, zaradi česar je lahko za ponovno odobritev vsakega tirnega vozila potreben tudi en mesec; poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajne pobude, vključno s posodobitvami veljavnih izvedbenih uredb, s katerimi bo zagotovila, da bodo postopki izdaje dovoljenj, ki sledijo postopku izdaje dovoljenj za tip železniških vozil, zlasti postopki odobritve skladnosti za tirna vozila, ki so povezani z naknadno vgradnjo podsistemov ERTMS na vozilu za nacionalno področje uporabe, racionalizirani in usklajeni s pospešenim postopkom nadzora, da bi skrajšali čas, ki je potreben za izdajo potrdil o skladnosti s tipom; poleg tega je prepričan, da bi bilo treba v postopke preverjanja skladnosti v večji meri zgodaj vključiti industrijske dobavitelje in ustrezne nacionalne varnostne agencije, da ne bi prevoznikov v železniškem prometu odvračali od ambicioznih projektov uvedbe v velikem obsegu; poleg tega poziva k večji vključenosti Agencije v postopke ugotavljanja skladnosti s tipom, ki se izvajajo, kadar so naknadno opremljena tirna vozila namenjena samo nacionalnemu področju uporabe;

28.  poziva k sistemskemu pristopu k uvedbi ERTMS tako na vozilih kot ob progi;

29.  opozarja, da ima glede na nedavno študijo poslovnih modelov o devetih koridorjih jedrnega omrežja migracijska strategija dvojnega sistema za uvedbo ERTMS, kjer se s sistemom ERTMS najprej opremijo vozila, boljše ekonomske rezultate kot pa migracijska strategija dvojnega sistema ob progi;

30.  opozarja, da počasnost vgradnje naprav ob progi odvrača od stalne uvedbe ERTMS; meni, da bi bilo treba pospešiti migracijsko strategijo za sistem ob progi, ki se osredotoča na namestitev ERTMS na že nameščene stare sisteme, ki še obratujejo do namestitve na celotnem voznem parku, zlasti glede na prihajajočo uskladitev uredbe o koridorjih za železniški tovorni promet(11) z revizijo smernic za TEN-T, zato poziva k nadaljnjemu sodelovanju med Agencijo Evropske unije za železnice, upravljavci infrastrukture in nacionalnimi varnostnimi organi, da bi bile različice ERTMS ob progi v celoti združljive; opozarja, da je treba rešiti neskladnosti med že uvedenimi različicami ERTMS ob progi ter zagotoviti skladnost vseh linij ERTMS v prihodnje, v tem duhu pa poziva k nadaljnjemu sodelovanju med Agencijo Evropske unije za železnice, upravljavci infrastrukture in nacionalnimi varnostnimi organi;

31.  poziva Komisijo, naj pri pripravi indeksa železniške povezljivosti upošteva opremo ERTMS;

32.  poudarja, da so prototipi eno od glavnih ozkih grl za naknadno opremljanje vozil, saj je njihov razvoj zapleten, zamuden in drag; poleg tega opozarja, da se trenutno lahko zgodi, da isti prototipni projekt prejme sredstva iz več virov EU; poziva k vzpostavitvi platforme EU za razvoj prototipov, ki bi podpirala veliko ekonomijo obsega, harmonizacijo in konkurenčnost ter vzpostavila pregleden register že financiranih rešitev;

33.  poudarja, da brez standardiziranih vmesnikov tehnologije takojšnje pripravljenosti za uporabo za vozila in proge v železniškem sistemu ne bo mogoče uvesti in izkoristiti prednosti, ki jih prinašajo nosilci sprememb ERTMS, kot so avtomatsko upravljanje vlakov (ATO), prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistem (FRMCS), satelitsko določanje položaja ali tehnologija 3. stopnje; poziva Komisijo, naj upošteva, da je bila tehnologija GSM-R ob začetku uvajanja ERTMS sicer najsodobnejša tehnologija, danes pa postaja zastarela v primerjavi s tehnologijama 4G in 5G;

34.  poudarja, da je treba čim prej zagotoviti sinergije med ERTMS in evropskim globalnim satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS), zlasti ker je razpoložljivost signalov GNSS odvisna od virtualnih baliz, kar bi bilo cenejše za uvedbo in vzdrževanje, saj bi pospešilo uvajanje ERTMS in okrepilo konkurenčnost ERTMS zunaj EU; poziva, naj železniška industrija EU razvije tehnične rešitve, da bo lahko GNSS v velikem obsegu omogočal ERTMS; poleg tega poziva Komisijo, naj pri bližnji reviziji tehničnih specifikacij ERTMS za interoperabilnost podsistemov vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu in ob progi pretehta uvedbo GNSS, da bi odpravili preostale tehnološke vrzeli in uvedli inovacije; poziva Agencijo, naj dosledno usklajuje, podpira in racionalizira raziskave in razvoj na področju vesoljskih in železniških deležnikov, da bi podatke GNSS o lokaciji vlakov čim prej vključili v ERTMS; poziva tudi k večjemu sodelovanju med Agencijo in Agencijo za evropski GNSS, da bi se GNSS postopno uvedel v standarde ERTMS;

35.  poudarja, da je javno naročanje za uvedbo ERTMS sedaj neučinkovito in težavno; poziva Komisijo, naj skupaj z Agencijo pripravi skupen vzorec za ponudbe v okviru javnih naročil za vso EU, ki bo sledil predlogu sektorja iz leta 2018, in naj v zakonodajnem predlogu obravnava vse tehnične vidike za uspešno javno naročanje (npr. klavzule o vzdrževanju) in zagotavljanja skladnosti z najnovejšo osnovno konfiguracijo ERTMS;

36.  priznava, da je ERTMS vodilni element inovativne moči industrije EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za industrijsko strategijo za ERTMS kot del nove industrijske strategije za Evropo, ki bo obravnaval nezadostno industrijsko zmogljivost, pomanjkanje delavnic za naknadno opremljanje, neobstoj ustreznega, stabilnega in predvidljivega proračuna ter pomanjkanje kvalificiranega osebja in zagotovil prehod s sedanjega projektnega pristopa na industrializacijo uvedbe ERTMS;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru zelenega dogovora okrepijo dualno poklicno usposabljanje za nova delovna mesta, ustvarjena z digitalizacijo in inovacijami na področju novih izzivov, ki jih prinaša uvedba ERTMS, ter preusposabljanje in dodatno usposabljanje za železniške delavce, kot je usposabljanje o novem sistemu signalizacije;

Financiranje

38.  opozarja, da je dobro delovanje železniškega omrežja EU odvisno od ustreznih naložb v infrastrukturo in tirna vozila ter dobrega vzdrževanja;

39.  ugotavlja, da je bila v proračunu EU v obdobju 2014–2020 uvedba ERTMS podprta s skupnim proračunom, ocenjenim na 2,7 milijarde EUR, od tega je bilo 850 milijonov EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope in 1,9 milijarde EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad) v upravičenih regijah;

40.  poudarja, da znašajo naložbe, potrebne za uvedbo ERTMS na jedrnem omrežju, predvidoma 12 milijard EUR za sisteme ob progi in 5 milijard za sisteme na vozilu;

41.  poudarja, da naložbe v uvedbo ERTMS prispevajo k uresničevanju ciljev za vključevanje podnebnih in digitalnih ukrepov v finančne instrumente EU, zato bi morale imeti prednost pri izvajanju teh instrumentov;

42.  želi spomniti, da je za naložbe v ERTMS ob progi in na vozilih na voljo finančna podpora EU, ki pa lahko krije le omejen znesek skupnih stroškov uvedbe, pri čemer večino stroškov prepušča posameznim upravljavcem infrastrukture in prevoznikom v železniškem prometu; meni, da je treba izboljšati veljavne finančne instrumente ter spodbuditi obsežne naložbe v ERTMS; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem preuči možnosti uvedbe širokih smernic, da bi podprli obsežno strategijo za financiranje opreme ERTMS ob progi in na vozilih;

43.  poziva Komisijo, naj opredeli sveženj ukrepov, ki bi jih države članice in Evropska unija lahko sprejele za pospešitev uvedbe ERTMS na vozilu, in zagotovi, da bodo podjetja sposobna preživetja, ter pri tem ustrezno upošteva vlogo upravljavcev omrežja kot potencialnih ponudnikov;

44.  opozarja na ugotovitve Evropskega računskega sodišča, da je bilo v EU na splošno preusmerjenih 50 % sredstev TEN-T, ki so bila prvotno namenjena projektom ERTMS, glavni razlog za to pa so zamude pri izvajanju in krčenje obsega projektov; poziva Komisijo in države članice, naj rešijo to težavo;

45.  opozarja, da sredstva EU ne zadostujejo za kritje vseh pričakovanih potreb, zato poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo ter sprejmejo načrtovalne, finančne in politične zaveze, da bi dodatno povečale privlačnost naložb v ERTMS in zasebnim vlagateljem zagotovile pravno varnost; ugotavlja, da bi se lahko podaljšalo trajanje sporazuma o nepovratnih sredstvih iz Instrumenta za povezovanje Evrope, da bi boljše odražalo dejansko trajanje izvajanja projektov ERTMS;

46.  poudarja, da je treba prednostno financirati opremo za čezmejne povezave; meni, da je stopnja evropskega sofinanciranja ERTMS nezadostna, zato bi jo bilo treba povečati; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem oceni možnost, da bi se v okviru sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope za strateške projekte ERTMS odobrila več kot 50-odstotna stopnja sofinanciranja, kadar so taki projekti del ambicioznih in obsežnih pospešenih načrtov za večjo uvedbo ERTMS, da bi tako spodbudili ambiciozne strategije za ERTMS v državah članicah;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, spodbudijo in olajšajo sinergije v vseh finančnih instrumentih EU, kot so Instrument za povezovanje Evrope in njegov mehanizem mešanega financiranja, kohezijski skladi, program InvestEU in dostop do Instrumenta Evropske unije za okrevanje, ter poziva Komisijo, naj države članice spodbudi, da bodo v svojih načrtih za okrevanje in odpornost ERTMS uvrstile med glavne prednostne naloge;

48.  želi spomniti na strateški pomen instrumenta EU za okrevanje ter mehanizma za okrevanje in odpornost pri podpori ambicioznega načrta za obsežno uvedbo ERTMS v nacionalnih načrtih držav članic za okrevanje in odpornost ter poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo imelo financiranje ERTMS ustrezno težo pri pripravi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

49.  poziva, naj se dodelijo sredstva EU le za tiste nove proge, kjer se bo uporabljala oprema ERTMS; poleg tega poziva, naj Agencija sistematično ocenjuje, kako se v izvajanih projektih upoštevajo tehnične posebnosti interoperabilnosti, da bi se preprečile težave v zvezi s skladnostjo vgrajenih različic ERTMS;

50.  poziva države članice, naj odobrijo 75-odstotno zmanjšanje pristojbin za dostop do tirov za najmanj 10 let za tiste prevoznike v železniškem prometu, ki so vse svoje lokomotive uspešno opremili z ERTMS konfiguracije 3;

51.  poudarja, da metoda za izračun evropske podpore za opremo ERTMS temelji na pavšalnem znesku za kilometer in je primerna za ravne odseke, a ne za urbana vozlišča, pri katerih je potrebnih več objektov ob progi in kompleksne nastavitve ERTMS na kratkih razdaljah; priporoča, naj se stroški razčlenijo po kretnicah na tiru;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 138, 26.5.2016, str. 44. (2) UL L 348, 20.12.2013, str. 1. (3) UL L 3, 6.1.2017, str. 6. (4) UL L 437, 28.12.2020, str. 108. (5) UL C 86, 6.3.2018, str. 140. (6) Uredba Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 158, 15.6.2016, str. 1). (7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/6. (8) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. novembra 2017, Delivering an effective and interoperable European Traffic Management System (ERTMS) - the way ahead (Izvedba učinkovitega in interoperabilnega evropskega sistema upravljanja prometa (ERTMS) – pot naprej), SWD(2017)0375. (9) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). (10) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). (11) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o trgovinskih vidikih in posledicah pandemije covida-19 (2020/2117(INI))

P9_TA(2021)0328 A9-0190/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 17. junija 2020 o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij (COM(2020)0253),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“: za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440) in pisma o nameri predsednice von der Leyen predsedniku Sassoliju in kanclerki Merkel z dne 16. septembra 2020 z naslovom Stanje v Uniji 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo: Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. decembra 2020 z naslovom Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe (JOIN(2020)0022),

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 o povratnih informacijah in nadaljnji poti pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini ter njihovega akcijskega načrta o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v 15 točkah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU(1), z dne 9. junija 2021 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja(2), z dne 20. maja 2021 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope: odprava ovir za delovanje digitalnega enotnega trga in izboljšana uporaba umetne inteligence za evropske potrošnike(3), z dne 25. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem(4), z dne 10. marca 2021 „Za mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije“(5), z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij(6), z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(7), z dne 25. novembra 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo(8), z dne 7. oktobra 2020 z naslovom Izvajanje skupne trgovinske politike – letno poročilo 2018(9), z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov(10), z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(11), z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(12), z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(13),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino z dne 15. aprila 2021 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0190/2021),

A.  ker je virus covida-19 povzročil svetovno pandemijo in zaradi njenih posledic doslej največjo svetovno zdravstveno, gospodarsko, socialno in humanitarno krizo, ki je ustvarila ozka grla in motnje v mednarodni trgovini, kakršnih še ni bilo, veliko zmanjšanje trgovine, medtem ko se je virus širil, znatno zmanjšala je tudi svetovno proizvodnjo in zaposlovanje in raven neposrednih tujih naložb ter povečala geopolitične napetosti;

B.  ker je pandemija pokazala strateško ranljivost v EU in svetovnih dobavnih verigah, vključno s kritičnimi surovinami in osnovnim medicinskim blagom, kot so osebna zaščitna oprema in aktivne farmacevtske učinkovine, ter poudarila potrebo po večji odpornosti in diverzifikaciji na svetovni, regionalni in lokalni ravni;

C.  ker je izbruh covida-19 še povečal neenakosti in zaskrbljenost med državljani zaradi izgube delovnih mest v nekaterih sektorjih, spreminjajoče se narave dela ter pritiska na plače in pravice delavcev; ker je treba obravnavati te težave, da bi ohranili javno podporo svetovni trgovini;

D.  ker lahko izbruh covida-19 povzroči nazadovanje v svetovnem boju proti podnebnim spremembam, vendar potrebujemo globalno ukrepanje in sodelovanje, da bi razvili politike in racionalizirali podnebne ukrepe v notranji in zunanji politiki, saj samo cepivo ne bo zadostovalo za reševanje socialne, okoljske in gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija;

E.  ker je Evropska unija sicer znatno zmanjšala svoje domače emisije toplogrednih plinov, a tiste, ki so vključene v uvoz, kljub temu nenehno naraščajo, s tem pa spodkopavajo prizadevanja Unije za zmanjšanje njenega svetovnega odtisa;

F.  ker naj bi se po ocenah Mednarodnega denarnega sklada(14) mednarodna trgovina z blagom in storitvami leta 2022 povečala za 8,4 %, trgovinska politika pa mora v celoti izkoristiti okrevanje po pandemiji covida-19; ker je treba sporočilo Komisije o pregledu trgovinske politike dopolniti s stalnim dialogom in zagotavljanjem preglednosti pred Evropskim parlamentom, ki bo imel ključno vlogo pri izvajanju, ter s strategijo za povečanje odpornosti in strateške avtonomije EU, vključno s prilagojenimi političnimi ukrepi in instrumenti za domačo proizvodnjo, selitev proizvodnje v bližino, diverzifikacijo dobaviteljev in kopičenje zalog;

G.  ker je EU kot največji trgovinski blok na svetu in s svojo obsežno mrežo trgovinskih sporazumov največji akter na svetovnem trgovinskem prizorišču in ima edinstven položaj za sodelovanje na svetovni ravni, za spodbujanje izvajanja standardov, vrednot in trajnostnih okvirov EU v partnerskih državah ter zagotavljanje trajnostnega okrevanja svetovnega gospodarstva v skladu z evropskim zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom;

H.  ker so razhajanja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in nujna potreba po njeni reformi zapletli usklajena prizadevanja za ohranitev odprtosti svetovnih dobavnih verig ter je treba zdaj kot prvo povrniti zaupanje v to, da lahko multilateralne institucije poiščejo rešitve na svetovni ravni, tako da pospešijo razprave v Svetovni trgovinski organizaciji o trgovinski in zdravstveni pobudi STO;

I.  ker je za celovito reševanje krize pomembno tesno sodelovanje med STO in drugimi mednarodnimi organi, zlasti Svetovno zdravstveno organizacijo, institucijami OZN in Svetovno banko, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti zdravstvenim in gospodarskim posledicam v državah v razvoju;

Pravične, odporne in zelene vrednostne verige

1.  poudarja, da je trgovinska politika na razpotju; ugotavlja, da se je geopolitična realnost spremenila in poudarja, da mora EU še vedno najti svoje mesto v novem okolju; je prepričan, da je zaradi covida-19 potrebna temeljita revizija trgovinske politike EU; poudarja, da je Parlament pripravljen dejavno prispevati k pregledu trgovinske politike;

2.  poudarja, da morajo biti vrednostne verige pravične, odporne in trajnostne ter spoštovati človekove pravice, pravice delavcev in okoljske standarde; želi spomniti, da bi to bilo treba doseči z obvezno primerno skrbnostjo v dobavnih verigah; poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti ranljivemu položaju mikro-, malih in srednjih podjetij v EU in zlasti v državah v razvoju, saj lahko večje gospodarske družbe z večjo verjetnostjo prenesejo zunanje pretrese; poudarja pomen uporabe strateškega predvidevanja za povečanje pripravljenosti EU in držav v razvoju na morebitne prihodnje pretrese in zdravstvene krize ter njihovo odpornost nanje, vključno s pojavom novih bolezenskih mutacij in prihodnjih pandemij, da bi razvili strategije in odzive, ki bodo kos izzivom prihodnosti; poudarja, da bi bil ključni steber strategije EU za trajnostno dobavno verigo zahtevati, da za podjetja, ki so v veliki meri izpostavljena mednarodnim dobavnim verigam, veljajo pravno zavezujoče zahteve glede poročanja v okviru prihodnje revizije direktive o nefinančnem poročanju(15);

3.  poziva EU, naj zagotovi, da trgovina koristi tudi ekonomsko prikrajšanim; v zvezi s tem opozarja, da so posebni ukrepi za spodbujanje sistemov pravične in etične trgovine, h katerim se je Komisija zavezala v okviru strategije „Trgovina za vse“, v sedanjih okoliščinah postali še pomembnejši, saj lahko pobude pravične trgovine od spodaj navzgor zagotovijo, da bo trgovina koristila gospodarsko prikrajšanim akterjem v dobavni verigi; poudarja, da je pomembna predvidljivost dolgoročnih naročil in je seznanjen z uspešnimi tovrstnimi sistemi naročanja v sektorju pravične trgovine;

4.  poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za pravično trgovino s programi EU, ki vključujejo mlade in zasebni sektor, na področju zunanjega delovanja na splošno, pri izvajanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, preko delegacij EU, tako da nagradi najboljšo prakso in spodbuja izmenjavo znanja med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi, civilno družbo, šolami in univerzami v EU, tudi z razširitvijo nagrade Mesto EU za pravično in etično trgovino na šole in univerze ter organizacijo letnega tedna pravične trgovine, ki ga gosti Komisija v Bruslju; zahteva, da Komisija poroča o podpori, ki jo namenjajo EU in države članice pobudam pravične trgovine;

5.  ugotavlja, da imajo svetovne vrednostne verige pogosto asimetričen učinek, tudi na najmanj razvite države, neenakomerno porazdelitev tveganj in nesorazmerno negativen vpliv na ženske; obžaluje, da je ta neenakomerna porazdelitev med pandemijo privedla do tega, da so nekatera evropska podjetja stroške manjšega povpraševanja prenesla v celoti na svoje dobavne verige, tudi v državah v razvoju, in odpovedovala naročila že izdelanih in v nekaterih primerih celo že odposlanih proizvodov; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, lokalnimi vladami, zasebnim sektorjem in civilno družbo, da bi dosegli pravičnejšo porazdelitev negativnih učinkov in tveganj po dobavnih verigah; poziva Komisijo, naj predstavi konkretne predloge, potem ko je sprejela zavezo o „ničelni strpnosti do dela otrok“ pred koncem leta 2021, ki ga je OZN razglasila za mednarodno leto za izkoreninjenje otroškega dela;

6.  poudarja, da je vrednostna veriga turizma eden glavnih industrijskih ekosistemov Evrope; v zvezi s tem poudarja, da zaradi omejitev v potovalnih in dobavnih verigah ter motenj, ki jih je povzročila kriza zaradi covida-19, sektorji, povezani s turizmom, kot je gostinstvo, ter druge pomembne industrije (letalska, avtomobilska, jeklarska, ladjedelniška in pomorska) trpijo zaradi trgovinskega in gospodarskega zloma;

7.  poudarja, da so potrebna učinkovita pravila za zagotavljanje poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja tako na notranjem trgu kot na trgih tretjih držav, da bi zagotovili vzajemno koristne trgovinske odnose z mednarodnimi partnerji in zaščito enotnega trga pred agresivnimi naložbenimi strategijami akterjev zunaj EU, ki poskušajo izkoristiti sedanjo krizo; poudarja, da so s tem v zvezi pomembni instrumenti za zaščito trgovine; poudarja, da bi morala uredba o izvrševanju pozitivno prispevati k cilju zagotavljanja poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev, ter tudi, da so poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju sestavni del trgovinske politike;

8.  poziva Komisijo, naj leta 2021 hitro dokonča izbor instrumentov za trgovinsko zaščito EU s predstavitvijo zakonodajnih predlogov, podprtih z ocenami učinka, in da prednost instrumentu za odvračanje od prisilnih ukrepov, instrumentu za odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije in podjetja v lasti države, ter zaključku pogajanj o instrumentu za mednarodna javna naročila; poudarja, da imajo ekstrateritorialne sankcije s strani tretjih držav prisilni učinek in da je treba zaščititi delovanje finančnih instrumentov pred takimi ukrepi; ugotavlja, kako je bilo pomembno javno finančno posredovanje med pandemijo covida-19;

9.  je prepričan, da bi morali vzporedno z odpiranjem zaščititi svoje strateške sektorje in odprtost tesno povezati z ambiciozno, v prihodnost usmerjeno industrijsko politiko v skladu z evropskim zelenim dogovorom in digitalno strategijo, ki lahko poveča sposobnost EU vzdržati prihodnje pretrese v strateških sektorjih, spodbudi gospodarsko okrevanje in zagotovi konkurenčnost podjetij EU, s čimer bi ustvarili kakovostna delovna mesta in zagotovili, da bo imela Evropa bistveno vlogo pri proizvodnji inovativnega blaga in opravljanju storitev v prihodnosti;

10.  meni, da bi diverzifikacija in odpornost dobavne verige morala biti ključna prednostna naloga revidirane trgovinske politike EU; poudarja združenost interesov na področju trgovine in varnosti in poziva, naj se sorazmerno okrepi in izvaja pregled neposrednih tujih naložb in s tem dopolnijo ter podprejo prizadevanja držav članic za njegovo izvajanje, da bi zaščitili evropske strateške sektorje in preprečili vzpostavitev škodljive gospodarske odvisnosti, ki jo je mogoče izkoriščati, od akterjev zunaj EU;

11.  prepričan je, da je EU preveč odvisna od omejenega števila dobaviteljev za nekatere kritične surovine, blago in storitve, zlasti zdravila in farmacevtske proizvode, in da to ogroža njeno strateško avtonomijo in geopolitične cilje; vztraja, da bi morala EU to nezaželeno odvisnost odpraviti s horizontalno kombinacijo politik, da bi podjetja spodbudila k ustvarjanju zalog, povečanju proizvodnje, diverzifikaciji nabavnih strategij in po potrebi spodbujanju selitve proizvodnje v bližino in njenega vračanja, kar bi lahko ustvarilo nove trgovinske priložnosti za partnerice v vzhodnem in južnem sosedstvu, obenem pa je treba zagotoviti približevanje zakonodaje v strateških sektorjih;

12.  poudarja tveganja za kritične dobavne verige, ki jih je povzročila kriza covida-19, in poziva Komisijo, naj v prihodnji industrijski strategiji posebno pozornost nameni trajnostnosti dobavnih verig EU ter določi, katerim dobavnim verigam bi lahko koristila povečana odpornost, ki bi jo lahko dosegli z diverzifikacijo oskrbe, vračanjem proizvodnje in ustvarjanjem zalog; vendar meni, da bi se morala podjetja na koncu sama odločiti, kako bodo upravljala svoje svetovne dobavne verige;

13.  poudarja, da bi morala Komisija spodbujati krožno gospodarstvo na svetovni ravni, in poudarja vlogo, ki bi jo morali imeti trgovinski sporazumi pri krepitvi ciljev krožnega gospodarstva, diverzifikaciji oskrbe in krepitvi odprtih trgovinskih odnosov za ključno blago in storitve, ter da lahko skrajšanje ali sprememba dobavnih verig v sosedstvu EU in Afriki pozitivno vpliva na njihovo trajnostno, zeleno, vključujočo in odporno gospodarsko rast ter na strateške interese EU;

14.  ugotavlja, da so agroživilske dobavne verige EU med pandemijo še naprej delovale, vendar obžaluje, da so izvozne omejitve in trgovinske ovire povzročile številne motnje; ugotavlja, da se informacijski sistem za kmetijske trge (AMIS), ki združuje glavne države, ki trgujejo s kmetijskimi proizvodi, in ima cilj povečati preglednost trga s hrano in okrepiti odgovor politike na prehransko varnost, lahko obravnava kot primer dobre prakse; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče ta model uporabiti tudi v drugih vrednostnih verigah; podpira ukrepe za spodbuditev trgovine, ki so bili sprejeti za spodbujanje standardov varnosti hrane, ter fitosanitarne ukrepe v odziv na pandemijo covida-19; ugotavlja, da je po podatkih Svetovnega programa OZN za hrano (WFP) pandemija covida-19 leta 2020 v državah z nizkimi in srednjimi dohodki število ljudi, ki jim grozi akutno pomanjkanje hrane, povečala na 265 milijonov, kar je 130 milijonov več kot leta 2019; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z OZN opredeli in preuči najustreznejše ukrepe, s katerimi bo preprečila prehransko krizo zaradi pandemije v državah v razvoju;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi digitalno trgovinsko strategijo, da bi povečala dostop evropskih podjetij do trgov, okrepila digitalno infrastrukturo, uskladila regulativne okvire, posodobila trgovinska in carinska orodja ter zaščitila pravice državljanov EU v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov(16);

16.  poziva Komisijo, naj temeljito oceni, ali bo nova vzorčna klavzula EU o pretoku podatkov ohranila varstvo podatkov in pravice do zasebnosti Evropejcev v primeru spora s trgovinskim partnerjem; poudarja, da mednarodni trgovinski sporazumi ne smejo ogroziti izvajanja obstoječih in prihodnjih ukrepov, ki ščitijo temeljne pravice do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju ustreznosti tretjih držav, tudi v zvezi s prihodnjimi prenosi podatkov, upošteva njihove zadevne zaveze;

17.  poudarja, da se je digitalna revolucija zaradi pandemije covida-19 pospešila in da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri določanju standardov za trajnostno svetovno gospodarstvo, ki bo temeljilo na digitalizaciji, ter ohranjanju odprtih mednarodnih podatkovnih tokov, da bi hitro odpravili več trgovinskih ovir in ozkih grl; poudarja, da lahko EU v svojih dvostranskih in večstranskih prizadevanjih ter večstranskih pogajanjih o e-trgovanju in spodbujanju naložb določi svetovni standard za pravično in odporno digitalno trgovino; poudarja, da lahko to digitalno poglavje v sporazumu o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom služi kot vzor za prihodnje trgovinske sporazume;

18.  poziva, naj se podjetjem EU zagotovijo spodbude, tudi s prilagojenimi zakonskimi določbami o državni pomoči, da bi povečali trajnostnost njihovih vrednostnih verig in skrajšali ali prilagodili dobavne verige, če to koristi gospodarstvu, odpornosti, geopolitičnim ciljem in/ali strateški avtonomiji EU, da bi zagotovili popolno vključitev zunanjih socialnih, okoljskih in ekonomskih stroškov v ceno v skladu s politikami EU, kot so strategija „od vil do vilic“, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, strategija za biotsko raznovrstnost ter okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov;

19.  poziva Komisijo, naj temeljito preuči, kako in v kolikšni meri poteka prenos nastajajočih in prelomnih tehnologij iz EU v avtoritarne države prek trgovinskih in naložbenih tokov; poziva Komisijo, naj predlaga nove ukrepe za omejitev takšnih prenosov, vključno s sodelovanjem v dobavni verigi s podobno mislečimi partnerji; poziva k začetku dialoga o polprevodnikih s Tajvanom;

Trgovinska politika za kritične zdravstvene proizvode: izkušnje, pridobljene med krizo zaradi covida-19

20.  poudarja, da ima upravljanje mednarodne trgovine, ki mednarodnemu sodelovanju daje prednost pred konkurenco, bistveno vlogo pri hitrem razvoju zdravljenja in cepiv, hitrem povečanju proizvodnje, razvoju odpornih globalnih vrednostnih verig in pravičnega dostopa do svetovnega trga, ter v zvezi s tem poudarja, da bi morala sedanja pandemija spodbuditi okrepljeno mednarodno sodelovanje in globalno pripravljenost na izredne zdravstvene razmere, za kar je potrebno nadaljnje sodelovanje EU in držav članic, ki delujejo skupaj kot Ekipa Evropa; poudarja, da je treba obravnavati vzroke za pandemije in zoonoze, povezane s trgovino, kot je vpliv trgovine na degradacijo biosfere;

21.  pozdravlja predlog več vladnih voditeljev za mednarodno pogodbo o odzivu na pandemijo in poziva k vključitvi trdnega trgovinskega stebra; poudarja, da mora mednarodni trgovinski okvir spodbujati sodelovanje ter vzpostaviti strukturne mehanizme in mehanizme za hitro odzivanje za pomoč vladam pri premagovanju izzivov, povezanih z izrednimi zdravstvenimi razmerami; poudarja, da bi morale tovrstne ureditve po eni strani vključevati pristop, pri katerem bi na strani povpraševanja upoštevali potrebe ter zagotovili skupno financiranje in globalno usklajene vnaprejšnje nakupe, po drugi strani pa celovito strategijo na strani ponudbe, s katero bi povečali proizvodne zmogljivosti vzdolž vse vrednostne verige; vztraja, da je treba doseči napredek na področjih preglednosti razpoložljivih zalog, globalnih oskrbovalnih omrežij, proizvodnih zmogljivosti in cen osnovnih zdravstvenih proizvodov, izvajanja in razvoja izjem za varnost javnega zdravja v okviru pravic intelektualne lastnine, povečanja globalne mobilnosti osnovnih storitev, zaščite in spodbujanja odpornosti malih in srednjih podjetij ter razvoja medsektorskega pristopa k odpravljanju negativnih učinkov zdravstvenih kriz na enakost spolov, enakost dohodkov in položaj manjšin;

22.  poziva k ustanovitvi novega Odbora za trgovino in zdravje na 12. ministrski konferenci STO, da bi pripravili smernice o tem, kako lahko vlade izvajajo obstoječe izjeme in prožnosti v mednarodnem trgovinskem pravu, da bi povečali varnost javnega zdravja, in katere mehanizme je treba vzpostaviti, da bi izboljšali globalni odziv na izredne zdravstvene razmere in postavili temelje za trgovinski steber za pogajanja o prihodnji mednarodni pogodbi o odzivu na pandemijo;

23.  poudarja, da morajo imeti svetovne dobavne verige za surovine ter proizvodnja in distribucija cepiv koristi od odprtih trgovinskih odnosov; poudarja, da lahko protekcionizem pri proizvodnji in distribuciji cepiv ovira odziv na svetovno pandemijo; v zvezi s tem poudarja škodljive učinke enostranskih ukrepov, kot so izvozne omejitve in prepovedi, pomanjkanje preglednosti svetovnih zalog in posledične cenovne špekulacije v zvezi z redkimi osnovnimi dobrinami, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki; zato poziva EU, naj spodbuja sprejetje trgovinske in zdravstvene pobude STO do konca leta 2021, naj spodbuja tesnejše sodelovanje na svetovni ravni in naj bo veliko zahtevnejša glede preglednosti ponudbe, proizvodnje in stroškov medicinskih izdelkov, odpornosti globalnih zdravstvenih sistemov ter dostopnih in cenovno ugodnih medicinskih izdelkov in storitev; poziva EU, naj zagotovi, da bodo sporazumi EU o predhodnih nakupih v prihodnje v celoti objavljeni, zlasti za nakup naslednje generacije cepiv;

24.  poziva EU, naj vključi zaveze glede poslovnih skrivnosti, lastniških podatkov in prenosov tehnologije ter od dobaviteljev zahteva potrebno preglednost, vključno z analizo stroškov in dobička za posamezen izdelek;

25.  je zato zaskrbljen zaradi novega povečanja izvoznih omejitev za cepiva v glavnih proizvodnih državah, kot so ZDA, Združeno kraljestvo, Kitajska, Indija in v manjši meri EU, ter poudarja, da bi to lahko ogrozilo hitro povečanje zmogljivosti proizvodnje cepiv po vsem svetu, prekinitev proizvodnih verig in privedlo do povračilnih ukrepov; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami proizvajalkami, da bi hitro odpravili izvozne ovire; ponovno poudarja, da je mehanizem EU za odobritev izvoza začasen ukrep, ki se bo uporabljal le kot zadnja možnost in bi se moral razviti v mehanizem preglednosti; vztraja, da je treba Parlamentu zagotoviti pravočasen in celovit dostop do teh podatkov; poudarja, da se je z večjo preglednostjo povečalo zaupanje državljanov EU v uvajanje in upravljanje cepiv v EU zaradi pandemije covida-19;

26.  je globoko zaskrbljen zaradi vedno večjega števila različic covida-19; poudarja, da bi lahko pomanjkanje proizvodnje in distribucije cepiv v tretjih državah privedlo do povečanja novih in različnih vrst različic; priznava, da je EU ena največjih izvoznic cepiv v tretje države, vendar v absolutnem smislu ta izvoz še ne zadostuje za boj proti svetovni pandemiji; poudarja, da instrument COVAX trenutno ne more distribuirati cepiv najbolj ranljivim glede na povpraševanje; poudarja, da lahko pravočasen svetovni dostop do cepiv koristi okrevanju in odpornosti svetovnega gospodarstva, pa tudi gospodarstva EU; poziva Komisijo, naj si prizadeva za učinkovito diplomacijo na področju cepiv in medicinske oskrbe, da bi okrepila verodostojnost in diplomatsko prepoznavnost EU, ter poziva k večjim mednarodnim prizadevanjem za pospešitev dostave cepiv instrumentu COVAX;

27.  poudarja, da bi morala biti cepiva proti covidu-19 in njegovim različicam svetovna javna dobrina in da bi se morala nujna večstranska prizadevanja osredotočiti na pravično distribucijo cepiv po vsem svetu, hitro povečanje svetovnih proizvodnih zmogljivosti ter vzpostavitev učinkovitih partnerstev in prenosa tehnologije, tudi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki; poudarja, da je na podlagi pridobljenih izkušenj bistveno še naprej izboljševati okvire javno-zasebnih partnerstev za razvoj in proizvodnjo cepiv in drugih bistvenih zdravstvenih tehnologij; pozdravlja svetovni vrh C19 o dobavni verigi in proizvodnji cepiv, ki je potekal 8. in 9. marca 2021, in poziva k vzpostavitvi strukturnih platform za hitro povečanje proizvodnje cepiv v več državah, ki bi lahko bile v obliki posredovalnice javno-zasebnega partnerstva, ki bi združevala zasebne in javne strani, da bi omogočili in okrepili partnerstva, spremljali ozka grla ter opredelili ukrepe za podporo proizvodnji in uvedbi cepiv; poudarja prizadevanja generalnega direktorja STO, da bi članice spodbudili k razpravi o trgovinskih in zdravstvenih pobudah;

28.  poudarja, da mora imeti mednarodna trgovinska politika proaktivno vlogo pri teh prizadevanjih, in sicer s spodbujanjem trgovine s surovinami, zmanjševanjem pomanjkanja usposobljenega in izkušenega osebja, reševanjem težav v dobavni verigi in ponovnim pregledom globalnega okvira za pravice intelektualne lastnine za prihodnje pandemije; v zvezi s tem vztraja, da je potreben konstruktiven dialog o začasni opustitvi Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi, da državam ne bodo grozili povračilni ukrepi zaradi kršitve patentov v zvezi s covidom-19 med pandemijo;

29.  poudarja, da so raziskovalci in industrija vložili veliko truda v razvoj novih diagnoz, zdravljenj in cepiv za covid-19; poudarja, da so imeli poglavitno vlogo viri javnega sektorja, s pomočjo katerih so farmacevtska podjetja odpravila tveganja v celotni vrednostni verigi cepiv s financiranjem in zajetnimi subvencijami za raziskave in razvoj, pridobila pa so tudi obsežne vnaprejšnje nakupne pogodbe; poudarja tudi bistveni prispevek zdravstvenih delavcev, pacientov in bolnikov, ki so preživeli covid-19, ter splošne javnosti, ki so vsi sodelovali v kliničnih preskusih in drugih dejavnostih pri raziskavah in razvoju različnih pristopov zdravljenja in cepiv; meni, da lahko večstranski pravni okvir za pravice intelektualne lastnine zagotovi zaščito in spodbude, ki so ključnega pomena za pripravljenost na prihodnje pandemije, in priznava njegovo vlogo pri omogočanju širokega sodelovanja brez primere med vladami, raziskovalnimi ustanovami in farmacevtskimi podjetji;

30.  poudarja ključni pomen odprte tehnologije, strokovnega znanja in izmenjave raziskav za učinkovit odziv na pandemijo in polno sodelovanje farmacevtskih podjetij v večstranskih pobudah, kot sta C-TAP (enotna tehnološka točka za COVID-19) in novoustanovljeno vozlišče Svetovne zdravstvene organizacije za prenos tehnologije, da bi v celoti izkoristili njun potencial;

Trgovina in trajnostni razvoj

31.  podpira vključevanje evropskega zelenega dogovora in evropske digitalne strategije v sporočilo o pregledu trgovinske politike ter poziva k odločni trgovinski politiki, usmerjeni v multilateralizem, odpornost in trajnost v skladu z zavezo EU k izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja; poziva h konkretnemu akcijskemu načrtu, časovnemu načrtu in časovnici, da bi ta ambicija postala resničnost; zato poziva Komisijo, naj sodeluje s partnerji, da bi posodobili obstoječe trgovinske in naložbene sporazume z uporabo njihovih klavzul o pregledu;

32.  pozdravlja vključitev Pariškega sporazuma kot enega bistvenih elementov v vsak prihodnji trgovinski, naložbeni in partnerski sporazum; poudarja, da sta ratifikacija temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) in spoštovanje človekovih pravic zahtevi za sklenitev prostotrgovinskih sporazumov; poziva Unijo, naj pri pregledovanju sporazumov in pogajanjih o njih sodeluje s prihodnjimi in obstoječimi trgovinskimi partnerji, da bi ratificirali in učinkovito izvajali druge preostale konvencije MOD in večstranske okoljske sporazume; poziva, naj se v vsak trgovinski sporazum vključijo ambiciozna poglavja o enakosti spolov, krepitvi vloge žensk ter malih in srednjih podjetjih, pa tudi posebna poglavja o digitalni trgovini;

33.  poudarja, da je okrevanje po pandemiji covida-19 edinstvena priložnost za določitev agende za spodbujanje trajnostnega razvoja; zato poziva Komisijo, naj pospeši pregled akcijskega načrta o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v 15 točkah v letu 2021, da se bo lahko vključil v potekajoča pogajanja; pričakuje, da bo pregled obravnaval izvršljivost, in v zvezi s tem opozarja na neuradni dokument Nizozemske in Francije o trgovini, družbenih in gospodarskih učinkih ter trajnostnem razvoju(17); predlaga, da bi se upošteval vsaj nedavni napredek glede izvršljivosti trgovinske politike EU, in sicer možnost, da se kot skrajna možnost proti vsakemu nespoštovanju zavez partnerjev ukrepa z enostranskimi sankcijami, kot so uvedba tarif ali kvot na nekatere proizvode ali prekinitev izvajanja drugih delov sporazuma;

34.  poziva Svet in Komisijo, naj v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju in o kmetijstvu vključita določbe o dobrobiti živali, pravični trgovini in krožnem gospodarstvu; v zvezi s tem poudarja vlogo glavnega uradnika za trgovinsko skladnost in poziva k tesnemu sodelovanju z Odborom Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino pri spremljanju in nadzoru uveljavljanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje nedavne skupine strokovnjakov, da bodo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vključevala časovni načrt s konkretnimi in preverljivimi zavezami;

35.  obžaluje, da so izdelki zabavne elektronike še vedno deležni prednostne obravnave v primerjavi z zelenim blagom ter da so tarife in trgovinske ovire v nasprotju s trajnostno trgovino; poudarja, da bi bilo treba odpravo tarif in trgovinskih ovir za zeleno blago in storitve oblikovati v skladu s pravili STO, da bi prispevali k inovativnim rešitvam za reševanje podnebne krize in prispevali k ciljem zelenega dogovora, pa tudi k ciljem trajnostnega razvoja po vsem svetu; poziva Komisijo, naj preuči instrumente za odpravo teh izkrivljanj in uresniči obljube o evropskem zelenem dogovoru z njegovim izvajanjem v vseh vidikih trgovinske politike;

36.  poudarja, da visoki vnaprejšnji stroški, ki se lahko povrnejo le v daljšem časovnem obdobju, in pomanjkanje strokovnega znanja in opreme trenutno ovirajo ali upočasnjujejo države v razvoju pri njihovem zelenem in digitalnem prehodu; zahteva, da Komisija uporabi vse trgovinske instrumente in politike razvojnega sodelovanja, ki jih ima na razpolago, za povečanje finančne podpore, tehnične pomoči, prenosa tehnologije, krepitve zmogljivosti in digitalizacije, da bi okrepila vlogo držav v razvoju in jim omogočila doseganje trajnostne odpornosti ter boljše izvajanje primerne skrbnosti v celotni dobavni verigi;

37.  poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo v večstranskem okviru, da bi sodelovala s podobno mislečimi državami in trgovinskimi partnerji pri uresničevanju trdne okoljske agende, vključno s postopnim razvojem disciplin, da bi v trgovinskih sporazumih in v okviru STO, vključno s pravili o subvencijah za fosilna goriva, odpravili subvencije, ki izkrivljajo trg, in okolju škodljive subvencije, pri čemer bi se oprli na načelo, da se ne škoduje bistveno;

38.  poudarja, kako pomembno je pripraviti predhodne, vmesne in naknadne ocene učinka na trajnostni razvoj v skladu s konkretnim časovnim načrtom, pri čemer je treba čim prej obravnavati morebitna tveganja in, če se pri naknadnih ocenah izkaže, da je to potrebno, obravnavati negativne učinke; poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o tekočih in dokončanih ocenah učinka na trajnostni razvoj; poudarja, da je treba razviti celovit okvir s konkretnimi cilji, da bi spodbudili vključevanje ciljev trajnostnega razvoja, evropskega zelenega dogovora in agende MOD za dostojno delo v sporazume o trgovini in naložbah; poudarja, da bi bilo treba nove sporazume sklepati šele, ko bodo ti cilji uresničeni, in da bi bilo treba obstoječe sporazume ustrezno revidirati;

39.  poudarja, da so preglednost, dialog in dobra komunikacija z državljani in zainteresiranimi stranmi ključni za zagotavljanje podpore trgovinski politiki in izkoriščanje njenih koristi; zato pozdravlja portal Acces2Markets in prizadevanja Komisije za promocijo tega orodja; vztraja, da je treba v političnih in trgovinskih sporazumih EU jasno opredeliti vlogo in odgovornosti civilne družbe in notranjih svetovalnih skupin, katerih nadzorna vloga bi se lahko še razširila, ter da morajo finančno pomoč spremljati ukrepi za krepitev zmogljivosti, da bo lahko učinkovito delovala; poudarja potencial delegacij EU pri podpiranju dela notranjih svetovalnih skupin iz tretjih držav ter spremljanju in izvajanju trgovinskih sporazumov, pri čemer posebno pozornost namenja podpori malim in srednjim podjetjem pri izkoriščanju sporazumov in ukrepov za olajševanje trgovine; obžaluje, da v zvezi s tem ni krovne strukture;

40.  poudarja potrebo po večji skladnosti in preglednosti pri nadzoru trgovinske politike EU; poudarja potrebo po skladnih, jasnih, merljivih in objektivnih merilih za trgovinsko politiko EU in sodelovanje državljanov EU, boljši dialog med Komisijo in Parlamentom, večjo skladnost politik in boljši nadzor nad vsemi vidiki trgovinske politike; v zvezi s tem poudarja vlogo predhodnih, vmesnih in naknadnih ocen učinka na trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj sodeluje s Parlamentom v vseh fazah svojih predlogov, spremlja predloge notranjih svetovalnih skupin, oživi dialog s civilno družbo in intenzivneje sodeluje s civilno družbo v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO); poziva Parlament, naj organizira redna posvetovanja z notranjimi svetovalnimi skupinami;

Multilateralizem in geopolitična vloga Evrope v svetu

41.  poziva Komisijo, naj opredeli morebitne konkretne in posebne ukrepe ter časovni načrt za izvajanje koncepta odprte strateške avtonomije in zagotovi, da bodo na voljo vse možnosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se po izbruhu covida-19 geopolitična konkurenca in napetosti še pospešile;

42.  želi spomniti na geopolitični pomen močne, diverzificirane in odporne trgovinske politike EU; opozarja, da je visoka stopnja energetske odvisnosti EU izziv za odprto strateško avtonomijo, ki nas sili k pospešitvi energetskega prehoda; poudarja, da bi morala naša odprtost temeljiti na tržni moči, vrednotah in zavezanosti EU sodelovanju, pravičnosti, vzajemnosti in trgovini, ki temelji na pravilih;

43.  odločno priporoča, naj EU poišče nova in utrdi obstoječa partnerstva s podobno mislečimi partnerji; meni, da večstranski trgovinski sporazumi z omejenim številom partnerjev in osredotočenost na strateška vprašanja ponujajo boljše in konkretnejše možnosti za izvajanje koncepta odprte strateške avtonomije in bi pritegnili podporo civilne družbe;

44.  vendar poudarja, da bi si morala EU, če sodelovanje ne bo mogoče, za svoje interese prizadevati s samostojnimi ukrepi, da bi zaščitila svoje vrednote in se v skladu z mednarodnim pravom borila proti nepoštenim trgovinskim praksam;

45.  pozdravlja potrditev večstranskosti v pregledu trgovinske politike in obsežne predloge za potrebno poglobljeno reformo STO v vseh njenih funkcijah;

46.  se strinja s poudarkom, ki ga Komisija v svoji viziji za reformo STO namenja gospodarskemu okrevanju, trajnostnemu razvoju, nepoštenim državnim subvencijam in digitalni trgovini, ter jo poziva, naj si še naprej prizadeva za izvajanje svojega programa, vključno s cilji glede enakosti spolov, človekovih pravic in delovnih standardov;

47.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti hitro povezavo STO z drugimi organizacijami v večstranskem sistemu, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, doseči soglasje v Ženevi, zagotoviti skupno delovanje mednarodnih organizacij pri obvladovanju svetovnih izzivov in zaključiti pogajanja o subvencijah za ribištvo na 12. ministrski konferenci STO;

48.  poudarja pomen trgovinske in podnebne pobude STO ter ponovno izraža podporo sporazumu o okoljskih dobrinah; v zvezi s tem pozdravlja pristop nove generalne direktorice STO in pričakuje, da jo bo Komisija odločno podprla, da bi organizaciji dala nov zagon, da bi se lahko soočila z izzivi, s katerimi se trenutno sooča večstranski trgovinski sistem;

49.  poudarja pomen učinkovitega reševanja sporov pri vzpostavljanju stabilnosti in predvidljivosti v večstranskem trgovinskem sistemu ter potrebo po rešitvi sedanjega položaja pritožbenega organa v sodelovanju z ZDA, da bi ta znova začel delovati in tako zagotovil ustrezno reševanje trgovinskih sporov; poziva Komisijo, naj v okviru svoje trgovinske in podnebne pobude STO po potrebi predlaga vključitev okoljskega strokovnega znanja v reševanje sporov;

50.  poudarja, da bo imela oživitev pogajalske funkcije STO ključno vlogo pri vsaki bistveni reformi organizacije; zlasti ugotavlja, da je treba obravnavati izkrivljanje konkurence, ki ga povzročajo industrijske subvencije in podjetja v državni lasti, zlasti na Kitajskem, in poziva Komisijo, naj pripravi predloge za opredelitev in razlikovanje kategorij subvencij glede na njihov prispevek k legitimnim javnim ciljem;

51.  poudarja , da mora EU za oživitev pogajalske funkcije STO sodelovati s podobno mislečimi partnerji, da bi našla skupno podlago za reformo STO v najširšem smislu; ponovno potrjuje, da so za pomemben napredek pri reformi STO potrebni široko soglasje in koalicije enako mislečih partnerjev; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje v večstranskih pogajanjih kot korak k večstranskim sporazumom; podpira predlog Komisije za začetek pogajanj o večstranskem sporazumu o konkurenčni nevtralnosti s podobno mislečimi partnerji; je prepričan, da sta vodilna vloga EU in čezatlantsko sodelovanje bistvena za uspeh vsake pomembne reforme STO;

52.  poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za rešitev neujemanja med stopnjo razvitosti in ravnjo sprejetih zavez v okviru mednarodnega trgovinskega sistema; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti državam v razvoju in njihovim posebnim potrebam v zvezi z gospodarsko rastjo, trajnostnim razvojem in reformo STO;

53.  meni, da mora naslednja ministrska konferenca STO obravnavati režim sankcij, da se prepreči, da bi posledice kršitve pravil mednarodne trgovine s strani nekaterih članov plačali sektorji, ki niso odgovorni za neizpolnjevanje;

54.  se strinja s predlogom iz pregleda trgovinske politike, da bi morala skupina G20 okrepiti sodelovanje in usklajevati prizadevanja na poti k ogljični nevtralnosti in drugim vidikom zelenega dogovora; vendar poudarja, da bodo morale nekatere članice skupine G20, če naj bo ta pristop učinkovit, povečati svoje obveznosti glede zmanjšanja emisij; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah;

55.  podpira novo v prihodnost usmerjeno čezatlantsko agendo, ki temelji na skupnih interesih ter skupnih vrednotah in ciljih in je namenjena uravnoteženju razvoja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v Pacifiku, doseganju smiselne reforme STO in iskanju skupnih rešitev za skupne probleme;

56.  obenem priznava, da nekatera razhajanja še vedno obstajajo; poziva Komisijo in administracijo ZDA, naj tesno sodelujeta v novem političnem okviru, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja, da bi tako povečali dostop do trga za podjetja EU, še naprej preučujeta sporazume o ugotavljanju skladnosti in odpravi industrijskih tarif, se dogovarjata o ambicioznih socialnih, tehnoloških in okoljskih standardih ter se opirata na izkušnje drug drugega, da bi učinkoviteje spodbujali takšne standarde na svetovnem prizorišču;

57.  poziva obe strani, naj rešita dvostranske trgovinske spore, podpira opustitev tarif v primeru Airbus-Boeing in poziva k trajni rešitvi tega vprašanja, da bi našli rešitev za digitalne davke; poziva ZDA k odpravi carin na jeklo in aluminij iz oddelka 232;

58.  poziva k skupnim prizadevanjem za umestitev delavcev in podjetij v središče trgovinske politike, da bi izšli iz pandemije, pospešili gospodarsko okrevanje ter olajšali trgovino s cepivi in osnovnim medicinskim blagom; ponavlja, da bi morali sodelovati, da bi dosegli smiselno reformo STO in ponovno vzpostavili dobro delujoč pritožbeni organ; spodbuja obe strani, naj spoštujeta zaveze STO v okviru Sporazuma o vladnih naročilih in poiščeta skupne rešitve za skupne probleme, vendar poudarja, da mora EU po potrebi ukrepati samostojno;

59.  podpira skupno sporočilo z naslovom Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe in poziva k hitri ustanovitvi novega sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo; poziva k tesnemu sodelovanju med EU in ZDA na področju nastajajočih in prelomnih tehnologij, vključno s skupnimi izvoznimi in uvoznimi omejitvami za avtoritarne države;

60.  poziva Komisijo, naj trgovino, podnebje in s tem povezane reforme postavi v središče čezatlantskih odnosov, hkrati pa opozarja na visoko raven ambicij, ki jo je pokazala nova ameriška administracija na tem področju, ki bi morala temeljiti tudi na novih pristopih, kot so tisti, uvedeni s sporazumom med ZDA, Mehiko in Kanado;

61.  se zaveda pomena trgovinskih odnosov EU s Kitajsko, ki je leta 2020 postala največja trgovinska partnerica EU na področju blagovne menjave; je trdno prepričan, da trgovinski odnosi med EU in Kitajsko zahtevajo bolj uravnotežen in vzajemen pristop; poudarja, da se lahko proces ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko začne šele, ko bo EU dosegla znaten napredek pri oblikovanju ustreznih in učinkovitih avtonomnih ukrepov za boj proti praksam, ki izkrivljajo trg, in za zaščito strateških interesov EU, vključno s prepovedjo proizvodov, izdelanih s prisilnim delom, posodobljenim naborom orodij trgovinske zaščite in delujočim mehanizmom sankcij na področju človekovih pravic;

62.  poudarja, da ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah ni mogoče predvideti v okviru razvijajoče se dinamike širših odnosov med EU in Kitajsko, in meni, da je zelo obžalovanja vredno, da Kitajska nesprejemljivo stopnjuje sankcije za izvoljene poslance Evropskega parlamenta in evropske subjekte, saj to dodatno spodkopava zaupanje in ovira dvostransko sodelovanje; poudarja, da se proces ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah ne bo začel, dokler ne bodo odpravljene kitajske sankcije proti poslancem in parlamentarnim organom;

63.  poudarja, da bo Parlament sporazum skrbno pregledal, vključno z njegovimi določbami o trajnostnem razvoju, in opominja Komisijo, da bo pri prošnji za potrditev sporazuma o naložbah upošteval razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;

64.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s sporazumom o naložbah s Tajvanom, da pokaže zavezanost smiselnemu sodelovanju v trgovinskih in naložbenih odnosih ter sprejme potrebne ukrepe za oceno učinka, javna posvetovanja in predhodno študijo pred koncem leta 2021; ponovno poudarja pomen dvostranskega strukturnega dialoga, tudi o zadevah, povezanih z multilateralizmom in STO, tehnologijo in javnim zdravjem, pa tudi bistvenim sodelovanjem na področju kritičnih dobav, kot so polprevodniki;

65.  pozdravlja učinkovito, trajno in konstruktivno sodelovanje pri pregledu trgovinske politike v zvezi z Afriko ter vzhodnim in južnim sosedstvom ter poziva h konkretnim ukrepom za poglobitev odnosov EU s temi partnericami, tudi na področju energije;

66.  ponovno poudarja pomen strateškega in trajnostnega partnerstva z jugovzhodno Azijo in Indijo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z regijo in proaktivno spodbuja trgovinske odnose, ki temeljijo na pravilih, za celovito in ambiciozno indijsko-pacifiško strategijo;

67.  poudarja, da je kriza zaradi covida-19 poudarila pomen novega partnerstva z afriško celino, ki spodbuja vključujoč in trajnosten politični pristop; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati vprašanje zmanjšanja dolga in odpisa dolga; poudarja, da mora EU dejavno podpirati diverzifikacijo vrednostnih verig znotraj Afrike;

68.  pozdravlja začetek veljavnosti afriškega celinskega območja proste trgovine kot instrumenta za dejavno spremljanje regionalnega, gospodarskega in političnega povezovanja Afrike ter izboljšanje njenega dostopa do svetovnih trgov;

69.  poudarja pomen zavezanosti EU trgovinskim odnosom z Latinsko Ameriko in Karibi, vključno s čezmorskimi državami in ozemlji; izraža zaskrbljenost zaradi posledic covida-19, zlasti za ženske, v tej regiji;

70.  poziva vse institucije EU, naj prednostno ohranjajo naše trgovinsko in razvojno sodelovanje ter razvoj večje odpornosti na pandemije in izredne zdravstvene razmere; poziva Komisijo, naj v ta namen ohrani strukturni dialog s partnerji v zgoraj navedenih regijah;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0337. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0277. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0261. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0109. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0071. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0073. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0040. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0321. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0252. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0212. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (12) UL C 369, 11.10.2018, str. 22. (13) UL C 101, 16.3.2018, str. 30. (14) Mednarodni denarni sklad, World Economic Outlook: Managing Divergent Recoveries (Svetovni gospodarski obeti: kako upravljati različne načine okrevanja), april 2021. (15) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1). (16) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (17) Neuradni dokument Nizozemske in Francije o trgovini, družbenih in gospodarskih učinkih ter trajnostnem razvoju, dostopno na „Netherlands at International Organisations (permanentrepresentations.nl)“.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES v zvezi s prenosom izvedbenih pooblastil na Komisijo za opredelitev pomena izrazov, uporabljenih v nekaterih določbah navedene direktive (COM(2020)0749 – C9-0002/2021 – 2020/0331(CNS))

P9_TA(2021)0329 A9-0201/2021

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0749),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0002/2021),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0201/2021),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta v zvezi s členi 99, 197, 213, 214, 222, 223, 230 in 235 ter Prilogo V ter o vstavitvi novega člena 106a (2021/2048(REG))

P9_TA(2021)0330 A9-0214/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 236 in 237 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0214/2021),

1.  sklene spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  sklene, da bodo te spremembe začele veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju, razen:

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Veljavno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 99 Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so priložene temu poslovniku. Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so priložene temu poslovniku. __________________________ __________________________ 1 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1). 1 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 106 a (novo) Člen 106 a Postopek za oblikovanje stališča Parlamenta o ustanovitvi ali podaljšanju veljavnosti skrbniških skladov Unije za zunanje ukrepe 1.  Kadar se Komisija posvetuje s Parlamentom o svoji nameri, da bo ustanovila skrbniški sklad za ukrepe v izrednih razmerah ali ukrepe po izrednih razmerah ali podaljšala njihovo veljavnost v skladu s členom 234(1), tretji pododstavek, ali členom 234(5), prvi pododstavek, finančne uredbe, pristojni odbor pripravi osnutke priporočil. Ti osnutki priporočil lahko vključujejo posebna priporočila Komisiji v zvezi s podrobnostmi skrbniškega sklada, kot so cilji, ki bi jih moral doseči, ali način njegovega delovanja. Smiselno se uporablja člen 118(2) do (6). 2.  Kadar Komisija zaprosi Parlament, naj odobri osnutek sklepa o ustanovitvi ali podaljšanju veljavnosti skrbniškega sklada za tematske ukrepe v skladu s členom 234(1), četrti pododstavek, ali členom 234(5), prvi pododstavek, finančne uredbe, pristojni odbor pripravi priporočilo za odobritev ali zavrnitev osnutka sklepa. Smiselno se uporablja člen 105(1) do (4). 3.  Poslanci, politična skupina ali skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, ali pristojni odbor lahko Parlamentu predložijo predlog resolucije, v katerem od Komisije zahtevajo, naj opusti odobritve za skrbniški sklad Unije ali revidira sporazum o ustanovitvi zaradi morebitne likvidacije skrbniškega sklada Unije v skladu s členom 234(5), drugi pododstavek, finančne uredbe. Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 197 Člen 197 črtano Predlogi za razglasitev zadeve za nedopustno 1.  Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, predlagajo, da da se točka razglasi za nedopustno. O takem predlogu se glasuje takoj. O nameri, da bi predlagali nedopustnost, se vsaj 24 ur vnaprej obvesti predsednika, ki takoj obvesti Parlament. 2.  Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda. Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 213 – odstavek 1 1.  Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 209 ter nato spet čez dve leti in pol odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice. 1.  Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 209 ter nato spet čez dve leti in pol odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta. Predsednik in prvi podpredsednik odbora nista istega spola. Uravnotežena zastopanost spolov velja tudi za druge člane predsedstva. Ni dovoljeno, da so vsi člani predsedstva iz iste države članice. Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 214 – odstavek 2 – pododstavek 4 Predsednik odbora razglasi vse odločitve in priporočila koordinatorjev, ki štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje. Ustrezno se navedejo v zapisniku seje odbora. Predsednik odbora razglasi vse odločitve in priporočila koordinatorjev, ki štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje. V primeru nasprotovanja odbor glasuje z navadno večino. Te odločitve in priporočila se ustrezno navedejo v zapisniku seje odbora. Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov: 1.  Ko Komisija obvestilo o državljanski pobudi objavi v ustreznem registru v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta1, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov: __________________________ __________________________ 1 Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1). 1 Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55). Sprememba 8 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 1 – točka a (a)  odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 57; (a)  odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 14(2) Uredbe (EU) 2019/788; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 57; Sprememba 9 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 1 – točka b (b)  lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude. (b)  lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, o katerih so bila obvestila objavljena v ustreznem registru v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) 2019/788, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude. Sprememba 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 2 – točka a (a)  preveri, ali je Komisija v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 organizatorje sprejela na ustrezni ravni; (a)  preveri, ali je Komisija v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2019/788 skupino organizatorjev sprejela na ustrezni ravni; Sprememba 11 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 3 3.  Predsednik vsebinsko pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011. 3.  Predsednik vsebinsko pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2019/788. Sprememba 12 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 4 – pododstavek 2 Vsebinsko pristojni odbor povabi reprezentativno skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo. Vsebinsko pristojni odbor povabi reprezentativno skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz člena 5(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/788, naj na predstavitvi predstavi pobudo. Sprememba 13 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222 – odstavek 8 8.  Parlament razpravlja o državljanski pobudi, objavljeni v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, na delnem zasedanju, ki sledi javni predstavitvi, in se pri njeni uvrstitvi na svoj dnevni red odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Razprave ne zaključi z resolucijo, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti ali podobni zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži vsebinsko pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Smiselno se uporablja člen 132(3) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij. 8.  Parlament razpravlja o državljanski pobudi, o kateri je bilo obvestilo objavljeno v ustreznem registru v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) 2019/788, na delnem zasedanju, ki sledi javni predstavitvi, in se pri njeni uvrstitvi na svoj dnevni red odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Razprave ne zaključi z resolucijo, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti ali podobni zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži vsebinsko pristojni odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Smiselno se uporablja člen 132(3) do (8) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij. Sprememba 14 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 223 – odstavek 3 3.  Predsedstva delegacij se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 213, ki velja za stalne odbore. 3.  Predsedstva delegacij se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 213, ki velja za predsedstva odborov. Vendar se člani predsedstva delegacij izvolijo za čas trajanja parlamentarnega obdobja. Sprememba 15 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 230 – odstavek 1 1.  Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj na podlagi člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in v skladu z Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo. 1.  Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj na podlagi člena 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in v skladu z Uredbo (EU) 2019/788 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo. Sprememba 16 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 230 – odstavek 2 2.  Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 226, 227, 228 in 229 tega poslovnika. 2.  Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/788, vendar Komisiji v skladu s členom 13 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 226, 227, 228 in 229 tega poslovnika. Sprememba 17 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 235 – odstavek 1 – pododstavek 1 1.  Kadar se Parlament v skladu s členom 65(1) finančne uredbe odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori prek svojega predsedstva. 1.  Kadar se Parlament v skladu s členom 73(1) finančne uredbe odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori prek svojega predsedstva. Sprememba 18 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga V – člen 2 – odstavek 1 1.  Parlament v skladu s finančno uredbo obravnava poročilo pristojnega odbora o razrešnici do 30. aprila v letu po sprejetju letnega poročila Računskega sodišča. 1.  Parlament v skladu s finančno uredbo obravnava poročilo pristojnega odbora o razrešnici do 15. maja v letu po sprejetju letnega poročila Računskega sodišča.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020 (2020/2124(INI))

P9_TA(2021)0331 A9-0200/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Protokola št. 5 k Pogodbama o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

–  ob upoštevanju podnebne strategije in nove politike posojil v energetskem sektorju, ki jo je EIB sprejela novembra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Naložbeni načrt za trajnostno Evropo – Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor (COM(2020)0021),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 14. januarja 2020 o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod (COM(2020)0022),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(1),

–  ob upoštevanju finančnega poročila Evropske investicijske banke (EIB), ki je bilo objavljeno 5. maja 2020,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2019 z naslovom Zelena nit, ki je bilo objavljeno 7. maja 2020,

–  ob upoštevanju časovnega načrta za podnebno banko, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel 11. novembra 2020, in nove podnebne strategije EIB iz novembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom „EIB Operations Inside the European Union“ (Operacije EIB znotraj Evropske unije) za leto 2019, ki je bilo objavljeno 3. septembra 2019,

–  ob upoštevanju poročila za leto 2019 o projektih zunaj EU, ki jih je EIB podprla, z naslovom „Global reach: the impact of the EIB beyond the European Union“ (Svetovni vpliv: učinek EIB zunaj Evropske unije), objavljenega 10. decembra 2020,

–  ob upoštevanju finančnega in statističnega poročila EIB za leto 2019, objavljenega 5. in 7. maja 2020,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora, poročila o dejavnostih preiskovanja goljufij in poročila o pritožbenem mehanizmu EIB za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila EIB o razkritju obvladovanja tveganja v skupini za leto 2019, objavljenega 6. julija 2020,

–  ob upoštevanju dejstva, da je EIB 7. oktobra 2016 odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora(4),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru in Next Generation EU, covidu-19, podnebnih spremembah, varnosti in zunanjih odnosih,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) št. 03/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, ki je bilo objavljeno 29. januarja 2019,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2020 z naslovom „Crisis Solutions“ (Rešitve za krizo), objavljenega 20. januarja 2021,

–  ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ki je bilo objavljeno 12. maja 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju(5),

–  ob upoštevanju pisma v zvezi z nasprotjem interesov, ki ga je evropska varuhinja človekovih pravic 22. julija 2016 poslala predsedniku EIB, ter odgovora predsednika EIB z dne 31. januarja 2017,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje v zadevi 2168/2019/KR o odločitvi Evropskega bančnega organa, da bo ugodil prošnji svojega izvršnega direktorja, ki je želel postati direktor finančne lobistične skupine,

–  ob upoštevanju poročila koalicije Counter balance z naslovom Ali se EIB uspešno bori proti goljufijam in korupciji? Izzivi za okvir upravljanja banke EU,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0200/2021),

A.  ker mora EIB na podlagi člena 309 PDEU in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije prispevati k doseganju ciljev Unije, vključno z različnimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve;

B.  ker mora EIB v skladu s členom 18 svojega statuta zagotoviti, da se njena sredstva porabljajo čim bolj racionalno v skladu z interesi Unije;

C.  ker je EIB javni posojilni organ Evropske unije in ena največjih večstranskih finančnih institucij na svetu; ker je zato EIB logični partner EU pri izvajanju finančnih instrumentov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi in večstranskimi finančnimi institucijami;

D.  ker je EIB prevzela pomembno vlogo pri mobilizaciji finančnih sredstev za gospodarstvo, zlasti za mala in srednja podjetja, za odpravo gospodarskih posledic pandemije covida-19, ki se je začela leta 2020;

E.  ker ima EIB pomembno vlogo v strategiji EU za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in okoljem, kot je navedla Komisija, saj so za dosego posodobljenih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 letno potrebne dodatne naložbe v višini 350 milijard EUR;

F.  ker se je EIB leta 2019 zavezala, da bo podprla cilje evropskega zelenega dogovora, uskladila vse svoje dejavnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma in postala „podnebna banka EU“;

G.  ker je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025;

H.  ker je EIB začela postopek pregleda svoje posojilne politike na področju prometa iz leta 2011, da bi podprla dostopen, učinkovit, okolju prijazen in varen promet;

I.  ker je podpora malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo temeljni cilj javne politike EIB; ker je skupina EIB samo leta 2020 z dodatnim financiranjem podprla več kot 425.000 malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; ker je podpora malim in srednjim podjetjem predstavljala 40 % celotnega obsega podpisanih financiranj EIB;

J.  ker lahko EIB z naložbami podpre socialni sektor, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in stanovanji;

K.  ker je EIB leta 2020 odobrila posojila v višini 10,23 milijarde EUR za projekte zunaj Unije, vključno z 2,3 milijarde EUR v najmanj razvitih državah;

L.  ker je Skupina modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj 7. oktobra 2019 objavila končno poročilo, v katerem je navedla, da se lahko prihodnja evropska banka za podnebne spremembe in trajnostni razvoj vzpostavi na naslednje tri načine: a) z nadgradnjo Evropske banke za obnovo in razvoj in dejavnostmi zunanjega financiranja EIB; b) tako, da se v sklopu nove finančne institucije z mešanim lastništvom združijo zunanje dejavnosti sedanjih finančnih institucij EU; c) s prenosom vseh zunanjih dejavnosti EIB na hčerinsko družbo EIB z drugimi velikimi delničarji; ker je v sklepih Sveta iz decembra 2019 navedeno, da bi bilo treba preučiti le možnosti a) in c); ker rezultati študij glede izvedljivosti posameznih možnosti, ki naj bi bile predloženi jeseni 2020, še vedno niso bili sporočeni;

M.  ker si skupina EIB trenutno prizadeva za oblikovanje smernic za usklajevanje med nasprotnimi strankami z okoljskimi in trajnostnimi cilji;

Splošne ugotovitve

1.  je resno zaskrbljen zaradi velikih makroekonomskih neravnovesij, ki so posledica pandemije covida-19, in njihovega vpliva na trajnostno gospodarsko rast, naložbe, odpornost, stopnje zaposlovanja, izobraževanje in socialno-ekonomske neenakosti; poudarja, da je gospodarska in socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, močno škodila gospodarski rasti v EU in da je eden glavnih posledic upad naložb, ki trenutno ne zadostujejo za uresničevanje ciljev EU; poudarja, da so se javne in zasebne naložbe zmanjšale na zaskrbljujočo raven;

2.  poudarja, da ima EIB kot javna banka EU temeljno vlogo, saj kot edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic EU in v celoti temelji na politikah in standardih EU, podpira gospodarsko okrevanje po pandemiji in usmerja naložbe v uresničevanje evropskih prednostnih nalog;

3.  poudarja, da ima EIB ključno vlogo pri podpiranju kratko- in srednjeročnega gospodarskega okrevanja v povezavi z evropskimi podnebnimi pravili, evropsko industrijsko strategijo, instrumentom za okrevanje Next Generation EU, dolgoročnim proračunom EU, InvestEU, in drugimi evropskimi finančnimi instrumenti; pozdravlja finančno udeležbo EIB v InvestEU, da bi pomagala premostiti naložbeno vrzel v EU, kar je temeljni vzrok, ki še vedno ni odpravljen; poleg tega pozdravlja osrednjo vlogo EIB pri zagotavljanju svetovanja v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU;

4.  se strinja z Evropskim svetom, da bi morala imeti EIB potreben kapital za izvajanje politik Unije, in podpira poziv svetu guvernerjev EIB, naj analizira kapitalsko ustreznost EIB glede na instrumente, vključene v večletni finančni okvir in instrument za okrevanje NextGenerationEU, ter prispevek banke k izvajanju zastavljenih ciljev Unije v boju proti podnebnim spremembam in k digitalizaciji evropskega gospodarstva;

5.  meni, da je povečanje kapitala upravičeno, da bo lahko banka zagotavljala dolgoročno financiranje, spodbujala vključujočo trajnostno rast, socialno in regionalno kohezijo ter podpirala ključne naložbe v realno gospodarstvo, do katerih sicer ne bi bile prišlo, hkrati pa mora obdržati sedanji status AAA, ki je za banko pomemben dejavnik;

6.  meni, da je EIB institucija z visoko stopnjo finančnih vzvodov; poziva delničarje EIB, naj preučijo, katera struktura lastniškega kapitala bi bila najustreznejša, in dosežejo dogovor o povečanju kapitala, tako v gotovini kot na vpoklic; poudarja, da bi moralo biti povečanje kapitala povezano z večjo preglednostjo, demokratično odgovornostjo, učinkovitostjo strukture upravljanja in okoljsko trajnostjo;

7.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bila zastopana v svetu guvernerjev EIB z vpisom kapitala EIB z uporabo sredstev iz proračuna EU;

8.  ugotavlja, da bo morala EU v skladu načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 v obdobju 2021–2030 v primerjavi z obdobjem 2011–2020 vložiti 350 milijard EUR več letno; poudarja, da je za premostitev te vrzeli v naložbah v podnebje vloga EIB še večja; poziva svet guvernerjev EIB, naj izkoristi priložnost ugodnih posojilnih pogojev za povečanje izdajanja in zapadlosti obveznic ter ohranitev trdnega kapitalskega položaja;

9.  pozdravlja nedavno povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada(6);

10.  poziva EIB kot javno banko EU, naj si v skladu z ustreznimi pravnimi določbami čim bolj prizadeva, da bi zagotovila močno financiranje na podlagi politik, s katerim zagotavlja gospodarsko učinkovitost, podpira trajnostno rast in ne ovira dostopa do visokokakovostnih javnih storitev; poziva EIB, naj daje prednost projektom javnega namena, ki spodbujajo politične cilje EU in trajnostno gospodarsko rast, zlasti tistim, ki drugače ne bi bili dobičkonosni, tako v EU kot zunaj nje, da bi obravnavala rekordne svetovne izzive v prihodnjih desetletjih, zlasti z bojem proti podnebnim spremembam;

11.  poziva EIB, naj dodatno okrepi svoje notranje zmogljivosti in strokovno znanje, da bi zagotovila dolgoročno zavezanost v svojih partnerstvih, spodbujala usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi akterji ter nadalje razvijala pogoje za prevzemanje večjega tveganja pri naložbah v inovacije in rast;

12.  poudarja, da je pomembno, da EIB zagotovi dejavnik dodatnosti za naložbe po EU; opozarja, da je treba usklajevati strategije z drugimi evropskimi institucijami ter multilateralnimi in nacionalnimi razvojnimi bankami;

13.  pozdravlja prizadevanja EIB pri določanju ciljev in jo spodbuja, naj okrepi izvajanje svojih okoljskih in socialnih standardov ter izboljša ocenjevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov, ki jih podpira, ter njihovo dodatnost in trajnost;

14.  poudarja, da si mora EIB prizadevati, da s svojimi dejavnostmi ne bi izrinila zasebnih naložb;

15.  poudarja, da je pomembno, da EIB pri svoji posojilni dejavnosti preprečuje dodatna geografska neravnovesja, da bi zagotovila širšo geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, obravnavala razlike med regijami zaradi nezadostnih dolgoročnih naložb in geografskih omejitev, ter okrepila ekonomsko in socialno konvergenco in kohezijo;

16.  pozdravlja prizadevanja EIB v zvezi s tem, vendar poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi, saj nedavna poročila kažejo na vztrajno visoko geografsko koncentracijo projektov;

17.  poziva EIB, naj prispeva k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne priložnosti EIB, med drugim tako, da si bolj prizadeva za razširitev posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovanja, zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo, ki med koronavirusno krizo zaradi pomanjkanja finančnih zmogljivosti ali manevrskega prostora države niso imele večjih koristi od odstopanja od pravil o državni pomoči;

Mobilizacija sredstev za boj proti pandemiji covida-19

18.  z veseljem ugotavlja, da je EIB hitro mobilizirala do 40 milijard EUR nujnega financiranja za boj proti krizi zaradi izbruha covida-19, tako da je omogočila posojila in odlog plačila ter sprejela ukrepe za izboljšanje likvidnosti malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

19.  poleg tega pozdravlja vzpostavitev vseevropskega jamstvenega sklada v višini 25 milijard EUR v odziv na krizo zaradi pandemije covida-19 in njegov pozitiven učinek pri zagotavljanju finančne pomoči malim in srednjim podjetjem v zdravstvenem sektorju; vendar obžaluje počasno uvajanje tega sklada, saj so bila prva sredstva odobrena šele proti koncu leta 2020 zaradi pozne vloge držav članic in postopkov za kliring državne pomoči; poudarja, da je bil vseevropski jamstveni sklad ustanovljen začasno; predlaga, naj se veljavnost vseevropskega jamstvenega sklada zaradi dolgotrajnih posledic krize zaradi covida-19 in nenehne omejitve gibanja v številnih državah članicah podaljša po letu 2021;

20.  meni, da bi morala biti podpora, ki jo vseevropski jamstveni sklad zagotavlja finančnim posrednikom, odvisna od številnih ocenjevalnih meril, kot so okoljska in socialna politika ter politika upravljanja podjetij;

21.  poziva EIB, naj razmisli o tem, da bi ponudila dodatne spodbude za projekte in kreditne linije, ki so že bili odobreni, da bi se projekti čim prej začeli izvajati in da bi se zagotovila hitra uporaba sredstev;

22.  pozdravlja oblikovanje 6 milijard EUR vrednega naložbenega instrumenta za podporo financiranja zdravstvenega sektorja, predvsem zdravstvene infrastrukture, raziskav in razvoja cepiv; poziva EIB, naj prednostno obravnava krepitev sistemov javnega zdravstva;

23.  ugotavlja, da je EIB 30. septembra 2020 za odziv na covid-19 odobrila 84 operacij v znotraj EU v skupni vrednosti 23,5 milijarde EUR; je seznanjen s podatkom, da je bilo 88 % odobrenih operacij dodeljenih malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter zdravstvenemu sektorju; poudarja, da je treba podpirati mala in srednja podjetja, saj jih je pandemija covida-19 še posebej prizadela;

24.  pozdravlja oblikovanje pobude za usmerjeno financiranje v vrednosti do 5,2 milijard EUR v odziv na pandemijo covida-19, da bi podprli države zunaj EU;

25.  pozdravlja sodelovanje EIB v instrumentu COVAX z naložbami v višini 400 milijonov EUR na podlagi vnaprejšnje tržne zaveze COVAX;

26.  poudarja, da bo treba te instrumente zaradi zaporednih in nepredvidljivih valov okužb s covidom-19 dodatno okrepiti, izvrševati in podaljšati; poziva EIB, naj bo pripravljena po potrebi spodbuditi obstoječe instrumente in začeti nove podporne finančne pobude;

Preobrazba v podnebno banko EU

27.  pozdravlja podatek, da je bilo leta 2020 40 % vseh posojil EIB povezanih z okoljem in podnebjem;

28.  pozdravlja dejstvo, da je EIB največja svetovna izdajateljica zelenih obveznic, ki so v dvanajstih letih zbrale obveznice podnebne ozaveščenosti in obveznice ozaveščenosti o trajnosti v vrednosti 34,6 milijarde EUR; poziva EIB, naj nadaljuje in razširi izdajanje zelenih obveznic, da bi povečala likvidnost tega trga in še naprej sodelovala pri razvoju standarda EU za zelene obveznice;

29.  pozdravlja novi sistem za oceno tveganja podnebnih sprememb, vzpostavljen za oceno fizičnega podnebnega tveganja pri neposrednem posojanju, in predlaga, naj EIB v svojih akcijskih načrtih predlaga usklajene metode pregledovanja, po potrebi na podlagi uredbe o taksonomiji(7);

30.  pozdravlja zavezo EIB, da bo podprla akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti, zlasti z uskladitvijo s taksonomijo EU za spremljanje podnebnih ukrepov in financiranja okoljske trajnosti ter s sprejetjem meril, da se ne škoduje bistveno, kot podlage za ocenjevanje projektov;

31.  poziva EIB, naj spoštuje svojo zavezo, da bo čim prej in v časovnem okviru, skladnem s ciljem EU o doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, vse svoje dejavnosti uskladila s cilji Pariškega sporazuma; poudarja, da bodo za razvoj naprednih alternativnih in trajnostnih goriv potrebne znatne naložbe, da bi presegli sedanje tehnološke meje; poziva EIB, naj vzpostavi in sklene pogodbe o zelenem prehodu za sektorje z visokimi emisijami, da bodo njihovi poslovni modeli usklajeni s cilji podnebne nevtralnosti;

32.  priznava, da morajo EU in njene države članice kapitalske tokove preusmeriti v prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, da bi naša gospodarstva, podjetja in družbe postali odpornejši na podnebne in okoljske pretrese ter tveganja;

33.  pozdravlja, da je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, zlasti vključitev vzporednega mehanizma za določanje cen ogljika, ki zagotavlja ključen okvir za podporo izvajanja evropskega zelenega dogovora in označuje odločen korak EIB v smeri podnebne banke EU, ki bo v pomembnem prihodnjem desetletju spodbujala trajnostne naložbe in varstvo okolja;

34.  pozdravlja vodilno vlogo EIB v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam ter njeno odločitev, da do leta 2025 financiranje v ta namen ter na področju okoljske trajnosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov, poveča s 30 % na vsaj 50 %;

35.  ugotavlja, da je v načrtu predvideno prehodno obdobje do konca leta 2020, kar je problematično zaradi neusklajenosti s cilji Pariškega sporazuma; poziva EIB, naj si v potekajočih postopkih ocenjevanja prizadeva za čim večjo skladnost s Pariškim sporazumom, najpozneje leta 2023 pa popolno skladnost;

36.  ugotavlja, da bo EIB prihodnje delo v zvezi z izvajanjem načrta zasnovala na podlagi desetih novih akcijskih načrtov, s katerimi se bo nadaljevalo petletno izvajanje podnebne strategije EIB iz leta 2015; v zvezi s tem zahteva, da se ga o izvajanju načrta redno in izčrpno obvešča;

37.  poziva EIB, naj upošteva prispevke ustreznih deležnikov, lokalnih organov, sindikatov in nevladnih organizacij v svoji naložbeni strategiji v vlogi podnebne banke EU in v okviru izvajanja časovnega načrta;

38.  pozdravlja razvoj ocene tveganja za biotsko raznovrstnost na ravni EIB in njeno sprejetje okoljskih, podnebnih in socialnih smernic za razvoj hidroenergije; opozarja, da je zaščita biotske raznovrstnosti temeljnega pomena za trajnost EU in kritičnega pomena za evropske gospodarske, zdravstvene in prehranske razmere; poziva EIB, naj v svojih finančnih instrumentih še naprej razvija preverjanje vpliva na biotsko raznovrstnost, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo;

39.  priznava izzive in napredek, dosežen pri izvajanju finančnega mehanizma za naravni kapital (NCFF); poziva EIB, naj razmisli o zagotovitvi nepovratnih sredstev v okviru finančnega mehanizma za naravni kapital, da bi podprla začetno povečanje števila lokalnih projektov in olajšala ustvarjanje prihodkov; meni, da bi morala EIB oceno finančnega mehanizma za naravni kapital vključiti v širšo oceno o tem, kako podpreti obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti v EU;

40.  pozdravlja zavezo EIB v načrtu za podnebno banko, da bo podporo usmerila v trajnostno rejo in mlečno industrijo, zlasti za zagotavljanje dobrobiti živali;

41.  poziva skupino EIB, naj s svojimi novimi operacijami podpre cilje strategije EU za trajnostni razvoj na področju kemikalij, saj bi spodbudile inovacije za varne in trajnostno zasnovane kemikalije, materiale in izdelke, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki temelji na kroženju nestrupenih materialov, ter prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal;

42.  pozdravlja bližajoči se pregled posojilne politike EIB na področju prometa in zavezo EIB, da bo do konca leta 2022 prenehala podpirati širitev letališč; poudarja, da je treba prometni portfelj EIB in posojilno politiko na področju prometa uskladiti s Pariškim sporazumom;

43.  poziva k hitremu sprejetju nove strategije za politiko financiranja prometa, katere cilj je razogljičenje prometnega sektorja EU najpozneje do leta 2050 ter spodbujanje dostopnih, učinkovitih, zelenih in varnih prevoznih sredstev; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EIB še naprej sodelovati pri financiranju inovacij in zelene tehnologije v letalstvu; v zvezi s tem zahteva, da se v novi prometni politiki upoštevajo tudi geografske značilnosti regij v EU, denimo otoških ter najbolj oddaljenih regij;

44.  poziva EIB, naj se poveča podporo za prehod na nizkoogljični prevoz, kot sta kolesarjenje in javni prevoz, zlasti za slabše povezane skupnosti in lokalne skupnosti;

45.  poudarja ključno vlogo EIB pri doseganju ciljev mehanizma za pravični prehod in poziva k večji zavezanosti in konkretnim ukrepom na tem področju, in sicer prek posojil za strukturne programe, InvestEU in kot finančna partnerica za instrument za posojila v javnem sektorju; poziva EIB, naj izkoristi svojo vlogo partnerice pri financiranju instrumenta za posojila v javnem sektorju, da bi okrepila svoje zmogljivosti za financiranje manjših projektov in pobud, ki jih vodi skupnost, ter za vzpostavitev partnerstev z občinami in drugimi javnimi subjekti, da v procesu gospodarskega prehoda nihče ne bo zapostavljen;

46.  poudarja, da imajo države članice in regije različna izhodišča; ugotavlja, da mora biti prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo vključujoč in pravičen ter da nihče ne sme biti zapostavljen; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti državljanov in delavcev, ki jih bo prehod najbolj prizadel; predlaga, naj EIB proaktivno sodeluje z državami članicami, da bi podprla regije, v katerih so delovna mesta močno odvisna od industrije z visokimi emisijami;

47.  pozdravlja novo posojilno politiko EIB na področju energije in njene zaveze, da bo do konca leta 2021 prenehala vlagati v fosilna goriva; poziva EIB, naj oceni združljivost naložb iz leta 2021 v projekte z visokimi emisijami ogljika s posodobljenimi podnebnimi cilji za leto 2030; vztraja, da mora EIB pri vseh posojilih za energijo upoštevati načelo energetske učinkovitosti in se boriti proti energetski revščini;

48.  pozdravlja pobudo za pametno financiranje pametnih stavb, ki spodbuja naložbe v projekte energetske učinkovitosti; poziva k okrepitvi stanovanjskih naložb, ki spodbujajo energetsko učinkovitost in odpravo energetske revščine, in k dodatnim naložbam v socialna in cenovno dostopna stanovanja, s čimer bi tudi prispevali k doseganju ciljev strategije za val prenove;

Podpora inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter digitalizaciji

49.  meni, da ne bi smeli ponavljati napak iz preteklosti ter so naložbe v inovacije, infrastrukturo, izobraževanje ter znanja in spretnosti bistvenega pomena za okrevanje po gospodarski in socialni krizi, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter doseganje dolgoročne konkurenčnosti; poleg tega poudarja, da tudi regulativno okolje, ki ga sestavljajo predvidljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji in upravna učinkovitost, prispeva k privabljanju zasebnih naložb;

50.  pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2020 za podporo inovacijam ter znanju in spretnostim namenila 14,43 milijarde EUR; poziva EIB, naj še poveča podporo za mala in srednja podjetja za inovacije in spretnosti;

51.  poudarja na pomembno vlogo EIB pri uspehu programa InvestEU pri okrevanju po pandemiji; poudarja, da bo EIB še naprej glavni naložbeni partner za izvajanje programa InvestEU;

52.  upa, da bo novi program InvestEU omogočil dodatno tveganje EIB pri projektih realnega gospodarstva in podporo zlasti malim in srednjim podjetjem, tudi s kapitalsko podporo;

53.  želi spomniti, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj tvorijo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo okoli 100 milijonov ljudi; pozdravlja dejstvo, da je EIB leta 2020 zagotovila financiranje za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, naložbe pa so dosegle 30,56 milijarde EUR in podprle 425 000 podjetij;

54.  znova poudarja, da mora podpora mikro podjetjem, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati ključni cilj EIB, ki ga je treba dodatno okrepiti med trenutno gospodarsko krizo, zlasti pa jim je treba zagotoviti pomoč pri financiranju, internacionalizaciji, razogljičenju in dostopu do orodij IKT; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pogosto na razpolago omejena upravna sredstva, zato bi lahko imela koristi od dostopnih finančnih kanalov; pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno za zagotavljanje spletne podpore in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede dostopa do posojil EIB, in poziva da se ta svetovalna funkcija podaljša;

55.  poziva EIB, naj dopolni prizadevanja za izgradnjo podatkovne družbe na pregleden, zaupanja vreden, interoperabilen in vključujoč način ter s posebnim poudarkom na prilagoditvi malih in srednjih podjetij, da okrepijo svojo konkurenčnost;

56.  v zvezi s tem poudarja, da evropska mala in srednja podjetja zaostajajo pri uvajanju digitalnih tehnologij, saj je zgolj 66 % proizvodnih podjetij v EU prevzelo vsaj eno digitalno tehnologijo;

57.  poudarja, da je treba razširiti posojanje malim in srednjim podjetjem, ki jih vodijo ženske, da bi spodbujali okrevanje z večjo enakostjo spolov;

58.  poziva EIB, naj mobilizira ustrezno podporo za infrastrukturo, namenjeno uvajanju hitrejšega interneta v vseh regijah EU in premostitvi digitalne vrzeli, ter jo poziva, naj nadaljuje svojo podporo razvoju digitalnih znanj in spretnosti, zlasti za zaposlene v gospodarskih sektorjih, ki potrebujejo prilagoditev in prekvalifikacijo;

59.  ugotavlja, da je izbruh covida-19 razkril krhkost dobavnih verig EU in pomanjkljivosti njenih omrežij IT; poziva EIB, naj usmeri svojo naložbeno strategijo tako, da bo pomagala zagotoviti večjo odpornost vrednostnih verig notranjega trga ter okrepila evropski industrijski sektor, zlasti na strateških področjih;

60.  poziva EIB, naj sodeluje pri podpori in financiranju ustvarjanja inovacijskih ekosistemov in gospodarstev, temelječih na znanju, po vsej EU, ter spodbujanju lokalne industrijske preobrazbe, v okviru katere lahko univerze, podjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja razvijejo dolgotrajna partnerstva za skupno dobro in ki lahko smiselno prispeva k doseganju ciljev zelenega dogovora in digitalizacije gospodarstva;

61.  poudarja, da mora EIB veliko pozornosti posvetiti projektom, usmerjenim v mlade, zlasti za zagonske podjetja, in projektom, namenjenim obravnavanju vse večjega problema brezposelnosti mladih in mladih v prekarnih oblikah zaposlitve;

Naložbe v socialno infrastrukturo in socialno varstvo

62.  ugotavlja, da so sistemi socialnega varstva v državah članicah med trenutno krizo zaradi pandemije covida-19 rekordno obremenjeni; poziva EIB, naj v partnerstvu s Komisijo in državami članicami poveča naložbe v socialni sektor;

63.  priznava, da je kriza zaradi pandemije covida-19 nesorazmerno vplivala na nekatere dele družbe; poziva EIB, naj pomaga državam članicam pri projektih, ki obravnavajo neenakosti, tudi neenakosti med spoloma, in tiste, ki zadevajo marginalizirane skupnosti;

64.  pozdravlja zavezo EIB, da bo vlagala v socialni sektor in tako spodbujala dobro počutje, dostop do izobraževanja, zdravje in dostop do stanovanj, ter pridobivanje spretnosti, ki so potrebne za gospodarstvo, temelječe na znanju;

65.  poziva EIB, naj podpre projekte v državah članicah, s katerimi izvajajo evropski steber socialnih pravic, cilje trajnostnega razvoja in socialne reforme, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra;

66.  ugotavlja, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na izobraževanje in dobro počutje otrok po vsem svetu, saj milijoni otrok zaradi omejitve gibanja še vedno nimajo dostopa do izobraževanja in zato tvegajo nazadovanje, to pa bi jim utegnilo pustiti trajne posledice; pozdravlja naložbe EIB v izobraževanje, saj prispevajo k boju proti revščini in neenakostim, spodbujajo gospodarsko rast in izboljšujejo enakost spolov; poziva EIB, naj poveča naložbe v izobraževanje, da bi pomagala ublažiti resne posledice krize zaradi covida-19 na izobraževalne sisteme na svetovni ravni;

Podpora razvoju in trajnostnosti zunaj EU

67.  pozdravlja dejstvo, da je EIB največja večstranska posojilodajalka na svetu, ki si prizadeva podpirati politike EU na področju zunanjega sodelovanja in razvoja; ugotavlja, da je EIB že več kot 50 let dejavna zunaj EU, saj je do konca leta 2020 v 150 različnih državah izdala 150,1 milijardo EUR posojil, od katerih so bila v letu 2020 podpisane pogodbe o posojilih v vrednosti 10,23 milijarde EUR;

68.  poziva EIB, naj glede na zavezo skupine G20, ki vse delničarje EIB zavezuje, da odložijo dolg 77 držav po dolžniški krizi zaradi izbruha covida-19, odloži odplačevanje posojil, temeljito oceni, kako bodo njene prihodnje dejavnosti vplivale na dolg, in javno izrazi podporo vzpostavitvi večstranskega mehanizma za prestrukturiranje dolgov, s katerim bi se spoprijeli tako s posledicami krize kot s potrebami po financiranju iz Agende 2030;

69.  poudarja, da morajo biti naložbe EIB v tretjih državah v celoti usklajene z zunanjim delovanjem EU in prednostnimi nalogami na področju trajnostnega razvoja;

70.  je seznanjen, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU; vztraja, da bi morala EIB uporabljati enake standarde in merila za ocenjevanje in vrednotenje projektov v Uniji in zunaj nje, tudi tiste, ki so bili nedavno dogovorjeni v okviru načrta za podnebno banko;

71.  v zvezi s tem meni, da bi morala EIB okrepiti svoje spremljanje projektov zunaj EU in poročanje o njih, izboljšati svoje analize njihovega gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka ter povečati učinkovitost okvira za merjenje rezultatov, pri tem pa okrepiti primerno skrbnost na področju človekovih pravic za projekte v tretjih državah;

72.  meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o prilagojenih kazalnikih za merjenje zmanjšanja neenakosti, ustvarjanje davčnih prihodkov za države gostiteljice ter učinek na uravnoteženo zastopanost spolov in marginalizirane skupine;

73.  ugotavlja, da bodo naložbe zasebnega sektorja bistvene za zapolnitev vrzeli v financiranju ciljev trajnostnega razvoja; želi spomniti, da ima EIB ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zasebnimi naložbami, zlasti v nestabilnih razmerah; a je hkrati zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj za zasebne naložbe, saj ni dokazov, da lahko ta način financiranja dokazljivo prinaša dodatnost in izpolni razvojne cilje, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in mnenju Evropskega računskega sodišča (št. 7/2020); poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev, zlasti za najmanj razvite države, te pa naj ne dajejo prednosti kombiniranju, jamstvom ali posojilom namesto nepovratnih sredstev, saj ne izpolnjujejo ciljev trajnostnega razvoja in bi lahko breme dolga držav še povečali;

74.  pozdravlja sporazum, ki sta ga Evropski svet in Parlament sklenila glede instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; se zlasti zaveda vloge EIB v okviru evropskega sklada za trajnostne naložbe;

75.  poudarja, da so podnebne spremembe bistven izziv pri doseganju trajnostnega razvoja, saj so grožnja za zaostritev življenjskih razmer in revščine; zato poziva EIB, naj da prednost naložbam v projekte, ki tretjim državam pomagajo dosegati cilje OZN glede trajnostnega razvoja in ki prispevajo k socialni in okoljski pravičnosti, prehranski varnosti, javnim storitvam in poštenim gospodarskim priložnostim za državljane; ceni, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU, kar bo pomagalo poudariti vodilno vlogo EU na svetovni ravni pri podnebni in okoljski trajnostnosti;

76.  poziva EIB, naj okrepi svoje delovanje v najmanj razvitih državah in tistih, v katerih so prisotni konflikti, izboljša sodelovanje z delegacijami EU ter poveča svojo prisotnost na terenu z dodatnim osebjem, ki se bo ukvarjalo z razvojnimi vprašanji, pri tem pa naj spoštuje svoj mandat za zunanja posojila;

Uresničevanje upravljanja, odgovornosti, preglednosti in integritete

77.  ponavlja svojo zahtevo po medinstitucionalnem dogovoru med EIB in Parlamentom, da bi izboljšali dostop do dokumentov in podatkov EIB ter okrepili demokratično odgovornost, vključno z možnostjo, da se na EIB naslovijo vprašanja za pisni odgovor, ter opredelitvijo pravic Parlamenta in njegovih poslancev glede dostopa do dokumentov in podatkov ter organizacijo predstavitev in organizacijo ekonomskih dialogov;

78.  poleg tega predlaga, da se v vmesnem času vzpostavi protokol za začasni memorandum o sodelovanju med EIB in Parlamentom, ki se bo začel uporabljati takoj, da bi izboljšali medinstitucionalni dialog in okrepili preglednost in odgovornost EIB;

79.  poziva EIB, naj poveča obseg svojega poročanja Parlamentu glede njenih odločitev, doseženega napredka in učinka njene posojilne dejavnosti, predvsem z rednimi strukturiranimi dialogi, ter naj uporablja določbe glede poročanja in odgovornosti, kot so določene v uredbi o Evropskem skladu za strateške naložbe(8);

80.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je bistvenega pomena, da EIB komunicira z državljani EU, da bi bolje pojasnila namene svojih politik ter prikazala svoj prispevek k dnevnem življenju državljanov;

81.  pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je EIB decembra 2020 začela o pregledu svoje politike preglednosti; vendar ugotavlja, da sedanji predlog ne izpolnjuje zahtev Parlamenta in organizacij civilne družbe, da naj EIB okrepi svojo politiko preglednosti v skladu s primeri dobre prakse in standardi, ki jih uporabljajo druge finančne institucije;

82.  poziva EIB, naj poskrbi za pravočasno objavo obširnejših informacij o vseh svojih finančnih dejavnostih v skladu z mednarodnimi primeri dobre prakse, vključno z okoljskimi in socialnimi ocenami, da bi jih naredila dostopnejše za potencialne upravičence, prizadete skupine in lokalne organizacije civilne družbe;

83.  znova poziva EIB, naj deluje na podlagi „domneve razkritja“; jo zlasti poziva, naj pravočasno objavi dnevne rede in zapisnike sej upravnega odbora, ter pozdravlja objavo dnevnih redov in zapisnikov sej sveta direktorjev; poudarja, da bi morala prihodnja politika preglednosti okrepiti zahteve glede preglednosti za vse dejavnosti EIB in od nosilcev projektov zahtevati, da javno objavijo presojo vplivov na okolje in z njo povezane dokumente, in sicer z vključitvijo strogih obveznosti glede preglednosti v posebne pogodbene klavzule, podpisane z vsemi strankami EIB;

84.  ponovno poziva k razkritju mnenj, ki jih je Komisija izdala v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB o dejavnostih financiranja EIB, da se oceni njihova skladnost z ustrezno zakonodajo EU in politikami EU; poziva Komisijo in EIB, naj dosežeta dogovor, da bi zagotovili popolno preglednost takšnih mnenj, vključno z njihovo utemeljitvijo;

85.  ugotavlja, da je imenovanje nekdanjega podpredsednika EIB v odbor direktorjev podjetja Iberdrola vzbudilo resne skrbi glede nasprotja interesov, kljub temu, da je bilo imenovanje priglašeno vnaprej in skladno z določbami, ki se uporabljajo za nekdanje člane upravnega odbora EIB; ugotavlja tudi, da proti zavezujočemu mnenju odbora za etiko in skladnost EIB, izdanemu pred imenovanjem, ni bilo ugovora, ter poziva, naj se glede tega mnenja predloži dodatna obrazložitev; ugotavlja, da ta zaposlitev po koncu zaposlitve v javnem sektorju skoraj brez obdobja mirovanja ogroža ugled in neodvisnost EIB; opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila odločitev Evropskega bančnega organa, da izvršnemu direktorju ne prepove, da postane izvršni direktor lobijev v finančnem sektorju, nepravilna in da bi bila prepoved menjave delovnega mesta nujen in sorazmeren ukrep; poziva EIB, naj oceni, ali je treba dodatno izboljšati pravila in prakse glede nasprotja interesov;

86.  izraža zaskrbljenost, da osem podpredsednikov ob svojih sektorskih obveznostih nadzira tako predloge projektov iz svojih matičnih držav kot obveznosti drugih držav; obžaluje, da EIB ni ukrepala v zvezi z zahtevo Parlamenta, da se v kodeks ravnanja za člane upravnega odbora vključi določba, ki izključuje možnost, da bi lahko člani upravnega odbora nadzorovali posojanje ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah;

87.  pozdravlja notranji pregled in revizijo, ki ju je EIB uvedla glede svoje politike za boj proti goljufijam, ter njeno namero, da politiko dvigne na raven skupine, da bo veljala tako za EIB kot EIF; poziva EIB, naj k temu pregledu pristopi široko in ambiciozno ter obravnava obstoječe pomanjkljivosti pri svojih mehanizmih potrebne skrbnosti in notranjega nadzora ter okrepi svojo politiko proti goljufijam in korupciji v skladu s ponavljajočimi se zahtevami Parlamenta;

88.  poudarja, da je pomembno, da ima preiskovalna služba EIB za boj proti goljufijam solidne pristojnosti in ustrezna sredstva, ter da je neodvisna; poziva EIB, naj po potrebi okrepi svoje sodelovanje z evropskim varuhom človekovih pravic, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom ter o kazenskih zadevah poroča nacionalnim organom; poziva EIB, naj okrepi avtonomijo in učinkovitost službe za mehanizem pritožb in oddelka za preiskave goljufij;

89.  opozarja, da je Komisija pozvala EIB, naj posreduje več informacij o učinkoviti uporabi pogodbenih klavzul, ki EIB omogočajo ustavitev ali umik financiranja(9), in pričakuje, da bo imel Parlament popoln dostop do teh informacij;

90.  pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju strategije skupine EIB o enakosti spolov in akcijskega načrta za enakost spolov; je seznanjen s poročilom o napredku na področju raznolikosti in vključevanja za leto 2019; ugotavlja, da ženske tvorijo 51,4 % delovne sile EIB;

91.  obžaluje, da ženske še vedno niso ustrezno zastopane na upravnih in višjih položajih; meni, da je treba v zvezi s tem storiti več med izvajanjem druge faze akcijskega načrta v letu 2021 in zato poziva EIB, naj dodatno spodbuja udeležbo žensk in aktivno promovira uravnoteženo zastopanost spolov na svojih višjih položajih; poziva EIB, naj dodatno okrepi spodbujanje vseh oblik raznolikosti in vključevanja v svoji organizaciji ter naj določi ambiciozne cilje;

92.  poziva EIB, naj, kjer je to mogoče, zbira podatke, razčlenjene po spolu, in razvije orodja in metodologije za izvajanje analiz na podlagi spola in ocen učinka na enakost spolov za projekte in dejavnosti EIB tako v Evropski uniji kot zunaj nje, ter naj se v ta namen posvetuje z neodvisnimi strokovnjaki;

93.  je resno zaskrbljen zaradi obtožb glede nadlegovanja in delovnega okolja v EIB; priznava, da je EIB nedavno sprejela ukrepe, da bi obravnavala ta in druga vprašanja, povezana z osebjem; spodbuja EIB, naj poskrbi za učinkovito izvajanje politike ničelne tolerance do vseh oblik nadlegovanja, vključno s preventivnimi in zaščitnimi ukrepi ter ustreznimi in zanesljivimi mehanizmi za pritožbe in podporo žrtvam; spodbuja upravo EIB, naj vzpostavi pristen dialog s predstavniki zaposlenih, da bi obravnavala njihove pomisleke;

94.  pozdravlja dejstvo, da bo EIB pregledala svoje okoljske in socialne standarde, in poziva k obsežnemu in vključujočemu javnemu posvetovanju na to temo; poudarja, da lahko EIB vključi dodatne standarde glede drugih prednostnih nalog politike; poziva EIB, naj v oceno škodljivih učinkov potencialnih naložb vključi socialne pomisleke;

95.  ponavlja, da je trajnostnost, kot je opredeljena v pravu EU(10), širok koncept, in da so naložbe trajnostne samo, če upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v povezavi s cilji socialne in okoljske trajnostnosti; pozdravlja dejstvo, da se je EIB zavezala, da bo svojo metodologijo sledenja za podnebne ukrepe in cilje glede okoljske trajnostnosti popolnoma uskladila z okvirom, opredeljenim v taksonomiji EU, tudi z vključevanjem načela, da se ne škoduje bistveno(11), v vse njene dejavnosti;

96.  poziva EIB, naj to priložnost izkoristi za okrepitev svoje politike na področju človekovih pravic; zlasti pričakuje okrepitev obveznosti glede primerne skrbnosti na področju človekovih pravic in povečanje pomena razsežnosti človekovih pravic pri načrtovanju projektov, zlasti pri projektih v tretjih državah;

97.  pričakuje, da bo EIB izvajala temeljit nadzor in pri tem v celoti upoštevala pomisleke, ki so jih izrazile zadevne strani in deležniki, zlasti v zvezi s kršitvami človekovih pravic;

98.  poudarja, da morajo podjetja, v katera EIB vlaga, spoštovati načela dobrega upravljanja, tudi v davčnih zadevah; pozdravlja dejstvo, da EIB ne sklepa novih ali obnovljenih poslov s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so vključene na seznam v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, in da se izvaja individualna ocena tveganja za vsak primer, ko so pogodbene nasprotne stranke registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki so na splošno pripravljene sodelovati, vendar še niso odpravile obstoječih pomanjkljivosti glede dobrega davčnega upravljanja (jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene);

99.  poudarja, da so za zagotovitev, da nasprotne stranke ne izkoriščajo drugih zakonitih povezav s tovrstnimi jurisdikcijami, potrebne drage kontrole; poziva EIB, naj izvršuje preventivne ukrepe in redne ocenjuje, ali partnerji uporabljajo jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali škodljive davčne prakse;

100.  spodbuja skupino EIB, naj v prihodnosti posodobi svojo politiko glede jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in sicer na podlagi prihodnjega razvoja dogodkov na področju dobrega davčnega upravljanja v EU in na mednarodni ravni; želi spomniti, da ta politika določa splošno prepoved sklepanja poslov s pogodbenimi nasprotnimi strankami, ki so registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, razen pod strogimi pogoji;

101.  je seznanjen z okvirom EIB za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma iz decembra 2020; je zaskrbljen, da okvir ni dovolj natančen glede specifičnih postopkov za usklajevanje dejavnosti banke s pravo EU, in sicer v zvezi s skrbnim preverjanjem strank in zlasti, ko gre za okrepljeno skrbno preverjanje;

102.  ponavlja pomisleke, ki jih je Parlament izrazil v preteklosti glede pomanjkljivega nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo posredniki, in težav pri spremljanju končnih upravičencev in skladnostjo z merili za upravičenost;

103.  pozdravlja dejstvo, da EIB trenutno razvija smernice za usklajevanje med nasprotnimi strankami; poziva EIB, naj pripravi ambiciozen akcijski načrt za „okvir za usklajevanje z nasprotnimi strankami“ ter zagotovi, da smernice omogočajo večjo preglednost in strožjo potrebno skrbnost nad partnerji in njihovo upravičenostjo do izplačila sredstev, ki jih podpira EIB, pod strogo pogojenostjo, ki vključuje merila glede etike in integritete ter socialna in okoljska merila; ponavlja, da bi moral ta okvir tudi vključevati prihodnje zahteve za vse finančne posrednike in poslovne stranke, da karseda hitro in najpozneje do leta 2025 pripravijo v prihodnost usmerjen načrt za razogljičenje, usklajen s Pariškim sporazumom, ki uporablja cilje glede emisij, ki temeljijo na znanosti, brez poseganja v možnost EIB, da ponudi tehnično pomoč pri oblikovanju tovrstnih načrtov za razogljičenje;

104.  poziva EIB, naj bolj redno objavlja poglobljene in izčrpne informacije o finančnih posrednikih, pristojnih za doseganje učinka vzvoda sredstev EIB (198), pri tem pa izvzame komercialno občutljive podatke, ter naj vključi pogodbene klavzule o tem, da morajo te institucije obvezno razkriti informacije o posojilni dejavnosti;

105.  poudarja, da bi morala EIB okrepiti in v celoti uporabiti pogodbene določbe, ki ji omogočajo začasno ustavitev izplačil ali drugih blažilnih ukrepov, da bi zaščitila integriteto in ugled svojih dejavnosti v primerih, ko projekti niso skladni z okoljskimi, socialnimi in davčnimi standardi ter standardi glede človekovih pravic in preglednosti;

106.  poziva k strožji politiki izključevanja, da se iz financiranja EIB izključijo subjekti, ki so udeleženi v goljufijo, korupcijo, pranje denarja ali druge oblike kršitev;

107.  pozdravlja delo Evropskega računskega sodišča v zvezi s proračunskimi sredstvi Unije, ki jih upravlja EIB, in poziva institucije, naj se dogovorijo o okrepitvi revizijskih pravic Evropskega računskega sodišča v okviru omejitev Pogodb;

108.  je seznanjen s kritikami Evropskega računskega sodišča v njegovem posebnem poročilu št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ter poziva EIB, naj sprejme potrebne sklepe za njeno nadaljnje delo;

109.  poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo s priporočili za uspešnost dejavnosti EIB in njihovo usklajevanje s politikami in cilji EU;

110.  je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 3/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, zlasti z njegovimi ugotovitvami glede potrebe po primerljivih kazalnikih uspešnosti in spremljanja za vse finančne instrumente in proračunska jamstva EU; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe v sodelovanju z EIB kot pomembnim izvajalcem v okviru programa InvestEU;

o
o   o

111.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (2) UL L 99, 31.03.2020, str. 5. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0305. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0017. (6) https://www.eib.org/en/press/all/2021-060-capital-increase-for-eif-boosts-finance-for-covid-19-impacted-companies-and-strengthens-support-for-green-and-digital-transformation-of-the-eu-economy (7) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13). (8) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1). (9) Povzetek ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije SWD(2019)0333, 13. september 2019. (10) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1), člen 2. (11) Načrt EIB za podnebno banko, str. 55.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019 (2020/2245(INI))

P9_TA(2021)0332 A9-0215/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih skupine Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2019,

–  ob upoštevanju finančnega poročila skupine EIB za leto 2019 in statističnega poročila skupine EIB za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila o trajnostnosti skupine EIB za leto 2019 in pripadajočega poročila o ogljičnem odtisu skupine EIB,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti skupine EIB za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila o pritožbenem mehanizmu EIB za leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila za leto 2019 o dejavnostih EIB v Afriki, Karibih, Pacifiku ter čezmorskih državah in ozemljih,

–  ob upoštevanju letnega poročila revizijskega odbora za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila EIB o naložbah za obdobje 2019/2020: pospešitev preobrazbe Evrope,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o korporativnem upravljanju za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih preiskovanja goljufij v letu 2019,

–  ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za leto 2019,

–  ob upoštevanju poročila EIB Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem skladu za strateške naložbe za leto 2019,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 03/2019 z dne 29. januarja 2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi(1),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2020 z dne 12. maja 2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe za leto 2019,

–  ob upoštevanju ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije SWD(2019)0333, ki jo je pripravila Komisija, in povzetka (SWD(2019)0334), objavljenega 13. septembra 2019,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2019 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2018 (COM(2019)0244),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018(3),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0215/2021),

A.  ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B.  ker je v skladu s členom 309 PDEU glavni cilj EIB v interesu Unije prispevati k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga, in sicer z omogočanjem financiranja projektov za razvoj manj razvitih regij in projektov v skupnem interesu več držav članic, ki jih zaradi obsega ali narave ni mogoče v celoti financirati z različnimi sredstvi, ki so na voljo v posameznih državah članicah;

C.  ker je skupina EIB pogodbeno zavezana prispevati k povezovanju EU in regionalnemu razvoju v skladu s členom 309 PDEU in Protokolom št. 28;

D.  ker se EU vse od finančne krize dalje sooča z obsežnimi nezadostnimi vlaganji, hkrati pa nujno potrebuje naložbe, da bi se spoprijela z zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe;

E.  ker je EIB novembra 2019 sprejela novo posojilno politiko na področju energije, decembra 2020 pa načrt za podnebno banko;

F.  ker se pričakuje, da bo imela EIB ključno vlogo pri financiranju evropskega zelenega dogovora prek načrta trajnostnih evropskih naložb;

G.  ker se pričakuje, da bo EIB prek mehanizma za pravični prehod podpirala pravičen prehod na zeleno gospodarstvo;

H.  ker bi morala biti EIB pri svoji nalogi prispevati k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga osredotočena predvsem na cilje javne politike, kot so teritorialna in socialna kohezija, trajnostni razvoj ter odpravljanje brezposelnosti (med mladimi), revščine in socialne izključenosti;

I.  ker je EIB v letih 2014–2019 v kohezijskih regijah priskrbela sredstva v znesku več kot 100 milijard EUR;

J.  ker EIB namerava postati prva multilateralna razvojna banka, usklajena s cilji Pariškega sporazuma, Svet pa je EIB in EBRD že pozval, naj te načrte predložita za nadaljnjo razpravo;

K.  ker je treba zaščitne ukrepe pred goljufijami, vključno z davčnimi utajami in pranjem denarja, ter pred tveganji financiranja terorizma in korupcijo ustrezno vključiti v primerno skrbnost in pogodbene pogoje EIB;

L.  ker ima EIB zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo zunaj EU, saj je največja multilateralna finančna institucija na svetu;

M.  ker ima EIB osrednjo vlogo pri prizadevanjih EU za izvajanje agende za trajnostni razvoj;

Glavni dosežki pri dejavnostih financiranja EIB v letu 2019

1.  ugotavlja, da je obseg podpisanih posojil v letu 2019 znašal 63,3 milijarde EUR (od tega 61,9 milijarde iz lastnih virov banke), kar je v skladu s ciljem iz operativnega načrta za leto 2019 (63 milijard +/- 10 %) in bistveno več kot v letu 2018 (55,6 milijarde EUR, od tega 54,3 milijarde iz lastnih virov banke); ugotavlja, da so skupna izplačila v letu 2019 znašala 48,1 milijarde EUR (od tega 47,5 milijarde EUR iz lastnih virov banke), leta 2018 pa 52,6 milijarde EUR (od tega 51,8 milijarde iz lastnih virov banke); ugotavlja, da je EIB ustvarila zdrave finančne rezultate, saj je v letu 2019 zabeležila letni neto presežek v višini 2,4 milijarde EUR v primerjavi z 2,3 milijarde EUR v letu 2018;

2.  je seznanjen, da je delež oslabljenih posojil ob koncu leta 2019 znašal 0,4 % celotnega portfelja posojil (ob koncu leta 2018 je ta delež znašal 0,3 %), čeprav je banka nedavno prešla na dajanje posojil z večjim tveganjem;

3.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB v letu 2019 dosegla letni cilj za kohezijska posojila v višini vsaj 30 % vseh novih dejavnosti v EU, predpristopnih državah in državah Efte; ugotavlja, da je EU v letu 2019 za projekte v kohezijskih regijah EU priskrbela 16,13 milijarde EUR; poudarja, kako pomembna je nenehna podpora regionalnemu razvoju ter ciljem EU na področju socialne in ekonomske kohezije, kakor je določeno v protokolu št. 28, ki je priložen Pogodbama;

4.  ugotavlja, da so v operativni načrt EIB za leto 2019 vključeni sklici na izstop Združenega kraljestva iz EU in izidi razprav o vlogi EIB v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027; podpira osredotočenost na poslovno področje „posebnih dejavnosti“ z večjim tveganjem, vključno s projekti, povezanimi z Evropskim skladom za strateške naložbe in svetovalnimi storitvami, pri čemer se je v letu 2019 pričakovalo 530 novih dodelitev za podporo naložbam v višini 35 milijard EUR;

5.  pozdravlja novo strategijo skupine EIB za področje kapitalskih naložb, ki naj bi bolje obravnavala naložbene vrzeli na trgu lastniških vrednostnih papirjev; poziva EIB, naj izvede priporočilo iz študije „The EIB and the new EU missions framework (EIB in novi okvir nalog EU)“, da bi še naprej spodbujala prevzemanje večjih tveganj z razvojem ustreznih, potrpežljivih, dolgoročnih finančnih instrumentov z večjim tveganjem, ki temeljijo na obstoječih mehanizmih za porazdelitev tveganja (npr. Evropski sklad za strateške naložbe, InnovFin ‒ finančna sredstva EU za inovatorje);

6.  pozdravlja, da je bila leta 2019 sprejeta nova ocena tveganja podnebnih sprememb, da se pri neposrednih posojilih zagotovi sistematična ocena fizičnega tveganja za podnebne spremembe, kar EIB in njeni stranki pomaga razumeti, kako lahko podnebne spremembe vplivajo na financirani projekt, in opredeliti popravne ukrepe;

7.  pozdravlja, da je bila marca 2019 sprejeta nova davčna politika, ki vključuje ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom s preverjanjem potrebne skrbnosti pri davčni integriteti in zbirko orodij za preprečevanje praks izogibanja davkom; ugotavlja, da EIB ne bo mogla vlagati v države, ki so na črnem seznamu prepovedanih jurisdikcij EU, strožje pa bo morala nadzorovati jurisdikcije, ki ne izpolnjujejo zahtev; poudarja, da bi bilo treba strožji nadzor nad skrbnostjo pri plačilu davkov izvajati vedno, ko se v podjetniški strukturi strank, nosilcev projektov ali posrednikov pojavijo davčne oaze;

8.  poziva EIB, naj v okviru svoje davčne skrbnosti uporablja celotno paleto orodij proti izogibanju davkom za projekte z upoštevanjem tveganja in po potrebi uporabi zahteve za premestitev; je seznanjen z revidiranim okvirom skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML-CFT) in poziva EIB, naj posodobi svojo politiko glede na peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki je začela veljati januarja 2020, in sodeluje z ustreznimi organi, da bi zagotovili ustrezne sankcije za kršitve zakonodaje in določili stroge standarde za finančne posrednike;

9.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 v okviru pritožbenega mehanizma EIB evidentiranih 84 novih primerov, obravnavanih 173 primerov in zaključenih 113 primerov; poziva EIB, naj si še naprej prizadeva, da bo civilna družba lahko poročala o zaskrbljujočih primerih, ki se bodo obravnavali učinkovito in neodvisno; poudarja, da je pomembno spremljati, kako se izvaja priporočilo pritožbenega mehanizma; poziva EIB, naj ugotovitve pritožbenega mehanizma pospremi s konkretnimi ukrepi;

10.  pozdravlja dejstvo, da EIB izvaja svojo politiko izključitve in da se je zavezala njenemu doslednemu uveljavljanju z diskrecijskimi postopki za izključitev in sporazumi o poravnavi; poziva EIB, naj poroča o številu in obsegu odločitev o začasni ustavitvi/prekinitvi plačil in/ali preklicu posojil ali zahtevkov za predčasno odplačilo posojil zaradi prepovedanega ravnanja ali drugih nepravilnosti, ki vplivajo na financirane dejavnosti; poziva EIB, naj poroča o naravi finančne podpore, pri kateri se je pojavilo domnevno napačno ravnanje, in o geografski porazdelitvi takih primerov, če je to s pravnega vidika mogoče;

11.  pozdravlja, da je skupina EIB v svoje finančno poročilo za leto 2019 vključila vidik covida-19, ki pojasnjuje sveženj ukrepov za izredne razmere, sprejet leta 2020 za podporo malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključuje bančne kreditne linije in jamstvene sheme za banke in programe za nakup vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem ter obravnava možnost ustanovitve evropskega jamstvenega sklada, ki se bo osredotočil na finančno podporo malim in srednjim podjetjem; z zadovoljstvom ugotavlja, da je skupina EIB povečala prispevek zunaj EU in poseben poudarek namenila naložbam v zdravstveni in zasebni sektor; poziva EIB, naj od podjetij, ki prejemajo podporo iz ESPG ali drugih programov financiranja, vzpostavljenih za reševanje krize zaradi covida-19, zahteva, da prispevajo k uresničevanju ciljev za leto 2030, ki jih je Komisija predlagala v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, prav tako pa naj spoštujejo socialne in okoljske pogoje, vključno s sprejetjem načrtov za razogljičenje, da bi povečala svojo odpornost, ter naj ne izplačujejo dividend, bonusov za višje vodstvo in izvajajo ponovnega odkupa delnic;

12.  v zvezi s tem pozdravlja sklop za mala in srednja podjetja v skladu InvestEU; poudarja, da se je treba osredotočiti na dolgoročno financiranje, in sicer s podpiranjem projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati drugače, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja; vendar poudarja, da dejavnosti financiranja EIB niso nadomestilo za vzdržne fiskalne politike v državah članicah; poziva EIB, naj poveča naložbe v prodorne inovacije, zlasti za zeleno tranzicijo, da bi podprla evropska podjetja;

13.  poziva EIB, naj poveča financiranje za obravnavanje tehnološkega prehoda, podpre razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih trenutnim in prihodnjim potrebam trga dela, nadalje spodbuja naložbe v digitalna znanja in spretnosti zaposlenih in podjetnikov, digitalno infrastrukturo in gradnjo zmogljivosti za digitalizacijo, zagotovi sredstva za dolgoročne raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja, podpira socialno gospodarstvo ter krepi socialno in ozemeljsko kohezijo, in sicer z odpravo sedanjih naložbenih vrzeli na področju javnih stanovanj in infrastrukture;

14.  je seznanjen z različnimi gospodarskimi razmerami in zmogljivostmi držav članic ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti pravičen prehod za pomoč najbolj prizadetim regijam in državam pri prilagajanju na neizogibne spremembe, tako da nihče ne bo zapostavljen; poudarja, da je treba proaktivno podpirati področja, kjer so delovna mesta trenutno odvisna od industrijskih panog z visokimi emisijami, z znatnimi naložbami v usposabljanje in alternativne gospodarske priložnosti za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, s čimer se zagotovi nemoten prehod; meni, da bo pri tem bistvenega pomena doslednost in usklajenost z drugimi finančnimi instrumenti EU;

15.  spominja na akcijski načrt za enakost spolov, ki je bil podprt, da bi bilo mogoče usmerjati izvajanje strategije EIB za enakost spolov in enakost spolov vključiti v poslovni model EIB; poziva EIB, naj poroča o napredku, ki je bil v prvi fazi akcijskega načrta dosežen pri ciljih, kot je revizija okvira za potrebno skrbnost, da bi obravnavali učinke in tveganja naložb EIB za pravice žensk, zagotovili enak dostop do ugodnosti, ki jih prinašajo naložbe EIB, in vlagali v sodelovanje žensk v gospodarstvu in njihovo udeležbo na trgu dela;

Delovanje in učinkovitost Evropskega sklada za strateške naložbe

16.  opozarja, da je struktura upravljanja evropskega sklada za strateške naložbe ločena od EIB, njegove dejavnosti vlaganja pa potekajo na dveh tematskih področjih, in sicer na področju infrastrukture in inovacij, ki ga upravlja EIB, ter na področju malih in srednjih podjetij, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad;

17.  je seznanjen z rezultati, predstavljenimi v poročilu Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe za leto 2019; izraža pohvalo Evropskemu svetovalnemu vozlišču za naložbe za njegov pozitivni učinek; poziva k nadaljnji krepitvi notranjih finančnih in svetovalnih zmogljivosti EIB, da se zagotovi dolgoročna zavezanost izvajanju in dolgoročnemu financiranju nalog EU, kot so zmaga v boju proti raku, prilagajanje podnebnim spremembam, omogočanje pravičnega prehoda v regijah, na katere najbolj vplivajo spremembe v okviru evropskega zelenega dogovora, zaščita oceanov, življenje v bolj zelenih mestih ter zagotavljanje zdravja tal in hrane; pozdravlja dejstvo, da je EIB v sklopu nadaljnje obravnave priporočil Računskega sodišča julija 2019 predstavila Študijo v odgovor na priporočilo Računskega sodišča št. 5: izboljšanje geografske razpršenosti naložb, ki jih podpira EFSI; je seznanjen z ugotovitvami te analize, ki priča o znatnih prizadevanjih EIB in Komisije za bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev naložb EFSI, da bi prispevali k trajnostni dolgoročni ekonomski konvergenci v vsej Uniji;

18.  poziva EIB, naj poskrbi za bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev financiranja EIB v skladu z njeno vlogo pri zagotavljanju teritorialne in socialne kohezije; poziva EIB, naj odpravi pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam članicam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile vse možnosti njenih finančnih instrumentov;

19.  poziva, naj se pred odobritvijo projektov okrepita tehnična pomoč in finančno strokovno znanje lokalnih in regionalnih organov, da bi zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo izboljšali dostopnost; poziva k večjemu sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami;

Vloga EIB pri financiranju evropskega zelenega dogovora

20.  poudarja, da se je novembra 2019 svet direktorjev EIB v skladu s političnimi ambicijami evropskega zelenega dogovora odločil povečati zavezanost skupine EIB podnebnim in okoljskim ciljem, s čimer želi EIB preoblikovati iz „banke, ki podpira podnebne cilje“ v „podnebno banko EU“, ter se zavezal, da bo do leta 2025 postopoma povečeval delež financiranja, namenjen podnebnim ukrepom in okoljski trajnostnosti, tako da bo ta dosegel 50 % operacij EIB ter po koncu leta 2020 uskladil vse dejavnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma; pozdravlja sprejetje podnebnega načrta; poziva EIB, naj oceni, ali so projekti, ki so bili načrtovani pred novembrom 2020, skladni s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, obenem pa poskrbi za neprekinjeno delovanje, pri tem pa upošteva prehodno obdobje, ki je predvideno do konca leta 2022;

21.  pozdravlja, da EIB postopoma povečuje prikrite stroške ogljika v okviru splošnega pristopa, s čimer želi zagotoviti skladnost operacij EIB s ciljem 1,5 °C, obenem pa omogočiti pravičen prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo, pri katerem ne bo nihče zapostavljen;

22.  ugotavlja, da podnebnih težav ni mogoče rešiti brez podpore industrije, saj je obsežne spremembe mogoče doseči le z upoštevanjem potreb industrije in zagotavljanjem potrebnih spodbud za inovativne podnebne rešitve;

23.  ugotavlja, da so v skladu s poročilom EIB o trajnostnosti absolutne emisije portfelja EIB v letu 2019 ocenjene na 3,9 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto, kar je več kot leta 2018, ko so bile emisije ocenjene na 2,2 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto; ugotavlja, da so bile skupno zmanjšane ali preprečene emisije iz istega financiranja v letu 2019 ocenjene na 3,1 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto, v letu 2018 pa na 3,5 milijona ton ekvivalenta CO2 na leto; poziva EIB, naj poveča prizadevanja za zmanjšanje absolutnih emisij; poziva EIB, naj za večjo preglednost sistematično razkriva izračune emisij toplogrednih plinov za vse projekte, ki so predmet ogljičnega odtisa;

24.  pozdravlja posojilno politiko na področju energije, o kateri se je novembra 2019 dogovoril svet direktorjev EIB, zlasti odločitev o prenehanju financiranja projektov na področju energije iz fosilnih goriv; ugotavlja pa, da iz financiranja EIB do konca leta 2021 niso izključeni projekti za plinsko infrastrukturo, ki so vključeni na četrti seznam projektov skupnega interesa in plinski projekti, ki so bili do 14. novembra 2019 že predmet ocene; poudarja, da bi se ti projekti lahko financirali, če bi prispevali k nalogi EIB za spodbujanje pravičnega prehoda in uravnoteženega razvoja v EU; ugotavlja, da je EIB leta 2019 zagotovila sredstva v znesku 685 milijonov EUR za prenos in distribucijo zemeljskega plina; poziva EIB, naj oceni in obravnava morebitna tveganja, povezana z vezanostjo na sredstva z visokimi emisijami ogljika;

25.  opozarja EIB na poziv Parlamenta, naj pojasni, kako bosta transanatolijski in transjadranski plinovod do konca leta 2020 usklajena s cilji Pariškega sporazuma; ugotavlja, da je projekt predmet preiskave evropske varuhinje človekovih pravic(4), ker EIB za oba projekta ni zagotovila ustrezne presoje vplivov na podnebje; poziva EIB, naj odpravi pomanjkljivosti pri presoji vplivov na okolje in prednostno obravnava negativne okoljske, podnebne in družbene vplive;

26.  ugotavlja, da so v skladu s sedanjo posojilno politiko na področju energije projekti plinskih elektrarn in plinovodnih omrežij, ki so načrtovani za prenos plina z nizkimi emisijami ogljika, upravičeni pod pogojem „verodostojnega načrta“, vključno z gibanjem emisij, določenim v pogodbi o financiranju EIB; poziva EIB, naj poskrbi, da bodo ti načrti veljali za verodostojne in da bodo v skladu z njenim mandatom za prispevanje k pravičnemu prehodu, da bi preprečili podpiranje plinskih projektov, ki niso usklajeni s podnebnimi cilji; ugotavlja, da bo EIB v začetku leta 2022 izvedla vmesni pregled posojilne politike na področju energije;

27.  ugotavlja, da je EIB v letu 2019 podprla več projektov, ki vključujejo vodno energijo; pozdravlja okoljske, podnebne in socialne smernice za razvoj hidroenergije; pozdravlja dejstvo, da EIB trenutno izboljšuje zahteve glede poročanja o posrednih posojilih, da bi upoštevala usklajevanje pogodbenih strank s Pariškim sporazumom in taksonomijo EU o trajnostnem financiranju, pregleduje pa tudi svoj okvir za okoljsko in socialno trajnost; poudarja, da bi morale takšne nove zahteve povečati preglednost dejavnosti EIB, ki vključujejo finančne posrednike, da bi prepoznali in preprečili morebitne negativne vplive hidroenergetskih dejavnosti na okolje ali človekove pravice v EU in zunaj nje, obenem pa ohranjali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

28.  opozarja, da je skupina EIB vzpostavila okoljski in socialni okvir, pozdravlja dejstvo, da EIB poroča o okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkih ter pripravlja predhodne in naknadne ocene pregleda okoljskih in socialnih učinkov; izraža zaskrbljenost, da bi lahko EIB in Evropski investicijski sklad financirala ogljično intenzivne dejavnosti prek finančnih posrednikov; poziva skupino EIB, naj natančno spremlja skladnost z zavezujočimi okoljskimi, socialnimi, upravljavskimi in pravičnimi davčnimi merili kot del prihodnjih smernic o usklajevanju nasprotnih strank, vključno s seznami omejenih dejavnosti in zahtevo, da imajo stranke jasne in zavezujoče načrte za razogljičenje v skladu s Pariškim sporazumom, obenem pa ohranja dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

29.  poudarja, da so finančne potrebe kmetov, zlasti mladih in takšnih, ki se šele začenjajo ukvarjati s to panogo, velike ter da imajo kmetje in podjetja v tem sektorju nižjo stopnjo uspešnosti, kadar vlagajo prošnje za financiranje; poziva EIB, naj si prizadeva za financiranje pobud, ki bodo izboljšale dostopnost finančnih sredstev za kmetijski sektor;

30.  je seznanjen z vse večjo vključenostjo skupine EIB v kmetijski sektor; vztraja, da je treba s sredstvi EIB podpreti podeželske skupnosti in prehod kmetijskega sektorja v skladu s cilji evropske politike, večjo pozornost pa nameniti tudi dobrobiti živali, pri čemer se ne bi smelo povečevati gostote naseljenosti, ki presega nosilno zmogljivost zemljišč;

31.  ugotavlja, da je bilo financiranje prometa v Uniji v letu 2019 večje kot v letu 2018 (9325 milijonov EUR v primerjavi z 8237 milijoni EUR v letu 2018) in da je bilo zmanjšanje financiranja za ceste in avtoceste izravnano s povečanjem financiranja železnic in zračnega prometa; poudarja, da je pomembno uskladiti posojilno politiko na področju prometa in prometni portfelj EIB s časovnim načrtom za podnebno banko, zlasti ko gre za razogljičenje prometnega sektorja do leta 2050, pa tudi s prihodnjo strategijo Komisije za trajnostno in pametno mobilnost kot odziv na novi evropski zeleni dogovor ter z drugimi področji prometne politike EU, hkrati pa zagotavljati pravičen prehod ter uravnotežen socialni in teritorialni razvoj; pozdravlja zavezo EIB, da ne bo financirala širitve obstoječih letaliških zmogljivosti in pristaniške infrastrukture, namenjenih prometu in skladiščenju fosilnih goriv; poziva, naj se prepreči vezanost politike na sredstva z visokimi emisijami ogljika in podre prehod na brezogljično mobilnost za tovorni in potniški promet na mestni in medmestni ravni, kot so železnica, varno kolesarjenje in čisti javni prevoz, zlasti za slabše povezane skupnosti in lokalne skupnosti, ter za elektrifikacijsko infrastrukturo, ki temelji na obnovljivih virih energije;

32.  pozdravlja vodilno vlogo EIB na trgu zelenih obveznic v letu 2019 z izdajo 4,1 milijarde EUR v obveznicah podnebne ozaveščenosti in obveznicah ozaveščenosti o trajnostnosti; poudarja, kako pomembna je pregledna in verodostojna dokumentacija, sledenje donosov iz naslova obveznic podnebne ozaveščenosti in obveznic ozaveščenosti o trajnostnosti ter zagotavljanje skladnosti s taksonomijo EU za trajnostno financiranje in prihodnjim standardom EU za zelene obveznice;

33.  pozdravlja prihodnjo revizijo okoljskega in socialnega okvira EIB ter razvoj orodij za obvladovanje podnebnih, okoljskih in socialnih tveganj za oceno fizičnih, prehodnih in sistemskih tveganj; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo vzpostavljena do konca leta 2021; pozdravlja zavezo EIB, da bo kot osnovo sprejela merila za preprečevanje znatne škode iz Uredbe (EU) 2020/852(5) in določila strožje standarde, kadar koli bo to upravičeno;

Dejavnosti EIB zunaj EU

34.  priznava, da je mandat za zunanja posojila najpomembnejši mandat, ki usmerja operacije EIB zunaj Unije, in na podlagi katerega so bile operacije EIB v obdobju 2014–2020 krite z namenskim jamstvenim skladom z zgornjo mejo 32,3 milijarde EUR, ki zagotavlja pravno podlago in jamstvo EIB za izgube pri financiranju v 68 državah upravičenkah zunaj EU; ugotavlja, da je Komisija predlagala, naj se mandat za zunanja posojila ne nadaljuje v sedanji obliki; je seznanjen, da je bilo za nove mandate EIB vzpostavljeno jamstvo Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+);

35.  pozdravlja podporo EIB v letu 2019 pri oblikovanju mehanizma za pravični prehod, s katerim se pomaga regijam in območjem, ki jih je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najbolj prizadel, zlasti tistim, ki imajo najmanj zmogljivosti za obvladovanje stroškov prehoda; poudarja, kako pomembna je EIB za izvajanje mehanizma v prihodnjih letih, pri čemer je treba zagotoviti, da nobena regija ne bo zapostavljena;

36.  ugotavlja, da se bo razvojna politika Unije izvajala prek novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), katerega glavna izvajalka je EIB; je zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj zasebnih naložb, saj ni dokazov, da bi to zanesljivo zagotavljalo dodatnost in doseganje razvojnih ciljev, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in v mnenju Evropskega računskega sodišča št. 7/2020 z dne 11. septembra 2020; poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev kot standardni možnosti, zlasti za najmanj razvite države, da se prepreči povečanje stroškov servisiranja dolga;

37.  poudarja, da naj bi zunanje operacije EIB prispevale k ciljem politike EU in spodbujale trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav v razvoju, zlasti v najbolj prikrajšanih med njimi, ter bile skladne s cilji, ki jih je odobrila Unija; priznava, da so izkoreninjenje revščine, mobilizacija domačih virov in človekove pravice osrednje teme v strukturi razvojnega financiranja EU; opozarja, da je sodelovanje deležnikov temelj trajnostnega in vključujočega razvoja;

38.  ugotavlja, da EIB zavezuje Listina EU o temeljnih pravicah; poudarja, da so načela človekovih pravic vključena v postopke in standarde potrebne skrbnosti na ravni projektov, pri čemer je mogoče tudi začasno ustaviti izplačila v primeru resnih kršitev človekovih pravic ali okoljskih in socialnih standardov; ugotavlja, da so bili pritožbeni mehanizmi konec leta 2018 okrepljeni; poziva EIB, naj poskrbi, da bo mehanizem za pritožbe zlahka dostopen, pravočasen in učinkovit, da bi odkrili in odpravili morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; poziva EIB, naj o tem poroča Parlamentu in svetu guvernerjev;

39.  poziva EIB, naj s svojimi dejavnostmi v okviru posebnih mandatov, ki sta jih določila Svet ministrov EU in Evropski parlament, v celoti podpira uresničevanje ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja;

Upravljanje, preglednost in odgovornost EIB

40.  poudarja pomen etike, integritete, preglednosti, komunikacij in odgovornosti skupine EIB pri vseh njenih operacijah;

41.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti dejavnosti EIB, ki se izvajajo prek finančnih posrednikov, kot so poslovne banke in investicijski skladi; poudarja, da je treba oceniti gospodarski in socialni učinek posredniških posojil, tako da se omogoči dostop do informacij o končnih upravičencih; poziva EIB, naj s finančnimi posredniki določi standardne zahteve glede poročanja končnih upravičencev, pri čemer naj po potrebi upošteva sporazume o zaupnosti med finančnim posrednikom in končnim upravičencem, hkrati pa zagotovi trdno strukturo za zbiranje podatkov in informacij;

42.  izraža resno zaskrbljenost zaradi obtožb zoper EIB v zvezi z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, nekaznovanjem krivcev za nadlegovanje, nezadovoljstvom zaposlenih, pomanjkljivostmi pri postopkih zaposlovanja višjih uslužbencev in neučinkovitim sodelovanjem zaposlenih pri upravljanju; poziva EIB, naj zagotovi neodvisno preiskavo vseh domnevnih primerov nadlegovanja in preglednost rezultatov preteklih in aktualnih preiskav, pa tudi izrečenih sankcij, da bi povrnila zaupanje in vzpostavila kulturo prevzemanja odgovornosti; poziva EIB, naj objavi rezultate anket o zadovoljstvu zaposlenih za obdobje 2010–2021; poziva k neodvisni oceni preglednosti in kakovosti postopkov zaposlovanja na višje, vodstvene, strokovne in upravne položaje v EIB; poziva EIB, naj predstavi akcijski načrt, da bi povrnila zaupanje med vodstvom in uslužbenci, prav tako pa naj okrepi sodelovanje uslužbencev pri odločanju;

43.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil, da se je več nekdanjih podpredsednikov zaposlilo v subjektih, povezanih z EIB, ne da bi upoštevali obdobje mirovanja; obžaluje, da takšna praksa ni strogo urejena in prepovedana s kodeksom ravnanja EIB; obžaluje, da je pregled politike po prenehanju zaposlitve še v teku, in poudarja, da bi morala biti pravila strožja; poziva EIB, naj svojo politiko po prenehanju zaposlitve uskladi s politiko Komisije in podobnih institucij;

44.  izraža zaskrbljenost, ker je med državami, za katere so odgovorni podpredsedniki, tudi njihova matična država, kar lahko povzroči nasprotje interesov; poziva EIB, naj ukrepa v zvezi z zahtevo Parlamenta, da se v kodeks ravnanja za člane upravnega odbora vključi določba, ki izključuje možnost, da bi lahko člani upravnega odbora nadzorovali posojanje ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah;

45.  pozdravlja sklep EIB z dne 6. februarja 2019 o določitvi notranjih pravil za obdelavo osebnih podatkov s strani oddelka generalnega inšpektorata za preiskave goljufij in urada glavnega nadzornika za skladnost; poudarja, da je treba v smislu skladnosti poslovanja z obstoječimi pravili nameniti ustrezna sredstva za nadzor in spremljanje zunanjih dejavnosti, nasprotja interesov, javnih naročil in daril;

46.  obžaluje, da na višji vodstveni ravni in v upravnih organih skupine EIB še vedno ni bila dosežena raznolikost in uravnotežena zastopanost spolov ter da podporne funkcije opravlja zelo visok delež žensk; ugotavlja, da si je banka zastavila cilj do leta 2021 povečati delež vodstvenih delavk na 33 %, delež žensk na višji vodstveni ravni na 40 %, delež žensk na vodstveni ravni pa na 50 %; poziva EIB, naj poveča svoja prizadevanja za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh; poziva EIB, naj spodbuja države članice, ki predlagajo kandidate za podpredsednike, naj upoštevajo tudi cilje glede raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov; poziva EIB, naj v svojem sekretariatu vzpostavi ustrezno zastopanost državljanov iz vseh držav članic, pri tem pa spoštuje kompetence in dosežke kandidatov; poziva EIB, naj za zaposlene na srednjih in višjih vodstvenih položajih objavi razčlenitev po spolu in državljanstvu;

47.  obžaluje, da EIB še vedno ne želi razkriti vseh podrobnosti o dejanskem lastništvu svojih strank; poudarja, da v nekaterih primerih nosilci projektov ali finančni posredniki ne sporočajo podatkov o udeleženih gospodarskih subjektih; poudarja, da je razkritje upravičencev in njihovega dejanskega lastništva v skladu z obstoječim pravnim okvirom; opozarja pa, da lahko države članice v izjemnih okoliščinah predvidijo izjeme pri razkrivanju informacij o dejanskem lastništvu prek registrov in do teh informacij dostopajo; poziva EIB, naj uporabi razpoložljiva orodja in izvaja standarde, ki jih spodbuja peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, da bi omogočila dostop do teh podatkov; spodbuja banko, naj preuči, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli, če bi katera od jurisdikcij neupravičeno zavrnila posredovanje takšnih informacij; poudarja, da morata oddelek za skladnost poslovanja pri Evropskem investicijskem skladu in urad glavnega nadzornika za skladnost pri EIB sodelovati, da se uskladi oblikovanje in izvajanje politik skupine EIB v sektorjih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

48.  poziva EIB, naj na svojem spletnem mestu objavi podatke o dejanskem lastništvu svojih strank, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

49.  poziva EIB, naj dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojuje z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

50.  poziva EIB, naj v skladu z zahtevami Parlamenta dokonča revizijo politike skupine EIB za boj proti goljufijam, ki jo je začela leta 2019; pozdravlja tesen dialog med EIB in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) o njeni posodobitvi; poziva EIB, naj izkoristi podporno vlogo urada OLAF, ki je bila okrepljena z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam, sprejeto aprila 2019; vztraja, da bi moral mandat Evropskega javnega tožilstva vključevati pregon kriminalnih dejavnosti, ki vplivajo na financiranje EIB;

51.  znova poudarja, kako pomembno je, da pri ocenjevanju učinka naložb sodelujejo ustrezni nacionalni, regionalni in lokalni deležniki, vključno s strokovnjaki za podnebje, sindikati, akterji civilne družbe, predstavniki podjetij, mala in srednja podjetja ter akademski krogi, pri čemer mora biti komunikacija pregledna, pomembno pa je tudi oceniti potrebe in pričakovanja ljudi, na katere bo projekt vplival; poudarja, da morajo posvetovanja vključevati vse zainteresirane skupnosti, biti dostopna ranljivim skupinam, prilagojena individualnim potrebam deležnikov in potekati skozi celoten življenjski ciklus projektov; poziva k spoštovanju načela skladnosti s spoštovanjem načela svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja vseh prizadetih skupnosti (poleg domorodnega prebivalstva) v primeru naložb, ki temeljijo na zemljiščih in naravnih virih; poziva EIB, naj poroča o izvajanju navedenih načel; je zadovoljen, da se je banka posvetovala z deležniki o izbranih politikah, kakor je določeno v členih 7.10 in 7.11 politike EIB na področju preglednosti;

52.  poziva EIB, naj upošteva vsa tveganja za okolje, ki jih predstavljajo veliki infrastrukturni projekti, in naj financira le projekte, ki imajo dokazano dodano vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot v okoljskem, socialnem in gospodarskem smislu; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije ter opraviti temeljite predhodne in naknadne preglede projektov, ki se bodo financirali;

53.  poudarja, da člen 287(3) PDEU opredeljuje revizijske pristojnosti Evropskega računskega sodišča v zvezi z EIB; opozarja, da je Računsko sodišče pristojno za revizijo dejavnosti EIB na področju upravljanja odhodkov in prihodkov Unije; opozarja, da je revizijski odbor pristojen za revizijo delniškega kapitala EIB v skladu s členom 12 protokola 5 (Statut EIB); poudarja, da to pomeni, da Računsko sodišče ne more zagotoviti popolnega pregleda nad povezavo med operacijami skupine EIB in proračunom Unije; spominja, da člen 308(3) PDEU Svetu omogoča spremembo protokola k statutu EIB s preprostim sklepom brez popolne revizije Pogodbe; poudarja, da so jamstva EU in drugi finančni instrumenti, ki jih upravlja EIB, v novem večletnem finančnem okviru vse pomembnejši; zato poziva Svet, naj spremeni člen 12 protokola 5, da bi Računsko sodišče dobilo vlogo pri reviziji delniškega kapitala EIB; ugotavlja, da je sedanji tristranski sporazum med Komisijo, EIB in Računskim sodiščem o revizijah operacij, ki se financirajo iz proračuna Unije ali ta zanje jamči, prenehal veljati leta 2020; poziva Komisijo, Računsko sodišče in EIB, naj okrepijo vlogo Računskega sodišča in dodatno okrepijo njegove revizijske pristojnosti v zvezi z dejavnostmi EIB pri obnovitvi tristranskega sporazuma o pravilih delovanja;

54.  poziva skupino EIB in Komisijo, naj začneta revizijo določb okvirnega finančnega in upravnega sporazuma iz maja 2014 o pravilih, ki urejajo centralno upravljane instrumente EU, zaupane skupini EIB;

55.  poziva EIB, naj skupaj s Komisijo preuči, kako bi bilo mogoče uskladiti sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) ter izključitveno politiko EIB, da bi vzpostavili sinergije in omogočili popolno kritje kritičnih razmer, ki vplivajo na dejavnosti EIB in finančne interese Unije;

56.  ugotavlja, da je skupina EIB marca 2019 sprejela politiko o prijavljanju nepravilnosti in da je ta politika skladna s splošnimi načeli in standardi, vključenimi v Direktivo (EU) 2019/1937(6), ki je začela veljati pozneje; obžaluje, da ta politika velja samo za notranje prijave nepravilnosti; pričakuje, da bo politika EIB za zaščito žvižgačev ambiciozna in bo postavila visoke standarde; poziva EIB, naj vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgače zanesljivo usmerjala in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

57.  poziva EIB, naj okrepi svojo komunikacijsko strategijo; meni, da je izjemno pomembno, da EIB kot vodilna svetovna donatorica in večstranska posojilojemalka jasno in primerno komunicira o svojem poslanstvu in statusu ter da nagovori širok spekter občinstva;

58.  ugotavlja, da se je v letu 2019 število obtožb, sporočenih preiskovalnemu oddelku EIB, še povečalo, in sicer je bilo prejetih 228 novih obtožb (184 v letu 2018), od katerih so jih 69 % posredovali uslužbenci, 30 % pa zunanji viri, vključno s strankami, povezanimi s projekti, civilno družbo in mediji; ugotavlja, da se 59 % preiskovalnih ukrepov nanaša na primere goljufij, sledijo pa jim korupcija (15 %) in nedovoljeno dogovarjanje (6 %), več kot tretjina pregledanih obtožb pa se nanaša na prometni sektor;

59.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 zaključenih 220 primerov, pri čemer je bilo 40 oziroma 18 % primerov utemeljenih in so bili posredovani pristojnim organom ali pa je bilo zanje podano priporočilo službam skupine EIB; ugotavlja tudi, da je bilo 62 % primerov (25 od 40) posredovanih uradu OLAF; poziva EIB, naj poroča o rezultatih sprejetih ukrepov, vključno z izterjanimi zneski, če so na voljo;

60.  poziva EIB, naj poveča proaktivno preglednost, tako da dokumente, ki niso zaupne narave, pravočasno objavi v uporabniško prijazni podatkovni bazi; ponovno poziva k delovanju na podlagi „domneve razkritja“, ne pa na podlagi „domneve zaupnosti“;

61.  poziva skupino EIB, naj poveča odgovornost; poziva skupino EIB in Parlament, naj skleneta memorandum o soglasju, s čimer bo Parlament pridobil boljši dostop do dokumentov EIB in podatkov v zvezi s strateškimi usmeritvami in politikami financiranja, EIB pa prevzela večjo odgovornost; predstavlja zamisel o četrtletnem dialogu z ustreznimi odbori Parlamenta, da bi zagotovili udeležbo v naložbeni strategiji EIB in ustrezen nadzor; poudarja, da je natančnejši nadzor Parlamenta nad odločitvami sveta direktorjev EIB zelo pomemben; poziva Komisijo k boljši izmenjavi informacij, da bi v odnosu do Parlamenta povečala preglednost pri stališčih, ki jih zastopa v svetu direktorjev EIB; ponovno poziva k razkritju mnenj, ki jih je Komisija izdala v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB o dejavnostih financiranja EIB, da se oceni njihova skladnost z ustrezno zakonodajo EU in politikami EU; poziva Komisijo in EIB, naj dosežeta dogovor, da bi zagotovili popolno preglednost takšnih mnenj, vključno z njihovo utemeljitvijo, če je to s pravnega vidika mogoče;

62.  poziva, naj se celotni dnevni redi in zapisniki sej upravnega odbora in sveta direktorjev pravočasno objavijo; poudarja, da bi morala prihodnja politika preglednosti okrepiti zahteve glede preglednosti za vse dejavnosti EIB in od nosilcev projektov zahtevati, da javno objavijo presojo vplivov na okolje in z njo povezane dokumente, in sicer z vključitvijo strogih obveznosti glede preglednosti v posebne pogodbene klavzule, podpisane z vsemi strankami EIB; poziva EIB, naj bolj redno objavlja poglobljene in izčrpne informacije o finančnih posrednikih, pristojnih za doseganje učinka vzvoda sredstev EIB, ter naj vključi pogodbene klavzule o tem, da morajo te institucije obvezno razkriti informacije o posojilni dejavnosti;

Spremljanje priporočil Parlamenta

63.  poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih ki jih je v njej predstavil Parlament.

(1) https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051 (2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0191. (4) Pritožbo so vložile nevladne organizacije CEE Bankwatch Network, Counter Balance, Re:Common and Friends of the Earth Europe. (5) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13). (6) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073421/01 – 2021/2759(RSP))

P9_TA(2021)0333 B9-0372/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073421/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 7(3) ter 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 26. oktobra 2016 in objavila 5. decembra 2016(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je družba Dow AgroSciences 9. februarja 2012 pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker ta vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in so razen za živila in krmo namenjeni tudi za druge vrste uporabe, z izjemo gojenja;

B.  ker je agencija EFSA 26. oktobra 2016 o vlogi sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 5. decembra 2016;

C.  ker je bila ta gensko spremenjena soja razvita tako, da proizvaja sintetična toksina Bt (Cry1F in Cry1Ac), ki zagotavljata odpornost proti nekaterim vrstam metuljev, in je odporna proti herbicidu glufosinat(5);

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

D.  ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več t. i. komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(6); ker torej lahko pričakujemo, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata, posledica tega pa so lahko večje količine njegovih ostankov v pridelku;

E.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in torej izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(8);

F.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, in se zato ne izvaja v postopku odobritve gensko spremenjenih organizmov;

G.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih metod pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA tega ni obravnavala;

Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt

H.  ker se toksikološki testi pri odobritvah gensko spremenjenih organizmov izvedejo z izoliranimi toksini Bt; ker toksikološkim testom, ki so izvedeni na ta način, ni mogoče pripisati velikega pomena, saj so toksini Bt v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, kot so koruza, bombaž in soja, po naravi bolj toksični kot izolirani toksini Bt, saj lahko inhibitorji proteaze, prisotni v rastlinskem tkivu, zakasnijo razgradnjo toksinov Bt in tako povečajo njihovo toksičnost; ker je bil ta pojav dokazan v številnih znanstvenih študijah, tudi v tisti, izvedeni pred 30 leti za družbo Monsanto, ki je pokazala, da je toksičnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno majhne količine inhibitorjev proteaze do 20-krat višja(9);

I.  ker se v ocenah tveganja agencije EFSA ti učinki niso nikoli upoštevali, čeprav so relevantni za vse rastline Bt, ki jih je dovoljeno uvažati v Unijo ali gojiti v Uniji; ker ni mogoče trditi, da večja toksičnost zaradi interakcije med inhibitorji proteaze in toksini Bt ni tvegana za ljudi in živali, ki uživajo živila in krmo, ki vsebujejo toksine Bt;

J.  ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(10), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

K.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja; ker je to sporno, saj je znano, da ostanki škropljenja z glufosinatom motijo črevesno floro, kar lahko na primer poveča imunski odziv v kombinaciji s toksini Bt(11);

Pripombe pristojnih organov držav članic

L.  ker so pristojni organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložili pripombe(12); ker so med drugim izrazili kritiko, da predloženi podatki o škodljivcih in tveganjih za bolezni ne zadostujejo za podrobno analizo ekološke interakcije gensko spremenjene soje z okoljem, da vlagatelj navaja le večje nenamerne izgube gensko spremenjene soje med natovarjanjem in raztovarjanjem kot način za okoljsko izpostavljenost in da drugi načini izpostavljenosti okolja prek odpadnih materialov pri predelavi ali uporabi soje (npr. gnoj, fekalije živali, ki se krmijo z gensko spremenjeno sojo) niso bili posebej ocenjeni in da predlagani načrt spremljanja ne obravnava pomembnih vprašanj za splošno spremljanje zdravja ljudi in živali in ga ni mogoče šteti za dovolj dodelanega;

Nedemokratičen postopek odločanja

M.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

N.  ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

O.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo na trg (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju že 18-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker razlogi, zakaj države članice ne podpirajo odobritve, vključujejo nespoštovanje previdnostnega načela v postopku odobritve in znanstvene pomisleke v zvezi z oceno tveganja;

P.  ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

Q.  ker ni treba spreminjati zakonodaje za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev, če je kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe ne podpre(13);

Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

R.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker naj bi ti legitimni dejavniki vključevali obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

S.  ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(14); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 OZN do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(15); ker bi odobritev uvoza gensko spremenjene soje povečala povpraševanje po tej kmetijski rastlini, tretirani s herbicidom, ki je strupen za razmnoževanje in ni več dovoljen za uporabo v Uniji, s čimer bi se povečala izpostavljenost delavcev temu herbicidu v tretjih državah; ker je to tveganje za delavce še posebej problematično pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicidov;

T.  ker je krčenje gozdov glavni vzrok za zmanjševanje biotske raznovrstnosti; ker so emisije, ki izhajajo iz rabe zemljišč in njenih sprememb, zlasti zaradi krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv(16); ker se v okviru Pariškega sporazuma, strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020, sprejetega na podlagi Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, ter ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija spodbujajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, njihovo varstvo in prizadevanja za njihovo obnovo(17); ker naj bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 15 do leta 2020 ustavili krčenje gozdov(18); ker gozdovi opravljajo večnamensko vlogo in s tem podpirajo uresničevanje večine ciljev trajnostnega razvoja(19);

U.  ker je pridelava soje ključno gonilo krčenja gozdov na območjih Amazonke, Cerrada in Gran Chaca v Južni Ameriki; ker je 97 % soje, pridelane v Braziliji, oziroma 100 % soje, pridelane v Argentini, gensko spremenjene(20); ker je večino gensko spremenjene soje, ki jo je dovoljeno gojiti v Braziliji in Argentini, že dovoljeno uvažati v Unijo; ker je v Braziliji gensko spremenjeno sojo že dovoljeno gojiti(21);

V.  ker v nedavni strokovno pregledani znanstveni študiji ugotavljajo, da je Unija območje z največjim ogljičnim odtisom na svetu, kar gre zaradi večjega deleža emisij iz krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo soje, pripisati uvozu soje iz Brazilije, in da je njen odtis za 13,8% večji od odtisa Kitajske, največje uvoznice soje(22); ker so v drugi študiji pred kratkim ugotavljali, da je verjetno petina soje, ki se izvozi v Unijo iz brazilskih območij Amazonije in Cerrada in je namenjena pretežno živalski krmi, zaznamovana z nezakonitim krčenjem gozdov(23);

1.  meni da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi (EU) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(24) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

4.  pozdravlja, da je Komisija v dopisu poslancem z dne 11. septembra 2020 končno priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(25); je zelo razočaran, da Komisija kljub nasprotovanju Parlamenta in večine držav članic še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjene soje(26);

5.  poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje pripravo meril o trajnostnosti ter vanjo v celoti vključi Parlament; poziva jo tudi, naj sporoči, kako in v kakšnem časovnem okviru bo ta postopek potekal;

6.  znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji trajnostnega razvoja; ponovno poziva, naj se osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem je pojasnjeno, kako podpirajo načelo neškodovanja(27);

7.  poudarja, da predlogi sprememb, ki jih je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011(28) in so podlaga za pogajanja s Svetom, določajo, da Komisija ne odobri gensko spremenjenih organizmov, če za to ni podpore kvalificirane večine držav članic; vztraja, naj Komisija spoštuje to stališče, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo in sprejme splošni pristop k tej zadevi;

8.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo za vsak posamezni primer docela raziskana zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, kar pomeni, da je treba opraviti celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin s komplementarnimi herbicidi ter oceno razgradnih produktov herbicidov in morebitnih kombiniranih učinkov;

9.  znova poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

10.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, ki so namenjene za živila ali krmo in odporne proti aktivni snovi herbicida, ki je ni dovoljeno uporabljati v Uniji;

11.  pozdravlja napoved zakonodajnega predloga Komisije o ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje dajanja proizvodov, povezanih s krčenjem ali propadanjem gozdov, na trg EU; poziva Komisijo, naj nemudoma ustavi uvoz gensko spremenjene soje, pridelane v Braziliji in Argentini, pri čemer naj po potrebi uporabi člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, dokler ne bodo vzpostavljeni učinkoviti pravno zavezujoči mehanizmi, s katerimi bo mogoče preprečiti, da bi v Uniji na trg dajali proizvode, povezane s krčenjem gozdov in posledičnimi kršitvami človekovih pravic, saj je nujno treba prenehati krčiti gozdove v Amazoniji, Cerradu in Gran Chacu, povpraševanje Unije po gensko spremenjeni soji pa prispeva h krčenju gozdov na tem območju;

12.  ponovno poziva k uveljavitvi evropske strategije za proizvodnjo rastlinskih beljakovin in oskrbo z njimi(29), da bo Unija manj odvisna od uvoza gensko spremenjene soje in se bodo skrajšale verige preskrbe s hrano ter se bodo ustvarili regionalni trgi;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Znanstveno mnenje odbora EFSA za gensko spremenjene organizme o dajanju gensko spremenjene soje DAS-81419-2, ki je odporna proti žuželkam, na trg za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-NL-2013-116), EFSA Journal 2016; 14(12): 4642, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4642 (4) –––––––––––––––––– Evropski parlament je v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v devetem zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0365).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × MON 87411 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in MON 87411, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0366).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0367).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0368).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 (MON-89Ø34-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0369).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × T304-40 × GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0080).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZIR098 (SYN-ØØØ98-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0081). (5) Mnenje agencije EFSA, str. 1. (6) Glej npr. Bonny, S. , Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact, Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C.M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. - the first sixteen years, Environmental Sciences Europe; 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24 (7) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (8) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=as.details&as_id=79 (9) Macintosh, S.C., Kishore, G. M., Perlak, F. J., Marrone, P.G., Stone, T. B., Sims, S.R., Fuchs, R.L., Potentiation of Bacillus thuringiensis insecticidal activity by serine protease inhibitors, Journal of Agricultural and Food Chemistry, 38, str. 1145–1152, https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf00094a051 (10) Za pregled gl. Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals, Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630–648, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252 (11) Parenti, M.D., Santoro, A., Del Rio, A., Franceschi, C., Literature review in support of adjuvanticity/immunogenicity assessment of proteins, EFSA Supporting Publications, januar 2019, 16(1): 1551, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.2903/sp.efsa.2019.EN-1551 (12) Pripombe držav članic o gensko spremenjeni soji so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: https://open.efsa.europa.eu/ (13) Komisija v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 lahko nadaljuje postopek odobritve, če v odboru za pritožbe ni podpore kvalificirane večine držav članic, vendar to ni nujno. (14) https://www.ohchr.org/EN/Issues/Food/Pages/Pesticides.aspx (15) https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/ (16) Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, COM(2019)0352, str. 1. (17) Prav tam, str. 2. (18) Gl. cilj 15.2: https://www.un.org/sustainabledevelopment/biodiversity/ (19) Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, COM(2019)0352, str. 2. (20) International Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications, Global status of commercialized biotech/GM crops in 2017: Biotech Crop Adoption Surges as Economic Benefits Accumulate in 22 Years, ISAAA Brief št. 53,(2017, str. 16 in 21, http://www.isaaa.org/resources/publications/briefs/53/download/isaaa-brief-53-2017.pdf (21) https://www.isaaa.org/gmapprovaldatabase/event/default.asp?EventID=339&Event=DAS81419 (22) Escobar, N., Tizado, E. J., zu Ermgassen, E.K.J., Löfgren, P., Börner, J., Godar, J., Spatially-explicit footprints of agricultural commodities: Mapping carbon emissions embodied in Brazil’s soy exports, Global Environmental Change, zvezek 62, maj 2020, 102067, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959378019308623 (23) Rajão, R., Soares-Filho, B., Nunes, F., Börner, J., Machado, L., Assis, D., Oliveira, A., Pinto, L., Ribeiro, V., Rausch, L., Gibbs, H., Figueira, D., The rotten apples of Brazil’s agribusiness, Science 17. julij 2020, zvezek 369, izdaja 6501, str. 246–248, https://science.sciencemag.org/content/369/6501/246. (24) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (25) https://tillymetz.lu/wp-content/uploads/2020/09/Co-signed-letter-MEP-Metz.pdf (26) https://webgate.ec.europa.eu/dyna/gm_register/gm_register_auth.cfm?pr_id=100 (27) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, točka 102. (28) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0364. (29) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, odstavek 64.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2 (DAS-44406-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073422/01 – 2021/2760(RSP))

P9_TA(2021)0334 B9-0373/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2 × DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073422/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 7(3) ter 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 15. oktobra 2020 in objavila 20. novembra 2020(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je družba Dow AgroSciences 2. marca 2016 predložila vlogo pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker je vloga obsegala dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-81419-2 x DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker ta vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in so razen za živila in krmo namenjeni tudi za druge vrste uporabe, z izjemo gojenja;

B.  ker je agencija EFSA 15. oktobra 2020 o vlogi sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 20. novembra 2020;

C.  ker je bila gensko spremenjena soja razvita za odpornost proti trem skupinam herbicidov: glifosat, 2,4-diklorofenoksiocetna kislina (2,4-D) in drugi herbicidi na osnovi fenoksipropionatov (AAD-12) ter glufosinat, kakor tudi odpornost na nekatere škodljivce iz reda Lepidoptera preko izražanja toksinov Bt, Cry1F and Cry1Ac(5);

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

D.  ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več t. i. komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(6); ker torej lahko pričakujemo, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata, glifosata in 2-4,D, posledica tega pa so lahko večje količine njegovih ostankov v pridelku;

E.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ugotovila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

F.  ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje 1B in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(8);

G.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme, in se zato ne izvaja v postopku odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe(9);

H.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih metod pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA tega ni obravnavala;

I.  ker torej ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene soje varno za zdravje ljudi in živali;

Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt

J.  ker se toksikološki testi pri odobritvah gensko spremenjenih organizmov izvedejo z izoliranimi toksini Bt; ker toksikološkim testom, ki so izvedeni na ta način, ni mogoče pripisati velikega pomena, saj so toksini Bt v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, kot so koruza, bombaž in soja, po naravi bolj toksični kot izolirani toksini Bt, saj lahko inhibitorji proteaze, prisotni v rastlinskem tkivu, zakasnijo razgradnjo toksinov Bt in tako povečajo njihovo toksičnost; ker je bil ta pojav dokazan v številnih znanstvenih študijah, tudi v tisti, izvedeni pred 30 leti za družbo Monsanto, ki je pokazala, da je toksičnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno majhne količine inhibitorjev proteaze do 20-krat višja(10);

K.  ker se v ocenah tveganja agencije EFSA ti učinki niso nikoli upoštevali, čeprav so relevantni za vse rastline Bt, ki jih je dovoljeno uvažati v Unijo ali gojiti v Uniji; ker ni mogoče trditi, da večja toksičnost zaradi interakcije med inhibitorji proteaze in toksini Bt ni tvegana za ljudi in živali, ki uživajo živila in krmo, ki vsebujejo toksine Bt;

L.  ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(11), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

M.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja; ker je to sporno, saj je znano, da ostanki škropljenja z glufosinatom motijo črevesno floro, kar lahko na primer poveča imunski odziv v kombinaciji s toksini Bt(12);

Pripombe pristojnih organov držav članic

N.  ker so pristojni organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložili pripombe(13); ker je v kritičnih pripombah navedeno, da orodja, ki so trenutno na voljo za spremljanje horizontalnih genskih prenosov v naravnih okoljih, ne zadoščajo za zajetje redkih dogodkov in da vlagatelj ne upošteva možnosti za ustvarjanje genske variabilnosti s prenosom mutiranih genov pat, epsps in cry ali njihovih delov, da podatki, predloženi v dokaz varnosti ljudi in živali, za gensko spremenjeno sojo na podlagi njene snovne enakovrednosti s konvencionalno sojo, niso prepričljivi in da skupni učinki toksinov cry na okolje zahtevajo nadaljnje raziskave o varnosti, da bi izključili vsakršno tveganje za okolje;

Nedemokratičen postopek odločanja

O.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

P.  ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

Q.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo na trg (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju že 18-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker razlogi, zakaj države članice ne podpirajo odobritve, vključujejo nespoštovanje previdnostnega načela v postopku odobritve in znanstvene pomisleke v zvezi z oceno tveganja;

R.  ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

S.  ker ni treba spreminjati zakonodaje za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev, če je kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe ne podpre(14);

Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

T.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker naj bi ti legitimni dejavniki vključevali obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

U.  ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(15); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 OZN do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(16); ker bi odobritev uvoza gensko spremenjene soje povečala povpraševanje po tej kmetijski rastlini, tretirani s herbicidom, ki je strupen za razmnoževanje in ni več dovoljen za uporabo v Uniji, s čimer bi se povečala izpostavljenost delavcev temu herbicidu v tretjih državah; ker je to tveganje za delavce še posebej problematično pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicida;

V.  ker je krčenje gozdov glavni vzrok za zmanjševanje biotske raznovrstnosti; ker so emisije, ki izhajajo iz rabe zemljišč in njenih sprememb, zlasti zaradi krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv(17); ker se v okviru Pariškega sporazuma, strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020, sprejetega na podlagi Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti ter ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija spodbujajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, njihovo varstvo in prizadevanja za njihovo obnovo(18); ker naj bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 15 do leta 2020 ustavili krčenje gozdov(19); ker gozdovi opravljajo večnamensko vlogo in s tem podpirajo uresničevanje večine ciljev trajnostnega razvoja(20);

W.  ker je pridelava soje ključno gonilo krčenja gozdov na območjih Amazonke, Cerrada in Gran Chaca v Južni Ameriki; ker je 97 % soje, pridelane v Braziliji, oziroma 100 % soje, pridelane v Argentini, gensko spremenjene(21); ker je večino gensko spremenjene soje, ki jo je dovoljeno gojiti v Braziliji in Argentini, že dovoljeno uvažati v Unijo; ker je v Braziliji gensko spremenjeno sojo že dovoljeno gojiti(22);

X.  ker v nedavni strokovno pregledani znanstveni študiji ugotavljajo, da je Unija območje z največjim ogljičnim odtisom na svetu, kar gre zaradi večjega deleža emisij iz krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo soje, pripisati uvozu soje iz Brazilije, in da je njen odtis za 13,8% večji od odtisa Kitajske, največje uvoznice soje(23); ker so v drugi nedavni študiji ugotavljali, da je verjetno petina soje, ki se izvozi v Unijo iz brazilskih regij Amazonije in Cerrada in je namenjena pretežno živalski krmi, zaznamovana z nezakonitim krčenjem gozdov(24);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(25), dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem končno priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(26); vendar je globoko razočaran, da Komisija kljub nasprotovanju Parlamenta in večine držav članic še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjene soje(27);

5.  poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje pripravo meril o trajnostnosti ter vanjo v celoti vključi Parlament; poziva jo tudi, naj sporoči, kako in v kakšnem časovnem okviru bo ta postopek potekal;

6.  znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji trajnostnega razvoja; ponovno poziva, naj se osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem je pojasnjeno, kako podpirajo načelo neškodovanja(28);

7.  poudarja, da predlogi sprememb, ki jih je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011(29) in služijo kot podlaga za pogajanja s Svetom, določajo, da Komisija ne odobri gensko spremenjenih organizmov, če za to ni podpore kvalificirane večine držav članic; vztraja, naj Komisija spoštuje to stališče, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo in sprejme splošni pristop k tej zadevi;

8.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo za vsak posamezni primer docela raziskana zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, kar pomeni, da je treba opraviti celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin s komplementarnimi herbicidi ter oceno razgradnih produktov herbicidov in morebitnih kombiniranih učinkov;

9.  znova poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

10.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, ki so namenjene za živila ali krmo in odporne proti aktivni snovi herbicida, ki je ni dovoljeno uporabljati v Uniji;

11.  pozdravlja napoved zakonodajnega predloga Komisije o ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje dajanja proizvodov, povezanih s krčenjem ali propadanjem gozdov, na trg EU; poziva Komisijo, naj nemudoma ustavi uvoz gensko spremenjene soje, pridelane v Braziliji in Argentini, pri čemer naj po potrebi uporabi člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, dokler ne bodo vzpostavljeni učinkoviti pravno zavezujoči mehanizmi, s katerimi bo mogoče preprečiti, da bi v Uniji na trg dajali proizvode, povezane s krčenjem gozdov in posledičnimi kršitvami človekovih pravic, saj je nujno treba prenehati krčiti gozdove v Amazoniji, Cerradu in Gran Chacu, povpraševanje Unije po gensko spremenjeni soji pa prispeva h krčenju gozdov na tem območju;

12.  ponovno poziva k uveljavitvi evropske strategije za proizvodnjo rastlinskih beljakovin in oskrbo z njimi(30), da bo Unija manj odvisna od uvoza gensko spremenjene soje in se bodo skrajšale verige preskrbe s hrano ter se bodo ustvarili regionalni trgi;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Znanstveno mnenje odbora EFSA za gensko spremenjene organizme za odobritev gensko spremenjene soje DAS-81419-2 x DAS-44406-6, ki je odporna proti žuželkam in herbicidom, na trg za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-NL-2016-132), EFSA Journal 2020;18(11):6302, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2020.6302 (4) –––––––––––––––––– Evropski parlament je v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v devetem zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0365).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × MON 87411 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in MON 87411, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0366).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0367).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0368).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 (MON-89Ø34-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0369).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × T304-40 × GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0080).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZIR098 (SYN-ØØØ98-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0081). (5) Mnenje agencije EFSA, str. 1. (6) Gl. npr. Bonny, S. Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact, Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–-48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C. M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years, Environmental Sciences Europe; 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24 (7) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (8) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=as.details&as_id=79 (9) To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, ki ga je opravila agencija EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263. (10) MacIntosh, S.C., Kishore, G.M., Perlak, F.J., Marrone, P.G., Stone, T.B., Sims, S.R., Fuchs, R.L., Potentiation of Bacillus thuringiensis insecticidal activity by serine protease inhibitors (Povečanje insekticidnega delovanja bakterije Bacillus thuringiensis z inhibitorji serinskih proteaz), Journal of Agricultural and Food Chemistry, 1990, št. 38, str. 1145–1152, https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf00094a051. (11) Za pregled glej Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., ‘An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals’ (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Cry Bacillus thuringiensis pri sesalcih), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630‒648, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252 (12) Parenti, M.D., Santoro, A., Del Rio, A., Franceschi, C., ‘Literature review in support of adjuvanticity/immunogenicity assessment of proteins’, EFSA Supporting Publications, januar 2019, 16(1): 1551, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.2903/sp.efsa.2019.EN-1551 (13) Pripombe držav članic o gensko spremenjeni soji so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2012-00753 (14) V skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 Komisija „lahko“ nadaljuje postopek odobritve, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic, vendar to ni nujno. (15) https://www.ohchr.org/EN/Issues/Food/Pages/Pesticides.aspx (16) https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/ (17) Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352), str. 1. (18) Prav tam, str. 2. (19) Gl. cilj 15.2: https://www.un.org/sustainabledevelopment/biodiversity/ (20) Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352), str. 2. (21) International Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications, Global status of commercialized biotech/GM crops in 2017: Biotech Crop Adoption Surges as Economic Benefits Accumulate in 22 Years (Stanje prodaje biotehničnih/gensko spremenjenih poljščin v letu 2017: v 22 letih uporabe biotehniških pridelkov je ta naraščala skupaj z gospodarskimi koristmi), poročilo št. 53 (2017), str. 16 in 21, http://www.isaaa.org/resources/publications/briefs/53/download/isaaa-brief-53-2017.pdf (22) https://www.isaaa.org/gmapprovaldatabase/event/default.asp?EventID=416&Event=DAS81419%20x%20DA4406 (23) Escobar, N., Tizado, E. J., zu Ermgassen, E. K., Löfgren, P., Börner, J., Godar, J., ‘Spatially-explicit footprints of agricultural commodities: Mapping carbon emissions embodied in Brazil’s soy exports’ (Vidni odtis kmetijskih dobrin v okolju: evidentiranje ogljičnega odtisa, povezanega z izvozom brazilske soje), Global Environmental Change, zvezek 62, maj 2020, 102067 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959378019308623 (24) Rajão, R., Soares-Filho, B., Nunes, F., Börner, J., Machado, L., Assis, D., Oliveira, A., Pinto, L., Ribeiro, V., Rausch, L., Gibbs, H., Figueira, D., ‘The rotten apples of Brazil’s agribusiness’ (Gnila jabolka brazilskega kmetijskega podjetništva), Science, 17. julija 2020, zvezek 369, izdaja 6501, str. 246-248, https://science.sciencemag.org/content/369/6501/246. (25) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (26) https://tillymetz.lu/wp-content/uploads/2020/09/Co-signed-letter-MEP-Metz.pdf (27) https://webgate.ec.europa.eu/dyna/gm_register/gm_register_auth.cfm?pr_id=100 (28) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, odstavek 102. (29) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0364. (30) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, odstavek 64.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × MIR162 × MON810 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, MIR162, MON810 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073423/01 – 2021/2765(RSP))

P9_TA(2021)0335 B9-0374/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × MIR162 × MON810 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, MIR162, MON810 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073423/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 25. novembra 2020 in objavila 13. januarja 2021(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je družba Pioneer Overseas Corporation (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) 8. decembra 2015 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × MIR162 × MON810 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: zložena gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo zloženo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni tudi za drugačno uporabo, z izjemo gojenja;

B.  ker vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo 10 podkombinacij koruze s transformacijami iz zložene gensko spremenjene koruze, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni; ker je bilo šest podkombinacij zložene gensko spremenjene koruze že odobrenih; ker se osnutek izvedbenega sklepa Komisije nanaša na preostale štiri podkombinacije;

C.  ker je agencija EFSA 25. novembra 2020 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 13. januarja 2021;

D.  ker zložena gensko spremenjena koruza nastane s križanjem štirih genskih transformacij koruze in povzroča odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat in glifosat, ter proizvaja tri insekticidne beljakovine (beljakovine Bt ali Cry): Cry1F, Cry1Ab in Vip3Aa20, ki so toksične za nekatere škodljivce iz reda metuljev(5);

E.  ker vlagatelj za štiri podkombinacije, zajete v osnutku izvedbenega sklepa Komisije, ni predložil nobenih eksperimentalnih podatkov;

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

F.  ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več t. i. komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(6); ker je treba zato pričakovati, da bo zložena gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata in glifosata, posledica tega pa so lahko večje količine ostankov v pridelku;

G.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 ugotovila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

H.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(8);

I.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v postopku odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v zadevni gensko spremenjeni rastlini komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov (v nadaljnjem besedilu: metaboliti) posledica same genske spremembe(9);

J.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih metod pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA tega ni obravnavala;

K.  ker zato ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene koruze ali njenih podkombinacij varno za zdravje ljudi in živali;

Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

L.  ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(10), ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, določiti specifične mejne vrednosti ostankov za hrano in krmo, proizvedeno v tretjih državah, kadar zaradi uporabe pesticidov pride do ravni ostankov, ki je različna od tiste, do katere pride v okviru kmetijske prakse v Uniji; ker to velja za uvožene gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, in sicer zaradi večje količine herbicidov, ki se uporablja v primerjavi z gensko nespremenjenimi poljščinami;

M.  ker pa iz pregleda obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat, ki ga je leta 2018 opravila EFSA, izhaja, da so bili podatki nezadostni za določitev mejnih vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja za glifosat v odnosu do gensko spremenjene koruze z modifikacijo EPSPS(11); ker ima zložena gensko spremenjena koruza modifikacijo EPSPS(12);

Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt

N.  ker se toksikološki testi pri odobritvah gensko spremenjenih organizmov izvedejo z izoliranimi toksini Bt; ker toksikološkim testom, ki so bili izvedeni z izoliranimi beljakovinami, ni mogoče pripisati velikega pomena, saj so toksini Bt v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, kot so koruza, bombaž in soja, po naravi bolj toksični kot izolirani toksini Bt; ker lahko inhibitorji proteaze, prisotni v rastlinskem tkivu, zakasnijo razgradnjo toksinov Bt in tako povečajo toksičnost; ker je bil ta pojav dokazan v številnih znanstvenih študijah, tudi v tisti, izvedeni pred 30 leti za družbo Monsanto, ki je pokazala, da je toksičnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno majhne količine inhibitorjev proteaze do 20-krat višja(13);

O.  ker se v ocenah tveganja agencije EFSA ti učinki niso nikoli upoštevali, čeprav so relevantni za vse rastline Bt, ki jih je dovoljeno uvažati v Unijo ali gojiti v Uniji; ker ni mogoče trditi, da večja toksičnost zaradi interakcije med inhibitorji proteaze in toksini Bt ni tvegana za ljudi in živali, ki uživajo živila in krmo, ki vsebujejo toksine Bt;

P.  ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(14), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

Q.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja pri oceni tveganja; ker je to sporno, saj je znano, da ostanki škropljenja z glufosinatom motijo črevesno floro, kar lahko na primer poveča imunski odziv v kombinaciji s toksini Bt(15);

Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme in povečana odpornost

R.  ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt;

S.  ker domneve, da imajo toksini Bt en sam ciljni način delovanja, ni več mogoče šteti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme(16), saj se poroča, da je vse večje število neciljnih organizmov prizadetih na več načinov; ker je v nedavnem pregledu(17) navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni znatni škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja; ker je lahko vrsta neciljnih organizmov v Uniji zaradi uvoza rastlin z genom Bt prek razlitja, njihovih odpadkov in gnoja izpostavljena toksinom Bt; ker učinki na neciljne organizme v oceni tveganja niso bili ocenjeni;

T.  ker v oceni tveganj ni bil upoštevan razvoj odpornosti ciljnih škodljivcev proti toksinom Bt, kar bi lahko privedlo do uporabe okoljsko manj varnih pesticidov ali povečanja odmerkov in pogostosti uporabe pesticidov na gensko spremenjenih rastlinah v državi pridelave; ker namerava agencija Združenih držav Amerike za varstvo okolja v naslednjih treh do petih letih postopoma opustiti številne križance koruze Bt in nekatere sorte bombaža Bt, saj so žuželke vse bolj odporne proti njim(18);

U.  ker se trditve, da naj bi uporaba rastlin z genom Bt vodila k zmanjšanju uporabe insekticidov, ne ujemajo s študijo, opravljeno v Združenih državah Amerike(19), v kateri je bilo ugotovljeno, da več analiz vpliva rastlin z genom Bt na vzorce uporabe pesticidov ni upoštevalo tretiranja semen, zaradi česar je bilo zmanjšanje uporabe insekticidov, povezanih z rastlinami z genom Bt, morda precenjeno (zlasti očitno pri podatku o škropljenih površinah);

V.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, v kateri je jasno zapisano, da imajo tako države izvoznice kot države uvoznice mednarodno odgovornost glede biološke raznovrstnosti;

Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

W.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

X.  ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(20); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 OZN do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(21); ker bi odobritev uvoza gensko spremenjene koruze povečala povpraševanje po tej rastlini, tretirani s herbicidom, ki je strupen za razmnoževanje in ni več dovoljen za uporabo v Uniji, s čimer bi se povečala izpostavljenost delavcev temu herbicidu v tretjih državah; ker je to tveganje za delavce še posebej problematično pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicidov;

Nedemokratično odločanje

Y.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

Z.  ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvah gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo že pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

AA.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo na trg (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju že 18-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker razlogi, zakaj države članice ne podpirajo odobritve, vključujejo nespoštovanje previdnostnega načela v postopku odobritve in znanstvene pomisleke v zvezi z oceno tveganja;

AB.  ker Komisija sicer priznava demokratični primanjkljaj, premajhno podporo držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

AC.  ker ni treba spreminjati zakonodaje za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če je kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe ne podpre(22);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002(23) Evropskega parlamenta in Sveta omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, ob tem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne osnutek izvedbenega sklepa;

4.  pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem končno priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(24); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament vedno znova temu nasprotuje, večina držav članic pa glasuje proti;

5.  poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje pripravo meril o trajnostnosti ter vanjo v celoti vključi Parlament; poziva jo tudi, naj sporoči, kako in v kakšnem časovnem okviru bo ta postopek potekal;

6.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, docela raziskana za vsak posamezni primer, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin s komplementarnimi herbicidi ter oceno razgradnih produktov herbicidov in morebitnih kombiniranih učinkov, vključno s samo gensko spremenjeno rastlino;

7.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, odpornih proti aktivni snovi herbicida, katerega uporaba v Uniji ni dovoljena;

8.  poziva agencijo EFSA, naj razišče precejšnje razlike med naravnimi toksini Bt in tistimi, ki se tvorijo pod vplivom sintetičnih transgenov v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, ter naj razširi oceno tveganja, da bo popolnoma upoštevala vse interakcije in kombinatorne učinke med toksini Bt, gensko spremenjenimi rastlinami in njihovimi sestavnimi deli, ostanki škropljenja s komplementarnimi herbicidi, okoljem ter posledicami za zdravje in varnost hrane;

9.  poziva agencijo EFSA, naj ne sprejema več študij toksičnosti, pri katerih so bile uporabljene izolirane beljakovine, saj se te po sestavi in bioloških učinkih najverjetneje razlikujejo od tistih, ki jih rastlina proizvede sama, zahteva pa naj tudi, da se vsi testi izvedejo s tkivom gensko spremenjene rastline;

10.  poziva agencijo EFSA, naj zahteva podatke o posledicah uživanja živil in krme iz gensko spremenjenih rastlin za črevesno floro;

11.  znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; ponovno poziva, naj se osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem je pojasnjeno, kako podpirajo načelo neškodovanja(25);

12.  poudarja, da predlogi sprememb, ki jih je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011(26) in služijo kot podlaga za pogajanja s Svetom, določajo, da Komisija ne odobri gensko spremenjenih organizmov, če za to ni podpore kvalificirane večine držav članic; vztraja, naj Komisija spoštuje to stališče, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo in sprejme splošni pristop k tej zadevi;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Znanstveno mnenje odbora EFSA za gensko spremenjene organizme o oceni gensko spremenjene koruze 1507 × MIR162 × MON 810 × NK603 in podkombinacij za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-NL-2015-127), Strokovno glasilo EFSA 2021; 19(1):6348, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2021.6348. (4) –––––––––––––––––– 4 Evropski parlament je v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v devetem zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0365).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × MON 87411 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in MON 87411, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0366).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0367).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0368).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 (MON-89Ø34-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0369).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × T304-40 × GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0080).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZIR098 (SYN-ØØØ98-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0081). (5) Mnenje EFSA, str. 11, tabela 4. (6) Gl. na primer: Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“, Environmental Management, januar 2016;57(1):31-48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738; in Benbrook, Charles M. (2012) „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“, Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, št. 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24. (7) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (8) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=as.details&as_id=79 (9) To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, ki ga je opravila agencija EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263. (10) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). Glej uvodno izjavo 26. (11) Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018, 16(5):5263, str. 4. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263. (12) Mnenje EFSA, str. 12. (13) MacIntosh, S.C., Kishore, G.M., Perlak, F.J., Marrone, P.G., Stone, T.B., Sims, S.R., Fuchs, R.L., Potentiation of Bacillus thuringiensis insecticidal activity by serine protease inhibitors, Journal of Agricultural and Food Chemistry, 1990, št. 38, str. 1145–1152, https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf00094a051. (14) Za pregled glej Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals, Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630–648, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252. (15) Parenti, M.D., Santoro, A., Del Rio, A., Franceschi, C., Literature review in support of adjuvanticity/immuno-genicity assessment of proteins, Spremljevalne publikacije EFSA, januar2019, 16(1): 1551, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.2903/sp.efsa.2019.EN-1551. (16) Gl. na primer: Hilbeck, A., Otto, M., Specificity and combinatorial effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in the context of GMO environmental risk assessment, Frontiers in Environmental Science 2015, 3:71, https://doi.org/10.3389/fenvs.2015.00071. (17) Hilbeck, A., Defarge, N., Lebrecht, T., Bøhn, T., ‘Insecticidal Bt crops. EFSA’s risk assessment approach for GM Bt plants fails by design', RAGES 2020, str. 4, https://www.testbiotech.org/sites/default/files/RAGES_report-Insecticidal%20Bt%20plants.pdf. (18) https://www.dtnpf.com/agriculture/web/ag/crops/article/2020/09/29/epa-proposes-phasing-dozens-bt-corn (19) Douglas, M. R., Tooker, J. F., 'Large-Scale Deployment of Seed Treatments Has Driven Rapid Increase in Use of Neonicotinoid Insecticides and Preemptive Pest Management in U.S. Field Crops', Environmental Science and Technology 2015, št. 49, 8, str. 5088–5097, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/es506141g. (20) https://www.ohchr.org/EN/Issues/Food/Pages/Pesticides.aspx (21) https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/ (22) V skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 Komisija „lahko“ nadaljuje postopek odobritve, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic, vendar to ni nujno. (23) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (24) https://tillymetz.lu/wp-content/uploads/2020/09/Co-signed-letter-MEP-Metz.pdf (25) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, odstavek 102. (26) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0364.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije obnovitev odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt 11 (SYN-BTØ11-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073424/01 – 2021/2761(RSP))

P9_TA(2021)0336 B9-0375/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije obnovitev odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt 11 (SYN-BTØ11-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D073424/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 11(3) ter 23(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 25. novembra 2020 in objavila 13. januarja 2021(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je družba Syngenta Crop Protection NV/SA 24. septembra 2018 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisiji predložila vlogo za obnovitev odobritve dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza) ali so iz nje sestavljeni ter se ne uporabljajo za živila in krmo, razen za gojenje;

B.  ker je agencija EFSA 25. novembra 2020 o tej obnovitvi za gensko spremenjeno koruzo sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 13. januarja 2021; ker je agencija EFSA 28. januarja 2009 o tej obnovitvi za gensko spremenjeno koruzo sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 17. februarja 2009(5);

C.  ker gensko spremenjena koruza povzroča odpornost na herbicide, ki vsebujejo glufosinat, ter proizvaja insekticidni protein, tj. toksin Bt, Cry1Ab, ki je strupen za nekatere škodljivce iz reda Lepidoptera(6);

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

D.  ker številne študije kažejo na to, da je uporaba „komplementarnih“ herbicidov pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, višja, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom(7); ker je zato treba pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glifosata, posledica tega pa so lahko večje količine ostankov v pridelku;

E.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in torej izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018(9);

F.  ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme, in se zato ne izvaja v postopku odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe;

G.  ker so zaradi specifičnih kmetijskih metod pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA tega ni obravnavala;

Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt

H.  ker se toksikološki testi pri odobritvah gensko spremenjenih organizmov izvedejo z izoliranimi toksini Bt; ker toksikološkim testom, ki so izvedeni na ta način, ni mogoče pripisati velikega pomena, saj so toksini Bt v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, kot so koruza, bombaž in soja, po naravi bolj toksični kot izolirani toksini Bt; saj lahko inhibitorji proteaze, prisotni v rastlinskem tkivu, zakasnijo razgradnjo toksinov Bt in tako povečajo njihovo toksičnost; ker je bil ta pojav dokazan v številnih znanstvenih študijah, tudi v tisti, izvedeni pred 30 leti za družbo Monsanto, ki je pokazala, da je toksičnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno majhne količine inhibitorjev proteaze do 20-krat višja(10);

I.  ker se v ocenah tveganja agencije EFSA ti učinki ne upoštevajo, čeprav so relevantni za vse rastline Bt, ki jih je dovoljeno uvažati v Unijo ali gojiti v Uniji; ker ni mogoče trditi, da večja toksičnost zaradi interakcije med inhibitorji proteaze in toksini Bt ni tvegana za ljudi in živali, ki uživajo živila in krmo, ki vsebujejo toksine Bt;

J.  ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti(11), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

K.  ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja; ker je to sporno, saj je znano, da ostanki škropljenja z glufosinatom motijo črevesno floro, kar lahko na primer poveča imunski odziv v kombinaciji s toksini Bt(12);

Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme in povečana odpornost

L.  ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem času po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt;

M.  ker domneve, da imajo toksini Bt en sam ciljni način delovanja, ni več mogoče šteti za pravilnega in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme(13), saj se poroča, da je vse večje število neciljnih organizmov prizadetih na več načinov; ker je v nedavnem pregledu navedenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni znatni škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja(14); ker je lahko vrsta neciljnih organizmov v Uniji zaradi uvoza rastlin z genom Bt prek razlitja, njihovih odpadkov in gnoja izpostavljena toksinom Bt; ker učinki na neciljne organizme v oceni tveganja niso bili ocenjeni;

N.  ker v oceni tveganj ni bil upoštevan razvoj odpornosti ciljnih škodljivcev proti toksinom Bt, kar bi lahko privedlo do uporabe okoljsko manj varnih pesticidov ali povečanja odmerkov in pogostosti uporabe pesticidov na gensko spremenjenih rastlinah v državi pridelave; ker namerava agencija Združenih držav Amerike za varstvo okolja v naslednjih treh do petih letih postopoma opustiti številne križance koruze Bt in nekatere sorte bombaža Bt, saj so žuželke vse bolj odporne proti njim(15);

O.  ker se trditve, da naj bi uporaba rastlin z genom Bt vodila k zmanjšanju uporabe insekticidov, ne ujemajo s študijo, opravljeno v Združenih državah Amerike(16), v kateri je bilo ugotovljeno, da več analiz vpliva rastlin z genom Bt na vzorce uporabe pesticidov ni upoštevalo tretiranja semen, zaradi česar je bilo zmanjšanje uporabe insekticidov, povezanih z rastlinami z genom Bt, morda precenjeno (zlasti očitno pri podatku o škropljenih površinah);

P.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, v kateri je jasno zapisano, da imajo tako države izvoznice kot države uvoznice mednarodno odgovornost glede biološke raznovrstnosti;

Pripombe pristojnih organov držav članic

Q.  ker so pristojni organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložili številne pripombe(17); ker te pripombe vključujejo kritike v zvezi z iskanjem literature, ki ga je opravil vlagatelj, da so poročila o spremljanju gensko spremenjene koruze za obdobje odobritve zelo pomanjkljiva in da bi podatki o vrednostih ostankov glufosinata, vključno z ustreznimi metaboliti, v rastlinskem materialu iz terenskih študij podprli oceno varnosti hrane, krme in okolja; ker je en pristojni organ zahteval oceno vpliva gensko spremenjenega kmetijskega pridelka na biotsko raznovrstnost v državah proizvajalkah in izvoznicah, vključno s tem, kako uvoz tega kmetijskega pridelka vpliva na izbiro pridelkov v Uniji, in izpostavil etično vprašanje, ali bi bilo treba za uvoz v Unijo odobriti proizvod, katerega gojenje bo povzročilo izpostavljenost izvajalcev dejavnosti glufosinatu, ki je strupen za razmnoževanje in ni več odobren v Uniji;

Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

R.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

S.  ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju(18); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 OZN do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal(19); ker bi odobritev uvoza gensko spremenjene koruze povečala povpraševanje po tej koruzi, tretirani s herbicidom, ki je strupen za razmnoževanje in ni več dovoljen za uporabo v Uniji, s čimer bi se povečala izpostavljenost delavcev temu herbicidu v tretjih državah; ker je to tveganje za delavce še posebej problematično pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicida;

Nedemokratičen postopek odločanja

T.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. maja 2021, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

U.  ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

V.  ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo na trg (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker je v devetem zakonodajnem obdobju že 18-krat nasprotoval dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker razlogi, zakaj države članice ne podpirajo odobritve, vključujejo nespoštovanje previdnostnega načela v postopku odobritve in znanstvene pomisleke v zvezi z oceno tveganja;

W.  ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

X.  ker ni treba spreminjati zakonodaje za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev, če je kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe ne podpre(20);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, namreč da se v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(21) omogoči visoka raven varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, ob tem pa zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem končno priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost(22); je globoko razočaran, ker Komisija še naprej dovoljuje uvoz gensko spremenjenih organizmov v Unijo, čeprav Parlament vedno znova temu nasprotuje, večina držav članic pa glasuje proti;

5.  poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje pripravo meril o trajnosti ter vanjo v celoti vključi Parlament; poziva jo tudi, naj sporoči, kako in v kakšnem časovnem okviru bo ta postopek potekal;

6.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, docela raziskana za vsak posamezni primer, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin s komplementarnimi herbicidi ter oceno razgradnih produktov herbicidov in morebitnih kombiniranih učinkov, vključno s samo gensko spremenjeno rastlino;

7.  znova poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, odpornih proti aktivni snovi herbicida, katerega uporaba v Uniji ni dovoljena;

8.  poziva agencijo EFSA, naj razišče precejšnje razlike med naravnimi toksini Bt in tistimi, ki se tvorijo pod vplivom sintetičnih transgenov v gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah, ter naj razširi oceno tveganja, da bo popolnoma upoštevala vse interakcije in kombinatorne učinke med toksini Bt, gensko spremenjenimi rastlinami in njihovimi sestavnimi deli, ostanki škropljenja s komplementarnimi herbicidi, okoljem ter posledicami za zdravje in varnost hrane;

9.  poziva agencijo EFSA, naj ne sprejema več študij toksičnosti, pri katerih so bile uporabljene izolirane beljakovine, saj se te po sestavi in bioloških učinkih najverjetneje razlikujejo od tistih, ki jih rastlina proizvede sama, zahteva pa naj tudi, da se vsi testi izvedejo s tkivom gensko spremenjene rastline;

10.  poziva agencijo EFSA, naj zahteva podatke o posledicah uživanja živil in krme iz gensko spremenjenih rastlin za črevesno floro;

11.  znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj; ponovno poziva, naj se osnutkom izvedbenih aktov priloži obrazložitveni memorandum, v katerem je pojasnjeno, kako podpirajo načelo neškodovanja(23);

12.  poudarja, da predlogi sprememb, ki jih je Evropski parlament sprejel 17. decembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011(24) in služijo kot podlaga za pogajanja s Svetom, določajo, da Komisija ne odobri gensko spremenjenih organizmov, če za to ni podpore kvalificirane večine držav članic; vztraja, naj Komisija spoštuje to stališče, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo in sprejme splošni pristop k tej zadevi;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Znanstveno mnenje odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme o oceni obnovitve odobritve gensko spremenjene koruze Bt11 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GSO) RX-016), EFSA Journal 2021; 19(1):6347, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2021.6347. (4) –––––––––––––––––– Evropski parlament je v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v devetem zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0365).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × MON 87411 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in MON 87411, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0366).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0367).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0368).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 (MON-89Ø34-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0369).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno bombaž GHB614 × T304-40 × GHB119, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0080). Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZIR098 (SYN-ØØØ98-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0081). (5) Mnenje odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme glede vloge EFSA-GMO-RX-Bt11, ki se nanaša na obnovitev odobritve obstoječih proizvodov družbe Syngenta, proizvedenih iz gensko spremenjene koruze Bt11, odporne na insekte, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003, EFSA Journal 2009; 7(2):977, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/977. (6) EFSA 2009 mnenje, str. 2. (7) Glej npr. Bonny, S. Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C.M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe; 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24. (8) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (9) https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/?event=as.details&as_id=79 (10) MacIntosh, S.C., Kishore, G.M., Perlak, F.J., Marrone, P.G., Stone, T.B., Sims, S.R., Fuchs, R.L., Potentiation of Bacillus thuringiensis insecticidal activity by serine protease inhibitors (Povečanje insekticidnega delovanja bakterije Bacillus thuringiensis z inhibitorji serinskih proteaz), Journal of Agricultural and Food Chemistry, 38, str. 1145-1152, https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf00094a051. (11) Za pregled glej Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Bacillus thuringiensis Cry na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630 648, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252. (12) Parenti, M.D., Santoro, A., Del Rio, A., Franceschi, C., Literature review in support of adjuvanticity/immunogenicity assessment of proteins (Pregled literature v podporo oceni sposobnosti povečanja imunskega odziva /imunogenosti proteinov), EFSA Supporting Publications, januar 2019, 16(1): 1551, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.2903/sp.efsa.2019.EN-1551. (13) Glej na primer Hilbeck, A., Otto, M., Specificity and combinatorial effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in the context of GMO environmental risk assessment (Specifičnost in kombinirani učinki toksinov Cry bakterije Bacillus thuringiensis v oceni tveganja gensko spremenjenih organizmov), Frontiers in Environmental Science 2015, 3:71, https://doi.org/10.3389/fenvs.2015.00071. (14) Hilbeck, A., Defarge, N., Lebrecht, T., Bøhn, T., Insecticidal Bt crops. EFSA’s risk assessment approach for GM Bt plants fails by design (Insekticidne rastline Bt – pristop agencije EFSA k oceni tveganja za gensko spremenjene rastline Bt je v zasnovi neuspešen), RAGES 2020, str. 4, https://www.testbiotech.org/sites/default/files/RAGES_report-Insecticidal%20Bt%20plants.pdf. (15) https://www.dtnpf.com/agriculture/web/ag/crops/article/2020/09/29/epa-proposes-phasing-dozens-bt-corn (16) Douglas, M.R., Tooker, J.F., Large-Scale Deployment of Seed Treatments Has Driven Rapid Increase in Use of Neonicotinoid Insecticides and Preemptive Pest Management in U.S. Field Crops (Široka uporaba tretiranih semen je povzročila hitro rast uporabe neonikotinoidskih insekticidov in preventivnega zatiranja škodljivcev pri poljščinah v ZDA), Environmental Science and Technology 2015, 49, 8, str. 5088‒5097, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/es506141g. (17) Pripombe držav članic o gensko spremenjeni koruzi so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?. (18) https://www.ohchr.org/EN/Issues/Food/Pages/Pesticides.aspx (19) https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/ (20) Komisija v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 lahko nadaljuje postopek odobritve, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic, vendar ji tega ni treba storiti. (21) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1). (22) https://tillymetz.lu/wp-content/uploads/2020/09/Co-signed-letter-MEP-Metz.pdf (23) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005, odstavek 102. (24) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0364.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2019 (2020/2246(INI))

P9_TA(2021)0337 A9-0209/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2019 (COM(2020)0363) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2020)0156, SWD(2020)0157, SWD(2020)0158, SWD(2020)0159 in SWD(2020)0160),

–  ob upoštevanju poročila urada OLAF za leto 2019 in poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2019 z odgovori institucij(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2) (uredba o uradu OLAF),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam OLAF(3),

–  ob upoštevanju Sodbe Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 26. junija 2019 v zadevi T-617/17, Vialto Consulting Kft. proti Evropski komisiji(4),

–  ob upoštevanju Sodbe Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 6. junija 2019, John Dalli proti Evropski komisiji (zadeva T-399/17)(5) in Sodbe Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2021, John Dalli proti Evropski komisiji (zadeva C-615/19 P),

–  ob upoštevanju Sodbe Splošnega sodišča z dne 13. maja 2020 v zadevi T-290/18, Agmin Italy SpA proti Evropski komisiji(6),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(7),

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 01/2019 Evropskega računskega sodišča z dne 10. januarja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z dne 16. maja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje,

–  ob upoštevanju pregleda Evropskega računskega sodišča z dne 9. oktobra 2018 z naslovom „Na kratko o reviziji EU za leto 2017, predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2017“,

–  ob upoštevanju strokovnega poročila z dne 10. septembra 2020 z naslovom „Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: končno poročilo za leto 2020“, ki ga je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(8) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(9),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2019/1798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o imenovanju evropskega glavnega tožilca Evropskega javnega tožilstva(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2020 o pregledu Evropske unije na podlagi mehanizma za pregled izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji (COM(2020)0793),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(11),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2019 z naslovom Strategija Komisije za boj proti goljufijam: okrepljeni ukrepi za zaščito proračuna EU (COM(2019)0196),

–  ob upoštevanju nadaljevanja izvajanja programa Herkul III,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Unije Boj proti goljufijam in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 250/2014(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. aprila 2021 o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021)0170),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0209/2021),

A.  ker so države članice in Komisija de jure skupaj pristojne in morajo tesno sodelovati, da bi zaščitile finančne interese Unije ter se borile proti goljufijam in korupciji; ker so organi držav članic de facto upravljali približno 74 % odhodkov EU in zbrali tradicionalna lastna sredstva Unije za proračun EU za leto 2019;

B.  ker bi Komisija morala izpolnjevati svoje obveznosti v skupnem upravljanju na področju nadzora in revizije, vendar lahko spremlja le približno 10 % vseh odhodkov;

C.  ker člen 310(6) PDEU določa, da „Unija in države članice v skladu s členom 325 preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“; ker je v členu 325(2) PDEU določeno, da države članice za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejmejo enake ukrepe, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom; ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, in da v ta namen skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi; ker se je treba v skladu s členom 325(4) PDEU posvetovati z Evropskim računskim sodiščem o vseh ukrepih, ki jih namerava zakonodajalec sprejeti na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, in boja proti njim;

D.  ker je korupcija v členu 83 PDEU opredeljena kot posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami;

E.  ker je treba ustrezno obravnavati razlike v pravnih in upravnih sistemih držav članic, da bi vzpostavili enotnejše upravne sisteme in sisteme poročanja v EU ter učinkovito preprečevali nepravilnosti in se borili proti goljufijam in korupciji ter dosegli konkretnejše in zadovoljivejše rezultate;

F.  ker je DDV za državne proračune pomemben vir prihodkov in ker so lastna sredstva iz naslova DDV v letu 2019 znašala 11,97 % skupnih proračunskih prihodkov EU;

G.  ker sistematični, institucionalizirani primeri korupcije na visoki ravni in namerna prizadevanja za oslabitev nadzora in ravnovesja ter neodvisnosti institucij, odgovornih za spremljanje in nadzor financ v nekaterih državah članicah, resno škodijo finančnim interesom Unije in ogrožajo demokracijo, temeljne pravice in pravno državo; opozarja na škodljive posledice korupcije za zaupanje državljanov EU v institucije;

H.  ker je po podatkih Evropskega računskega sodišča vpogled Komisije v obseg, naravo in vzroke goljufij nezadosten, prav tako pa se v sistem za upravljanje nepravilnosti ne prijavijo vsi primeri morebitnih goljufij;

I.  ker korupcija v različnem obsegu zadeva vse države članice in ni le breme za gospodarstvo EU, temveč ogroža tudi demokracijo in pravno državo po vsej Evropi;

Splošno

1.  pozdravlja 31. letno poročilo Komisije o zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam, v katerem so poudarjeni dosežki iz leta 2019 v zvezi z utrditvijo nacionalnega okvira za boj proti goljufijam in nepravilnostim na ravni EU, zlasti dejstvo, da je 18 držav članic do konca leta v nacionalno zakonodajo preneslo ukrepe iz direktive o zaščiti finančnih interesov, preostale 4 države članice pa so to storile do junija 2020; poziva vse preostale države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in v najkrajšem možnem času zagotovijo popoln in pravilen prenos direktive; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja postopek prenosa v vseh državah članicah in uporabi svoje posebne pravice za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice ne spoštujejo postopka prenosa;

2.  obžaluje, da je morala Komisija 3. decembra 2020 Irski in Romuniji poslati obrazloženi mnenji, ker direktive o zaščiti finančnih interesov nista prenesli v nacionalno zakonodajo; ugotavlja, da je Romunija direktivo o zaščiti finančnih interesov prenesla v nacionalno zakonodajo 15. decembra 2020;

3.  poudarja, da je spoštovanje pravne države predpogoj za dobro finančno upravljanje, tudi učinkovito ter smotrno dodeljevanje in upravljanje sredstev EU in boj proti korupciji ter slabemu upravljanju; s tem v zvezi odločno pozdravlja sprejetje Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije;

4.  pozdravlja, da je Komisija nemudoma začela svoje delo v zvezi z jasno metodologijo in analizo morebitnih primerov; priznava, da je Komisija večkrat jasno izjavila, da bo izpolnila svojo vlogo varuhinje Pogodb in brez nepotrebnega odlašanja uporabljala Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 od datuma, ko je začela veljati, tako da med potrebnim pripravljalnim delom v prvi polovici leta 2021 noben primer ne bo izgubljen; opozarja, da se Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 uporablja za vse obveznosti in plačila od 1. januarja 2021, hkrati pa zagotavlja zaščitne ukrepe za končne upravičence in prejemnike;

Ugotovljene goljufije in nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufijo

5.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 skupaj sporočenih 11.726 primerov goljufije in nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufijo (2 % manj primerov kot leta 2018), njihova vrednost pa je znašala približno 1,6 milijarde EUR, kar je 34 % manj kot leta 2018; v zvezi s tem ugotavlja, da se podatki o številu primerov in ustrezna vrednost za posamezno leto stalno ocenjujejo in posodabljajo, zato bi bilo treba upoštevati dolgoročni vidik;

6.  ugotavlja, da je število odkritih nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, pokazatelj obsega in zmogljivosti organov držav članic in EU za odkrivanje morebitnih goljufij, ne pa tudi neposreden pokazatelj stopnje goljufij v škodo proračuna EU ali posamezne države članice; ugotavlja, da ni jasno, koliko nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, se vsako leto prijavi, zaradi česar je zelo težko oceniti učinkovitost dejavnosti boja proti goljufijam; opozarja, da je Evropsko računsko sodišče leta 2019 objavilo posebni poročili, v katerih je poudarilo pomanjkljivosti Komisije glede vpogleda v obseg, naravo in vzroke goljufij ter opredelilo pomanjkljivosti v njenem strateškem pristopu do upravljanja tveganj za goljufijo in pozvalo k bolj proaktivnim ukrepom za obravnavo teh vprašanj; zato poziva Komisijo, naj razvije metodologijo za izboljšanje zanesljivosti in natančnejše ocene obsega goljufij v EU; ugotavlja, da odkrivanje in sporočanje nepravilnosti pomeni, da so bili sprejeti korektivni ukrepi za zaščito finančnih interesov Unije in da se je začel kazenski postopek, kadar je bilo ustrezno;

7.  ugotavlja, da so se število sporočenih nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije (939 primerov – 8 % vseh nepravilnosti), in z njimi povezani finančni zneski (približno 461,4 milijona EUR – 28 % vseh finančnih zneskov, na katere so vplivale nepravilnosti) v primerjavi z letom 2018 občutno zmanjšal; ugotavlja, da je bilo v letu 2019 število sporočenih nepravilnosti, pri katerih je šlo za goljufije, 40 % manjše kot leta 2015 in 25 % nižje od petletnega povprečja za obdobje 2015– 2019; ugotavlja, da je bilo v letu 2019 v zvezi z odhodki prijavljenih 514 nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, in sicer v višini 0,3 % plačil za leto 2019, v zvezi s prihodki pa je bilo prijavljenih 425 nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, v višini 0,3 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2019;

8.  je seznanjen z dejstvom, da je število nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, v letu 2019 (10.787 primerov) ostalo na podobni ravni kot leta 2018, s tem povezani finančni zneski pa so se zmanjšali za 8 % na približno 1,2 milijarde EUR; ugotavlja, da je bilo v letu 2019 v zvezi z odhodki prijavljenih 6550 nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, in sicer v višini 0,5 % plačil za leto 2019, v zvezi s prihodki pa je bilo prijavljenih 4237 nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, v višini 1,5 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2019;

9.  poudarja, da sprememba v številu ugotovljenih nepravilnosti, pri katerih gre za goljufijo, in nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufijo, predstavlja trenutni pregled, ki ga je treba razumeti upoštevajoč druge pomembne dejavnike; poudarja, da ugotovljeno zmanjšanje skupnega števila primerov nepravilnosti, pri katerih gre za goljufijo, in nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufijo, lahko pomeni pozitivno spremembo– splošno zmanjšanje goljufij, ali negativno spremembo – zmanjšanje stopnje odkrivanja goljufij;

10.  poudarja, da so bila odkritja posebnih primerov nepravilnosti, pri katerih so bile ugotovljene goljufije, zgoščena v nekaj državah članicah, kar kaže, da bi lahko bili uporabljeni različni pristopi k uporabi kazenskega prava za zaščito proračuna EU; poudarja in obžaluje, da številne države članice nimajo posebnih zakonov za boj proti organiziranemu kriminalu mafijske narave, saj se njihovo sodelovanje v čezmejnih dejavnostih in sektorjih, ki vplivajo na finančne interese EU, stalno povečuje; poziva Komisijo, naj obravnava te razlike med državami članicami in razmisli o novih usklajevalnih ukrepih;

11.  obžaluje, da pomanjkljivosti v veljavnosti in primerljivosti podatkov in tehnologij poročanja z različno stopnjo digitalizacije še naprej resno ogrožajo kakovost in zanesljivost informacij na voljo Komisiji v sistemu upravljanja nepravilnosti in sistemu OWNRES; obžaluje, da je odkrivanje zlorabe, goljufij in poneverbe sredstev EU večinoma omejeno na naključna odkritja Komisije in Računskega sodišča med njunimi revizijami na podlagi vzorcev ali na preiskave urada OLAF; izraža zaskrbljenost zaradi večkratnih ugotovitev Računskega sodišča, da je delo nacionalnih organov preveč nagnjeno k napakam in zato nezanesljivo; poudarja, da te pomanjkljivosti vplivajo na kakovost podatkov, ki jih države članice sporočajo Komisiji o številu odkritih goljufij in drugih nepravilnosti; ugotavlja, da tri države članice niso poročale o nobeni goljufiji v letu 2019(15); je še posebej zaskrbljen zaradi pomanjkanja ustreznega osebja in usposobljenosti nekaterih nacionalnih organov ter zaradi pomanjkanja notranjih revizij;

12.  poudarja večja tveganja pri izvajanju proračuna EU, ki jih je povzročila pandemija covida-19; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta dve državi članici poročali o več kot polovici nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, in da nekatere države članice redno ne poročajo niti o enem samem primeru goljufije; poziva Komisijo, naj tem primerom nameni posebno pozornost s spremljanjem in ukrepanjem za zagotovitev popolne zaščite proračuna EU ter naj izvaja naključne preglede na kraju samem, zlasti v izrednih kriznih razmerah; se strinja s Komisijo, da je boj proti goljufijam in nepravilnostim v obdobju krize izjemno pomemben(16);

13.  poziva države članice in Komisijo, naj tesneje sodelujejo pri izmenjavi informacij, izboljševanju zbiranja podatkov in povečevanju učinkovitosti nadzora; s tem v zvezi poziva države članice, naj objavijo podatke o končnih uporabnikih v enotnem, strojno berljivem formatu in zagotovijo interoperabilnost informacij z orodji Komisije za spremljanje; odločno poziva Komisijo, naj temeljito analizira vzroke in morebitne strukturne težave, zaradi katerih prihaja do trajnih sistemskih slabosti v zanesljivosti dela nekaterih nacionalnih organov, posebno pozornost pa naj nameni vsem morebitnim razlikam med sistemi posameznih držav; poziva Komisijo, naj na nacionalne organe naslovi jasna priporočila za posamezne države; poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturiran dialog z nacionalnimi organi in Računskim sodiščem, da bi si stalno prizadevali za krepitev zmogljivosti in izmenjavo primerov najboljše prakse, s tem pa povečali zanesljivost dela nacionalnih revizijskih organov in obveščali Parlament o doseženem napredku; poziva Komisijo, naj ponudi dodatno podporo za izboljšanje sodelovanja v okviru mreže Eurofisc;

14.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov;

Prihodki – goljufije v zvezi z lastnimi sredstvi

15.  ugotavlja, da je bilo leta 2019 kot goljufije v zvezi s prihodki prijavljenih 425 nepravilnosti, kar je 21 % manj od petletnega povprečja 541 nepravilnosti na leto v obdobju 2015–2019; ugotavlja tudi, da je bil ocenjeni in uresničeni znesek tradicionalnih lastnih sredstev (80 milijonov EUR) v letu 2019 za 19 % nižji od petletnega povprečja v znesku 98 milijonov EUR; ugotavlja, da je bil nadzor, ki ga izvajajo službe za boj proti goljufijam, najuspešnejša metoda za odkrivanje primerov goljufij;

16.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 odkritih in prijavljenih 4237 nepravilnosti, pri katerih ni šlo za goljufije, kar je 6 % manj od petletnega povprečja, in da je ocenjeni in uresničeni znesek tradicionalnih lastnih sredstev v letu 2019 znašal 397 milijonov EUR, kar je 3 % manj od petletnega povprečja; prav tako ugotavlja, da so bile nepravilnosti, pri katerih ni šlo za goljufije, odkrite zlasti s kontrolami po sprostitvi blaga;

17.  opozarja na resnost situacije v zvezi z goljufijami, pri katerih ni plačan DDV, zlasti tako imenovanimi davčnimi vrtiljaki; poziva vse države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti Eurofisca, da bi spodbujale izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti goljufijam;

18.  na podlagi poročila o vrzeli pri pobiranju DDV za leto 2020 ugotavlja, da se je ta v letu 2018 zmanjšala na 140 milijard EUR, v letu 2019 pa bi lahko padla pod 130 milijard EUR; vendar je zaskrbljen, da bi vrzel pri pobiranju DDV v letu 2020 lahko dosegla 164 milijard EUR, in poziva Komisijo, naj podrobno pojasni, ali je bilo to povečanje kakor koli povezano s pandemijo covida-19;

19.  je globoko zaskrbljen zaradi daljnosežnega učinka goljufij DDV na proračun EU ter nacionalne proračune; meni, da je zelo pomembno okrepiti boj proti največjim goljufijam na področju DDV – goljufijam znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, katerih stroški po ocenah letno znašajo 40-60 milijard EUR; poziva Komisijo, naj oceni prednosti in slabosti različnih možnih rešitev za odpravo goljufij znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, zlasti uvedbo sistema poročanja v realnem času, ki bi temeljil na digitalnih transakcijah in ga bodo razvili raziskovalci (TX++) ali kombinacijo dokončnega sistema DDV z digitalnim poročanjem v realnem času, ki bo temeljil na transakcijah;

20.  ugotavlja, da so države članice v letu 2019 poročale o 16 ukrepih za boj proti goljufijam v zvezi s prihodki, osmih na področju carinskih goljufij, petih pri davčnih goljufijah in treh na področju obeh; ugotavlja, da je Komisija začela proces ocenjevanja leta 2019, da bi določila, kako koristna je Uredba Sveta (ES) št. 515/97(17) pri preprečevanju carinskih goljufij;

21.  ugotavlja, da je Komisija v letih 2017–2019 na kraju samem opravila inšpekcijske preglede nadzorne strategije na področju carinske vrednosti v vseh državah članicah in ugotovila, da finančni interesi Unije niso bili učinkovito zaščiteni, zaradi česar se je v proračun EU steklo občutno manj tradicionalnih lastnih sredstev; ugotavlja, da je urad OLAF objavil poročila o preiskavah s priporočili šestim državam članicam, ki niso v celoti izvedle potrebnih ukrepov za dosledno preprečevanje goljufij s prenizkim vrednotenjem; poziva Komisijo, naj poroča Parlamentu o državah članicah, ki bi lahko bile dober primer najboljše prakse, in tistih, v katerih so še ostali veliki nerešeni izzivi;

22.  ugotavlja, da so bili sončni paneli, enako kot v letih 2017 in 2018, tudi v letu 2019 blago, pri katerem je bilo v denarnem smislu največ goljufij in nepravilnosti; poziva Komisijo, naj prizna sistemsko naravo teh goljufij in odločno poziva Svet in države članice, naj trdno ukrepajo v zvezi s tem;

23.  ugotavlja, da se porajajo resni dvomi o točnosti zneskov tradicionalnih lastnih sredstev (carinske dajatve), ki jih je Združeno kraljestvo na podlagi preiskav urada OLAF v zvezi s prenizkim vrednotenjem tekstilnih izdelkov in obutve, ki so se prek Združenega kraljestva uvozili iz Kitajske, nakazalo v proračun Unije, pa tudi na podlagi preiskav Komisije v okviru upravljanja lastnih sredstev; ostro kritizira dejstvo, da Združeno kraljestvo še vedno noče dati na razpolago manjkajočih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev iz obdobja 2011–2017 za proračun EU (bruto 2.679 milijarde EUR); pozdravlja, da je Komisija marca 2019 pri Sodišču Evropske unije vložila tožbo zaradi kršitve, povezane z izgubami v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi zaradi prenizkega vrednotenja uvoza; poziva Komisijo, naj poroča o novostih v zvezi s tem;

24.  je zelo zaskrbljen zaradi količinsko neopredeljivega pridržka, ki ga je generalni direktorat Komisije za proračun (GD BUDG) ohranil za leto 2019, da so se goljufije s prenizkim vrednotenjem delno preselile v druge države članice, kar je imelo učinek na zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev v obsegu, ki še ni bil dokončno količinsko opredeljen; ugotavlja, da je Komisija izvedla inšpekcijske preglede o prenizkem vrednotenju v vseh državah članicah in preverila, kako so države članice organizirane za obravnavanje vprašanj prenizkega vrednotenja, zlasti v zvezi s tekstilom in čevlji iz Kitajske; ugotavlja, da prenizko vrednotenje blaga, uvoženega v EU, ogroža in bo še naprej ogrožalo prihodke ter predstavlja velik izziv, s katerim se bo treba soočiti v prihodnjih letih; ugotavlja, da bo Komisija spremljala morebitne nastale izgube in zanje zahtevala finančno odgovornost od držav članic; je zaskrbljen, ker so po začasnih izračunih izgube tradicionalnih lastnih sredstev v letu 2019 predstavljale 1 % skupnih tradicionalnih lastnih sredstev za to leto; prosi Komisijo, da takoj obvesti Parlament o ugotovitvah in posledicah svojih inšpekcij ter količinskih opredelitvah, ko bodo dokončane;

25.  opozarja, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga, pregledi s strani služb za boj proti goljufijam ipd.) najuspešnejši način za odkrivanje goljufij in da je učinkovitost posamezne metode odvisna od posamezne države članice, učinkovitega usklajevanja njene uprave in sposobnosti njenih ustreznih služb, da komunicirajo med seboj; poziva Komisijo, naj obvesti Svet o državah članicah, ki bi lahko bile dober primer najboljše prakse, in tistih, in tistih, v katerih so še ostali veliki nerešeni izzivi;

26.  ugotavlja, da se je v zadnjih petih letih letna stopnja izterjave tradicionalnih lastnih sredstev gibala med 52 % in 66 %, stopnja izterjave za primere, sporočene v letu 2019, pa trenutno znaša 57 %; ugotavlja, da lahko do razlik pri izterjavah med državami članicami pride zaradi dejavnikov, kot so vrsta goljufije ali nepravilnosti oziroma vrsta dolžnika; ugotavlja, da je marca 2020 splošna stopnja izterjave za celotno obdobje 1989–2019 znašala 61 %; ponovno poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o znesku lastnih sredstev EU, izterjanih na podlagi priporočil urada OLAF, in organu za podelitev razrešnice sporoči zneske, ki jih je treba še izterjati;

Goljufije v zvezi z odhodki

27.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 sporočenih 514 nepravilnosti v zvezi z odhodki, pri katerih je šlo za goljufije, s tem povezani znesek pa je znašal 381,4 milijona EUR (0,3 % plačil v letu 2019);

28.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 sporočenih 6550 nepravilnosti v zvezi z odhodki, pri katerih je šlo za goljufije, s tem povezani znesek pa je obsegal 0,5 % plačil v letu 2019;

29.  ugotavlja, da so bile nepravilnosti v zvezi s skupno kmetijsko politiko zgoščene v nekaj državah članicah, zlasti ko gre za goljufije, kar kaže, da bi lahko bili različni pristopi k uporabi kazenskega prava za zaščito proračuna EU ali prakse poročanja o domnevnih goljufijah pomembni dejavniki, ki prispevajo k razlikam med državami članicami; ugotavlja, da so bili skupni finančni zneski v letu 2019 razmeroma stabilni, pri čemer so se zneski za neposredno podporo povečali, zneski za razvoj podeželja pa zmanjšali; ugotavlja predvsem, da je šlo pri večini odkritih primerov na področju neposredne podpore za uporabo ponarejenih dokumentov ali prošenj za pomoč in da so se na področju razvoja podeželja številni odkriti primeri nanašali na izvajanje; ugotavlja, da je ustvarjanje umetnih pogojev za prejemanje finančne podpore pogosta vrsta goljufije na področju neposredne podpore, kar kaže na modus operandi v primeru goljufij, ki zadeva etiko in integriteto; ugotavlja, da se je število nepravilnosti, pri katerih gre za goljufijo, na področju razvoja podeželja občutno zmanjšalo, saj se je zmanjšalo število odkritih primerov, povezanih s programskim obdobjem 2007–2013, kar je v skladu z življenjskim ciklom pri načrtovanju programov, prav tako pa so se šele začeli dobro odkrivati primeri za programsko obdobje 2014–2020, ugotavlja pa tudi, da je bilo na področju razvoja podeželja še vedno odkritih več goljufij in nepravilnosti kot pri neposredni podpori; ugotavlja pa, da je bila pri tržnih ukrepih zabeležena najvišja stopnja odkritih goljufij, ki je bila v zvezi z nepravilnostmi, pri katerih gre za goljufijo, z 0,87 % več kot štirikrat višja kot pri razvoju podeželja, medtem ko je bila stopnja odkritih nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufijo, skoraj dvakrat tolikšna kot pri razvoju podeželja; na podlagi letnih poročil Računskega sodišča za leto 2017(18) prav tako ugotavlja, da način izplačila odhodkov vpliva na tveganje napake in da so bile napake omejene predvsem na povračila stroškov, medtem ko je bila stopnja napake za plačila na podlagi pravic pod 2-odstotnim pragom pomembnosti;

30.  znova poziva k uvedbi najvišjih zneskov za plačila, ki jih lahko fizična oseba prejme iz prvega in drugega stebra skupne kmetijske politike, in tudi za Kohezijski sklad; meni, da je najvišje zneske za fizične osebe veliko težje zaobiti; opominja, da lahko upravičenci umetno razdelijo svoja podjetja ali ustanovijo dodatna podjetja, ki lahko prejmejo najvišji znesek financiranja, da zaobidejo omejitev za pravne osebe; pozdravlja namero, da se v predlogu za skupno kmetijsko politiko vsa podjetja, ki pripadajo isti skupini, obravnavajo kot en sam upravičenec; vendar meni, da so ta prizadevanja nezadostna, saj je zaradi nepreglednih in zelo zapletenih struktur podjetij, ki pogosto vključujejo subjekte v več državah članicah in/ali tretjih državah, zelo težko zagotoviti, da se vsa podjetja, ki pripadajo isti skupini, opredelijo kot taka in se dejansko obravnavajo kot en sam upravičenec, ter ustvarjajo druge priložnosti za izognitev tem omejitvam; poziva Komisijo, naj v svoj predlog za revizijo finančne uredbe(19) vključi predloge za zgornje meje na fizično osebo za skupno kmetijsko politiko in Kohezijski sklad;

31.  znova izraža zaskrbljenost, ker subvencije skupne kmetijske politike še naprej spodbujajo prilaščanje zemljišč s strani kriminalnih in oligarhičnih struktur; znova odločno poziva Komisijo, naj uvede pritožbeni mehanizem za kmete ter mala in srednja podjetja, ki se soočajo s prilaščanjem zemljišč, hudimi kršitvami državnih organov, nepravilno ali pristransko obravnavo pri javnem naročanju ali distribuciji subvencij ter pritiski in ustrahovanjem kriminalnih združb, organiziranega kriminala oziroma oligarhičnih struktur, in drugimi hudimi kršitvami temeljnih pravic, da bodo lahko vložili pritožbo neposredno pri Komisiji; pozdravlja, da je bil tak pritožbeni mehanizem že predlagan za novo uredbo o skupni kmetijski politiki;

32.  je seznanjen z zapletenostjo analize podatkov kohezijske politike in različnimi fazami programskega obdobja 2007–2013; ugotavlja, da so bili sporočeni finančni zneski znatno nižji kot v izjemnem letu 2018, vendar se v povprečju povečujejo za Kohezijski sklad; poudarja, kako pomembno je sodelovanje s pravosodnimi organi, in poudarja, da je treba v programskem obdobju 2014–2020 več pozornosti nameniti nepričakovanemu upadu finančnih zneskov nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, če izvzamemo „izjemne“ primere finančnih zneskov, povezanih z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, za vse sklade v letu 2019, predvsem pa za Evropski sklad za regionalni razvoj; poudarja, da morajo Komisija, urad OLAF in Evropsko javno tožilstvo (EJT) nujno v celoti preučiti, ali so različni vzorci poročanja v državah članicah v smislu njihove nagnjenosti k odkrivanju nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo in vključujejo velike finančne zneske, nekako povezani z morebitnimi nasprotji interesov z deležniki v državah članicah ali celo s kriminalno dejavnostjo;

33.  je zelo zaskrbljen zaradi medijskih poročil o naložbah v infrastrukturo, ki jih sofinancira EU in katerih namembnost je bila spremenjena po minimalnem obveznem obdobju treh oziroma petih let; obžaluje obtožbe o goljufijah in osebnem bogatenju v zvezi s to spremembo namembnosti; obžaluje, da Komisija ni bila zmožna posredovati dodatnih informacij, da bi razblinila še preostale dvome; pozdravlja namero Komisije, da bo ustrezno ukrepala v zvezi s temi obtožbami, in poziva Komisijo, naj o svojih ugotovitvah poroča Parlamentu; nadalje poziva Komisijo, naj analizira, katere države članice imajo resne težave s spreminjanjem namembnosti infrastrukturnih projektov, ki jih sofinancira EU;

34.  meni, da je zakonsko zahtevana minimalna trajnost od tri do pet let prekratka glede na velike zneske, ki se sofinancirajo, in življenjsko dobo takšnih projektov; obžaluje, da se sozakonodajalca pri reviziji uredbe o skupnih določbah(20) nista odločila za daljšo zahtevano trajnost; ugotavlja, da se nacionalna pravila držav članic glede trajnosti infrastrukturnih naložb in prezgodnjega spreminjanja namembnosti zelo razlikujejo;

35.  poziva Komisijo, naj opravi temeljito analizo različnih nacionalnih pravil o trajnosti zahtev za odobritve sofinanciranih naložb in prezgodnjih spremembah namembnosti infrastrukture in opreme, s posebnim poudarkom na tem, ali nacionalna pravila presegajo minimalne zahteve EU; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o svojih ugotovitvah;

36.  opozarja na zahteve po preglednosti za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, ki obvezujejo pristojne organe držav članic, da ohranijo javno dostopen seznam končnih upravičencev; odločno poziva države članice, naj tovrstne podatke objavijo v enotnem, strojno berljivem formatu in zagotovijo interoperabilnost informacij; poziva Komisijo, naj zbere in združi podatke ter objavlja sezname največjih upravičencev iz vsakega sklada v vsaki državi članici;

37.  ugotavlja, da so bili med nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo, odkritimi v letu 2019, ukrepi v zvezi z zdravstveno infrastrukturo, na katere so vplivale kršitve pravil o javnem naročanju, pri čemer so bile ugotovljene najpogostejše težave v zvezi z dokazili: 15 držav članic je poročalo o nepravilnostih pri ukrepih, povezanih z zdravstveno infrastrukturo, sedem držav pa je odkrilo tudi goljufije; ugotavlja, da dejstvo, da druge države članice na tem področju niso poročale o nepravilnostih, ne kaže na to, da jih ta tveganja niso prizadela, ter poziva Komisijo, urad OLAF in EJT, naj zagotovijo, da goljufiva dejanja, zlasti tista, povezana z bojem proti pandemiji covida-19, ne bodo ostala nerazrešena;

38.  je zaskrbljen zaradi nenehnih poročil Računskega sodišča in Komisije o stalnih pomanjkljivostih pri javnih naročilih v več državah članicah; poziva Komisijo, naj opravi temeljito analizo držav članic z opaznimi pomanjkljivostmi v zvezi z razlogi za to in natančno opredeli, v kolikšni meri so posledica formalnih napak ali sistemskih goljufij in korupcije; meni, da je treba manjše formalne napake obravnavati drugače in da bi se morala Komisija bolj osredotočiti na resnejša vprašanja, kot so namerne manipulacije razpisnih meril za dajanje prednosti vlogam nekaterih ali posameznih ponudnikov, korupcija v zvezi z izbiro ponudnikov, nasprotja interesov in druge zlorabe;

39.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem glede infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno s sredstvi EU ali finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj državljanom EU omogoči popoln dostop do informacij o sofinanciranih projektih;

40.  poudarja, da je potrebna popolna preglednost pri obračunavanju prenosov in posojil, predvidenih v mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi popoln dostop do informacij;

41.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za preprečevanje in odkrivanje goljufij, da bo denar EU še naprej dosegal predvidene upravičence ter prinašal učinkovite in merljive koristi za življenje državljanov;

Digitalizacija kot sredstvo za zaščito finančnih interesov EU

42.  poudarja, da je večja stopnja digitalizacije, interoperabilnosti in harmonizacije poročanja, spremljanja in revizije v EU nujna in nepogrešljiva, če upoštevamo čezmejno naravo zlorabe, goljufij, poneverb, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih sistemskih težav; poleg tega je zaskrbljen zaradi nadzora nad finančnimi instrumenti, ki jih upravljajo posredniki, in zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri preverjanju registriranih sedežev upravičencev; ponovno poudarja, da je treba izplačilo neposrednih in posrednih sredstev pogojevati z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov;

43.  obžaluje, da v skladu z veljavnimi pravili pomanjkanje informacij o lastniških strukturah in dejanskih lastnikih podjetij in skupin podjetij znatno prispeva k nepreglednosti sedanjega razdeljevanja sredstev in ovira učinkovitejše odkrivanje nepravilnosti; ponovno poudarja ključni pomen celovitih, zanesljivih in primerljivih podatkov za učinkovit, uspešen in pravočasen nadzor porabe EU ter zaščito denarja evropskih davkoplačevalcev;

44.  ponovno poziva Komisijo, naj v finančni uredbi predlaga pravno podlago za vzpostavitev interoperabilnega digitalnega sistema poročanja in spremljanja, ki bo organom držav članic omogočal pravočasno, enotno in standardizirano poročanje na področju deljenega upravljanja; spodbuja obvezno uporabo obstoječih orodij za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, kot je orodje Arachne, kot enega od elementov načrtovanega sistema poročanja in spremljanja; poudarja, da tovrsten interoperabilni sistema poročanja in spremljanja ne bi omogočal le zgodnejšega in učinkovitejšega odkrivanja zlorab, goljufij, poneverb, nasprotij interesov, dvojnega financiranja in drugih sistemskih težav, ampak bi tudi omogočal celovit pregled nad dejansko razdelitvijo sredstev EU in potencialno nenačrtovanimi koncentracijami v rokah maloštevilnih oligarhov ali celo kriminalnih končnih upravičencev;

45.  opozarja, da ta sistem ne bi smel povzročiti preobremenjenosti nacionalnih organov z birokracijo oziroma zastoja podatkov; poziva Komisijo, naj določi, kateri kazalniki in podatki so resnično ustrezni, potrebni in sorazmerni za namene revizije in nadzora ter doseganje načrtovanih programskih ciljev, ter naj zmanjša število kazalnikov in mejnikov, ki jih je treba vnesti v sistem;

46.  ugotavlja, da bi moral sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), vzpostavljen s členom 135 finančne uredbe, zagotoviti učinkovite sankcije za nezanesljive osebe ali subjekte, tako da se izključijo iz postopkov za oddajo naročil in javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna EU, ter se jim naložijo denarne kazni; obžaluje, da je v podatkovni zbirki navedenih le zelo malo gospodarskih subjektov (šest maja 2021); poziva Komisijo, naj pregleda merila, da bi zmanjšala njihovo zapletenost in povečala uporabnost sistema EDES v praksi;

47.  poziva Komisijo, naj v svojem predlogu za revizijo finančne uredbe razmisli o razširitvi sistema EDES na sredstva v okviru deljenega upravljanja ter naj pri tem upošteva načeli sorazmernosti in ustreznosti; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo večjo interoperabilnost obstoječih evropskih in nacionalnih podatkovnih zbirk ter orodij za podatkovno rudarjenje; priznava, da evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pričakuje splošnih težav v zvezi z varstvom podatkov pri vzpostavljanju takšne interoperabilnosti, v kolikor obstaja jasna pravna podlaga za to;

48.  pozdravlja veljavna pravila o elektronskem javnem naročanju, ki določajo, da morajo biti ponudbe objavljene v zbirki podatkov TED (Tenders Electronic Daily), dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila mora biti dostopna elektronsko s hiperpovezavami iz obvestil TED, gospodarski subjekti morajo ponudbe oddati elektronsko, javni naročniki pa morajo sprejeti elektronske račune;

49.  ugotavlja, da so javna naročila v fazi digitalne preobrazbe; pozdravlja proces ponovnega razmisleka o javnih naročilih ob upoštevanju digitalnih tehnologij; meni, da bi morala ta reforma preseči zgolj prehod na elektronska orodja in bi morala vključevati različne faze pred dodelitvijo in po njej; vztraja, da bi morale te reforme omogočati tudi vključevanje pristopov, ki temeljijo na podatkih, v različne faze postopka javnih naročil; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost okvirnim sporazumom, ki se sklepajo prek postopkov javnih naročil, saj s tem povezane goljufije in korupcija pomenijo večje tveganje za finančne interese Unije;

50.  ugotavlja, da je zaradi vse večje digitalizacije javnih storitev in okrepljenih pravil o preglednosti na voljo več informacij o javnih financah EU v elektronski obliki; poleg tega ugotavlja, da računalniška zmogljivost in programska oprema, ki sta trenutno na voljo, omogočata obdelavo velike količine zapletenih podatkov v razmeroma kratkem času, kar ustvarja nove možnosti za odkrivanje goljufij z uporabo specializiranih tehnik za analizo podatkov, kot so velepodatki, podatkovno rudarjenje in tehnologije umetne inteligence na področju odprtih podatkov; meni, da je obilica odprtih podatkov priložnost za podporo oblikovanju zanesljivih „sistemov ugleda“, ki lahko pomagajo preprečevati kriminalne dejavnosti; poziva Komisijo, naj izvede sistemsko analizo, da bi preučila, kako se nove tehnologije uporabljajo na področju odkrivanja in preprečevanja goljufij, ocenila njihove omejitve in pripravila predloge za izboljšanje njihove uporabe;

Nova strategija Komisije za boj proti goljufijam

51.  pozdravlja, da je Komisija 29. aprila 2019 sprejela novo strategijo za boj proti goljufijam; pozdravlja politiko ničelne tolerance do goljufij; pozdravlja, da je Komisija znova uvedla korporativni nadzor v zvezi z goljufijami, tako da je urad OLAF dobil močnejšo svetovalno in nadzorno vlogo; opozarja, da strategija predvideva zavezujoč akcijski načrt samo za službe Komisije in izvajalske agencije, čeprav imajo večino odgovornosti države članice; poziva k enotnemu pristopu, ki bi moral vključevati tudi države članice;

52.  poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji svoje nove strategije za boj proti goljufijam, da bi v celoti odražala operacionalizacijo EJT in njegovo vlogo v boju proti goljufijam;

53.  poudarja, da je pomembno dati prednost razvoju in vzpostavitvi nacionalnih strategij za boj proti goljufijam v vseh državah članicah, tudi glede na nove izzive, ki jih prinaša kriza zaradi covida-19, ter načrte za okrevanje in odpornost; je zelo zaskrbljen, ker je v skladu z nadaljnjim ukrepanjem za leto 2018 samo 10 držav članic poročalo o sprejetju ali posodobitvi nacionalne strategije za boj proti goljufijam in jo posredovalo uradu OLAF, medtem ko 17 držav članic strategij še vedno ni sprejelo(21), pri čemer so le štiri od njih razmišljale o sprejetju ali pripravi nove strategije(22); poziva države članice, ki tovrstne strategije še niso sprejele, naj to storijo brez nadaljnjih nepotrebnih zamud; poziva Komisijo, naj oceni sprejete nacionalne strategije za boj proti goljufijam, preuči, zakaj države članice zaostajajo pri njihovem sprejetju, in spodbudi preostale države članice k napredku pri sprejemanju;

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

54.  pozdravlja, da so se leta 2019 začela pogajanja o reviziji uredbe o uradu OLAF v zvezi s sodelovanjem z EJT in učinkovitostjo preiskav tega urada; pozdravlja, da je revidirana Uredba (EU, Euratom) 2020/2223 začela veljati januarja 2021, kar znatno krepi vlogo urada OLAF in utira pot nemotenemu sodelovanju z EJT; ugotavlja, da nova pravila vključujejo jasno opredelitev komplementarnih vlog obeh uradov, jasna pravila o načinu poročanja o primerih in izboljšanje načina, na katerega lahko urad OLAF izvaja lastne preiskave; priznava, da je urad OLAF zaradi novega pravnega okvira učinkovitejši, saj poenostavlja pravila za preglede in inšpekcije na kraju samem, uradu OLAF omogoča dostop do informacij o bančnih računih prek nacionalnih pristojnih organov, krepi pravila, ki urejajo delo služb za usklajevanje boja proti goljufijam v državah članicah, in zagotavlja boljša jamstva tistim, ki jih zadevajo preiskave urada OLAF, in sicer z imenovanjem nadzornika;

55.  meni, da so okrepljene pristojnosti urada OLAF, začetek delovanja EJT in usklajevanje dela v celotni strukturi EU za boj proti goljufijam z namenom odkrivanja, preiskovanja in pregona goljufov velik korak naprej pri zaščiti finančnih interesov EU; v zvezi s tem pozdravlja sklenitev delovnih dogovorov med EJT, Eurojustom in Europolom, ki določajo pravila za sodelovanje in način sodelovanja organov EU v boju proti kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije;

56.  ponovno poudarja svojo oceno pomembnosti preiskav urada OLAF in njegove vloge pri usklajevanju prizadevanj za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam;

57.  opozarja, da urad OLAF ni bil ustanovljen le za notranje preiskave, temveč tudi za podpiranje držav članic pri zunanjih preiskavah; poudarja, da bo po ustanovitvi EJT urad OLAF v državah članicah, ki se ne bodo pridružile ETJ, edini urad, odgovoren za zaščito finančnih interesov EU; opozarja, da čeprav načelo subsidiarnosti uradu OLAF preprečuje, da bi začel preiskave tam, kjer so države članice v boljšem položaju za ukrepanje, to ne pomeni, da urad OLAF ne more opravljati analiz ponavljajočih se primerov, trendov in vzorcev ter načinov, na katere je njegova sposobnost odkrivanja teh pojavov privedla do okrepljenega sodelovanja in uspešnih ukrepov;

58.  je trdno prepričan, da je treba urad OLAF okrepiti s proračunskimi sredstvi in osebjem, da bo lahko v celoti opravljal svoje naloge preprečevanja in preiskovanja, zlasti v državah članicah, ki ne sodelujejo v EJT; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo urad OLAF ostal vpliven in dobro delujoč partner EJT; poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje med uradom OLAF in EJT temeljiti na tesnem sodelovanju, učinkoviti izmenjavi informacij in dopolnjevanju, pri tem pa bi se morali izogniti podvajanju in navzkrižju pristojnosti;

59.  ponovno poudarja, da je naloga urada OLAF pomagati pri oblikovanju in razvoju metod za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter boj proti njim; opozarja, da je eden od ključnih elementov mandata urada OLAF spodbujati in usklajevati izmenjavo operativnih izkušenj in najboljših postopkovnih praks pri zaščiti finančnih interesov Unije z državami članicami in med njimi; zato obžaluje, da v poročilu o zaščiti finančnih interesov ni izrecno navedena ocena rezultatov preiskav urada OLAF o odhodkih; poziva urad OLAF, naj na podlagi analize svojih preiskovalnih izkušenj državam članicam in Komisiji zagotovi konkretne smernice in nasvete;

60.  je seznanjen z upravnim dogovorom o izmenjavi informacij in sodelovanju, ki sta ga urad OLAF in Evropsko računsko sodišče podpisala leta 2019, in pozdravlja bolj strukturirano sodelovanje med organoma;

61.  pozdravlja dogovor med uradom OLAF in sozakonodajalcema, ki je nastal v tesnem sodelovanju s službami Komisije, o vključitvi standardnih določb o zaščiti finančnih interesov Unije v vso zakonodajo o programih porabe za obdobje po letu 2020, harmonizirano po področjih;

Evropsko javno tožilstvo (EJT)

62.  pozdravlja, da je bila Laura Codruța Kövesi leta 2019 imenovana za evropsko glavno tožilko in da je EJT začelo delovati 1. junija 2021; obžaluje, da je bilo treba datum, ko naj bi EJT začelo delovati, večkrat preložiti zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov ter velikih zamud pri imenovanju evropskih in delegiranih tožilcev v nekaj državah članicah; poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva in človeške vire EJT, da se bo lahko soočilo z izzivi, ki bodo nastali zaradi porabe izjemno obsežnega sklada za okrevanje;

63.  ugotavlja, da se je postopek imenovanja delegiranih evropskih tožilcev začel leta 2019 in končal leta 2020, 22 evropskih tožilcev pa je 28. septembra 2020 zapriseglo pred Sodiščem Evropske unije; obžaluje, da ni bilo imenovanj evropskih delegiranih tožilcev, zlasti iz Slovenije, ki je preklicala postopek imenovanja, kot tudi precejšnje zamude v številnih drugih državah članicah; ugotavlja, da je glavna tožilka Kövesi zelo zaskrbljena zaradi „očitnega pomanjkanja lojalnega sodelovanja“ Slovenije zaradi zamud pri zaposlovanju delegiranih tožilcev; poziva Komisijo, naj strogo spremlja države članice, ki še niso imenovale svojih evropskih delegiranih tožilcev ali niso prilagodile svoje nacionalne zakonodaje za operacionalizacijo EJT, po potrebi z ustavitvijo financiranja na podlagi člena 63(2) in (8) finančne uredbe in pravil za posamezni sektor in/ali z uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev; poleg tega ugotavlja, da je do konca leta 2019 osemnajst držav članic obvestilo Komisijo, da so direktivo o zaščiti finančnih interesov vključile v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi spodbudila vse države članice, da se pridružijo EJT, in poziva pet držav članic, ki se še niso pridružile, naj to storijo brez nepotrebnega odlašanja;

64.  opozarja, da izbirna komisija za imenovanje evropskih tožilcev v skladu z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1696 oceni kandidate in Svetu posreduje prednostno razvrstitev, ki jo slednji upošteva, vendar ta razvrstitev v skladu z izvedbenim sklepom ni zavezujoča; opozarja, da Svet pri kandidatih, ki so jih predlagale Belgija, Bolgarija in Portugalska, ni upošteval prednostnega vrstnega reda izbirne komisije; opozarja, da so Avstrija, Estonija, Luksemburg in Nizozemska 27. julija 2020 objavili izjavo, v kateri je bilo poudarjeno, da je treba preprečiti konkurenco med razvrstitvami nacionalnih izbirnih komisij in razvrstitvijo evropske izbirne komisije, da ne bi oslabili evropskega elementa postopka imenovanja;

65.  z veliko zaskrbljenostjo poudarja, da Malta ni imenovala treh primernih kandidatov za kolegij evropskih tožilcev, zaradi česar je dokončno imenovanje kolegija odloženo; poleg tega je še posebej zaskrbljen zaradi poročil medijev, da je portugalska vlada Svetu posredovala napačne informacije o nazivu in izkušnjah kandidata, ki ga je evropska izbirna komisija uvrstila na drugo mesto in je bil na koncu imenovan za portugalskega evropskega tožilca; je zaskrbljen tudi zaradi dejstva, da je eden od neuspelih belgijskih kandidatov vložil pritožbo zaradi izbirnega postopka pred Sodiščem Evropske unije; obžaluje, da so ta vprašanja zasenčila ustanovitev kolegija evropskih tožilcev, in poziva vpletene države članice, naj Parlamentu zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo, da bo lahko v celoti ocenil zakonitost izbirnega postopka;

66.  opominja, da morajo biti evropski in delegirani tožilci neodvisni in da bi imel lahko vsak sum o vmešavanju nacionalne vlade v korist kandidata, ki bi bil v nasprotju s priporočili evropske izbirne komisije, resne in negativne posledice za ugled, integriteto in neodvisnost EJT kot institucije;

Boj proti korupciji

67.  pozdravlja sprejetje Direktive (EU) 2019/1937 (direktiva o prijavljanju nepravilnosti), pri tem pa ugotavlja, da jo je treba v nacionalno zakonodajo prenesti do 17. decembra 2021; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja države članice in jim pomaga, da zagotovi popoln, pravilen in pravočasen prenos direktive ter naj začne ocenjevati izvajanje v državah članicah takoj po izteku roka;

68.  poudarja, kako pomembni so neodvisni mediji in preiskovalni novinarji, ter ponavlja, da jih je treba zaščititi; poziva Komisijo, naj zagotovi resno pravno varstvo, podobno tistemu, ki je na voljo prijaviteljem nepravilnosti, in pripravi celovite ukrepe za zaščito in financiranje neodvisnega preiskovalnega novinarstva, vključno z mehanizmom za hitro odzivanje za novinarje v nevarnosti in učinkovito zakonodajo za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti;

69.  poudarja, kako pomemben je napredek, dosežen pri zakonodajnih in političnih pobudah Komisije za preprečevanje korupcije in boj proti njej, pa tudi pri rednem spremljanju in ocenjevanju pravnega okvira držav članic v skladu s pravkar uvedenim poročilom o stanju pravne države; vendar opozarja, da je novo poročilo o stanju pravne države zelo opisno, čeprav ponovno izraža obžalovanje, da Komisija meni, da ni več treba objaviti posebnega poročila o boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj ta poročila dopolni z izdajo priporočil o primerih, v katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti;

70.  je zelo zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila o stanju pravne države za leto 2020, v katerem so izpostavljeni pomisleki glede učinkovitosti preiskav, pregona in sojenja v primerih korupcije, vključno s primeri korupcije na visoki ravni v več državah članicah, kot so Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Malta in Slovaška; vztraja, da je treba korupcijo na visoki ravni sistematično spremljati z doslednimi in odločnimi ukrepi za začetek kazenskih preiskav in preganjati primere korupcije, v katere so vpleteni visoki uradniki ali njihov neposredni krog, kadar se pojavijo resne obtožbe;

71.  poudarja, da morajo institucije, ki jim je zaupano izvrševanje kazenskega prava, delovati učinkovito in nepristransko ter razpolagati z ustreznim financiranjem, človeškimi viri, tehničnimi zmogljivostmi in specializiranim strokovnim znanjem, da bodo lahko izvajale svoje naloge;

72.  poudarja, da lahko povezava med korupcijo in goljufijami v EU negativno vpliva na proračun EU; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi mreže organov za preprečevanje korupcije v Evropski uniji;

73.  pozdravlja, da ima Unija v Skupini držav proti korupciji (GRECO) vlogo opazovalke, a znova priporoča, naj EU postane članica te skupine; v celoti podpira stockholmsko deklaracijo iz decembra 2019, v kateri so bili evropski nosilci odločanja pozvani, naj okrepijo boj proti korupciji;

74.  ugotavlja, da je ustrezna pravna podlaga za polnopravno članstvo EU v skupini GRECO člen 83 PDEU v povezavi s členom 218 PDEU; ugotavlja, da bi bilo za polnopravno članstvo EU v skupini GRECO potrebno povabilo Odbora ministrov Sveta Evrope in sklenitev sporazuma med Svetom Evrope in EU o ureditvi članstva; ugotavlja, da je veljavni postopek odločanja določen v členu 218 PDEU za sklepanje mednarodnih sporazumov, v skladu s katerim bi moral Svet na priporočilo Komisije slednjo pooblastiti za pogajanja o ureditvi članstva v skupini GRECO s Svetom Evrope in od Parlamenta zahtevati odobritev, nato pa bi lahko Svet sprejel končno odločitev o sklenitvi sporazuma;

75.  ugotavlja, da lahko v primeru polnopravnega članstva EU v skupini GRECO skupina držav spremlja in ocenjuje institucije EU; poudarja, da bi moral ocenjevalni sistem skupine GRECO upoštevati posebno naravo EU kot unije, ki temelji na načelu podeljenih pristojnosti, njenih institucij in posebnih značilnosti prava EU; poudarja, da bi bilo treba pravice in obveznosti EU v skupini GRECO in praktične ureditve za njeno članstvo kot ločenega pravnega subjekta, skupaj z vsemi njenimi državami članicami, vnaprej pojasniti v sporazumu o ureditvi članstva;

76.  ugotavlja, da so države članice leta 2019 poročale o osmih ukrepih zakonodajne, organizacijske in upravne narave na področju večje preglednosti, boja proti korupciji in preprečevanja nasprotij interesov pri javnih naročilih;

77.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi notranji mehanizem za ocenjevanje korupcije za institucije EU;

78.  je zaskrbljen, ker češki generalni državni tožilec kot razlog za svoj nedavni odstop navaja stalni pritisk ministra za pravosodje; poziva Komisijo, naj razišče ranljivost češkega pravosodnega sistema in natančno preuči, ali so bili zaradi pritiska oziroma neupravičenega vmešavanja umaknjeni ali predčasno zaključeni tudi drugi primeri, v katere so vpleteni člani češke vlade; poziva Komisijo, naj izvede tako analizo tudi za vse druge države članice in naj Parlament obvešča o svojih ugotovitvah in zaključkih;

Priporočila

79.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi digitalen in interoperabilen enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov; opozarja, da je pomembno uskladiti opredelitve za pridobivanje primerljivih podatkov po vsej EU;

80.  poziva Komisijo, naj poskrbi za popolno preglednost in kakovost podatkov, ki jih države članice sporočajo v okviru sistema za upravljanje nepravilnosti; poziva države članice, naj pravočasno posredujejo popolne podatke; poziva Komisijo in države članice, naj sistem za upravljanje nepravilnosti povežejo s sistemom EDES in orodjem Arachne ter zagotovijo dostop do njega vsem državam članicam in Komisiji;

81.  meni, da bi države članice morale tesneje sodelovati pri izmenjavi informacij, da bi tako izboljšale zbiranje podatkov in povečale učinkovitost kontrol;

82.  poudarja, da ima sistem EDES kot črni seznam EU ogromen potencial za opozarjanje na ljudi in podjetja, ki zlorabljajo sredstva EU; poleg tega je seznanjen s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. maja 2020 v zadevi T-290/18 (Agmin Italy SpA proti Evropski komisiji), v kateri je Sodišče Evropske unije potrdilo veljavnost vlog posebne komisije in odredbodajalcev ter ugotovilo, da se je v kontradiktornem postopku, ki ga je vodila posebna komisija, v celoti spoštovala pravica zadevnega subjekta do zaslišanja; poziva Komisijo, naj v svoj predlog za revizijo finančne uredbe vključi razširitev sistema EDES na sredstva v okviru deljenega upravljanja; poziva Komisijo, naj temu sistemu zagotovi potrebne finančne in kadrovske vire, da bo lahko deloval s polnim delovnim časom;

83.  obžaluje, da obstaja več kot 290 sistemov spremljanja in poročanja za skupno kmetijsko politiko in Kohezijski sklad, kar onemogoča preverjanje končnih upravičencev do teh sredstev ter učinkovito preprečevanje in preiskovanje goljufij in korupcije; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo usklajen oziroma enoten sistem poročanja s pravočasnimi in točnimi podatki, da bi se to stanje izboljšalo;

84.  opozarja na potrebo po odločnejšem in učinkovitejšem odzivanju in usklajevanju na ravni Unije in nacionalni ravni v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, tudi kriminalu mafijske narave, pri čemer se je treba še posebej osredotočiti na nadnacionalne in čezmejne vidike, da bi goljufom onemogočili nenehno prilagajanje na nove tehnologije in scenarije; poudarja, da bi to lahko dosegli z uporabo orodij umetne inteligence, podatkovnega rudarjenja in drugih ustreznih digitaliziranih orodij, pri tem pa je treba spoštovati varstvo osebnih podatkov;

85.  poudarja poseben pomen institucij in organov EU ter nacionalnih institucij in organov za boj proti goljufijam v okviru povečanja sredstev EU prek mehanizma za okrevanje in odpornost; opozarja, kako pomembno je podpirati in krepiti sodelovanje med institucijami EU, EJT, uradom OLAF, agencijami EU, zlasti Europolom in Eurojustom, ter nacionalnimi organi, da bi učinkoviteje odkrivali in odpravljali goljufije in korupcijo, hkrati pa zagotovili, da se vloge ne prekrivajo, in spodbujali izmenjavo informacij; opozarja, da je treba v prihodnjih proračunih zagotoviti večje in ustreznejše vire za EJT, urad OLAF in primerne agencije EU; ponovno poziva EJT, naj finančna sredstva iz proračuna za leto 2021 uporabi za dodatno zaposlovanje osebja, zlasti glede na povečano delovno obremenitev zaradi sprejetja novega dolgoročnega proračuna EU, instrumenta Next Generation EU in drugih stroškovno naravnanih projektov;

86.  poudarja, kako pomembna je strukturirana izmenjava informacij med pristojnimi organi za navzkrižno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi preprečili čezmejne goljufije v zvezi s strukturnimi in investicijskimi skladi; znova poziva Komisijo, naj v svoj delovni program vključi zakonodajni predlog za horizontalno uredbo o medsebojni upravni pomoči na področju odhodkov EU; poudarja, da bi morala ta izmenjava informacij potekati v digitalni obliki in prek interoperabilnih ali skupnih informacijskih sistemov in orodij, da bi omogočili hitrejše in učinkovitejše sodelovanje;

87.  obžaluje, da je samo 13 držav članic pri izvajanju analiz tveganja uporabilo orodje Arachne; ponovno poudarja pomen tega orodja ter interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk za namene analize tveganja in odkrivanja goljufij; ponovno poziva Komisijo in zlasti države članice v Svetu, naj se približajo stališču Parlamenta o obvezni uporabi orodja Arachne; poziva države članice, naj poskrbijo, da bo sistem prejel pravočasne in zanesljive podatke; meni, da morajo imeti Komisija, Računsko sodišče, EJT in urad OLAF dostop do teh podatkov;

88.  ugotavlja, da je 16 držav članic okrepilo analizo tveganja za odkrivanje goljufij in nepravilnosti z uporabo informacijskih orodij; poziva Komisijo, naj omogoči izmenjavo dobrih praks med temi državami in državami članicami brez izkušenj;

89.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v poročilu o zaščiti finančnih interesov ni informacij o analizi primerov nasprotij interesov, čeprav je nova določba, sprejeta leta 2018 v finančni uredbi, izjemno pomembna, splošno znani pa so tudi pomen in posledice tega pojava; poziva Komisijo, naj to vrzel zapolni v naslednjem poročilu o zaščiti finančnih interesov in več pozornosti nameni goljufijam v zvezi z javnimi naročili;

90.  poudarja, da bi morala Komisija za učinkovit boj proti korupciji in zaščito finančnih interesov EU sprejeti celosten, skladen in sistematičen pristop z oblikovanjem boljših pravil o preglednosti, nezdružljivosti in nasprotjih interesov, mehanizmih notranjega nadzora, nelegitimnem lobiranju in scenarijih pojava vrtljivih vrat, kar bi lahko škodilo odnosom med institucijami in zastopniki interesov;

91.  poziva Komisijo, naj preuči nove možnosti za izmenjavo in analizo poročila o zaščiti finančnih interesov skupaj z drugimi viri informacij in letnimi poročili, kot je poročilo o stanju pravne države, vključno z okrepljenim dialogom med Europolom, Eurojustom in EJT, da bi pomagali ugotoviti, kakšni so trendi pri nepravilnostih, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnostih, ki ne pomenijo goljufije, odkrili pomanjkljivosti in pridobili koristne izkušnje, na podlagi katerih bi lahko vsi deležniki sprejeli ukrepe za boj proti goljufijam;

92.  pozdravlja dogodke, ki jih je urad OLAF organiziral v letu 2019 in so bili posebej namenjeni podpori državam, ki niso članice EU; odločno spodbuja Komisijo, urad OLAF ter vse druge institucije in organe EU, odgovorne za zaščito finančnih interesov Unije, naj se aktivno posvetujejo in sodelujejo s partnerskimi organi v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah vzhodnega partnerstva, in sicer s spodbujanjem ukrepov za učinkovito obravnavo morebitnih primerov goljufij; poziva Komisijo, naj pripravi posebne in redne mehanizme za učinkovito preprečevanje goljufij s sredstvi EU v teh državah in boj proti njim;

93.  obžaluje, da mora Parlament večkrat obravnavati več priporočil, ne da bi od Komisije prejel kakršen koli jasen odgovor; z obžalovanjem ugotavlja, da Komisija na podlagi nekaterih ugotovitev in priporočil ni sprejela oprijemljivih ukrepov ali ukrepov; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi jasno razlago, kadar se odloči, da ne bo upoštevala enega od njegovih priporočil;

o
o   o

94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 377, 9.11.2020, str. 13. (2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (3) UL L 437, 28.12.2020, str. 49. (4) UL C 295, 2.9.2019, str. 24. (5) UL C 255, 29.7.2019, str. 31. (6) UL C 215, 29.6.2020, str. 29. (7) UL L 305, 26.11.2019, str. 17. (8) UL L 198, 28.7.2017, str. 29. (9) UL L 283, 31.10.2017, str. 1. (10) UL L 274, 28.10.2019, str. 1. (11) UL C 252, 18.7.2018, str. 56. (12) UL L 424, 15.12.2020, str. 1. (13) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (14) UL L 172, 17.5.2021, str. 110. (15) Ciper, Luksemburg in Malta. (16) Poročilo o zaščiti finančnih interesov, poglavje 10.2, str. 31. (17) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1). (18) Evropsko računsko sodišče, „Na kratko o reviziji EU za leto 2017, predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2017“, str. 11. (19) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (20) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (21) Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Španija, Hrvaška, Ciper, Luksemburg, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska in Švedska. (22) Belgija, Španija, Nizozemska in Romunija.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o vplivu vetrnih elektrarn in drugih sistemov za energijo iz obnovljivih virov na morju na ribiški sektor (2019/2158(INI))

P9_TA(2021)0338 A9-0184/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 iz sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“ (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju priporočil Komisije iz maja 2020 o pozitivnih medsebojnih vplivih med vetrnimi elektrarnami na morju in ribištvom,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o modrem gospodarstvu za leto 2020 z dne 11. junija 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ (COM(2020)0562),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. novembra 2020 z naslovom „Strategija EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost“ (COM(2020)0741),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva o morski strategiji)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje(2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva za pomorsko prostorsko načrtovanje),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(3),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov v okviru ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030(4),

–  ob upoštevanju kartiranja človekovih dejavnosti in gostote plovil za leto 2019, ki ga je opravila mreža EMODnet, in kartiranja razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov na morju za leto 2018, ki ga je opravil sistem OSPAR za upravljanje podatkov in informacij,

–  ob upoštevanju mnenja svetovalnega sveta za Severno morje (NSAC) z dne 28. decembra 2020 o razvoju medsebojnih vplivov med vetrnimi elektrarnami na morju in ribištvom,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 24. junija 2021 z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)(5),

–  ob upoštevanju študije o vplivu uporabe vetra na morju in drugih obnovljivih morskih virov energije na evropsko ribištvo, ki jo je 12. novembra 2020 naročil Odbor za ribištvo (PECH),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0184/2021),

A.  ker je cilj EU postati podnebno nevtralna najkasneje do leta 2050, v skladu s cilji zelenega dogovora; ker je Komisija predlagala cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030, Parlament pa je pozval k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 60 % do leta 2030; ker je med možnostmi, ki si jih lahko izberejo države članice za doseganje tega cilja, tudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju, ki bi moralo igrati ključno vlogo pri doseganju teh ciljev, in sicer prek celovitega pristopa, ki upošteva tri stebre trajnostnosti;

B.  ker je EU v skladu s Pogodbama odgovorna za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in ker so države članice odgovorne za določanje strukture svoje oskrbe z energijo in izbiro virov energije, ob spoštovanju ciljev EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050;

C.  ker bo po ocenah Komisije leta 2050 30 % povpraševanja po električni energiji v EU pokrito z vetrno energijo na morju, kar ustreza povečanju s sedanjih 12 GW zmogljivosti pridobivanja vetrne energije na morju v EU-27 na ciljnih 300 GW leta 2050; ker bo po ocenah Komisije povpraševanje do leta 2050 doseglo 40 GW zmogljivosti za oceansko energijo;

D.  ker mora evropska energetska politika v skladu s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije zagotoviti delovanje energetskega trga in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbujati energetsko učinkovitost, varčevanje z energijo, razvijanje obnovljivih virov energije in medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker opredelitev mešanice energijskih virov držav članic ostaja v nacionalni pristojnosti, zato so mešanice energijskih virov zelo raznolike;

E.  ker severna morja (Severno morje, Baltsko morje in severovzhodni Atlantski ocean) tvorijo več kot 85 % vseh zmogljivosti za pridobivanje vetrne energije na morju v vodah EU-27;

F.  ker se geografske značilnosti držav članic in evropskih morskih bazenov po EU zelo razlikujejo; ker se razvoj vetrnih elektrarn na morju in drugih sistemov obnovljivih virov energije trenutno osredotoča na Severno morje in Baltsko morje, kjer so razmere ugodnejše; ker se bo tudi v prihodnje možnost ali zaželenost gradnje oziroma povečanja velikosti ali zmogljivosti obratov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju v vsakem morskem bazenu in državi članici prav tako zelo razlikovala;

G.  ker je bilo s sporazumom o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom dogovorjeno, da bodo ribiška plovila EU še naprej imela vzajemen dostop do voda Združenega kraljestva in bodo torej še naprej delila evropski morski prostor, na katerem je trenutno 110 vetrnih elektrarn na morju z več kot 5000 vetrnimi turbinami;

H.  ker je lahko dobava vetrne energije zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer neredna in nestabilna;

I.  ker so možnosti za shranjevanje vetrne energije še vedno zelo omejene;

J.  ker imajo drugi obnovljivi morski viri energije, kot so tehnologije za zajemanje energije valovanja, energije plimovanja in toplotne energije morij, plavajoči fotonapetostni obrati in uporaba alg za proizvodnjo biogoriv, pomembno vlogo v strategiji Komisije za energijo iz obnovljivih morskih virov, čeprav trenutno še ne obratuje noben večji obrat; ker lahko prispevajo k doseganju podnebne nevtralnosti in krepitvi vodilne vloge Evrope ter ustvarjajo nova delovna mesta; ker je treba nadaljevati z raziskavami in inovacijami, saj bi lahko bili drugi obnovljivi viri energije na morju obetavni in primernejši za nekatera območja ter bi manj vplivali na ribolovne dejavnosti, staleže rib in morsko okolje;

K.  ker imajo morske vetrne turbine povprečni življenjski cikel 25 do 30 let; ker je bilo doslej zelo malo turbin razgrajenih in je recikliranje še vedno zelo zapleteno, pri tem, da se reciklira 85–90 % razgrajene vetrne turbine; ker je ob koncu projekta potrebna dolgoročna vizija, ki bo temeljila na krožnem gospodarstvu in pristopu življenjskega cikla, da bi ocenili učinke na druge dejavnosti, kot je ribolov, ter na lokalne skupnosti in ekosisteme; ker lahko okoljsko primerna zasnova z uporabo posebnih materialov in zasnovo infrastrukture spodbudi razvoj lokalne biotske raznovrstnosti; ker je treba metode recikliranja ali vzdrževanje infrastrukture, kot so umetni grebeni, oceniti v zgodnji fazi zasnove projekta;

L.  ker bi bil stroškovno in prostorsko najučinkovitejši način za dosego cilja glede zmogljivosti na morju do leta 2050 ta, da bi različni sektorji obenem uporabljali isti pomorski prostor, ob upoštevanju pristopa posrednih koristi, v skladu s katerim ima vsaka dejavnost koristi od druge, saj je lahko sobivanje dejavnosti pozitivno z vidika okolja in družbeno-gospodarskih koristi;

M.  ker se pojavlja vse večja konkurenca med različnimi rabami pomorskega prostora, zaradi česar se pogosto spregleda zgodovinska uporaba očitne zgodovinske, kulturne, družbene in gospodarske vrednosti, kot je ribolov;

N.  ker je z direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje določeno, da morajo države članice upoštevati medsebojne vplive dejavnosti in načinov uporabe, kot so akvakultura, ribolov ter obrati in infrastruktura za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, pa tudi podmorskih kablov, spodbujati soobstoj ustreznih dejavnosti in uporabljati pristop, ki bo temeljil na ekosistemih;

O.  ker bi si morale države članice prizadevati, da bi prek svojih pomorskih prostorskih načrtov prispevale k trajnostnemu razvoju energetskih sektorjev na morju, pomorskega prometa, ribiškega sektorja in sektorja akvakulture ter k ohranjanju, varstvu in izboljševanju okolja, vštevši odpornost na učinke sprememb podnebja; ker bi bilo treba v zvezi s tem posebno pozornost nameniti interesom ribolova in akvakulture in jih ne potisniti na obrobje, ko bodo države članice nadaljevale delo in ko bodo opravljale revizije nacionalnih pomorskih prostorskih načrtov;

P.  ker je v predlogu Komisije za strategijo EU za biotsko raznovrstnost navedeno, da bo EU dajala prednost rešitvam, kot so oceanska energija in vetrna energija na morju, ki omogoča tudi obnovo staleža rib, nedavna študija, ki jo je objavil njen generalni direktorat za notranjo politiko(6), pa razkriva, da potencialne koristi ribištva, ki so posledica obratov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju, niso dobro razumljene in empirični dokazi še niso na voljo;

Q.  ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom „Strategija EU za izkoriščanje potenciala energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost“ javne organe pozvala, naj dolgoročno in v zgodnji fazi načrtujejo uporabo energije iz obnovljivih virov na morju, ocenijo njihovo okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostnost, zagotovijo sobivanje z drugimi dejavnostmi, kot sta ribištvo in akvakultura, ter zagotovijo, da javnost sprejme načrtovane uporabe;

R.  ker ribištvo predstavlja relativno majhen del BDP; ker je ribištvo izjemnega pomena za ribiške skupnosti v številnih državah članicah;

S.  ker je približno 80 % vseh ribiških plovil v EU malih plovil, ki so večinoma že več generacij družinska podjetja, dejavna predvsem v priobalnih vodah;

T.  ker tekoče in prihodnje kopičenje posegov v okolje za pridobivanje energije iz obnovljivih morskih virov najbolj vpliva na ribolovne dejavnosti, ki lovijo pridnene vrste in rake;

U.  ker poudarja, da zajem energije na morju, ki sicer zagotavlja varstvo okolja in trajnostni razvoj ribištva in drugih gospodarskih dejavnosti, zahteva skupno načrtovanje in natančno oceno kumulativnih učinkov, zajemši socialno-ekonomske učinke;

V.  ker so potrebne dodatne raziskave o učinkih vetrnih elektrarn na morju in drugih sistemov obnovljivih virov energije na morju na morsko okolje in ribolovne vire;

W.  ker Parlament vztraja, da mora biti cilj Unije za podnebje do leta 2030 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu v primerjavi z letom 1990;

X.  ker je treba raziskati vire vetrne energije na morju v EU in spodbujati projekte za energijo iz obnovljivih virov na morju na način, ki je združljiv s preostalimi rabami morskega prostora, predvsem z ribolovom, pri tem pa iskati sinergije in varovati biotsko raznovrstnost;

Y.  ker sta spremljanje in empirična analiza ribolovnih praks pred izgradnjo vetrnih elektrarn na morju, med njo in po njej pomembni za boljše razumevanje soobstoja;

Z.  ker bi lahko temelji naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju privlačili morske organizme in bi lahko delovali kot umetni grebeni;

AA.  ker Mednarodna hidrografska organizacija (IHO) priporoča izogibanje ribolovnim dejavnostim na razdalji najmanj 0,25 morske milje (463 metrov) na obeh straneh podmorskega kabla, da bi čim bolj zmanjšali tveganja;

1.  poudarja, da se je treba izogniti morebitnega negativnega dolgoročnega vpliva, ki ga imajo vetrne turbine na morju na določene ekosisteme, ribje staleže in biotsko raznovrstnost, s tem pa na celotno ribištvo; poudarja, da je za njihov razvoj potreben pristop življenjskega cikla, od gradnje do delovanja in razgradnje, zato so potrebne natančne in podrobne študije za oceno učinkov obstoječih vetrnih turbin na morju;

2.  poudarja, da bi moralo izkoriščanje morske energije ustvarjati priložnosti za druge dejavnosti, in sicer z okoljskim, socialnim in gospodarskim pristopom posrednih koristi, ki bo koristil ribičem ter lokalnim skupnostim;

3.  opozarja, da bo energija iz obnovljivih virov na morju trajnostna le, če ne bo negativno vplivala na okolje ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, zlasti v regijah, ki so odvisne od ribištva;

4.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja raziskav o razgradnji vetrnih turbin na morju in učinkih razgradnje na okolje;

5.  potrjuje, da je za odločanje o nacionalni mešanici energijskih virov in tehnologijah še vedno pristojna država članica;

6.  poudarja, da sta energija iz obnovljivih virov in energetska učinkovitost ključna za doseganje gospodarstva z neto ničelnimi emisijami; poudarja, da je treba za izpolnitev cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 ustrezno povečati infrastrukturne zmogljivosti in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na morju;

7.  poudarja pomemben potencial obnovljivega vodika, vključno z vetrno in sončno energijo, za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti;

8.  poudarja, da bi se plavajoče vetrne elektrarne lahko razvile v globokih vodah, s čimer bi razširili območje, primerno za razvoj vetrne energije, in hkrati zmanjšali njihovo vidnost z obale; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nadgradnjo in trženje trajnostne plavajoče vetrne tehnologije na morju, ki dodatno zmanjšuje vpliv na ribištvo;

9.  poudarja, da je treba zmanjšati tveganje, da bi obsežno uvajanje vetrnih elektrarn na morju fizično vplivalo na delovanje morskega bazena, zlasti na morske in zračne tokove, kar bi lahko prispevalo k mešanju stratificiranih vodnih ravni in tako vplivalo na kroženje hranilnih snovi, nastajanje valov, bibavične amplitude in premike morskih usedlin, ter da je treba te učinke natančno opazovati, medtem ko bi infrazvočni hrup, ki nastaja pri vrtenju lopatic, lahko odganjal ribe in morske sesalce stran od vetrnih elektrarn na morju, elektromagnetna polja okoli podvodnih kablov ter podvodni hrup zaradi zabijanja pilotov pa bi lahko imeli hude negativne vplive na rake in življenje v morju; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni nadaljnji razvoj in raziskave o tem, kako se izogniti in ublažiti te negativne učinke;

10.  opozarja na pomen izvajanja dobre prakse v smislu zmanjševanja motenj in blaženja škode za ekosisteme v fazah načrtovanja, delovanja in razgradnje dejavnosti na morju;

11.  meni, da je treba namestitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju vključiti v razvojne strategije in energetsko suverenost vsake države, ki se morajo tudi odzvati nanje, pri tem pa upoštevati cilje evropskega zelenega dogovora;

12.  poudarja, kako pomembno je upoštevati morfološke in geografske značilnosti območij, na katerih bodo zgrajene vetrne elektrarne na morju;

13.  meni, da bi morale odločitve o vzpostavitvi infrastrukture za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju temeljiti na najboljših znanstvenih ocenah s tem povezanih učinkov in vključiti vse deležnike, ki izkoriščajo območja, na katerih se bo gradilo, zlasti pridružene ribiške skupnosti in njihova združenja;

14.  ugotavlja, da je treba raziskati morebitne učinke, kot so učinki umetnega grebena sistemov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju, na morske organizme in ribištvo, ki bi lahko bili omejeni na obratovalno fazo, in preučiti, kako bi se lahko razgradnja izvedla tako, da njene koristi ne bi bile nujno le začasne; poudarja, da je treba pri razgradnji vetrnih elektrarn na morju pustiti območja v stanju, ki dovoljuje ribolovne dejavnosti, če so bile dovoljene pred gradnjo ali med obratovalno fazo, ter varuje in spoštuje okolje;

15.  poudarja, da je treba pri postavitvi vetrnih elektrarn na morju upoštevati značilnosti morskega dna, da ne bi gradili infrastrukture, kjer bi to lahko spremenilo lokalni habitat in ekosistem;

16.  predlaga oceno kombiniranja in združevanja vetrnih elektrarn na morju v zaščitenih morskih območjih glede na jasno opredeljene cilje ohranjanja habitatov in biotske raznovrstnosti, zajemši tudi tiste, ki se nanašajo na ribolovne vire; poudarja, da bi bilo treba v teh zaščitenih morskih območjih ustanoviti upravljalne odbore, da bi dosegli boljši soobstoj dejavnosti, in da je treba pridobiti odobritev ustreznega organa, pristojnega za zaščitena morska območja;

17.  poudarja, da bi bilo treba vetrne elektrarne na morju, kadar je le mogoče, namestiti na območja, kjer ribolov ni dovoljen, da bi čim bolj zmanjšali negativne vplive na ribiško industrijo;

18.  navaja, da lahko vetrne elektrarne na morju vplivajo na ribištvo, ker spremenijo prostorsko porazdelitev in številčnost komercialno lovljenih morskih vrst, ter z zaprtjem njihovega območja iz varnostnih razlogov ali z zahtevo po spremembi ribolovne dejavnosti ali metode, na primer z aktivne na pasivno;

19.  vztraja pri vzpostavitvi dialoga in sodelovanja z ribiči v zgodnji fazi procesa; poudarja, da je treba upoštevati lokalne ekosisteme in posebnosti lokalnih skupnosti; poudarja, da je treba ribičem ponuditi ustrezno nadomestilo, če izgradnja vetrnih elektrarn na morju vpliva na njihove dejavnosti;

20.  jemlje na znanje, da je v sporočilu Komisije o strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 zapisano, da bo EU bo dajala prednost rešitvam, kot so oceanska energija in vetrna energija na morju, ki omogočajo tudi obnovo staležev rib, in da se razmišlja tudi o kombinaciji vetrnih elektrarn na morju in zavarovanih območij;

21.  poudarja, da je okoljski, družbeni in gospodarski vpliv vetrnih elektrarn na morju odvisen od specifičnih lokalnih razmer, ekosistemov in človekovih dejavnosti ter da je sodelovanje deležnikov pri zasnovi, izvajanju in upravljanju vetrnih elektrarn na morju ključnega pomena za reševanje vprašanj skupnega interesa;

22.  ugotavlja, da bi lahko sektor malega, priobalnega in obrtnega ribolova nosil največjo obremenitev zaradi namestitve teh obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju, glede na to, da te dejavnosti potekajo relativno blizu obale;

23.  poudarja, da bi premestitev dejavnosti zlasti prizadela mala in priobalna ribiška podjetja, ki morda nimajo zmogljivosti za selitev na nova, bolj oddaljena ribolovna območja, niti za spremembo ribolovnih metod, zlasti če so vetrne elektrarne na morju nameščene v ozemeljskih vodah (12 navtičnih milj od obale); poziva k ustreznemu nadomestilu kot izhodu v skrajni sili;

24.  poudarja, da je treba omogočiti enostaven dostop do zavarovanja za ribiška plovila, ki delujejo na območjih vetrnih elektrarn na morju ali plujejo skozi ta območja, saj je to trenutno zelo problematično, ker njihove zavarovalne police ne nudijo zadostne ravni odškodnin;

25.  poudarja, da vsaka omejitev dostopa do tradicionalnih ribolovnih območij neposredno vpliva na možnosti preživljanja ribičev z različnih obalnih držav članic EU in na odvisna delovna mesta na kopnem; zato poudarja, da bi bilo treba ponuditi ustrezno nadomestilo kot izhod v skrajni sili, če je to potrebno; nadalje opozarja, da bi omejitve dostopa lahko ogrozile odgovorno in trajnostno zagotavljanje preskrbe s hrano;

26.  poziva države članice, naj v skladu z določbami o pomorskem prostorskem načrtovanju določijo posebna zgodovinska in tradicionalna ribolovna območja lokalnih ribičev kot območja, kjer proizvodnja energije iz obnovljivih virov na morju ni mogoča;

27.  poudarja, da analiza prekrivanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju in ribištva kaže, da se bodo v prihodnjih letih zelo povečale možnosti prostorskih sporov v določenih evropskih morskih bazenih; v zvezi s tem poudarja potrebo po zgodnjem prostorskem načrtovanju, pri katerem sodelujejo vsi ustrezni deležniki, tako v zvezi z namestitvijo kot tudi z razporeditvijo vetrnih elektrarn na morju; poziva k vzpostavitvi učinkovitega sodelovanja, dialogov in mrež v zgodnji fazi, da bi zmanjšali in preprečili spore;

28.  poudarja, da trenutno obstaja nekaj primerov sodelovanja (aktivnih ali pasivnih) z ribolovnimi dejavnostmi na območjih z vetrnimi elektrarnami na morju; poudarja, da lahko sodelovalni pristopi skupne zasnove za izgradnjo vetrnih elektrarn na morju, da bi jih združili z drugimi načini uporabe, zmanjšajo morebitni vpliv na ribištvo, okrepijo odnos med različnimi zadevnimi sektorji in omogočijo koristno sodelovanje med njimi;

29.  priznava potencial za akvakulturo in alge ter za pasivni ribolov na območjih z vetrnimi elektrarnami na morju; vendar poudarja, da je potrebnih več raziskav, da bi ocenili njihov ekološki vpliv in gospodarski potencial;

30.  je zaskrbljen, ker se ribiči, ne glede na prepovedi in omejitve ribolovnih dejavnosti, zaradi tveganja nenamerne škode, zatikanja mrež in izgube ribolovnega orodja izogibajo ribolovu na območjih vetrnih elektrarn na morju, tudi če je dostop dovoljen, in da strah pred morebitno odgovornostjo ovira soobstoj;

31.  poudarja, da so mešanice energijskih virov najbolj oddaljenih regij in otokov zelo odvisne od uvoza fosilnih goriv, kljub lokalnim značilnostim, ki prispevajo k razvoju obnovljivih virov energije; zato poziva Komisijo in države članice, naj namenijo posebno pozornost razvoju energije iz obnovljivih virov na morju na teh ozemljih in mu namenijo posebno financiranje, da bi čim bolj zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv;

32.  priznava potencial plavajočih vetrnih naprav na morju, ki odpira možnosti za namestitev teh naprav v območjih globokih voda, kar pomeni večjo oddaljenost od obale, manjšo vidnost in manj možnosti za prostorsko prekrivanje z ribolovnimi območji;

33.  poudarja, da razgradnja vetrnih turbin na morju ne sme trajno vplivati na okolje ali ogrožati ribiških plovil zaradi ostankov infrastrukture pod morskim dnom; poleg tega poudarja, da bi bilo treba nadalje razviti metode recikliranja, da bi zmanjšali vplive na okolje; meni, da je bistveno zagotoviti, da bodo vetrne elektrarne na morju lahko zgrajene le, če se uporabi celostni pristop k procesom življenjskega cikla vetrnih turbin na morju, kar pomeni, da je že od začetka jasno, kako je mogoče vetrne turbine na morju trajnostno načrtovati, zgraditi, uporabljati, razgraditi in reciklirati; meni tudi, da treba strategije razgradnje, v katerih je predvidena alternativna prihodnja uporaba ali odstranitev konstrukcij, vključiti v zasnovo in načrte za postavitev od začetka, prav tako pa je treba upoštevati dolgoročni trajnostni vpliv, da bi upoštevali načela krožnega gospodarstva;

34.  poziva k vzpostavitvi mednarodnega standarda, ki opredeljuje način razgradnje turbin in zagotavlja celovit pregled nad pravili in predpisi o razgradnji, upoštevaje načela krožnega gospodarstva;

35.  poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti finančno ureditev za kritje dolgoročnih tveganj, ki izhajajo iz opuščene infrastrukture na morju, ki bi se lahko odstranila, da bi tja lahko spet vrnil ribolov;

36.  poudarja, da bi bilo treba vsako infrastrukturo pod morskim dnom, ki ostane na kraju samem, ustrezno spremljati;

37.  poudarja, da nedavne empirične študije ne vsebujejo ocen o gospodarskem, družbeno-gospodarskem in družbeno-kulturnem vplivu pridobivanja energije iz obnovljivih virov na morju na ribištvo; zato spodbuja Komisijo, naj izvede dodatne raziskave poleg preučevanja okoljskih vplivov, da bi ocenila morebitne gospodarske in družbene učinke naložb v pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju na ribištvo in da bi opredelila ustrezne načine za preseganje teh negativnih učinkov;

38.  poudarja, da so potrebni standardizirani programi spremljanja in harmonizacija podatkov o ribolovnem naporu, da bi lahko pripravili kumulativno oceno ekološkega in družbeno-gospodarskega vpliva širitve pridobivanja energije iz obnovljivih morskih virov ter da je treba izboljšati združljivost in primerljivost podatkov;

39.  predlaga, naj države članice okrepijo usklajevanje na področju raziskav v zvezi z vetrnimi elektrarnami na morju, da bi olajšali zbiranje in izmenjavo izsledkov raziskav in podatkov ter izmenjavo dobre prakse; opozarja, da je energija iz vetrnih elektrarn na morju ena najnaprednejših tehnologij, vendar pa veliko obetajo tudi drugi sistemi energije iz obnovljivih virov, ki so včasih celo primernejši za določena območja, kjer potekajo ribolovne dejavnosti, kar bi bilo z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika manj škodljivo; poudarja pomen spodbujanja naložb v raziskave in razvoj v zvezi s tem;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo čezmejno sodelovanje pri pomorskem prostorskem načrtovanju, tudi skupaj z Združenim kraljestvom, ki je največji proizvajalec vetrne energije na morju v Evropi, da bi našle rešitve za skupne težave, združile elektroenergetske povezave in se učile iz dobre prakse;

41.  meni, da je za ustvarjanje razmer, ki bodo obojestransko koristne trajnostnemu ribištvu, sektorju akvakulture in energetskemu sektorju na morju, izjemno pomembno, da ima pomorsko prostorsko načrtovanje osrednjo vlogo, saj vsako pomorsko območje opredeli na podlagi njegovih lastnosti, večji poudarek pa je treba nameniti tudi oceni možnosti za kolokacijo in večnamensko uporabo vetrnih elektrarn na morju, pomembno pa je tudi za doseganje učinkovitega sodelovanja ribištva v postopku odločanja v primerjavi z nejasnimi idejami „posvetovanj“ in „opazovalcev“, izpolnjevanja danih zavez in predhodnega razreševanja sporov glede uporabe;

42.  poziva države članice kot pristojni organ za pomorsko prostorsko načrtovanje, naj pri svojem nadaljnjem delu in prihodnjih revizijah nacionalnih pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo, da je treba preprečiti negativni vpliv vetrnih turbin na morju na ribištvo in da jih je treba zato postaviti stran od ribolovnih območij;

43.  pri pomorskem prostorskem načrtovanju spodbuja uporabo na ekosistemih temelječega pristopa, da bi zagotovili na sistemih temelječ okvir za razumevanje in upravljanje pomorskih ekosistemov in njihove interakcije z družbeno-gospodarskimi dejavnostmi;

44.  poudarja pomen skupnostnih shem za proizvodnjo energije, ki obalnim skupnostim in zadrugam, zajemši ribiče, omogočajo proizvodnjo lastne električne energije in vložitev dobička nazaj v skupnost;

45.  poudarja, da se lahko vetrne elektrarne na morju gradijo le, če v skladu s cilji modrega gospodarstva in evropskega zelenega dogovora ne bodo imele negativnih okoljskih in ekoloških posledic ter gospodarskih, družbeno-gospodarskih in družbeno-kulturnih učinkov na ribiče in proizvajalce v sektorju akvakulture;

46.  poziva države članice, naj pri določanju svoje mešanice energetskih virov upoštevajo vpliv proizvodnje energije iz obnovljivih virov na morju na pomorske ekosisteme in ribištvo;

47.  poziva države članice, naj še naprej delajo na razvoju in uporabi drugih oblik proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

48.  poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka pričakovanih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic gradnje novih vetrnih elektrarn na morju na območjih, kjer bodo verjetno ustvarile konflikt z ribiškim sektorjem in trajnostim življenjem v morju;

49.  poudarja, da bo sodelovanje med sektorji, dejavnimi na področju okolja in gospodarstva na morju, tudi gonilo za pravičen prehod; poziva Komisijo, naj oceni pobude, ki spodbujajo lokalna gospodarstva in gospodarske dejavnosti na morju, ter poišče sinergije med sektorji, ki so lahko temelj gospodarskega okrevanja, ki bo kos izzivom prihodnosti;

50.  poudarja, da že obstajajo primeri soobstoja ribiškega sektorja in sektorja vetrne energije na morju, te izkušnje pa bi bilo treba uporabiti za iskanje in izmenjavo najboljše razpoložljive prakse za celoten življenjski cikel morske infrastrukture;

51.  poudarja, da bi morali imeti deležniki pravico do sodelovanja in vplivanja na pomorsko prostorsko načrtovanje;

52.  poudarja, da bi lahko z zgodnjim, enakopravnim, učinkovitim in stalnim posvetovanjem z deležniki in njihovim sodelovanjem, zlasti z ribiči in proizvajalci iz sektorja akvakulture, oblikovanjem preglednih smernic in plačilom nadomestil zmanjšali možnosti sporov in ustvarili enake konkurenčne pogoje za ribištvo in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju;

53.  poziva EU, naj v skladu s cilji zelenega dogovora spodbuja in podpira vetrne elektrarne na morju pri svojem zunanjem delovanju, zlasti v tretjih državah, v katerih je dostop do energije še vedno neenakomeren in omejen;

54.  poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije uporabljati previdnostno načelo, kadar je treba sprejeti odločitve, preden je na voljo potrebno znanje ali podatki;

55.  meni, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi na ravni EU, tudi zakonodaja, glede na dokaze, ki kažejo, da pomorsko prostorsko načrtovanje držav članic ne zagotavlja pravične vključitve ribičev in drugih deležnikov ter, kjer je to primerno, nadomestila za ribiče;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj pomorski prostorski načrti zagotavljajo pravično vključitev ribištva ter trajnostno nadaljevanje njihovih dejavnosti in pošteno odražajo legitimne interese ribičev, nabiralcev školjk in proizvajalcev v sektorju akvakulture;

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 164, 25.6.2008, str. 19. (2) UL L 257, 28.8.2014, str. 135. (3) UL L 328, 21.12.2018, str. 82. (4) UL C 458, 19.12.2018, str. 9. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0309. (6) Študija – „Impact of the use of offshore wind and other marine renewables on European fisheries“ (Učinek uporabe vetrne energije na morju in drugih morskih obnovljivih virov energije na evropsko ribištvo), Evropski parlament, generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 12. novembra 2020.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (06115/2/2021 – C9-0214/2021 – 2018/0228(COD))

P9_TA(2021)0339 A9-0219/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06115/2/2021 – C9‑0214/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0438),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora na podlagi člena 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A9‑0219/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 191. (2) UL C 461, 21.12.2018, str. 173. (3) UL C 158, 30.4.2021, str. 884.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2003/76/ES o določitvi ukrepov za izvajanje Protokola o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (09399/2021 – C9-0242/2021 – 2020/0142(APP))

P9_TA(2021)0340 A9-0229/2021

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09399/2021),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim odstavkom člena 2 Protokola št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (C9-0242/2021),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A9‑0229/2021),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe 2003/77/ES o določitvi večletnih finančnih smernic za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji in po končani likvidaciji za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (COM(2020)0321 – C9-0216/2020 – 2020/0143(NLE))

P9_TA(2021)0341 A9-0228/2021

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0321),

—  ob upoštevanju Protokola št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, zlasti drugega odstavka člena 2, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0216/2020),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

—  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0228/2021),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (ES) št. 810/2009, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ zaradi reforme vizumskega informacijskega sistema (05950/1/2021 – C9-0198/2021 – 2018/0152A(COD))

P9_TA(2021)0342 A9-0207/2021

POPRAVKI COR01

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05950/1/2021 – C9-0198/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu Parlamentu in Svetu (COM(2018)0302),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 25. septembra 2020 o pooblastitvi Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da razdeli zakonodajni postopek in nadaljuje na tej podlagi,

–  ob upoštevanju členov 67 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0207/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 154. (2) UL C 23, 21.1.2021, str. 286.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 v zvezi z določitvijo pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Vizumskega informacijskega sistema (05951/1/2021 – C9-0199/2021 – 2018/0152B(COD))

P9_TA(2021)0343 A9-0208/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05951/1/2021 – C9-0199/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0302),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 25. septembra 2020 o pooblastitvi Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da razdeli zakonodajni postopek in nadaljuje na tej podlagi,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0208/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 154. (2) UL C 23, 21.1.2021, str. 286.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (06487/2/2021 – C9-0226/2021 – 2018/0249(COD))

P9_TA(2021)0344 A9-0220/2021

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (06487/2/2021 – C9-0226/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0473),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0220/2021),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 184. (2) UL C 23, 21.1.2021, str. 406.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o dialogu z državljani in njihovi udeležbi pri odločanju o zadevah EU (2020/2201(INI))

P9_TA(2021)0345 A9-0213/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 11 PEU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(2),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije v obliki predlogov sprememb,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9-0213/2021),

A.  ker so bili izidi evropskih volitev leta 2019 pozitiven znak, da se evropski državljani vse bolj zanimajo za dogajanje na ravni EU in menijo, da zakonodaja EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje; ker je splošna volilna udeležba leta 2019 znašala 50,6 %, kar je največ po letu 1994 in opazno povečanje glede na leto 2014, ko je bila volilna udeležba 42,6 %; ker se je udeležba v letu 2019 povečala v vseh skupinah prebivalstva, vendar se je najbolj povečala ravno v mlajši generaciji, konkretno pri mlajših od 25 let in v starostni skupini med 25 in 39 let; ker kljub splošnemu povečanju volilne udeležbe še vedno obstajajo velike razlike med posameznimi državami članicami;

B.   ker je v raziskavi eurobarometra o državljanski udeležbi, opravljeni junija 2020(3), 55 % vprašanih menilo, da je glasovanje na evropskih volitvah najučinkovitejši način za zagotovitev, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo mnenje državljanov; ker je več raziskav eurobarometra pokazalo, da državljani niso zadovoljni z delovanjem demokracije v EU, čeprav je eden od njenih ciljev prav nenehno izboljševanje delovanja demokracije; ker to nezadovoljstvo ni bilo zaznano le na ravni EU, temveč tudi na nacionalni ravni; ker velik delež državljanov EU meni, da njihovo mnenje ni upoštevano, in dojema EU kot oddaljen subjekt;

C.  ker so člena 10 in 11 PEU ter členi 20, 21, 24, 227 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podlaga za udeležbo državljanov pri oblikovanju politik in zakonodaje EU;

D.  ker ima v skladu s členom 10(3) PEU vsak državljan pravico vključevati se v demokratično življenje Unije, odločitve pa se morajo sprejemati na čim bolj odprt način in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

E.  ker člen 11(1) in (2) PEU od institucij zahteva, da „dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije“ ter „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“;

F.  ker je v odstavku 19 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(4) poudarjeno, da je posvetovanje z javnostjo in deležniki nepogrešljivo za sprejemanje dobro utemeljenih odločitev in kakovostnejšo pripravo zakonodaje;

G.  ker člen 165(2) PDEU določa, da mora EU spodbujati razvoj izmenjave mladih in izmenjave pedagoških in drugih strokovnih delavcev ter spodbujati sodelovanje mladih v demokratičnem življenju v Evropi;

H.   ker lahko državljani EU, če želijo uveljaviti svoje pravice iz Pogodb, vključno z Listino o temeljnih pravicah, le pod določenimi pogoji sprožijo postopek neposredno pred Sodiščem Evropske unije; ker so demokratične volitve v Evropski parlament najpomembnejši instrument od spodaj navzgor, ki je na voljo državljanom v EU, okrepiti pa je treba tudi druge instrumente, ki pomembno dopolnjujejo parlamentarno pot, in sicer evropsko državljansko pobudo, možnost pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic in peticije, naslovljene na Parlament;

I.  ker je bilo doslej izvedenih šest uspešnih evropskih državljanskih pobud – zadnji sta bili pobuda „Zaščita manjšin“ in pobuda „Končajmo dobo kletk“; ker je namen Uredbe (EU) 2019/788(5) o evropski državljanski pobudi, ki je začela veljati januarja 2020, državljanom zagotoviti enostavnejšo možnost, da od Komisije zahtevajo, naj predlaga zakonodajne akte na področjih v pristojnosti Unije; ker je bila pobuda Zaščita manjšin prva evropska državljanska pobuda, o kateri je Parlament razpravljal na podlagi revidirane uredbe o evropski državljanski pobudi, decembra 2020 pa jo je s 76 % oddanih glasov tudi odločno podprl; ker je kljub temu učinek evropskih državljanskih pobud majhen, deloma zaradi neukrepanja Komisije;

J.  ker priporočila evropskega varuha človekovih pravic niso pravno zavezujoča, vendar je stopnja ukrepanja v skladu z njegovimi ugotovitvami stalno visoka;

K.  ker imajo državljani EU in vse fizične in pravne osebe s prebivališčem oziroma sedežem v eni od držav članic pravico, da v skladu s členoma 24 in 227 PDEU Evropskemu parlamentu predložijo peticijo o temi, ki jih neposredno zadeva in sodi na področje delovanja EU;

L.  ker spletna javna posvetovanja, ki jih opravlja Komisija, večinoma zadevajo določeno ciljno skupino, niso predstavljena širši javnosti in so včasih premalo obsežna, kar pomeni, da ne dosežejo znatnega deleža prebivalstva; ker je Evropsko računsko sodišče leta 2019 opravilo celovit pregled politike Komisije o posvetovanju, v katerem je Komisiji priporočilo, naj izboljša način, kako vzdržuje stik z državljani, da bi spodbudila večjo udeležbo;

M.  ker Komisija dialoge z državljani vodi na način, da jim posreduje informacije, namesto da bi z njimi razpravljala o njihovi viziji in o tem, kaj bi si želeli spremeniti v EU, in ker ni vzpostavila povratnega mehanizma, prek katerega bi državljane obveščala o rezultatih njihove udeležbe;

N.  ker državljani ob sedanjem načinu delovanja obstoječih instrumentov udeležbe, kot so evropska državljanska pobuda, javna posvetovanja in dialogi z državljani, ne morejo zadostno vplivati na odločanje v EU; ker je glavni razlog za to nezadostno nadaljnje ukrepanje v procesu odločanja na institucionalni ravni;

O.  ker večino oblik udeležbe redko uporabljajo posamezni državljani; ker posamezni državljani večinoma ne poznajo obstoječih instrumentov udeležbe in so zato premalo zastopani v stališčih in podatkih, zbranih z obstoječimi instrumenti; ker državljanska udeležba ne nadomešča organizirane civilne družbe;

P.  ker sedanji instrumenti udeležbe ne izkoriščajo polnega potenciala državljanske udeležbe in torej ne prispevajo dovolj h krepitvi demokratične legitimnosti EU ter povečanju občutka odgovornosti državljanov za sooblikovanje EU v skladu s svojimi potrebami in vizijami;

Q.  ker je mogoče demokratično legitimnost EU okrepiti med drugim s preoblikovanjem obstoječih instrumentov udeležbe, pri čemer se posebna pozornost nameni najmanj zastopanim skupinam v družbi, zlasti mladim, ter z nadaljnjim razvojem evropskega javnega prostora;

R.  ker je nadvse pomembno, da izboljšamo udeležbo državljanov in preglednost na ravni EU, saj bomo tako približali Unijo državljanom, povečali njihovo zaupanje v institucije EU ter dosegli resnično demokracijo na več ravneh; ker brez preglednosti ni mogoča javna razprava o zakonodajnih aktih; ker nimajo vsi deležniki enakega dostopa do institucij EU ali informacij o njenem delu; ker bi morala Komisija voditi odprt, pregleden in reden dialog z državljani in organizacijami civilne družbe; ker bi morala EU zagotoviti, da lahko civilna družba dejavno sodeluje v javni razpravi in da lahko vpliva na postopke oblikovanja politik in odločanja;

S.  ker je treba okrepiti evropsko razsežnost državljanske vzgoje ter povečati poznavanje EU med državljani, da bi omogočili državljansko udeležbo;

T.  ker v državah članicah narašča potreba po evropski državljanski vzgoji; ker je v tem okviru treba priznati delo organizacij civilne družbe na področju državljanske vzgoje in učenja ter spodbuditi celosten pristop k državljanski vzgoji, vključno s formalnim in neformalnih izobraževanjem;

U.  ker so obstoječi uspešni projekti o sodelovanju državljanov, kot sta pobudi European HomeParlaments in mladinski dialog EU, pokazali, da želijo biti državljani redno vključeni v postopke odločanja EU;

V.  ker Svet še vedno deluje za zaprtimi vrati, kot je potrdila preiskava evropske varuhinje človekovih pravic OI/2/2017/TE o pomanjkanju preglednosti v Svetu glede dostopa javnosti do njegovih zakonodajnih dokumentov in glede njegovih postopkov odločanja;

W.  ker Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj odprto vlado opredeljuje kot kulturo upravljanja, temelječo na inovativnih in trajnostnih javnih politikah in praksah, ki jo vodijo načela preglednosti, odgovornosti in udeležbe in ki spodbuja demokracijo in vključujočo rast“;

X.  ker so se posvetovanja z evropskimi državljani o prihodnosti Evrope, ki so jih leta 2018 izvedle države članice, izkazala kot učinkovito orodje za sodelovanje z državljani v zadevah, ki se nanašajo na EU; ker v tem procesu ni bilo konkretnih nadaljnjih ukrepov in kontinuitete, zaradi česar je ta poskus državljanske udeležbe privedel do mešanih rezultatov;

Y.  ker bi morala biti javnost čim bolj udeležena na konferenci o prihodnosti Evrope, ki bi lahko bila dragocena izkušnja sodelovanja z državljani in bi pripomogla k razumevanju, kaj resnično pričakujejo od EU in dela institucij;

1.  poudarja, da je treba razmisliti o tem, kako bi lahko Unija postala učinkovitejša pri sodelovanju z državljani v skladu s temeljnimi načeli Unije o predstavniški demokraciji; meni, da bi morali imeti državljani večjo vlogo pri odločanju v EU, da bi Unija bolje odražala stališča državljanov ter postala odpornejša, bolj demokratična in učinkovita; v zvezi s tem meni, da sprememba Pogodb ne bi smela biti izključena, čeprav to ne bi smel biti cilj sam po sebi, in da je konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za konstruktiven dialog z državljani o teh ključnih vprašanjih;

2.  meni, da se vsaka reforma, katere namen je, da bi Unija postala bolj socialna, pravična, povezana, združena, osredotočena, zmogljiva, suverena in odgovorna, okrepi z neposrednim sodelovanjem z državljani prek mehanizmov udeležbe;

3.  poudarja, da obstaja temeljno neskladje med vizijo EU, osredotočene na države članice, in vizijo EU, osredotočene na institucije EU, ki ga je mogoče preseči z razvojem pristopa in instrumentov za Evropsko unijo državljanov;

4.  poudarja, da imajo obstoječi instrumenti udeležbe različne pomanjkljivosti, zato bi jih bilo treba izboljšati in razviti nove, da bi bila državljanska udeležba dostopnejša, bolj vključujoča, plodnejša in učinkovitejša; meni, da je treba olajšati udeležbo javnosti v širših političnih razpravah in državljanom omogočiti, da vplivajo na politične rezultate s pomočjo sinergij v obstoječih mehanizmih, ter da je zato nujno sodelovanje državljanov strukturirati na način, ki ustreza pričakovanjem državljanov; meni, da bi moral ta pristop k udeležbi od spodaj navzgor dopolnjevati predstavniško demokracijo v EU;

5.  poudarja pomen evropske državljanske pobude, ki je edino orodje udeležbe, s katerim je mogoče doseči zakonodajne spremembe na ravni EU; poziva k okrepitvi odziva na to pobudo s sprejetjem parlamentarne resolucije za vsako uspešno evropsko državljansko pobudo; opozarja, da mora Komisija dosledno izpolnjevati svojo pravno obveznost, da navede zadostne razloge, zakaj je oziroma ni ukrepala v zvezi z evropsko državljansko pobudo, in meni, da mora biti ta razlaga celovitejša, tako da bodo imeli državljani natančno predstavo o tem, kaj naj pričakujejo, ko začnejo evropsko državljansko pobudo ali se ji pridružijo; obžaluje, da Komisija uspešnih evropskih državljanskih pobud ne pospremi z zakonodajnimi ukrepi; meni, da bi lahko Parlament v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2019/788, kadar Komisija v predpisanem roku ne objavi svojih namer ali sporoči, da ne namerava ukrepati v zvezi z evropsko državljansko pobudo, ki izpolnjuje postopkovne zahteve in je v skladu s Pogodbama, zlasti temeljnimi vrednotami Unije iz člena 2 PEU, sklenil, da bo evropski državljanski pobudi v skladu s členom 222 svojega Poslovnika sledil z zakonodajnim samoiniciativnim poročilom; poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo predložila zakonodajni predlog, potem ko bo Parlament sprejel takšno samoiniciativno poročilo; pri tem predlaga spremembo sedanjega okvirnega sporazuma o odnosih med Parlamentom in Komisijo; poziva k spremembi uredbe o evropski državljanski pobudi, da se Komisijo spodbudi k predložitvi zakonodajnega predloga, kadar predložena evropska državljanska pobuda izpolnjuje ustrezne zahteve;

6.  poudarja, da bi morala Komisija na podlagi poročila Evropskega računskega sodišča(6), ki je priznalo učinkovitost javnih posvetovanj Komisije, in glede na zadovoljivo mnenje državljanov izboljšati svoj postopek javnega posvetovanja, da bi spodbudila večjo udeležbo državljanov ter bolje spremljala in ocenjevala njihove prispevke;

7.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti in posodobiti sedanjo zasnovo in prakso dialogov z državljani;

8.  poudarja koristi sodelovanja z državljani in civilno družbo pri razvoju evropskega javnega prostora in dopolnjevanju demokratične legitimnosti EU, ki ji jo zagotavljajo predstavniške institucije in demokratični postopki;

9.  poudarja, da niso vsi deležniki enako politično aktivni ter glasni ali vplivni, zlasti državljani in skupine civilne družbe; zato meni, da je za ohranitev participativne demokracije v EU treba podpreti neorganizirane državljane in jim olajšati dostop do volilnih in drugih možnosti udeležbe po vseh kanalih, najsi bodo povezani z EU ali ne;

10.  meni, da je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik; meni, da si morajo institucije EU prizadevati za doseganje kar najvišjih standardov preglednosti, odgovornosti in integritete; poudarja, da je dostop državljanov do dokumentov evropskih institucij temelj participativne demokracije; poziva zlasti Svet, naj poveča preglednost svojega postopka odločanja in dostop do dokumentov;

11.  poudarja potencial novih tehnologij, ki lahko zagotovijo nove možnosti za sodelovanje z državljani, zagotovijo učinkovit pristop od spodaj navzgor in izboljšajo zmožnost državljanov, da nadzirajo odgovorno ravnanje institucij;

12.  poudarja, da je odprta vlada, ki združuje ukrepe za večjo preglednost in odgovornost ter orodja udeležbe, dober odziv na demokratični primanjkljaj, ki je posledica vtisa o nezadostni udeležbi državljanov EU pri odločanju v EU;

13.  pozdravlja predvideno ustanovitev organa za etiko kot neodvisnega organa za krepitev preglednosti v institucijah EU;

14.  opozarja na novi program za državljane, enakost, pravice in vrednote, ki naj bi zagotovil večjo prepoznavnost in vpliv dejavnosti, ki prispevajo k dialogu z državljani in njihovemu sodelovanju v participativnih demokracijah; poudarja, da je treba zagotoviti kontinuiteto in povečati sredstva za sklop, namenjen državljanom, tudi za partnerstva med mesti in dejavnosti spominjanja; pozdravlja uvedbo dejavnosti za nadaljnjo krepitev evropskih vrednot v okviru tega programa, kot je ozaveščanje o skupni evropski zgodovini; poziva k hitri ustanovitvi „skupine za civilni dialog“ znotraj novega programa;

15.  meni, da je pomembno spodbujati izmenjave med državljani različnih držav na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti prek mrež mest in regij ter z omogočanjem medregionalnega dialoga; poziva Komisijo, naj v ta namen zagotovi zadostna finančna sredstva v sklopu „Udeležba in sodelovanje državljanov“ programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote;

16.  poudarja, da bodo boljše informacije o pomislekih državljanov institucijam EU pomagale, da bodo lahko na te pomisleke bolj pozorne in se nanje bolje odzivale, tako da bodo zagotovile ustrezne kanale za stik z državljani in zbiranje njihovih pomislekov ter v postopku odločanja, ki bo temu sledil, ustrezno ukrepale; poziva k izboljšanju mehanizmov udeležbe, da bi lahko državljanska udeležba pomembno vplivala na odločanje v EU;

17.  poudarja, da je treba zlasti z mladimi sodelovati v politični razpravi o prihodnosti Evrope ter jih dosledno vključiti v mehanizme udeležbe in redne dialoge z državljani, saj bodo današnje odločitve določale njihovo prihodnost; poudarja, da je treba opredeliti nove načine komuniciranja in interakcije, prilagojene interesom mladih;

18.  pozdravlja posvete, ki jih vodi Komisija in so posebej namenjeni otrokom, in podpira vzpostavitev platforme EU za udeležbo otrok v prihodnosti; pozdravlja vključitev mladih v digitalno platformo in okrogle mize državljanov v okviru konference o prihodnosti Evrope; poziva institucije EU, naj oblikujejo načine za podobno strukturno sodelovanje z otroki in mladimi v prihodnosti z ustreznimi mehanizmi za povratne informacije;

19.  poziva k resnični udeležbi mladih in mladinskih organizacij pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju prireditev in programov; izraža pohvalo prizadevanjem v okviru mladinskega dialoga EU, da bi mlade in mladinske organizacije vključili v oblikovanje politik in odločanje; poziva institucije EU, naj se zavežejo, da bodo na podlagi izidov tega dialoga sprejele konkretne ukrepe;

20.  poudarja, da je treba v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami in organizacijami za državljansko vzgojo zagotoviti, da aktivno evropsko državljanstvo postane del učnega načrta po vsej EU; poziva Komisijo, naj zagotovi podporo za dopolnitev izobraževalnih programov v vseh državah članicah, zlasti s podpiranjem razvoja skupnega učnega načrta o evropski in svetovni državljanski vzgoji, s spodbujanjem boljšega poznavanja obstoječih institucij EU ter zgodovine in kultur držav članic ter s spodbujanjem objektivnega in kritičnega razmišljanja o koristih Evropske unije; predlaga, naj se v učne načrte vključijo moduli o delovanju in zgodovini EU, ter poziva Komisijo, naj predlaga smernice za takšne module;

21.  želi spomniti na deklaracijo ministrov EU za izobraževanje s 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, v kateri so zahtevali okrepitev ukrepov na področju izobraževanja na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi zaščitili našo pluralistično družbo;

22.  poziva Komisijo, naj uvede vsakoletne olimpijske igre o delovanju in zgodovini Evropske unije za mlade v srednjih šolah, poklicnem usposabljanju in drugih izobraževalnih strukturah, da bi povečali zanimanje, udeležbo in razpravo o zadevah Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba program Erasmus+ uporabiti tudi za krepitev evropske državljanske vzgoje, zlasti med študenti in mladimi; poudarja, da mora Komisija bolje podpirati programe s področja zadev EU in študijske programe EU, ki obstajajo po vsej Evropi in zunaj nje, in sicer z nadgradnjo uspešnega programa Erasmus+;

23.  meni, da bo zagotavljanje sodelovanja mladih bistven del dolgoročnega učinka pobud za dialog z državljani; poudarja, da se je zato treba pri vseh učnih dejavnostih EU osredotočiti na mlade in predlaga, naj se spodbuja uporaba orodij za sodelovanje mladih s posebnim poudarkom na družbenih medijih, mobilnih aplikacijah, mobilnih igrah, kvizih in drugih mladim prijaznih oblikah; kot zglede dobre prakse pozdravlja izobraževalne programe med vrstniki, kot sta Evropski mladinski parlament in strukturirani dialog EU z mladimi;

24.  poudarja pomen, ki ga imajo akademski krogi, raziskovalci in univerze za izboljšanje ravni znanja in izkušenj državljanov o mehanizmih udeležbe v EU, da bi povečali njihovo udeležbo v postopku odločanja EU;

25.  poudarja, da so z evropsko razsežnostjo državljanske vzgoje tesno povezani učinkoviti dialogi z državljani in njihova aktivna udeležba; zato poudarja, da je treba okrepiti evropsko razsežnost državljanske vzgoje, da bi državljanom omogočili udeležbo in delovanje kot obveščenih državljanov ter njihov polno udeležbo v civilnem in družbenem življenju tako na evropski ravni kot na ravni držav članic, na podlagi razumevanja političnih, pravnih, družbenih in gospodarskih konceptov in struktur, pa tudi globalnega razvoja in trajnostnosti; poziva Komisijo, naj razvije celovito evropsko strategijo za razširitev državljanskih kompetenc v EU ter podporne ukrepe, ki bodo namenjeni zagotavljanju enakega dostopa do državljanske vzgoje vsem ljudem, ki prebivajo v EU, da bi jim omogočili uveljavljanje njihovih političnih pravic;

26.  predlaga vzpostavitev evropske mreže za državljansko vzgojo kot platforme za izmenjavo dobre prakse in znanja o metodah za krepitev evropske razsežnosti državljanske vzgoje; poudarja, da so potrebni novi modeli in instrumenti državljanske vzgoje;

27.  poudarja vlogo, ki jo imajo mediji pri oblikovanju državljanskega mnenja o politiki Evropske unije in sami Evropski uniji; poudarja, da je treba ohraniti neodvisno in raznoliko medijsko okolje po vsej Evropi, vendar meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati proti dezinformacijam in napačnemu poročanju o vprašanjih Evropske unije v medijih, zlasti z večjo podporo vseevropskim medijskim projektom, ki temeljijo na dejstvih;

28.  poudarja pravico državljanov do dostopa do zanesljivih neodvisnih in dejanskih informacij o Evropski uniji, njenih politikah in postopkih odločanja; priznava, da je treba vzpostaviti raznovrsten dostop do nevtralnega, neodvisnega in informativnega skupnega evropskega informacijskega središča, ki bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU; se tudi zaveda, kako pomembni so obstoječi evropski mediji; meni, da se je treba konkretno spopasti s širjenjem napačnih informacij in dezinformacij, zlasti v kriznih časih, ko so še toliko bolj potrebne veljavne, zanesljive in pravočasne informacije; poudarja, da je v teh procesih neodvisnost medijev bistvena; poziva, naj se v delovanje spletnih platform uvedejo nadaljnje povratne informacije, preverjanje dejstev in moderiranje v zvezi z napačnimi informacijami in dezinformacijami, ki bodi spoštovali temeljne pravice, zlasti svobodo izražanja; zato meni, da je treba nujno izboljšati izobraževanje novinarjev, da bi spodbudili neodvisno in kritično razmišljanje;

29.  pozdravlja cilj akcijskega načrta za evropsko demokracijo, da bi z informiranim odločanjem izboljšali sodelovanje državljanov v demokratičnih sistemih; poudarja, da je treba zagotoviti sodelovanje mladih in državljansko udeležbo ljudi iz prikrajšanih okoljih v okviru programa Erasmus+ in evropske solidarnosti; pozdravlja napovedane ukrepe iz akcijskega načrta za evropsko demokracijo za okrepitev svobode medijev, svobode izražanja in kakovostnega novinarstva; z veseljem pričakuje predloge Komisije o praktičnih in učinkovitih orodjih za boljše zagotavljanje varnosti novinarjev, ki so prepogosto žrtve groženj in neupravičenega ustrahovanja, kar omejuje pravico državljanov do obveščenosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni posebnih predlogov za zagotavljanje umetniške svobode in zaščito cenzuriranih in preganjanih umetnikov, ter poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo nadalje razvija to področje;

30.  je seznanjen s pravico vseh državljanov EU, da od institucij EU zahtevajo in prejemajo informacije v enem od uradnih jezikov EU; poudarja, da sta resničen dialog ter dejavno in informirano sodelovanje državljanov EU v postopku odločanja o zadevah EU mogoča le, če ni jezikovnih ovir, zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za komuniciranje z državljani v vseh uradnih jezikih EU; ugotavlja, da je treba za izboljšanje vključevanja, ozaveščenosti in prepoznavnosti čim bolj izboljšati dostopnost spletnih vsebin; predlaga, naj bodo vsa spletišča EU uporabniku prijazna in na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

31.  opozarja, da evropske politike in zakonodajo najpogosteje izvajajo lokalne in regionalne uprave, ki lažje dosežejo državljane in imajo osrednjo vlogo pri izobraževanju državljanov o EU, saj gre za ravni upravljanja, ki sta državljanom najbližji; poudarja, da bi lahko bil prvi korak povečanje sredstev, dodeljenih pisarnam evropskih institucij za stike, in razvoj njihove teritorialne mreže po vsej Evropi;

32.  pozdravlja mnenje Odbora regij s 14. oktobra 2020 z naslovom Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani(7); zahteva, da se poleg vseevropskih orodij za državljansko udeležbo vzpostavi mreža upravljanja na več ravneh, ki bi morala služiti kot veriga prenosa med evropskimi institucijami in državljani;

33.  poudarja, da je treba državljane v celoti vključiti v odločanje EU, da bi povečali legitimnost EU in zaupanje javnosti v delo institucij; zato poudarja pomen stalnih mehanizmov udeležbe za dodatno lajšanje in spodbujanje državljanske udeležbe pri odločanju EU, ki so bolj daljnosežni kot glasovanje in drugi obstoječi načini in instrumenti; podpira dejavnosti ozaveščanja o teh mehanizmih, da bi čim bolj povečali njihov učinek in učinkovitost; poudarja, da so taki mehanizmi potrebni na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter da je potrebno ustrezno horizontalno in vertikalno usklajevanje med institucijami na različnih ravneh;

34.  poudarja, da bi lahko imeli redni participativni postopki z državljani različne namene, kot je vplivanje na letne politične ali zakonodajne prednostne naloge, oblikovanje posebnih predlogov v zvezi s posebnimi vprašanji, razpravljanje o institucionalnih zadevah ali odločanje o porabi nekaterih javnih sredstev; vendar poudarja, da se bo z ustreznimi in preglednimi nadaljnjimi postopki državljanska udeležba sicer izkazala za koristno na nekaterih področjih, da pa morajo državljani jasno razumeti rezultate sodelovanja, pa tudi neločljivo povezane omejitve;

35.  ugotavlja, da mehanizmi za državljansko udeležbo zajemajo širok nabor orodij, ki se dopolnjujejo, kot so skupščine državljanov, državljanske pobude, javna posvetovanja, dialogi z državljani, participativno načrtovanje proračuna, referendumi itd.;

36.  želi spomniti, da bi morali mehanizmi za državljansko udeležbo posameznikom omogočiti, da izrazijo svoje zamisli in pomisleke; poudarja, da morajo biti participativni, vključujoči, odprti, namerni, nadnacionalni, pregledni, nestrankarski, odgovorni, učinkoviti, vidni in privlačni;

37.  poudarja, da je potreben vključujoč pristop, če naj bi dosegli čim večje število ljudi; poudarja dejstvo, da bi morala izbira udeležencev zagotoviti uravnoteženo zastopanost prebivalstva in bi bilo treba z ustrezno uporabo mehanizmov obveščanja doseči v raznoliko javnost, da bi se v celoti odražala družbena in teritorialna raznolikost; poudarja, da bi morali imeti vsi državljani enak dostop do mehanizmov udeležbe, tudi tisti, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi, ali tisti, ki so manj izpostavljeni informacijam EU; poziva, naj se mehanizmi udeležbe razširijo na vse, tudi državljane tretjih držav, ki prebivajo v EU, in državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici ali v državi, ki ni članica EU, katerim bi bilo treba ponuditi alternativne mehanizme, prilagojene njihovim potrebam;

38.  poudarja, da morajo imeti državljani dostop do mehanizmov udeležbe v vseh uradnih jezikih Unije; opozarja, da so zaradi jezikovnih ovir evropske institucije oddaljene od državljanov, prav te ovire pa preprečujejo razvoj resnično vključujoče evropske demokracije;

39.  poudarja, da je pomembno invalidom omogočiti popoln dostop do vseh različnih instrumentov, ki jih EU zagotavlja državljanom, zlasti s sistematičnim tolmačenjem in prevajanjem v znakovni jezik in lahko berljiv jezik;

40.  poudarja, da bi morale imeti organizacije civilne družbe, socialni partnerji in drugi deležniki pomembno vlogo pri participativnih instrumentih; meni, da so ustrezne metodologije, ki podpirajo njihovo udeležbo, bistvenega pomena; poudarja, da morata biti, če naj bi bili ti instrumenti uspešni, vključena tudi Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor;

41.  meni, da je treba že od samega začetka obveščati o namenu, pravilih in časovnici participativnega postopka z državljani, da bi bili učinkoviti; poudarja, da je treba pri obveščanju o državljanski udeležbi poudariti praktično vlogo vsakega mehanizma, sicer se bo zaradi neizpolnjenih pričakovanj zmanjšala udeležba in s tem legitimnost;

42.  poudarja, da je treba najti dobro ravnovesje med skupno obliko rednih dialogov z državljani in različnimi nacionalnimi praksami, da bi državljanom zagotovili evropski okvir, ki bo upošteval različne tradicije posvetovanja na nacionalni ravni;

43.  poudarja, da bi morala digitalna tehnologija dopolnjevati instrumente za osebno udeležbo in da bi jo bilo treba uporabljati predvsem za spodbujanje udeležbe med prebivalci, ki težko sodelujejo v tradicionalnih participativnih instrumentih;

44.   poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo dostopna, inovativna in vključujoča orodja za udeležbo in dialog državljanov in bolje izkoristijo digitalno tehnologijo, da bodo lahko vsi državljani (mladi in starejši, invalidi, mobilni državljani EU, prebivalci podeželja ali manj naseljenih območij) dejansko sodelovali pri odločanju v EU, pri čemer naj gradijo na izkušnjah, ki so jih pridobile med pandemijo covida-19, ko se je povečala uporaba digitalnih orodij; poudarja dodano vrednost nebirokratskega in celovitega spletnega mesta, na katerem državljani pridobijo informacije o vseh evropskih participativnih pobudah; poudarja ključno vlogo družbenih medijev, zlasti za otroke; poudarja, da naj bi se s temi inovativnimi orodji podpirala predstavniška demokracija in da bi bilo treba zagotoviti preglednost na vseh ravneh;

45.  poziva k preverjanju dejstev in moderiranju v boju proti dezinformacijam pri delovanju spletnih platform, ki se uporabljajo za državljansko udeležbo;

46.  želi spomniti, da se morajo institucije EU pred začetkom teh participativnih postopkov zavezati, da bodo na podlagi njihovih rezultatov nadalje ukrepale glede na svoje pristojnosti in zakonodajne postopke, saj je vzrok za razočaranje državljanov često, da ni prišlo do nadaljnjega ukrepanja; poudarja, da bi morali državljani jasno razumeti strukture za državljansko udeležbo in dialog, da bodo pričakovanja uresničljiva, saj drugače obstaja tveganje, da njihove pravice ne bodo spoštovane; poudarja, da bi morala vsak nov participativni instrument spremljati večja kampanja obveščanja s sodelovanjem visoke politične ravni na ravni EU in nacionalni ravni, ki bi bila podobna uspešni predvolilni kampanji za volitve v Evropski parlament leta 2019;

47.  poudarja, da morajo institucije EU udeležencem v celotnem participativnem postopku dejavno zagotavljati smernice; poudarja, da je treba na koncu tega postopka jasno opredeliti rezultat, da je lahko predmet pravno zavezujočega nadaljnjega odziva; predlaga, da se udeležencem po vsaki taki udeležbi zagotovijo pisne povratne informacije o vsakem predlogu ali priporočilu v jasnem jeziku, v katerih institucije EU pojasnijo, da nameravajo ta predlog ali priporočilo izvesti, ali pa utemeljijo svojo odločitev, zakaj tega ne bodo storile; priznava, da obstajajo težave in izzivi, ki jih je treba premagati, če naj mehanizmi udeležbe več prispevajo k demokratični kakovosti in s tem občutku lastne odgovornosti in evropski identiteti;

48.  poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezen mehanizem ukrepanja na podlagi dialogov z državljani, da se bo njihov prispevek učinkovito upošteval; predlaga, da bi lahko bil del nadaljnjih ukrepov prenos rezultatov v samoiniciativna poročila in javne predstavitve ter vključevanje državljanov v vse te korake, vključno z najslabše zastopanimi družbenimi skupinami, zlasti mladimi;

49.  meni, da morajo postopki državljanske udeležbe dosegati najvišjo možno raven preglednosti; ugotavlja, da preglednost in odprti podatki krepijo zaupanje v javne institucije in s tem v njihovo legitimnost; poudarja, da je za spodbujanje demokratične legitimnosti institucij EU z udeležbo javnosti potrebno boljše razumevanje odločanja EU; poziva k oblikovanju standarda za odprto upravljanje na ravni EU, ki bi lahko služilo kot podlaga za druge ravni upravljanja;

50.  predlaga, naj spletno mesto Komisije „Povejte svoje mnenje“ postane vir, kjer so na voljo vse informacije na enem mestu, ki omogoča dostop do vseh participativnih instrumentov na ravni EU; ugotavlja, da je pandemija covida-19 spodbudila uporabo digitalnih medijev in spletnih konferenčnih sistemov, zato meni, da digitalizacija ponuja dodatne priložnosti za udeležbo državljanov; poudarja, da je to pomagalo državljanom, da hitreje, obširneje in bolj vključujoče sodelujejo pri odločanju; meni, da bi morala EU promovirati nove in inovativne načine državljanske udeležbe ter omogočiti uporabo orodij digitalne tehnologije, ki olajšujejo večjezični dialog z državljani; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne digitalne možnosti za državljansko udeležbo v vseh uradnih jezikih EU, vključno z navodili, preteklimi primeri in informacijami o ustrezni zakonodaji; meni, da je treba poskrbeti za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja;

51.  spodbuja k vzpostavitvi neodvisnega foruma civilne družbe, akademskih krogov in socialnih partnerjev, ki bi spremljal postopek in nadaljnje ukrepanje institucij EU;

52.  spodbuja vzpostavitev neodvisne mreže organizacij civilne družbe na podlagi prostovoljnega sodelovanja, ki bi združevala različne pobude za demokracijo, tudi v različnih regijah, da bi olajšali izmenjavo informacij in prenos znanja ter zagotovili uporabo dobrih praks; meni, da bi s tem izboljšali ozaveščenost državljanov o postopkih odločanja EU in zagotovili več priložnosti za državljane, da vplivajo na oblikovanje politik;

53.  pozdravlja predlog predsednikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij za vzpostavitev medinstitucionalne delovne skupine za državljansko udeležbo v postopkih odločanja EU;

54.  se zavezuje, da bo sodeloval z drugimi institucijami EU in deležniki pri izboljšanju dodatnih načinov za prispevek državljanov, vključno s širitvijo dialogov z državljani in vzpostavitvijo stalnega mehanizma za državljansko udeležbo s formalno zavezujočim postopkom nadaljnjega ukrepanja;

55.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog medinstitucionalnega sporazuma o civilnem dialogu na podlagi člena 11(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki bo določal, da institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo;

56.  poudarja, da je potrebno usklajeno in skladno spodbujanje aktivne državljanske udeležbe in sodelovanja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo in dejavnosti predstavništev Evropske komisije in pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah, da bi omogočili državljansko udeležbo in neposreden dialog z državljani, zagotovili dostop do informacij o Evropski uniji in njenih politikah ter širjenje teh informacij s široko in dobro usklajeno uporabo komunikacijskih orodij za digitalno in fizično udeležbo državljanov;

57.  opozarja na pobudo novi evropski Bauhaus kot nedavno inovacijo za spodbujanje in lajšanje državljanske udeležbe; poudarja, da pobuda združuje državljane, strokovnjake, podjetja in institucije ter omogoča razpravo o tem, kako bi poskrbeli, da bi bili bivalni prostori v prihodnosti cenovno ugodnejši in dostopnejši;

58.  predlaga uvedbo mehanizma za državljansko udeležbo za pilotne projekte, vključno s participativno pripravo proračuna, da bi državljanom omogočili sodelovanje pri oblikovanju proračuna Unije na strani odhodkov in črpanja iz množic, da bi lahko bili državljani skupaj z nosilci odločanja v EU udeleženi pri oblikovanju politik;

59.  poudarja, da je treba ob zadostni udeležbi institucij EU olajšati državljansko udeležbo v strukturnih reformah EU z reformo metode Konvencije, kot je določeno v členu 48 Pogodbe o Evropski uniji; predlaga, naj se o tem razpravlja na konferenci o prihodnosti Evrope;

60.  pozdravlja konferenco o prihodnosti Evrope in meni, da je to odlična priložnost za neposredno sodelovanje z državljani v konstruktivnem dialogu o prihodnosti Evrope in za odziv na njihove zahteve;

61.  poudarja pomen uravnoteženega sodelovanja organizacij civilne družbe in institucionalnih predstavnikov na konferenci o prihodnosti Evrope; poudarja, da bo treba konkretno ukrepati v zvezi z izidom konference, državljane obveščati o različnih korakih v postopku odločanja, ki bo sledil, in zagotoviti, da bo dialog z državljani smiseln in da se bo nadaljeval tudi po uradnem koncu konference o prihodnosti Evrope;

62.  poudarja, da bi morale agore državljanov, organizirane v okviru konference o prihodnosti Evrope, služiti kot pilotni projekt za njihovo prihodnjo institucionalizacijo kot stalni mehanizem za državljansko udeležbo v ključnih razpravah;

63.  pričakuje, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pomembno prispevala k nadaljnjemu razvoju državljanske udeležbe v postopku oblikovanja politik EU in utrla pot za vzpostavitev novega stalnega mehanizma za državljansko udeležbo;

64.  meni, da je konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za razpravo o možnih mehanizmih za dejavno državljansko udeležbo v postopku posvetovanja, da bi vplivali na letni delovni program Komisije in govor o stanju v Uniji; ugotavlja, da bi tak mehanizem lahko deloval vsakoletno in bi se z njim začelo v prvih mesecih vsakega leta z nacionalnimi in regionalnimi državljanskimi agorami, ki bi morale pripraviti prednostne naloge, o katerih se bo razpravljalo v nadnacionalni agori evropskih državljanov, ki bi se lahko končala na dan Evrope; poudarja, da bi bilo treba institucijam EU predstaviti prednostne naloge, ki izhajajo iz agore evropskih državljanov, da bi jih vključile v mehanizem posvetovanja, ki vodi k oblikovanju letnega delovnega programa Komisije;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0010. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0153. (3) Hitra anketa Eurobarometra FL4023. (4) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1). (5) Uredba (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o evropski državljanski pobudi (UL L 130, 17.5.2019, str. 55). (6) Posebno poročilo št. 14/2019: „Povejte svoje mnenje!“. Evropsko računsko sodišče, september 2019. (7) UL C 440, 18.12.2020, str. 49.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o sodelovanju med EU in Natom v okviru čezatlantskih odnosov (2020/2257(INI))

P9_TA(2021)0346 A9-0192/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Severnoatlantske pogodbe,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 21 in 42,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o odnosih EU-NATO(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o vojaški mobilnosti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU(3),

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato) z dne 2. avgusta 2019 o pogodbi o jedrskem orožju srednjega dosega,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 26. novembra 2019 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in Direktive 2008/118/ES o splošnem režimu za trošarino v zvezi z obrambnimi prizadevanji v okviru Unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o izvajanju Direktive 2009/81/ES glede oddaje naročil na področju obrambe in varnosti ter Direktive 2009/43/ES glede prenosa obrambnih proizvodov(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. novembra 2016 o globalni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko Unije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/971 z dne 8. junija 2017 o ureditvah za načrtovanje in izvajanje vojaških misij EU, v okviru SVOP, brez izvršilnih pooblastil ter o spremembi sklepov 2010/96/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil, 2013/34/SZVP o vojaški misiji Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju malijskih oboroženih sil (EUTM Mali) in (SZVP) 2016/610 o misiji Evropske unije za vojaško usposabljanje v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA)(8), s katerim se je vzpostavila vojaška zmogljivost EU za načrtovanje in izvajanje,

–  ob upoštevanju obrambnega svežnja, ki ga je Komisija predstavila 7. junija 2017 v dokumentu z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2018 o varnosti in obrambi,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2020 o varnosti in obrambi,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1639 z dne 5. novembra 2020 o določitvi splošnih pogojev, pod katerimi bi bile tretje države lahko izjemoma povabljene k sodelovanju pri posameznih projektih PESCO(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom „Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2020 o strateškem pregledu PESCO 2020,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 6. maja 2021 o odobritvi sodelovanja ZDA, Kanadi in Norveški v projektu PESCO o vojaški mobilnosti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji,

–  ob upoštevanju odločitve ZDA, da ponovno pristopijo k Pariškemu sporazumu,

–  ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na vrhu EU-ZDA 15. junija 2021,

–  ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na vrhu EU-Kanada 15. junija 2021,

–  ob upoštevanju časovnega načrta za podnebne spremembe in obrambo, ki ga je predlagala Evropska služba za zunanje delovanje 6. novembra 2020,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. decembra 2020 z naslovom Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe (JOIN(2020)0022),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 o odnosih med EU in ZDA,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. decembra 2020 z naslovom Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (JOIN(2020)0018),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju izjave članov Evropskega sveta z dne 26. februarja 2021 o varnosti in obrambi,

–  ob upoštevanju dogovora med pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. decembra 2020 o Evropskem obrambnem skladu,

–  ob upoštevanju političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom z dne 18. decembra 2020 o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) za obdobje naslednjega večletnega finančnega okvira (2021-2027),

–  ob upoštevanju sporazuma o varnosti podatkov z dne 14. marca 2003 med EU in Natom,

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju med EU in Natom, ki so jo 8. julija 2016 podpisali predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske komisije in generalni sekretar Nata,

–  ob upoštevanju skupnega sklopa 74 predlogov za izvajanje varšavske skupne izjave, ki sta ga Svet EU in Svet Nata potrdila 6. decembra 2016 oziroma 5. decembra 2017,

–  ob upoštevanju skupne izjave o sodelovanju med EU in Natom, ki so jo 10. julija 2018 v Bruslju podpisali predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalni sekretar Nata, in izjave z vrha v Bruslju, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad na zasedanju Severnoatlantskega sveta 11. in 12. julija 2018,

–  ob upoštevanju petih poročil o napredku podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve oz. podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter generalnega sekretarja Nata o izvajanju skupnega sklopa predlogov, predloženih junija in decembra 2017 ter junija 2018, 2019 in 2020,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja št. 16 o spodbujanju miroljubnih in vključujočih družb za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju obveznosti glede jedrskega razoroževanja za države pogodbenice z jedrskim orožjem iz člena VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT),

–  ob upoštevanju izjave z vrha v Walesu, ki so jo podali voditelji držav in vlad na srečanju Severnoatlantskega sveta v Walesu 5. septembra 2014,

–  ob upoštevanju sporočila z vrha v Bruslju, ki so ga podali voditelji držav in vlad, ki so se udeležili srečanju Severnoatlantskega sveta v Bruslju 14. junija 2021,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev skupine G7 z dne 13. junija 2021 z naslovom „Naša skupna agenda za ukrepanje na svetovni ravni za boljšo obnovo“,

–  ob upoštevanju vrha ZDA-Rusija, ki je potekal 16. junija 2021 v Ženevi,

–  ob upoštevanju agende OZN za razorožitev z naslovom Varovanje naše skupne prihodnosti,

–  ob upoštevanju poročila skupine za razmislek, ki jo je imenoval generalni sekretar Nata, z dne 25. novembra 2020 z naslovom NATO 2030: United for a New Era (Nato 2030: združeni za novo dobo), ki ji predsedujeta Thomas de Mazière in Wess Mitchell,

–  ob upoštevanju poročila skupine NATO 2030 Young Leaders z dne 4. februarja 2021 z naslovom NATO 2030: Embrace the change, guard the values (Nato 2030: sprejmimo spremembe, ohranimo vrednote),

–  ob upoštevanju obiska generalnega sekretarja Nata v kolegiju komisarjev 15. decembra 2020,

–  ob upoštevanju udeležbe podpredsednika/visokega predstavnika na srečanju obrambnih ministrov Nata 17. in 18. februarja 2021 ter na srečanju zunanjih ministrov Nata 23. in 24. marca 2021,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Junckerja o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016,

–  ob upoštevanju izjav političnih voditeljev Nata in EU z dne 19. februarja 2021 na posebni münchenski varnostni konferenci, naslovljeni Beyond Westlessness (Onkraj brezzahodnosti),

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj na medparlamentarni konferenci za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko 3. marca 2021,

–  ob upoštevanju revizije Evropskega računskega sodišča št. 9/2019 z dne 12. septembra 2019 o evropski obrambi,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj z generalnim sekretarjem Nata na skupni seji Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za varnost in obrambo ter delegacije za odnose s parlamentarno skupščino Nata 15. marca 2021,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0192/2021),

A.  ker sta evropska in čezatlantska solidarnost in partnerstvo podlaga za preteklo, sedanjo in prihodnjo varnost čezatlantskega partnerstva; ker se Nato in EU po svoji naravi sicer razlikujeta, vendar se razvijata v istem spremenljivem geopolitičnem kontekstu;

B.  ker sta tako EU kot Nato začela razmislek, da bi se ustrezno prilagodila izjemnim spremembam na področju svetovne varnosti; ker so se voditelji EU junija 2020 dogovorili, da bodo začeli proces za določitev „strateškega kompasa“; ker so se voditelji Nata na nedavnem vrhu 14. junija 2021 odločili, da bodo začeli pripravljati naslednji strateški koncept, ki bo potrjen na njihovem naslednjem vrhu leta 2022;

C.  ker so novembra 2020 obveščevalne službe držav članic EU skupaj pripravile prvo celovito analizo po metodi 360 stopinj o vseh grožnjah in izzivih, s katerimi se sooča ali bi se lahko soočila EU v bližnji prihodnosti; ker naj bi novembra 2021 podpredsednik/visoki predstavnik predstavil osnutek strateškega kompasa, ki bo podlaga za razpravo držav članic in ki naj bi bil sprejet marca 2022; ker je namen strateškega kompasa spodbuditi oblikovanje skupne evropske varnostne in obrambne kulture;

D.  ker EU izrecno priznava vlogo Nata pri obrambi Evrope in njenih državljanov (člen 42(7) PEU); ker ima Nato glavno odgovornost za kolektivno obrambo (člen 5 Washingtonske pogodbe) in ker z vidika zmogljivosti ostaja bistven porok za tehnično in človeško interoperabilnost zavezniških sil ter za skladnost njihovih politik na področju opreme; ker je zavezanost h kolektivni samoobrambi, ki je zapisana v členu 5 Severnoatlanstke pogodbe in členu 42(7) PEU, jamstvo za solidarnost med zaveznicami in državami članicami;

E.  ker so skupne vrednote, skupna zgodovina in posebni odnosi, ki jih imajo EU, evropske članice Nata, ZDA in Kanada, temelj čezatlantskega zavezništva; ker se EU in Nato soočata s skupnimi varnostnimi izzivi, imata skupne obrambne interese in delujeta v istem okolju z vedno več varnostnimi izzivi;

F.  ker se je po sprejetju skupne izjave iz leta 2016 začel proces sodelovanja med EU in Natom, ki je bil osredotočen na 74 skupnih predlogov za ukrepanje na področjih preprečevanja hibridnih groženj, operativnega sodelovanja, tudi na morju in na področju migracij, kibernetske varnosti in obrambe, obrambnih zmogljivosti, obrambne industrije in raziskav, vaj ter podpore prizadevanjem za razvoj zmogljivosti vzhodnih in južnih partneric;

G.  ker varnost in obramba Evrope temelji na politični volji ter civilni in vojaški zmogljivosti Evropejcev, da prevzamejo odgovornost v strateškem okolju, ki se je v zadnjih letih znatno poslabšalo; ker Nata ne bi smeli obravnavati le kot nadaljevanje projekta iz preteklosti, temveč kot vizijo za prihodnost svetovne varnosti in stabilnosti, ki mora svojo politično strategijo prilagoditi novim izzivom, ohraniti politično solidarnost in kohezijo ter ostati verodostojna, tehnično inovativna organizacija;

H.  ker je edini pravni okvir za odnose med EU in Natom še vedno dogovorjen okvir iz leta 2003, ki je omejen na skupno uporabo kolektivnih Natovih struktur za načrtovanje, sredstev in zmogljivosti pri načrtovanju in izvajanju vojaških operacij kupne varnostne in obrambne politike EU v skladu z dogovori „Berlin Plus“;

I.  ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg 10. novembra 2020 izjavil, da si moramo nujno prizadevati za nadzor nad jedrskim orožjem in za jedrsko razoroževanje in so zaveznice Nata 15. decembra 2020 ponovno potrdile svojo zavezanost ohranjanju in krepitvi nadzora nad orožjem, razoroževanju in neširjenju orožja;

J.  ker EU in njene države članice, zlasti po objavi globalne strategije EU iz leta 2016, izvajajo politike, ki jim omogočajo, da na področju miru in varnosti postanejo dejavnejši in vplivnejši svetovni akter ter so zato okrepile svoje sodelovanje na področju varnosti in obrambe; ker mejnike predstavljajo vzpostavitev Evropskega obrambnega sklada in njegovih predhodnih programov, začetek stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in usklajeni letni pregled na področju obrambe ter dogovor o evropskem mirovnem instrumentu;

K.  ker usklajeni letni pregled na področju obrambe EU zagotavlja instrument za nadaljnjo harmonizacijo prizadevanj držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti in opredelitvi dodatnih področij sodelovanja;

L.  ker v okviru skupne varnostne in obrambne politike trenutno 5000 vojaških in civilnih uslužbencev EU deluje v šestih vojaških in enajstih civilnih misijah in operacijah na treh celinah; ker te misije uspešno zagotavljajo podporo, krepitev zmogljivosti in usposabljanje, da bi zagotovile mir, varnost in stabilnost na konfliktnih in pokonfliktnih območjih; ker zmogljivost Evrope v veliki meri temelji na sposobnosti EU, da verodostojno posreduje na zunanjih območjih operacij;

M.  ker je v zadnjih mesecih prišlo do stikov na visoki ravni med EU in Natom brez primere v zgodovini, kot sta prva razprava generalnega sekretarja Nata s kolegijem komisarjev EU decembra 2020 in njegova udeležba na Evropskem svetu februarja 2021;

N.  ker Nato s svojim procesom obrambnega načrtovanja (NDPP) vsaka štiri leta določi „raven ambicij“, tako da kvalitativno ali kvantitativno opredeli razpoložljive sile, opremo in zmogljivosti, ki bi jih morale imeti zaveznice na voljo za podpiranje celotnega spektra misij Nata ter za odziv na morebitne grožnje in izzive;

O.  ker ZDA že dolgo pozivajo EU in njene države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, kar zadeva naložbe za varnost in obrambo, kot pomemben prispevek za delitev bremena v okviru zavezništva;

P.  ker pandemija covida-19 pomembno vpliva na mednarodne odnose in nacionalne proračune ter dodatno zaostruje obstoječe svetovne napetosti in varnostne izzive, kot je neodgovorna in agresivna uporaba vojaške sile; ker sta zlasti Kitajska in Rusija poskušali pandemijo izkoristiti za uveljavljanje svojih strateških interesov; ker se EU in Nato od začetka pandemije tesno usklajujeta pri obravnavanju zadev, kot so porazdelitev medicinske opreme in osebja, vračanje državljanov, kibernetske in hibridne grožnje, boj proti dezinformacijam in sovražni propagandi;

Q.  ker je Komisija ob predstavitvi obrambnega akcijskega načrta poudarila, da presežne industrijske zmogljivosti, razdrobljenost in neučinkovitost proizvodnje evropskih vojaških zmogljivosti letno predstavljajo strošek, ki znaša 25 do 100 milijard EUR, krijejo pa ga nacionalni proračuni za obrambo držav članic EU;

R.  ker se morajo demokracije ustrezno odzvati na današnje izzive; ker se številne članice Nata in EU soočajo z notranjimi izzivi za demokracijo; ker se zdi, da so avtoritarni režimi, kot sta Rusija in Kitajska, po vsem svetu utrdili svoj vpliv in si prizadevajo za agresivno agendo;

S.  ker okrepljeno vojaško navzočnost Nata na vzhodnem krilu zavezništva s štirimi večnacionalnimi bojnimi skupinami v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem vodijo Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kanada in Nemčija;

T.  ker je Nato uspešno preizkusil svojo pobudo za hitro letalsko mobilnost, da bi omogočil nujen prevoz medicinske opreme med pandemijo covida-19;

70-letna čezatlantska vez v okviru Nata

1.  je prepričan, da se varnostni in obrambni interesi EU in Nata zbližujejo; pozdravlja okrepljeno sodelovanje med EU in Natom, ki se je začelo s podpisom varšavske skupne izjave leta 2016 in poglobilo s podpisom skupne izjave v Bruslju leta 2018, in poudarja, da je na novo oživljeno strateško partnerstvo med EU in Natom bistveno za reševanje varnostnih izzivov, s katerimi se soočata Evropa in njeno sosedstvo; izreka pohvalo za dosežke zavezništva in poudarja, da je še vedno pomembno; poudarja, da mora Nato okrepiti svoja prizadevanja za prilagoditev spreminjajoči se naravi in povečanju groženj, da bi ostal verodostojen in trajen svetovni akter za kolektivno varnost in mir v svetu; poudarja, da je za države članice EU, ki so tudi zaveznice Nata, zavezništvo glavni okvir za kolektivno obrambo; poziva EU, naj še naprej poglablja čezatlantsko vez in svoje pomembno partnerstvo z Natom;

2.  ponovno izraža zavezanost ambicijam EU na področju varnosti in obrambe ter poudarja, da želi biti EU na čelu svetovnih prizadevanj za mir in varnost; poudarja, da je Nato še naprej temelj varnosti in kolektivne obrambe svojih članic in čezatlantske skupnosti kot celote in nepogrešljiv forum za posvetovanja zaveznikov in sprejemanje odločitev na področju varnosti; ponovno potrjuje svojo podporo čezatlantskemu sodelovanju, partnerstvu in prijateljstvu, ki so v zadnjih 70 letih prispevali k uspehu Evrope ter so temelj njene stabilnosti in varnosti od konca druge svetovne vojne;

3.  poudarja, da partnerstvo med EU in Natom ter čezatlantsko sodelovanje nasploh temeljita na skupni zgodovini in temeljnih vrednotah, kot so demokracija, svoboda, spoštovanje človekovih pravic, pravna država ter spodbujanje miru in mednarodnega sodelovanja ter na pravilih temelječ mednarodni red; poudarja, da je Nato več kot le vojaško zavezništvo in predstavlja simbol skupnih demokratičnih vrednot;

4.  poudarja, da je Nato tudi pomemben partner držav članic EU, ki niso njegove članice; priznava, da Nato sodeluje z nekaterimi članicami EU, ki niso članice Nata, med drugim prek programa partnerstvo za mir in pobude za interoperabilnost med partnerji; opozarja, da sodelovanje med EU in Natom ne sme vplivati na varnostno in obrambno politiko držav članic EU, ki niso članice Nata; opozarja, da je sodelovanje med Natom in državami članicami EU, ki niso članice Nata, sestavni del sodelovanja med EU in Natom; pozdravlja sodelovanje držav članic EU, ki niso članice Nata, v pobudah zavezništva, ob upoštevanju politik nevtralnosti, ustreznih ustavnih okvirov, vključenosti tretjih držav in ambicij EU; poudarja, da imata organizaciji očitno različne značilnosti in da bi morali pri sodelovanju v celoti spoštovati avtonomnost in postopke odločanja druga druge na podlagi načel vzajemnosti in vključevanja brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike katere koli države članice; opozarja na različno naravo in vlogo obeh organizacij, saj je EU civilna organizacija, ki ima vojaško vejo za operacije zunaj svojega ozemlja na podlagi člena 43(1) PEU (petersberške naloge), Nato pa je vojaško in politično zavezništvo, ki je odgovorno za organizacijo kolektivne obrambe ozemlja svojih članic;

5.  poudarja, da se čezatlantska skupnost sooča s številnimi novimi grožnjami, sistemsko konkurenco in neprimerljivimi skupnimi izzivi za naše demokratične družbe, pravno državo in spoštovanje temeljnih svoboščin, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost držav članic in njihovih državljanov ter vključujejo konvencionalne grožnje, neučinkovit nadzor nad orožjem in širjenje orožja za množično uničevanje, pomanjkanje zmanjševanja tveganja za jedrsko orožje, nestabilnost v južnem in vzhodnem sosedstvu, podnebne spremembe, pandemije in terorizem, hibridne grožnje, dezinformacije, kibernetske napade, zlonamerno uporabo novih in prelomnih tehnologij, nevarne migracije in premik v ravnovesju moči na svetovni ravni; poudarja, da glede na izziv, s katerim se zaradi tega sooča na pravilih temelječ mednarodni red, okrepljeno sodelovanje med EU in Natom prispeva k učinkovitemu svetovnemu upravljanju in multilateralizmu;

6.  poudarja, da se bo čezatlantska skupnost lahko uspešno spoprijela s temi izzivi le z nadaljnjim poglabljanjem sodelovanja in vzpostavitvijo partnerstva na novi ravni; poudarja, da imata tako EU kot Nato posebne sposobnosti in prednosti; zato meni, da sta dopolnjevanje prizadevanj in okrepljeno sodelovanje izjemnega pomena za ohranjanje čezatlantske varnosti; poudarja, da morata biti ohranjanje politične kohezije in enotnosti ter krepitev političnega posvetovanja prednostni nalogi partnerstva med EU in Natom, da bi se lahko bolje spoprijemali s skupnimi izzivi;

7.  je prepričan, da je čezatlantska skupnost sposobna prilagoditi se novim izzivom in se z njimi tudi spoprijeti; izraža hvaležnost za odlično delo, ki ga opravljajo številni uslužbenci EU, Nata in držav, ki trdo delajo za zaščito naših državljanov;

8.  izraža poklon in spoštovanje vsem pripadnikom oboroženih sil čezatlantskega zavezništva, ki so izgubili življenje ali bili ranjeni med svojim služenjem, ter tistim, ki so trenutno v vojaški službi;

Krepitev čezatlantskega sodelovanja ter sodelovanja med EU in Natom

9.  pozdravlja močan signal čezatlantske enotnosti in sodelovanja, ki ga je poslal vrh Nata 14. junija 2021 in ki je pokazal, da je zavezništvo še vedno ključnega pomena in se je zmožno prilagoditi sedanjim in novim izzivom; meni, da bi se morali sklepi o sodelovanju med EU in Natom odraziti tudi pri pripravi naslednjega strateškega koncepta Nata; pozdravlja imenovanje neodvisne skupine strokovnjakov, ki jo je imenoval generalni sekretar Nata, in ji izreka pohvalo, zlasti za njena priporočila za tesnejše sodelovanje med EU in Natom; podpira predloge za varnostni in obrambni dialog med EU in ZDA, ki sta jih decembra 2020 predstavila predsednica Komisije in podpredsednik/visoki predstavnik; pozdravlja jasno izraženo zavezo Bidenove administracije, da bo s partnericami EU in Nata sodelovala na vseh področjih;

10.  odločno pozdravlja vrh EU-ZDA, ki je potekal 15. junija 2021 in na katerem je bila izražena neomajna podpora trdnemu sodelovanju med Natom in EU; pozdravlja skupno priznanje EU in ZDA, da lahko pobude EU na področju varnosti in obrambe prispevajo k evropski in čezatlantski varnosti, ter pozdravlja izraženo namero za začetek posebnega dialoga med EU in ZDA o varnosti in obrambi; poudarja, da je navzočnost varnostnih sil ZDA v Evropi ključna za njeno varnost in da je Evropa povsem zavezana čezatlantskemu varnostnemu sodelovanju; poudarja, da je močno partnerstvo med EU in ZDA ključni element uspešnega sodelovanja med EU in Natom; poudarja, da čezatlantskemu partnerstvu koristita predvidljivo oblikovanje zunanje politike in večstransko sodelovanje; meni, da je menjava administracije ZDA priložnost za ponovno potrditev skupnih vrednot, kot so demokracija, pravna država, multilateralizem, mir in blaginja, ter za izboljšanje mednarodnega sodelovanja pri spopadanju s skupnimi grožnjami, ki bi po možnosti lahko vključevalo skupne sankcije;

11.  v celoti podpira stališče, navedeno v končnem sporočilu z nedavnega vrha Nata, da so sedanji strateški procesi v okviru Nata in EU edinstvena priložnost za nadaljnjo krepitev naših posvetovanj in sodelovanja, da bi okrepili varnost naših državljanov ter spodbudili mir in stabilnost v evroatlantskem območju in širše; zato ponavlja svoj poziv, da naj potekajoče in prihodnje delo v zvezi s strateškim kompasom EU in nedavno napovedane priprave na naslednji strateški koncept Nata potekajo vzporedno, da bi našli dodatne sinergije za krepitev čezatlantske vezi in tesnejše sodelovanje med EU in Natom; poziva vse udeležene akterje, naj izkoristijo to priložnost za povezovanje teh procesov na politični in tehnični ravni; poudarja, da morata oba procesa zagotoviti skladnost in opredeliti skupne regionalne in globalne grožnje ter nadaljnje ukrepe za njihovo obravnavo; izraža svojo vizijo, da bi strateški kompas EU lahko bil osnova za prispevek EU k naslednjemu strateškemu konceptu Nata; meni, da bi morali v obeh procesih posebej poudariti dodano vrednost vsake organizacije, po potrebi prispevati k jasnejši delitvi nalog ter na podlagi stalnega dialoga in tesnega usklajevanja ugotoviti, ali bi morala na določenem področju vodilno vlogo prevzeti EU ali Nato, in sicer na način, ki bi ju vzajemno krepil;

12.  pričakuje, da bo dokončanje strateškega kompasa poglobilo solidarnost EU in prispevalo k razvoju skupne strateške kulture med državami članicami; pozdravlja prvo skupno analizo groženj iz novembra 2020 in poziva k prehodu na dogovorjeno skupno ocenjevanje groženj; meni, da bi lahko integrirani pristop EU dopolnili in pri tem upoštevali ugotovitve iz analize groženj, opravljene v okviru strateškega kompasa; meni, da bi bilo treba pri pripravi strateškega kompasa ustrezno upoštevati varnostno razsežnost držav v neposredni soseščini EU, zlasti vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana, saj evropskega varnostnega okolja in evropske odpornosti ni mogoče doseči brez dolgoročne varnosti in odpornosti vseh sosed EU;

13.  poudarja, da so člen 5 Severnoatlantske pogodbe ter člen 42(7) PEU in člen 222 PDEU pomembni instrumenti za zagotavljanje solidarnosti članicam teh organizacij v kriznih razmerah; opozarja, da je bil člen 5 Severnoatlantske pogodbe uporabljen po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu septembra 2001, da bi izrazili solidarnost z ZDA, člen 42(7) PEU pa je bil uporabljen po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015, da bi izrazili solidarnost s Francijo; spodbuja, naj se pri pregledu strateškega koncepta in oblikovanju strateškega kompasa preuči povezava med členom 42(7) PEU in členom 5 Severnoatlantske pogodbe, ki vzpostavljata nedvoumno zavezanost EU in Nata solidarnosti in varnosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati avtonomno odločanje obeh organizacij;

14.  pozdravlja pozitivno stališče do sodelovanja med EU in Natom v končnem sporočilu z vrha Nata 14. junija 2021; vendar meni, da so potrebna precej večja prizadevanja za poglobitev sodelovanja med EU in Natom ter doseganje resničnega strateškega partnerstva; poudarja, da je EU Natova partnerica in da ju njuno sodelovanje vzajemno krepi, pri čemer to sodelovanje temelji na dogovorjenih vodilnih načelih preglednosti, vzajemnosti, vključenosti in avtonomije odločanja obeh organizacij; poudarja, da je razvoj skladnih, dopolnilnih in interoperabilnih obrambnih zmogljivosti bistven za povečanje varnosti evroatlantskega območja v skladu z načelom enotnega nabora sil; ponovno poudarja, da je evropska zmogljivost za partnersko ali samostojno delovanje bistvenega pomena za dopolnjevanje in prispevanje k izpolnjevanju osrednjih nalog Nata ter za boljše preprečevanje konfliktov in s tem za varnost celotne evropske celine;

15.  meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Natom temeljiti na izkušnjah in spoznanjih, pridobljenih tako z edinstvenim strokovnim znanjem EU na področjih civilnega kriznega upravljanja in krepitve zmogljivosti, zlasti civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), in z njenim strokovnim znanjem na področju vojaškega kriznega upravljanja v okviru vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij“ (MPCC), skupaj z izkušnjami, pridobljenimi z izvajanjem 37 vojaških operacij na terenu od leta 2003 in zagotavljanjem pomoči vojaškim akterjem v partnerskih državah prek pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD) in mirovne pomoči za Afriko, ki je bila vključena v evropski mirovni instrument;

16.  pozdravlja jasna stališča v sporočilu vrha Nata z dne 14. junija 2021 glede pomena odpornosti; meni, da bi morala EU in NATO okrepiti sodelovanje in ga učinkoviteje usklajevati na ključnem področju odpornosti, ter poudarja ambicije EU, da razvije smiseln pristop h krepitvi različnih civilnih in vojaških vidikov odpornosti, med drugim na področju zaščite kritične infrastrukture, kot so prometni, energetski in informacijski sektor, ter vloge EU kot ključnega akterja v boju proti dezinformacijam in lažnim novicam;

17.  pozdravlja sklep Sveta z dne 6. maja 2021, v skladu s katerim lahko koordinator projekta za vojaško mobilnost, Nizozemska, povabi ZDA, Kanado in Norveško na njihovo zahtevo k sodelovanju v projektu PESCO o vojaški mobilnosti; poudarja, da bi tako sodelovanje pomenilo pomemben korak k bolj usklajenim prizadevanjem EU in Nata za razvoj zmogljivosti ter bi pomenilo oprijemljiv primer oživitve čezatlantskega partnerstva; želi spomniti, da je lahko izredna udeležba tretjih držav pri projektih PESCO, če to ne ogroža cilja spodbujanja SVOP EU in če izpolnjujejo dogovorjene politične, vsebinske in pravne pogoje, v strateškem interesu Unije, zlasti če zagotavljajo tehnično strokovno znanje ali dodatne zmogljivosti; meni, da to zlasti velja za strateške partnerje, kot so zaveznice Nata, države Zahodnega Balkana in partnerice vzhodnega partnerstva; želi spomniti na svoje stališče, da lahko tretje države sodelujejo le izjemoma, o čemer se odloča za vsak primer posebej in na povabilo držav članic EU, ter poudarja, da bi moralo takšno sodelovanje zagotoviti dodano vrednost in prispevati h krepitvi SVOP; želi spomniti tudi, da je treba pri sodelovanju tretjih držav spoštovati ustrezna pravila iz Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1639;

18.  poudarja pomen čezatlantskega sodelovanja pri vrsti mednarodnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, odziv na pandemijo, nastajajoče prelomne tehnologije, umetna inteligenca, kibernetska varnost, boj proti terorizmu, vključno z džihadističnim in državnim terorizmom, energija, pomorska varnost in odpornost, ter na področju vesolja;

19.  priznava pomembno sodelovanje med EU in Natom na Zahodnem Balkanu, kot je sodelovanje med misijo EU za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX) in mednarodnimi silami na Kosovu (KFOR); izreka priznanje operaciji EUFOR ALTHEA, katere operativni štab je na Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi (SHAPE) na podlagi dogovorov Berlin Plus z Natom, ki v skladu s temi dogovori prispeva k varnemu in stabilnemu okolju v Bosni in Hercegovini, odkar je leta 2004 prevzela Natove stabilizacijske sile (SFOR); ugotavlja, da so izkušnje in znanje, pridobljeno s temi misijami in operacijami, bistvenega pomena za zagotavljanje, da bo vsako sedanje in prihodnje sodelovanje med EU in Natom prineslo mir, varnost in stabilnost v prizadete regije, za podpiranje in usposabljanje lokalnih partnerjev ter za gradnjo zmogljivosti; je seznanjen s pomembno vlogo, ki jo je imelo vključevanje Nata na Zahodnem Balkanu s stabilizacijo teh držav, kar je bilo pomembno za njihovo perspektivo EU in postopno vključevanje v EU; meni, da bi morala EU in NATO zagotoviti večjo podporo državam Zahodnega Balkana za boj proti zlonamernemu tujemu vmešavanju iz držav, kot so Rusija, Kitajska, Turčija in Savdska Arabija, pa tudi radikalnih skupin in nedržavnih akterjev; pozdravlja, da so tri države Zahodnega Balkana, ki so v procesu pristopa k EU, to so Albanija, Črna gora in Severna Makedonija, postale zaveznice Nata;

20.  poziva države članice in zaveznice Nata, naj izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo krepitvi sodelovanja na področju vojaške varnosti z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU, pa tudi s partnericami iz vzhodnega in južnega sosedstva, saj brez tega ni mogoče zagotoviti varnosti in stabilnosti v regiji; želi spomniti, da lahko ima EU pomembno vlogo pri podpiranju Natove politike odprtih vrat z ohranjanjem tesne politične in operativnih sinergij z državami, ki si prizadevajo za članstvo, torej Bosno in Hercegovino, Ukrajino in Gruzijo; poudarja pomen prispevkov različnih partnerskih držav Nata k evroatlantski varnosti; poziva k boljšemu usklajevanju in učinkoviti delitvi dela med EU in Natom pri sodelovanju s tretjimi državami, s posebnim poudarkom na državah Natovega partnerstva za večje priložnosti; ponovno izraža podporo širitvi EU in Nata;

Grožnje in izzivi, pred katerimi sta EU in Nato

21.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalnih revizionističnih, militarističnih in agresivnih politik, ki jih Rusija izvaja pod vodstvom predsednika Putina; pozdravlja jasna stališča glede Rusije, ki so bila izražena na nedavnih vrhih Nata in EU-ZDA ter pozdravlja vzpostavitev dialoga na visoki ravni med EU in ZDA o Rusiji; poudarja, da morata imeti NATO in EU dosledno in proaktivno strategijo ter se zakonito, hitro in enotno odzivati na dejanja tradicionalne in hibridne agresije in provokacije Rusije; ponovno obsoja nelegitimno in nezakonito priključitev Krima Rusiji leta 2014; obsoja, da Rusija nenehno uporablja kibernetske napade, kampanje dezinformiranja, lažne novice, atentate in zastrupljanje pripadnikov opozicije; poziva EU in Nato, naj izkoristita in razširita sedanje zaveze za boj proti neposrednim in posrednim napadom Rusije ter dejavnostim, usmerjenim proti Ukrajini, Gruziji in Moldaviji, pa tudi njenim stalnim odločnim dejavnostim v regijah Baltskega in Črnega morja, Azovskem morju, vzhodnem Sredozemlju in na skrajnem severu; želi spomniti na pomen spoštovanja mednarodnih meja in ozemeljske celovitosti sosed Rusije; opozarja, da morajo čezatlantski partnerji uskladiti svoj dvotirni pristop odvračanja in dialoga z Rusijo ter ohranjati redne stike na področjih nadzora nad orožjem, vojaške preglednosti in vseh drugih vprašanj, povezanih z varnostjo;

22.  obsoja nedavne ruske sankcije proti vodilnim evropskim uradnikom in drugim državljanom EU, vključno s predsednikom Evropskega parlamenta, ter obžaluje, da predsednik Putin očitno zavrača dialog ter krši številne pomembne mednarodne zaveze in nenehno krši človekove pravice in temeljne svoboščine ter meni, da nenehna agresivna dejanja in večja vojaška odločnost Rusije ogrožajo mednarodno varnost in stabilnost; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih ruskih vojaških dejavnosti v Ukrajini in njeni okolici; v zvezi s tem izraža neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter poziva k okrepitvi njenih vojaških zmogljivosti in odpornosti;

23.  priznava, da je treba vse večji vpliv, odločnost ter vojaški, tehnološki in politični vzpon Kitajske obravnavati z usklajeno čezatlantsko strategijo; zato pozdravlja ostre izjave, izražene na nedavnih vrhih Nata in EU-ZDA; izraža resno zaskrbljenost v zvezi s politikami, ki jih izvajajo organi Kitajske komunistične partije, med drugim v zvezi z zatiranjem demokracije v Hongkongu, diskriminatornim obravnavanjem verskih in kulturnih manjšin, zlasti Ujgurov v Xinjiangu, grožnjami Tajvanu ali agresivnimi politikami in dejanji v Južnokitajskem morju; nadalje opozarja, da je Kitajska, ki je država z avtoritarnim režimom, začela sistemsko tekmo s čezatlantskim partnerstvom, tako da spodkopava mednarodni red, ki temelji na pravilih in je bil zgrajen v več desetletjih, in ga hkrati poskuša preoblikovati v skladu z vrednotami, doktrino in interesi svoje komunistične partije; opozarja na povečano prisotnost Kitajske na mednarodnem prizorišču in v Evropi prek pobude En pas, ena pot, njenih naložb v kritično infrastrukturo v Evropi, dejavnosti v kibernetskem prostoru, arktični regiji in v Afriki ter dokumentirane kraje intelektualne lastnine in kopičenja zalog balističnih izstrelkov; poziva, naj se pozorno spremlja kitajska dejavnost na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), zlasti v zvezi z njeno pobudo „digitalna svilena cesta“, da bi preprečili odvisnost od infrastrukture pod nadzorom kitajskih podjetij, ki prinaša tveganje enostranskega kitajskega vpliva na razvoj mednarodnih predpisov v IKT; poziva EU in NATO, naj okrepita usklajevanje za zaščito kritične digitalne infrastrukture in telekomunikacijskih omrežij pred nedovoljenimi posegi s strani tujih držav, s postopnim opuščanjem opreme, ki jo proizvajajo podjetja iz nedemokratičnih držav, kot je Kitajska;

24.  spodbuja EU in NATO, naj začneta strateški dialog za razvoj skupnega in usklajenega pristopa do Kitajske na podlagi prednosti in zmogljivosti obeh organizacij, da bi dosegli največjo možno dodano vrednost na podlagi skupno dogovorjenih strateških ciljev;

25.  izraža resno zaskrbljenost, da avtoritarne nasprotnice in tekmice čezatlantskega partnerstva za spodkopavanje naših družb in demokracij ne uporabljajo le vojaških, temveč tudi politična, gospodarska, tehnološka in socialna orodja; opozarja na pomembne varnostne in gospodarske izzive, ki jih prinašajo hibridne grožnje, kibernetski napadi, tuje vmešavanje, vmešavanje v volitve in dezinformacijske kampanje, ki so usmerjeni v samo bistvo naših demokracij; obsoja nedavne večje število kibernetskih napadov in vohunjenja državnih in nedržavnih akterjev proti članicam EU in zaveznicam Nata v okviru pandemije covida-19, vključno z napadi na zdravstveni sektor; poudarja, da mora vsakršno evropsko prizadevanje na področju odpornosti kot podlago za zagotavljanje podpore našim obrambnim dejavnostim vključevati tudi jasno strategijo komuniciranja za povečanje ozaveščenosti javnosti o čezatlantskih varnostnih izzivih; meni, da bi si morala EU in NATO prizadevati za dogovor in izvajanje vseobsegajočega pristopa za drznejše, usklajene in sorazmerne odzive ter ustrezne mehanizme preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja za boj proti skupnim novim grožnjam;

26.  poudarja, da NATO ostaja edinstven forum za obrambno sodelovanje med EU in njeno nekdanjo članico, Združenim kraljestvom; poziva k celovitemu, vključujočemu in strateškemu partnerstvu na področju varnosti in obrambe med EU in Združenim kraljestvom; poziva NATO in EU, naj okrepita skupno ukrepanje na mednarodni ravni za zaščito demokracije, tudi s krepitvijo večstranskih organizacij, da bi zaščitili na pravilih temelječ večstranski red pred avtoritarnimi silami v vzponu; poziva k aktivnemu utrjevanju vezi s podobno mislečimi demokracijami po vsem svetu; meni, da okrepljena partnerstva z državami, kot so Japonska, Avstralija in Indija, ki skupaj z ZDA vodijo štiristranski dialog o varnosti, pa tudi z Južno Korejo in Novo Zelandijo ter okrepljeno partnerstvo s Tajvanom, ne bi le povečala naše splošne varnosti, temveč bi lahko pripomogla k učinkovitejšemu uveljavljanju svetovnih norm in pravil, ki so bili določeni v okviru večstranskih forumom, kot je OZN; spodbuja tudi sodelovanje med EU in Natom s članicami združenja ASEAN v zvezi s tem;

27.  spodbuja EU, NATO in OZN, naj še dodatno preučijo možnosti za tesnejše sodelovanje pri kriznem upravljanju, humanitarnih ukrepih, ohranjanju miru in gradnji zmogljivosti partnerjev, zlasti na skupnih področjih delovanja; poziva k vzpostavitvi bolj vključujočega okolja z večjo udeležbo žensk pri treh osrednjih nalogah ter njihovih političnih in vojaških strukturah; poziva EU in NATO, naj si skupaj prizadevata za bolj sistematično izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti ter razvijeta skupne dejavnosti izobraževanja in usposabljanja;

28.  poudarja potrebo po skladnem, jasnem, doslednem in usklajenem pristopu EU in Nata do južnega sosedstva, s katerim se bodo obravnavale tako tradicionalne grožnje, na primer terorizem, kot vse večja agresivna navzočnost Rusije in Kitajske; izpostavlja minulo sodelovanje med Natovo operacijo Ocean Shield in pomorskimi silami EU Atalanta v boju proti piratstvu in za zagotavljanje varnega prehoda v Adenskem zalivu;

29.  poziva k sodelovanju in usklajevanju med vojaško operacijo EUNAVFOR MED IRINI in Natovo operacijo Sea Guardian v Sredozemlju; poudarja, da obe operaciji prispevata k varnosti in stabilnosti na tem območju;

30.  je zaskrbljen zaradi vse večjih napetosti v indijsko-pacifiški regiji, ki ogrožajo regionalno in svetovno stabilnost, in poziva k okrepljenemu sodelovanju s podobno mislečimi partnerji v regiji, ki bi moralo vključevati reden politični dialog in posvetovanje, izmenjavo informacij ter usklajevanje usposabljanja in vaj;

31.  poziva k močni zavezanosti in usklajevanju med EU in Natom pri vzdrževanju napredka, doseženega v zadnjih dveh desetletjih v Afganistanu glede na umik misije Resolute Support v Afganistanu, ki bi moral potekati urejeno in usklajeno; spodbuja nadaljnjo podporo mirovnim pogajanjem znotraj Afganistana z vztrajanjem, da mora proces ohraniti in nadgraditi politične, gospodarske in družbene dosežke afganistanskega prebivalstva od leta 2001, zlasti varstvo pravic žensk, otrok in manjšin;

32.  podpira okrepljeno usklajevanje med EU, OZN in Natom v Iraku, med drugim prek svetovalne misije EU (EUAM) v Iraku in misije NATO Iraq, ki obe prispevata k stabilizaciji države;

33.  spodbuja dialog in sodelovanje med EU in Natom s partnerskimi državami v Latinski Ameriki in na Karibih; poudarja, da je Kolumbija edina partnerica Nata v Latinski Ameriki in tudi, kako pomembno je še utrditi dodatna partnerstva v regiji;

34.  priznava, da hibridni in kibernetski napadi sovražnih držav in nedržavnih akterjev vodijo k spremembi tradicionalne opredelitve meddržavnih konfliktov, vohunjenja in sabotaž; poziva EU, naj še naprej razvija lastno zbirko orodij za zaščito kritične infrastrukture pred hibridnimi napadi; pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno v okviru posvetovalnega foruma za trajnostno energijo v varnostnem in obrambnem sektorju (CF SEDSS) pri Evropski obrambni agenciji (EDA), da bi izboljšali zaščito kritične infrastrukture v EU; poudarja, da bi morala EU in NATO dodatno okrepiti lastne zmogljivosti za preprečevanje hibridnih in kibernetskih napadov, odvračanje od njih in odzivanje nanje, vključno z napadi proti lastnim institucijam; pozdravlja pojasnilo v sporočilu vrha Nata iz leta 2021, da se lahko Severnoatlantski svet odloči za uporabo člena 5 v primeru hibridnega vojskovanja in v primeru oboroženega napada; poziva k okrepljenemu sodelovanju in usposabljanju na področju kibernetske obrambe; predlaga, naj se ustanovi skupno informacijsko vozlišče za področje kibernetskih groženj, pa tudi skupna projektna skupina za kibernetsko varnost, da bi v soglasju opredelili skupen odziv na kibernetske grožnje; v zvezi s tem poziva k odločnemu usklajevanju med Agencijo EU za kibernetsko varnost (ENISA) in Natovim centrom odličnosti za sodelovanje pri kibernetski obrambi; poziva k večjemu usklajevanju med EU in Natom pri določanju skupne odgovornosti za zlonamerne kibernetske incidente;

35.  pozdravlja delo Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj (Hybrid COE), skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU (CERT-EU) in Natove zmogljivosti za odzivanje na računalniške incidente (NCIRC) ter meni, da je to dober primer sodelovanja med EU in Natom; meni, da bi lahko skupni odziv na kibernetske grožnje nadalje razvili prek centra Hybrid COE, vključno s skupnimi tečaji in usposabljanjem; je prepričan, da je potrebnih več ukrepov, kot so prizadevanja za več sinergij med civilnimi in vojaškimi komponentami, da bi spodbudili skupno odpornost in s tem preprečili prihodnje hibridne grožnje; poleg tega opozarja na potencial EU in Nata pri oblikovanju svetovnih kibernetskih norm, temelječih na naših skupnih vrednotah; meni, da bi morala EU in NATO usklajevati svoja stališča pri oblikovanju agende za mednarodni nadzor nad orožjem na ključnih področjih nastajajočih in prelomnih tehnologij z vojaško uporabo;

36.  poziva EU in NATO, naj okrepita skupna prizadevanja za doseganje in ohranjanje globalne tehnološke vodilne vloge pri vojaških zmogljivostih, tudi s skupnim financiranjem raziskovalnih projektov, ki temeljijo na pionirskih tehnologijah, kvantnem računalništvu in umetni inteligenci, s čimer bi omogočili razvoj najsodobnejših vojaških zmogljivosti, ki bi temeljile na demokratičnih vrednotah; poudarja vlogo, ki jo imajo civilno usmerjena zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja pri današnjih inovacijah na področju nastajajočih tehnologij; poudarja, da nastajajoče tehnologije ponujajo tudi priložnosti za okrepitev naše skupne obrambne drže; poudarja tudi, da so interoperabilnost, skupni tehnološki standardi in skupne naložbe v najsodobnejšo tehnologijo, raziskave in inovacije ključnega pomena za EU in NATO, da bosta lahko nadaljevala s svojimi ambicijami glede varovanja naših državljanov na najboljši možni način; poudarja, da je treba za razvoj umetne inteligence, ki spoštuje temeljne pravice in podpira javni interes, okrepiti okvir EU za umetno inteligenco, ki vključuje javne in zasebne deležnike ter deležnike civilne družbe; priporoča, naj se s pobudami, kot so evropski program za razvoj obrambne industrije, stalno strukturno sodelovanje in Evropski obrambni sklad, olajša sodelovanje malih in srednjih podjetij, tako da se povečajo prizadevanja za podporo inkubaciji in kapitalskim naložbam; se zavzema za razvoj skupnih zmogljivosti EU na področju umetne inteligence, da bi zapolnili tehnične vrzeli, zaradi katerih bi sicer lahko bile izključene države, ki nimajo ustrezne tehnologije, strokovnega znanja ali sposobnosti za uporabo sistemov umetne inteligence v svojih ministrstvih za obrambo;

37.  opozarja na hiter tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo in povečanim potencialom umetne inteligence, ter poziva države članice EU in zaveznice Nata, naj si prizadevajo za tesnejše sodelovanje, da bi ohranile tehnološko prednost teh veletrendov, zagotovile interoperabilnost svojih informacijskih sistemov ter si skupaj prizadevale za razvoj skupnih etičnih standardov za te nove tehnologije in jih spodbujale na svetovni ravni; poziva EU in NATO, naj prevzameta vodilno vlogo v svetovnih prizadevanjih za vzpostavitev celovitega regulativnega okvira za razvoj in etično uporabo orožja z določeno stopnjo avtonomnosti; spodbuja EU in zaveznice Nata, naj dejavno sodelujejo v mednarodnih pogajanjih o pravno zavezujočem instrumentu, ki bi prepovedoval smrtonosno avtonomno orožje brez pomembnega človeškega nadzora; poudarja, da je sodelovanje med EU in Natom bistveno za boj proti ambicijam nasprotnikov, kot sta Kitajska in Rusija, po tehnološki prevladi in zlonamerni uporabi tehnologije;

38.  priznava, da podnebne spremembe prinašajo izjemne izzive za svetovni mir, blaginjo, varnost, vključno s človekovo varnostjo, in stabilnost, saj se z njimi obstoječe grožnje in kriza še povečujejo; poziva k okrepljenemu dialogu med EU in Natom ter nizu ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in njihovim večstranskim posledicam za mednarodno varnost; želi spomniti, da ima EU več pristojnosti in instrumentov, ki ji omogočajo celovit odziv na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe in propad biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi morala EU in NATO bolj vlagati v zelene tehnologije, da bi izboljšali vojaško učinkovitost, pri tem pa čim bolj zmanjšali okoljski odtis in preprečili nadaljnje poškodbe ekosistemov;

39.  se zaveda, da je vesolje ključno področje in da nove tehnologije hitro omogočajo njegovo uporabo kot enega od področij obrambe; priznava, da to ustvarja priložnosti za sodelovanje med EU in Natom ter izzive za čezatlantsko varnost; se zaveda, da je delovanje Nata na področju vesolja odvisno od vesoljskih zmogljivosti njegovih članov, pri tem pa poudarja potrebo po okrepitvi sodelovanja na podlagi obstoječih programov EU, kot sta Galileo in Copernicus; meni, da bi sodelovanje med EU in Natom na področju vesolja lahko pripomoglo k spodbujanju standardov varnosti v vesolju in najboljših praks v mednarodni skupnosti, s čimer bi zagotovili vzajemne koristi na področjih komunikacij, navigacije in obveščevalne dejavnosti; poudarja, da si morata EU in NATO prizadevati za preprečevanje oboroževanja v vesolju; je seznanjen z vedno večjim pomenom varnosti in satelitov v vesolju; poudarja pomen satelitskega centra EU in poziva agencijo, naj analizira varnost in/ali ranljivost satelitov EU in držav članic, kar zadeva vesoljske odpadke, kibernetske napade in neposredne napade z izstrelki, ter o tem predloži poročilo;

40.  priznava vse večji strateški pomen regij na skrajnem severu in Arktiki ter njihove politične, gospodarske, okoljske in varnostne razsežnosti ter priznava pomen usklajevanja med EU in Natom na Arktiki; poudarja, da mora Arktika ostati območje miroljubnega sodelovanja, in poziva k ukrepom za izgradnjo zaupanja, da bi preprečili korake, ki bi vodili k večji vojaški prisotnosti v regiji; ugotavlja, da je Arktični svet pooblaščen za krepitev konstruktivnega dialoga in trajnostnega razvoja; želi spomniti na prošnjo EU za status opazovalke v Arktičnem svetu, želi spomniti, da EU trenutno posodablja svojo politiko za Arktiko, in ponovno poziva k okrepljenemu sodelovanju z vsemi arktičnimi partnerji, tako dvostransko kot regionalno, tudi v okviru Arktičnega sveta, Barentsovega evroarktičnega sveta in partnerstev severne dimenzije, pri vseh vprašanjih skupnega interesa; poudarja pomen zagotavljanja svobode plovbe na skrajnem severu; želi spomniti na parlamentarno razsežnost sodelovanja na Arktiki, med drugim prek stalnega odbora poslancev arktične regije, v katerem sodeluje Evropski parlament;

41.  izreka pohvalo za tesno sodelovanje EU in Nata med pandemijo covida-19; poudarja pomembno vlogo oboroženih sil držav zaveznic Nata in držav članic EU med pandemijo covida-19 in pozdravlja vojaško pomoč operacijam civilne podpore, zlasti pri uporabi poljskih bolnišnic, prevozu bolnikov ter zagotavljanju in distribuciji opreme; spodbuja pobude EU in Nata, namenjene lažji čezmejni uporabi vojaških logističnih zmogljivosti za soočanje s takšnimi izrednimi razmerami, da bi omogočili boljše usklajevanje, sinergije, solidarnost in podporo; poudarja, da je treba povečati pripravljenost EU in Nata na področju kemične, biološke, radiološke in jedrske obrambe; je prepričan, da skupna prizadevanja EU in Nata pri spopadanju s krizo zaradi covida-19 neposredno prispevajo k večji odpornosti naših družb; poudarja, da je pandemija covida-19 pokazala izzive, ki jih za našo sedanjo odpornost predstavljajo prelomne izredne razmere, zlasti netradicionalne narave, kot so pandemije in naravne nesreče; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kriza zaradi covida-19 negativno vplivala ne le na javno zdravje in gospodarstvo, temveč tudi na varnost, saj je pospešila geopolitična rivalstva in povečala negotovosti, kot je neprekinjenost dobavnih verig, s trajnimi posledicami za evropsko in mednarodno varnost in stabilnost; poziva k okrepitvi sodelovanja med EU in Natom za boljše obravnavanje netradicionalnih izrednih razmer, ki bi moralo vključevati vaje na podlagi izkušenj iz pandemije covida-19, redne vaje usposabljanja, da bi države članice in zaveznike bolje pripravili na predvidevanje in boljše obvladovanje naravnih nesreč ter nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo zalog nujne opreme in potrebnih sredstev;

Čas za uresničitev obrambnih ambicij EU

42.  je prepričan, da si morajo države članice bolj prizadevati, da bi dosegle raven ambicij EU in da bi lahko EU ukrepala z bolj zmogljivim, interoperabilnim in vzdržnim naborom vojaških in civilnih zmogljivosti in sil, ki jih bo lažje razporediti, saj bi bil s tem njen prispevek k čezatlantski varnosti enakopravnejši in odločnejši, poleg tega pa bi lahko dosegla napredek glede strateške avtonomije in se približala postopnemu oblikovanju evropske obrambne unije v duhu člena 42 PEU, če se bo Evropski svet soglasno tako odločil; poudarja, da strateška avtonomija krepi čezatlantsko varnost in nikakor ni namenjena podvajanju ukrepov in virov ali ločitvi od Nata ali njegovi oslabitvi, ampak je njen cilj dopolnjevati prizadevanja in zmogljivosti Nata ter biti interoperabilna z njimi; hkrati poudarja, da strateška avtonomija EU ne vključuje le razvoja obrambnih zmogljivosti na podlagi močne, konkurenčne in inovativne tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB), temveč tudi institucionalne zmogljivosti, da bi lahko EU delovala s partnerji, zlasti z Natom, če je to mogoče, po potrebi pa tudi neodvisno; meni, da bo lahko EU na podlagi teh večjih prizadevanj za razvoj evropskih zmogljivosti prevzela večjo odgovornost za evropsko varnost, vključno z evropskim sosedstvom, in svetovno stabilnost ter bolj podpirala skupne interese in vrednote EU in Nata; poudarja, da bo Evropska unija s strateško avtonomijo postala temelj čezatlantskega zavezništva ter omogočila učinkovitejši in uspešnejši pristop k številnim svetovnim izzivom, ki se pojavljajo danes in v bližnji prihodnosti;

43.  je trdno prepričan, da morajo ambicije EU v stalnem strukturnem sodelovanju in razvoju zmogljivosti glede na izzive brez primere zajemati kompaktne in kompletne skupne bojne sile; želi spomniti, da so naložbe EU v obrambo naložbe v varnost čezatlantske skupnosti kot celote, kar bo omogočilo pravičnejšo porazdelitev bremen med čezatlantskimi partnerji v Natu; poudarja, da je treba razvoj obrambnih zmogljivosti pospešiti, da bi se ustrezno odzvali na skupne grožnje; meni, da morajo države članice EU, zlasti 21 držav, ki so članice EU in Nata, delovati usklajeno ter razmisliti o določitvi jasne „evropske ambicije“ v zvezi z razvojem zmogljivosti, zlasti s povečanjem svojih naložb v raziskave in inovacije in brez zapostavljanja čezatlantskega partnerstva; poziva 21 skupnih članic EU in Nata, naj uporabijo načelo „enotnega nabora sil“ in navedejo isto skupino potencialno razpoložljivih zmogljivosti za načrtovanje v EU in Natu; spodbuja članice obeh organizacij, naj si bolj prizadevajo, da bi dosegle večjo usklajenost izložkov med Natovim procesom obrambnega načrtovanja in pobudami EU za razvoj zmogljivosti, zlasti zmogljivostnimi cilji z visoko učinkovitostjo, načrtom EU za razvoj zmogljivosti in usklajenim letnim pregledom EU na področju obrambe (CARD), kjer se zahteve prekrivajo, da bi preprečili nepotrebno podvajanje in se bolje odzvali na nove grožnje; podarja pomembno vlogo EDA pri pripravi načrta EU za razvoj zmogljivosti; poudarja, da se mora vsak pregled ciljev EU odražati tudi pri glavnih ciljih in zmogljivostnih ciljih z visoko učinkovitostjo; poudarja, da je ta pregled bistven, da bo mogoče izkoristiti vse prednosti pobud, kot je PESCO; je tudi prepričan, da mora EU izboljšati povezavo med načrtovanjem, raziskavami in razvojem zmogljivosti;

44.  meni, da bi si morali evropski zavezniki v Natu, kjer je to mogoče, ob podpori evropskih partnerjev, ki niso iz Nata, po potrebi prizadevati za ustrezno delitev bremena in odgovornosti, da bi prispevali ustrezen delež Natovega procesa obrambnega načrtovanja, pri tem pa upoštevali pomen in vlogo Evropejcev v zavezništvu; meni, da bi to hkrati povečalo zmožnost Evrope, da se brani, in posledično povečalo njene operativne zmogljivosti;

45.  poudarja, da je lahko čezatlantsko partnerstvo uspešno le, če vse države članice izpolnjujejo svoje zaveze, vključno z zavezami glede naložb v obrambo, in se vzajemno podpirajo; izpostavlja cilj „dveh odstotkov“, ki je bil ponovno potrjen septembra 2014 na vrhu Nata v Walesu in ga je izpolnilo nekaj evropskih zaveznikov Nata, ter poudarja, da je izpolnitev tega cilja tudi naložba v evropsko varnost in stabilnost, s čimer se bo zagotovila pripravljenost na nove svetovne izzive; prav tako želi spomniti na zavezo, da se 20 % letnega obrambnega proračuna porabi za ključno področje raziskav in razvoja; poudarja, da so nove grožnje, na primer kibernetske in hibridne, dodatni varnostni izzivi in zato zahtevajo dodatne vire; poudarja, da je pandemija pokazala, da varnosti ni mogoče meriti samo v smislu porabljenega odstotka BDP, temveč bi bilo treba pri presojanju prispevkov k skupni obrambi zavezništva upoštevati tudi številne druge elemente; poziva, naj se izdatki za obrambo v absolutnih zneskih ne zmanjšajo zaradi gospodarskih izzivov, s katerimi se soočajo članice EU in Nata zaradi pandemije covida-19;

46.  poudarja, da bi se morala Evropa s temi strateški izzivi soočiti na čim bolj celovit in skladen način prek integriranega pristopa EU, ki bi ga bilo treba nenehno izboljševati z mehanizmi za usklajevanje in poveljevalnimi strukturami ter z upoštevanjem novih groženj in izzivov, nato pa bi morali razmisliti, katere zmogljivosti, ki bodo služile kot prispevek držav članic EU v Natove skupne obrambne zmogljivosti in prispevale k interoperabilnosti njihovih obstoječih zmogljivosti, bi lahko razvijali skupaj;

47.  znova izreka podporo učinkovitemu izvajanju direktiv iz obrambnega svežnja o javnih naročilih na področju obrambe in varnosti ter prenosu obrambnih proizvodov; poudarja, da bi bilo polno izvajanje teh direktiv pomemben korak k evropski obrambni uniji, saj bi tako postala obrambna politika EU skladnejša, spodbudili pa bi tudi razvoj evropske obrambne industrije; je prepričan, da je izvajanje učinkovit odgovor na razdrobljenost evropskega trga obrambnih proizvodov, zaradi katerega v državah članicah še vedno prihaja do nepotrebnega podvajanja ter neučinkovitosti pri porabi javnih sredstev za obrambo; poudarja, kako pomembna sta trdna, konkurenčna in inovativna baza EDTIB v povezavi z nastajajočim trgom obrambne opreme v EU, ki v celoti upošteva pravila mednarodnega trga, in skupno stališče EU o izvozu orožja; meni, da bi to povečalo evropsko varnost in bolje opremilo člane obeh organizacij; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za popolnoma delujoč skupen obrambni trg; opozarja na pomen evropskega obrambnega sklada pri združevanju nacionalnih virov za skupne raziskave, razvoj, nabave, javna naročila, vzdrževanje in usposabljanje in poziva, naj se za njegovo financiranje projektov uporabi dolgoročna strateška usmeritev; poziva k večjim sinergijam med EDTIB in vodilnimi akterji zasebnega sektorja pri razvoju tehnologij v vzponu z dvojno rabo, kot je umetna inteligenca, ob hkratnem zagotavljanju sinergij z drugimi akterji (člani civilne družbe, raziskovalci itd.); poudarja pomen sodelovanja med EDA in Natom ter priznava pomen sodelovanja EU na področju obrambne industrije v okviru čezatlantskega sodelovanja na področju obrambne tehnologije in industrije (TADIC); opozarja na dolgoročno željo po vzpostavitvi močnega čezatlantskega sodelovanja v obrambnem in industrijskem sektorju, da bi olajšali čezatlantski tehnološki in industrijski razvoj, pri čemer bi med drugim obravnavali vprašanja, povezana z zanesljivostjo oskrbe, skupnim pristopom k pravicam intelektualne lastnine, neposrednimi tujimi naložbami in vzajemnim dostopom do obrambnih trgov; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje z Natom, da bi olajšala čezatlantski tehnološki in industrijski razvoj; opozarja, da evropske obrambne pobude dopolnjujejo pobude Nata in so namenjene spodbujanju sodelovanja držav članic na področju obrambe; spodbuja tesno sodelovanje med EDA in mednarodnim štabom Nata;

48.  pozdravlja pomen skupnih evropskih projektov, kot so bojni zračni sistem prihodnosti (FCAS), Eurodrone, ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava, in glavni sistem kopenskega bojevanja (MGCS), in poziva k nadaljnjim ambicioznim in oprijemljivim projektom;

49.  pozdravlja zavezo EU in ZDA, ki sta jo izrazili na nedavnem vrhu EU-ZDA, da si bosta prizadevali za upravni dogovor med EDA in ZDA; poziva k sklenitvi podobnega dogovora z drugimi zaveznicami Nata, ki niso članice EU, zlasti tistimi, s katerimi so se začela pogajanja o pristopu k EU, kot je to ustrezno, ob upoštevanju vseh potrebnih zaščitnih ukrepov za zaščito varnostnih in obrambnih interesov EU in njenih držav članic, da bi poglobili čezatlantsko obrambno sodelovanje z zagotavljanjem popolne interoperabilnosti uporabljene vojaške tehnologije na tehnični ravni;

50.  pozdravlja podaljšanje nove pogodbe o omejevanju strateškega orožja med Rusko federacijo in ZDA (START), s katero sta podpisnici pridobili čas za nadaljevanje pogajanj, da bi se dogovorili o novem instrumentu za nadzor nad orožjem; poziva EU in NATO, naj si prizadevata za udeležbo drugih držav, zlasti Kitajske; opozarja, da je treba povečati sodelovanje in naložbe na ključnem področju zračne in raketne obrambe; izraža globoko zaskrbljenost zaradi izteka veljavnosti pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega, kar je povzročilo novo varnostno tveganje zlasti za evropske države; poziva k priznanju in ustrezni obravnavi varnostnih pomislekov Evrope; obžaluje nedavne odstope od pogodbe o odprtih zračnih prostorih;

51.  ponovno poudarja, da v celoti podpira zavezanost EU in njenih držav članic Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot temelju režima neširjenja jedrskega orožja in razorožitve; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za jedrsko razorožitev; ponavlja svojo prejšnjo izjavo, da se mednarodni mir in varnost krepita v svetu brez obstoja in širjenja jedrskega orožja; poziva EU in NATO, naj si prizadevata za ambiciozen program za ohranitev in okrepitev učinkovitih mednarodnih režimov nadzora nad orožjem, razoroževanja in neširjenja orožja kot temeljev svetovne, čezatlantske in evropske varnosti, ter želi spomniti, da je treba izvajati politike, zasnovane tako, da spodbujajo zmanjševanje vseh zalog jedrskega orožja, ter določiti omejitve za uporabo hiperzvočnih izstrelkov; izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega razvoja in pobud v Iranu v zvezi z njegovim programom za bogatenje urana; ponovno izraža svojo nadaljnjo podporo skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja kot najboljšemu možnemu sredstvu za pridobitev zagotovil o izključno miroljubni uporabi jedrske energije v Iranu; pozdravlja nadaljevanje pogovorov in poziva vse strani, naj ponovno zagotovijo popolno skladnost;

52.  poziva EU in njene institucije, naj na podlagi „celostnega pristopa“ razvijejo tako skupno varnostno in obrambno kulturo, ki bo spoštovala poseben značaj varnostne in obrambne politike posameznih držav članic, kot strateški pristop, in sicer skozi ves proces oblikovanja politik, zlasti pa pri sprejemanju odločitev na področjih trgovine, upravljanja dobavnih verig, pregleda naložb, razvojnega sodelovanja, infrastrukture, mobilnosti in digitalnih tehnologij; poudarja ključno vlogo strateškega kompasa v zvezi s tem; poudarja, da imajo institucije EU na področjih, kot so hibridne in kibernetske grožnje ter boj proti dezinformacijskim kampanjam, veliko možnosti za oblikovanje skupnih ukrepov za odzivanje; v zvezi s tem pozdravlja sveženj o varnostni uniji iz decembra 2020 in meni, da je to ustrezen prvi korak, ki mu morajo čim prej slediti nadaljnji ukrepi; je seznanjen s predlogom direktive o varnosti omrežij in informacij 2;

53.  poudarja pomen vojaške mobilnosti pri zagotavljanju hitrega gibanja sil znotraj in zunaj EU, kar je pomembno za učinkovito in preventivno obrambo; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje postopkovnih ovir za vojaško mobilnost; pozdravlja nepogrešljivo vlogo EU pri krepitvi vojaške mobilnosti in zahteva, naj se znatno povečajo prizadevanja za izvajanje tega projekta, zlasti v okviru PESCO, pa tudi s spodbujanjem držav članic, da bi za svojo industrijsko bazo zagotovile spodbude za predlaganje konkurenčnih projektov, upravičenih do sofinanciranja EU; poziva k večji sinergiji med različnimi udeleženimi akterji na strani EU; poudarja, da je za uspeh vojaške mobilnosti potreben pristop celostnega upravljanja, ki bi moral vključevati institucije EU, države članice in NATO; poziva k razmisleku o akcijskem načrtu, v katerem bi se osredotočili na skupne interese EU in Nata na področju vojaške mobilnosti s povečanjem ambicij na področjih, kot so digitalizacija, kibernetska odpornost prometne infrastrukture in sistemov ter možnost za uporabo rešitev umetne inteligence za namene vojaške mobilnosti; meni, da projekt dokazuje dodano vrednost sodelovanja med EU in Natom, pa tudi to, kako o lahko EU s svojimi instrumenti in pristojnostmi prispeva k Natovi kolektivni obrambi; pozdravlja, da je bil za skupne obrambne projekte dodeljen znaten znesek sredstev EU, čeprav ne tolikšen, kot je bilo prvotno načrtovano; opozarja, da je 38 od 46 potekajočih projektov PESCO v skladu s prednostnimi nalogami Nata na področju obrambnega načrtovanja, in podpira morebitno udeležbo tretjih držav pri teh projektih v skladu z določbami ustreznega sklepa Sveta;

Na poti k ambicioznemu partnerstvu

54.  v celoti podpira izjavo v nedavnem sporočilu Nata, da je Evropska unija še vedno edinstvena in bistvena partnerica Nata; zato poudarja svoje trdno prepričanje, da je treba odnose med EU in Natom nadgraditi, da bodo dosegli resnično strateško raven, da bi tako uresničili celoten potencial partnerstva na podlagi že doseženega izjemnega napredka in s skupnim ciljem izgradnje pristnega odnosa med organizacijama; poziva k rednim posebnim vrhom, na katerih bodo sodelovali vsi voditelji držav in vlad Nata in EU, da bi se na najvišji ravni ohranilo zaupanje in razumevanje, ter izraža svojo dolgoročno vizijo, da bi ustanovili partnerski svet EU in Nata; poleg tega spodbuja razpravo o ustanovitvi stalnega sveta obrambnih ministrov EU, ki bi moral biti tesno povezan s srečanji obrambnih ministrov Nata; v zvezi s tem opozarja na načelo vključevanja;

55.  ponavlja načelo vključevanja in se zavzema za več skupnih neformalnih srečanj ter skupnih izjav in sporočil vodstvenega osebja EU in Nata; ponovno poziva EU in NATO, naj na podlagi obstoječe prakse vzporednih in usklajenih vaj organizirata redne in ambicioznejše skupne vaje, pri katerih bodo sodelovale vse države članice in zaveznice, saj bi se s tem utrdilo medsebojno razumevanje med EU in Natom ter dodatno okrepilo sodelovanje med njunim osebjem; spodbuja k obsežnejši izmenjavi netajnih in tajnih informacij v okviru prihodnjih vaj na vključujoč in nediskriminatoren način, kar bi bil prvi korak k izmenjavi informacij v resničnih kriznih razmerah;

56.  poziva vse članice, naj si prizadevajo za sklenitev varnostnega sporazuma med Ciprom in Natom;

57.  pozdravlja napredek pri uresničevanju 74 skupnih predlogov za ukrepanje; vseeno meni, da je za to, da bi jih v celoti uresničili, potrebne več politične podpore; poleg tega poziva, naj se predlagajo vodilni projekti, na primer na področju nastajajočih in prelomnih tehnologij in oskrbe z gorivom v zraku, po vzoru projektov, kot je na primer na področju vojaške mobilnosti, da bi povečali odgovornost in zagotovili, da bo sodelovanje bolj oprijemljivo in usmerjeno v rezultate;

58.  poudarja, da morata EU in NATO usklajevati svoja prizadevanja za boj proti terorizmu z izboljšanjem sedanjih praks izmenjave obveščevalnih podatkov med državami članicami in zaveznicami Nata, s posebnim poudarkom na situacijskem zavedanju na ključnih področjih, vključno z nastajajočimi varnimi območji, uporabo nastajajočih in prelomnih tehnologij za teroristične namene ter hibridnimi taktikami;

59.  priznava, da zaradi institucionalnih omejitev sodelovanje med EU in Natom v veliki meri poteka v obliki neformalnih in tehničnih izmenjav med osebjem ter da je zato aktivno sodelovanje vseh držav članic in zaveznic včasih omejeno; meni, da te omejitve slabijo čezatlantsko, pa tudi evropsko varnost, med drugim tudi zaradi potencialne blokade dostop do struktur Nata za operacije SVOP EU; meni, da to stanje ni vzdržno, zato odločno poziva vse deležnike, naj v dobri veri sodelujejo pri iskanju rešitve, da bi sodelovanje na vseh ravneh postalo bolj formalno in predvidljivo ter da bi se med organizacijama vzpostavil pristen in stabilen odnos; pozdravlja razpravo o prihodnjih vojaških poveljniških zmogljivostih EU, ki morajo biti interoperabilne in združljive z Natom, da se zagotovi najučinkovitejša operativna zmogljivost enotnega nabora sil;

60.  poudarja, da je treba okrepiti enotnost, solidarnost in kohezijo med zaveznicami; se zaveda, da med zaveznicami v vzhodnem Sredozemlju obstajajo resni spori; pozdravlja, da je NATO vzpostavil mehanizem za umiritev razmer; želi spomniti na svojo zaskrbljenost, ker je Turčija kupila ruski raketni sistem S-400; poudarja, da je pomembno sprejeti nadaljnje ukrepe za krepitev zaupanja, ki bodo temeljili na dialogu in medsebojnem spoštovanju; je globoko zaskrbljen zaradi obnašanja Turčije, strateško pomembne sosede in zaveznice Nata; poziva jo, naj se izogiba nadaljnjim provokacijskim in destabilizacijskim ukrepom, ter jo spodbuja, naj izvaja zunanjo, varnostno in notranjo politiko, ki bo usklajena z obveznostmi in pričakovanji države kandidatke za članstvo v EU in zaveznice Nata;

61.  želi spomniti, da tako EU kot NATO temeljita na skupnih demokratičnih načelih; opozarja, da je Severnoatlantska pogodba neposredno povezana z Ustanovno listino OZN; poziva NATO, naj od svojih članic zahteva popolno skladnost z vsemi členi Ustanovne listine OZN; poudarja, da čezatlantsko partnerstvo ne potrebuje le močnih vojaških sil, temveč tudi močne in odporne družbe; poudarja povezavo med trdnimi demokratičnimi temelji, ki izhajajo iz spoštovanja na pravilih temelječega mednarodnega reda, in trdnim čezatlantskim partnerstvom, ki vzajemno krepi oba elementa, ki lahko le skupaj zagotovita dolgoročno prihodnost naših demokracij; podpira zamisel o svetovnem vrhu demokracij, ki jo je predstavila Bidnova administracija; poziva k večjim prizadevanjem za upoštevanje velikih teženj mlajših generacij in za dejansko sodelovanje v naših demokratičnih procesih in tudi, da bi mladim jasno predstavili strateške izzive naših družb, da bi se tudi oni posvetili tem ključnim vprašanjem in dejavno podprli naša skupna prizadevanja;

62.  želi spomniti, da so v raziskavah Eurobarometra državljani EU večjo vlogo EU na področju varnosti in obrambe označili kot prednostno nalogo; meni, da bi bilo treba sodelovanje med EU in Natom ter varnostna in obrambna vprašanja na splošno obravnavati na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope, da bi zagotovili, da se bo slišal glas ljudi;

63.  poudarja, da je proaktivno, učinkovito in pregledno komuniciranje v EU in zunaj nje ključnega pomena, ter poziva, naj ustrezno osebje Nata in EU še tesneje sodeluje pri strateškem komuniciranju, zlasti v zvezi z bojem proti dezinformacijam, zunanjemu vmešavanju in kibernetskim napadom, na strateško pomembnih območjih, kot so države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva; poziva k boljši izmenjavi informacij pri prepoznavanju hibridnih napadov, da bi povečali odzivnost; vendar vztraja, da morata EU in NATO ohraniti svoje neodvisne zmogljivosti; podpira zamisel o ustanovitvi neodvisnih centrov odličnosti za študij tujih jezikov, ki se govorijo v strateško pomembnih regijah;

64.  poudarja pomen parlamentarne diplomacije in ponovno poziva k okrepljeni vlogi parlamentarne skupščine Nata; priporoča, naj stalni odbor parlamentarne skupščine Nata status delegacije Evropskega parlamenta v tej skupščini nadgradi v polnopravnega, saj bi se v tem odražal pomen sodelovanja med EU in Natom; poziva, naj se Odbor Parlamenta za zunanje zadeve (AFET) in Odbor predstavniškega doma ZDA za zunanje zadeve skupaj sestaneta, da bi razpravljala o skupnih varnostnih grožnjah čezatlantskemu partnerstvu in o tem, kako bi lahko EU in Nato z okrepljenim sodelovanjem te grožnje pomagala odpravljati;

65.  pozdravlja, da se je generalni sekretar Nata 15. decembra 2020 sploh prvič udeležil seje kolegija komisarjev in tako poslal jasno sporočilo o vzajemni zavezanosti krepitvi partnerstva med Natom in EU; izreka pohvalo generalnemu sekretarju Nata Jensu Stoltenbergu za njegovo vodenje in odločenost, da doseže napredek v odnosih med EU in Natom, kar je tudi v skladu z ambicijam in prednostnimi nalogami, ki jih je določilo vodstvo EU;

o
o   o

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Nata, Evropski obrambni agenciji, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic EU in Nata ter parlamentarni skupščini Nata.

(1) UL C 28, 27.1.2020, str. 49. (2) UL C 388, 13.11.2020, str. 22. (3) UL C 449, 23.12.2020, str. 149. (4) UL C 232, 16.6.2021, str. 71. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0102. (8) UL L 146, 9.6.2017, str. 133. (9) UL L 371, 6.11.2020, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 Stara celina se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020 (2020/2008(INI))

P9_TA(2021)0347 A9-0194/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 6, 153, 156 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 21, 23, 24, 25, 26, 31, 32, 33, 34 in 35 (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča EU, ki potrjujejo, da je načelo nediskriminacije glede na starost temeljno načelo v pravu Unije, saj gre za posebno vprašanje enakega obravnavanja(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2010 o aktivnem staranju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. septembra 2020 o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju politične izjave in mednarodnega akcijskega načrta o staranju, ki je bil sprejet na drugi svetovni skupščini o staranju v Madridu od 8. do 12. aprila 2002,

–  ob upoštevanju ministrske izjave o staranju, ki je bila sprejeta 22. septembra 2017 na 4. ministrski konferenci Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov v Lizboni, z naslovom „A Sustainable Society for all Ages: Realizing the potential of living longer“ (Trajnostna družba za vse starosti: izkoriščanje potenciala daljšega življenja),

–  ob upoštevanju poročila neodvisnega strokovnjaka OZN za uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb o učinku koronavirusne bolezni (COVID-19) na uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb, predloženega na 75. zasedanju Generalne skupščine OZN 21. julija 2020,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti (2012)(2) in predhodnega sporočila Komisije z dne 6. septembra 2010 o tem (COM(2010)0462),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(5) in z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe(11),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v pravi obravnavi 28. marca 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+: programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013(12),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o vzpostavitvi splošnega okvira enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(13) ter določitvi načela nediskriminacije pri zaposlovanju in delu na podlagi vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta z dne 2. julija 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o predlogu z dne 2. aprila 2009(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (COM(2006)0571),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2006 z naslovom „European Economy – the impact of ageing on public expenditure: projections for the EU-25 Member States on pensions, healthcare, long-term care, education and unemployment transfers (2004-2050)“ (Evropsko gospodarstvo: vpliv staranja na javne izdatke: projekcije za države članice EU-25 o pokojninah, zdravstvenem varstvu, izobraževanju in dodatkih za brezposelnost, 2004–2050),

–  ob upoštevanju poročila Komisije in Odbora za socialno zaščito za ministre Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 7. oktobra 2014 z naslovom „Adequate Social Protection for Long-Term Care Needs in an Ageing Society“ (Ustrezna socialna zaščita za potrebno dolgotrajno oskrbo v starajoči se družbi),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. novembra 2017 o staranju prebivalstva za leto 2018: glavne predpostavke in metodologija napovedi,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 25. maja 2018 o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske projekcije za države članice EU (2016-2070),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 1. aprila 2002 z naslovom Aktivno staranje: okvir politike,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 1. oktobra 2007 z naslovom „Global Age-Friendly Cities: A Guide“ (Smernice za starosti prijazna mesta),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 30. septembra 2015 o staranju in zdravju,

–  ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije o staranju in zdravju za obdobje 2016–2020 ter sklepa Združenih narodov, da se desetletje 2021–2030 razglasi za desetletje zdravega staranja,

–  ob upoštevanju načel OZN za starejše, sprejetih z resolucijo Generalne skupščine št. 46/91 z dne 16. decembra 1991,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa staranja za leto 2015,

–  ob upoštevanju poročila OZN iz leta 2019 o staranju svetovnega prebivalstva,

–  ob upoštevanju, da je bilo aktivno staranje eden od osrednjih elementov strategije Evropa 2020,

–  ob upoštevanju programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost,

–  ob upoštevanju britanskega zakona o enakosti spolov iz leta 2010, po katerem je diskriminacija ljudi na podlagi spremembe spola, spolne usmerjenosti in spola nezakonita,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU(15) (direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0194/2021),

Splošne pripombe

A.  ker je staranje evropskega prebivalstva demografski pojav, pri katerem se zmanjšujeta rodnost in smrtnost ter podaljšuje pričakovana življenjska doba;

B.  ker se prebivalstvo EU zmanjšuje; ker so prebivalci EU leta 1960 šteli 13,5 % svetovnega prebivalstva, leta 2018 6,9 %, do leta 2070 pa naj bi se ta delež zmanjšal na okrog 4 %(16); ker je ta položaj med drugim povezan z upadom rodnosti v EU v primerjavi z drugimi regijami po svetu, kar vodi v staranje prebivalstva in vpliva na starostno sestavo in relativne deleže različnih starostnih skupin ter prispeva k preobratu v demografski piramidi; ker je demografski prehod univerzalen pojav in ker je upadanje deleža EU v svetovnem prebivalstvu del globalnega procesa, ki se je začel že prej(17); ker aktivne udeležbe starejših v družbi ne bi smeli podcenjevati; ker v formalnih in/ali neformalnih prostovoljnih dejavnostih sodeluje več kot 20 % starejših v starosti od 65 do 74 let in okrog 15 % starejših v starosti 75 let in več(18);

C.  ker aktualne demografske razmere močno vplivajo na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU; ker mora EU demografske vidike vključiti v vse svoje politike; ker naj bi se število delovno zmožnega prebivalstva (oseb v starosti med 15 in 64 let) po pričakovanjih precej zmanjšalo, in sicer s 333 milijonov leta 2016 na 292 milijonov leta 2070; ker naj bi do leta 2100 ljudje, v starosti 80 let in več, po napovedih predstavljali 14,6 % prebivalstva(19);

D.  ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, priznana v Pogodbah in Listini, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;

E.  ker je dolgoživost izjemen skupni dosežek, ki temelji na velikem napredku pri gospodarskem in socialnem razvoju ter zdravju, kar je močno izboljšalo kakovost življenja in prispevalo k desetletnemu podaljšanju povprečne pričakovane življenjske dobe moških in žensk v zadnjih 50 letih; ker naj bi se pričakovana življenjska doba med letoma 2016 in 2070 podaljšala z 78,3 na 86,1 leta za moške in s 83,7 na 90,3 leta za ženske; ker je treba podaljševanje povprečne pričakovane življenjske dobe v vseh okoliščinah razumeti kot dejavnik civilizacijskega napredka in nikoli kot oviro; ker je leta 2018 ocenjeno število zdravih let življenja pri ženskah znašalo 64,2 leta, pri moških pa 63,7 leta(20); ker pa je neskladje med pričakovano življenjsko dobo in zdravimi leti življenja zaskrbljujoče in bi ga bilo treba nujno obravnavati;

F.  ker je daljše in bolj zdravo življenje dragoceno za posameznike in družbe, saj ustvarja nove priložnosti za sodelovanje starejših v gospodarskem in družbenem življenju ter vključevanje vanj; ker družbeno udejstvovanje v starosti po drugi strani prispeva k zdravju in dobremu počutju posameznikov; ker obstaja povezava med dolgoživostjo in družbenim statusom; ker sodelovanje v različnih družabnih dejavnostih, kot so prostovoljstvo, šport in hobiji, ter reden stik z družino in prijatelji pozitivno vplivata na zdravje starejših in preprečujeta njihovo izoliranost;

G.  ker je naravni prirast prebivalstva EU od leta 2012 negativen, pri čemer je bilo leta 2019 v EU več smrti (4,7 milijona) kot rojstev (4,2 milijona); ker stopnja rodnosti pada, in sicer je leta 2018 v EU znašala 1,55; ker je to povezano z različnimi dejavniki, kot sta boljše zdravje in višja stopnja izobrazbe(21), pa tudi s splošnimi socialno-ekonomskimi razmerami, vključno z negotovostjo in devalvacijo dohodka, ki zadeva vse skupine, predvsem pa mlade, zlasti pa vpliva na njihovo kakovost življenja, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter načrtovanje življenja; ker bi lahko demografske spremembe srednje- in dolgoročno vplivale na gospodarsko in socialno vzdržnost EU; ker je dostop do kakovostnih javnih storitev odločilen dejavnik kakovosti življenja; ker je zaradi gospodarskih in socialnih posledic demografskih sprememb očitno, da je treba okrepiti sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva;

H.  ker raziskave kažejo na korelacijo med rodnostjo in politikami, ki spodbujajo boljše zaposlitvene možnosti, dostojne delovne in življenjske pogoje, prožno ureditev dela, dostojno podporo za družine, finančno podporo med materinskim dopustom, očetovski in starševski dopust, kakovostno otroško varstvo od zgodnjih let ter enakomernejšo porazdelitev obveznosti oskrbe med moškimi in ženskami;

I.  ker je s krajšim delovnim časom zaposlenih več žensk (31,3 %) kot moških (8,7 %), prav tako več starejših žensk (64,1 %) kot starejših moških (49,8 %); ker je leta 2018 v EU-28 povprečno število običajnih delovnih ur na teden pri moških v starosti med 65 in 74 let znašalo 30,3, pri ženskah enake starosti pa 24,1, in ker se predvideva, da bodo moški del delovne sile 38,6 leta, ženske pa 33,7 leta(22);

J.  ker je odprava vrzeli v stopnji zaposlenosti po spolu odvisna od izpolnjevanja temeljnih socialnih pravic in zagotavljanja osnovnih socialnih storitev;

K.  ker je stopnja zaposlenosti žensk v starosti med 55 in 64 let nižja kot pri moških iz iste starostne skupine (52,4 % v primerjavi s 65,4 %), pri teh ženskah pa je tudi najverjetneje, da bodo doma opravljale storitve neformalne oskrbe(23);

L.  ker se bo skupno število delovno zmožnega prebivalstva (15–64 let) v EU v obdobju 2005–2030 zmanjšalo za 20,8 milijona, ko se bo upokojila generacija „baby boom“, zaradi česar bodo zdravstveni in pokojninski sistemi držav članic še bolj obremenjeni; ker naj bi skupno razmerje odvisnosti do leta 2100 doseglo 57 %, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2019 (31 %);

M.  ker se je mediana starosti v EU-28 z 38,3 leta v letu 2001 povišala na 43,1 leta v letu 2018(24); ker je bilo leta 2018 19 % državljanov EU starih 65 let in več in ker bi bilo treba njihove potrebe upoštevati pri političnem odločanju na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni;

N.  ker življenje prinaša spremembe, kot so izguba partnerja, sorodnikov ali prijateljev, poslabšanje zdravja in spremembe posameznikovih navad, delovnih vzorcev in finančnega položaja; ker so starejši še zlasti izpostavljeni socialni izključenosti in izoliranosti; ker se vse več odraslih v EU sooča z družbeno izolacijo (75 milijonov ljudi, kar je 18 % prebivalstva); ker je tveganje družbene izolacije največje med starejšimi, medtem ko je občutek osamljenosti najizrazitejši v starostni skupini 26–45 let(25);

O.  ker je več kot 50 % neformalnih oskrbovalcev, mlajših od 65 let, tudi zaposlenih; ker so, kot pogosto poudarja Komisija, obveznosti oskrbe eden glavnih razlogov za manjšo udeležbo žensk na trgu dela, saj ženske zaradi opravljanja teh obveznosti bodisi opravijo manj delovnih ur bodisi povsem zapustijo plačano delo, zaradi česar Evropa vsako leto izgubi 370 milijard EUR; ker po ocenah 80 % celotne oskrbe v EU opravijo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), kar pomeni, da obstajajo razlike med ženskami in moškimi pri oskrbi, ki močno vplivajo na razlike v pokojninah med spoloma; ker je še posebno problematična oskrba, ki jo neformalni oskrbovalci zagotavljajo brez uradne pogodbe o zaposlitvi, saj zaradi tega delujejo zunaj trga dela in nimajo možnosti, da bi pravno uredili svoj položaj; ker take razmere povzročajo dvojni negativen učinek, s tem da so na eni strani ti neformalni oskrbovalci (večinoma ženske) praviloma slabo plačani, niso socialno zaščiteni, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost in zato po koncu delovnega življenja ne prejemajo pokojnin ali prejemajo le minimalno pokojnino, na drugi strani pa so država in njene zadevne institucije prikrajšane za prispevke za socialno varnost in davke, ki jih plačujejo delodajalci in zaposleni;

P.  ker so različno stari invalidi ali ljudje, ki pripadajo etničnim, rasnim, jezikovnim, spolnim ali drugim manjšinam, prikrili ali prikrivajo del svoje identitete zaradi strahu pred zavračanjem ali zlorabo ali zaradi grožnje zavračanja ali zlorabe; ker se starejši invalidi ali osebe različnega rasnega, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika ali spolne usmerjenosti srečujejo z večjo diskriminacijo, stigmatizacijo in postopki, s katerimi ne soglašajo, ter so izpostavljeni večjemu tveganju socialne izključenosti;

Q.  ker pandemija covida-19 močno vpliva tudi na demografijo; ker so mnogi starejši umrli, nekatere študije pa kažejo, da je koronavirus precej vplival na trende gibanja prebivalstva v EU, kot sta skrajševanje pričakovane življenjske dobe in načrtovanje družine;

R.  ker bi morali pri oblikovanju politik o staranju ustrezno upoštevati vpliv razlik med spoloma pri zdravju in neenakosti v zdravju, povezanih z družbeno-kulturnimi dejavniki; ker imajo nekatere s starostjo povezane bolezni in stanja, kot so depresija in srčno-žilne bolezni, različne učinke na ženske in moške; ker nekatere bolezni in stanja prizadenejo več žensk kot moških, npr. Alzheimerjeva bolezen ali demenca, rak dojk, inkontinenca, osteoporoza in osteoartritis; ker se bo razširjenost teh stanj v naših starajočih se družbah povečala;

S.  ker demografske spremembe ne vplivajo na vse države in regije enako, vendar močneje vplivajo na regije, ki že zdaj zaostajajo v razvoju, s čimer se obstoječe teritorialne in družbene neenakosti še povečujejo; ker je odseljevanje najbolj prizadelo podeželske, obrobne in najbolj oddaljene regije, vključno z otoki, saj ta območja zapuščajo predvsem mladi in ženske, zaradi česar se povečuje delež starejših, ki tam živijo, kar bi lahko povečalo tveganje družbene izolacije; ker je v nekaterih regijah verjetnost, da bi bilo podeželsko prebivalstvo izpostavljeno nevarnosti revščine in socialne izključenosti, manjša kot pri mestnem prebivalstvu(26);

T.  ker se bo število starejših oseb v EU (starih 80 let in več) med letoma 2010 in 2030 povečalo za 57,1 %(27), kar bo imelo precejšnje posledice za sistem socialne varnosti;

U.  ker so ukrepi zapore zaradi covida-19 in recesija nesorazmerno vplivali na ženske zaradi neuravnotežene porazdelitve obveznosti oskrbe, sektorske specializacije in povečanega nasilja v družini;

V.  ker se je delež prebivalstva v EU, v starosti 60 let in več, v obdobju 2000–2015 v mestih povečal za 68 %, na podeželju pa za 25 %;

W.  ker Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja napoveduje, da se bo prebivalstvo v evropskih aglomeracijah do leta 2050 povečalo za 24,1 milijona in bo predstavljalo skoraj polovico celotnega prebivalstva EU, podeželsko prebivalstvo pa se bo zmanjšalo za 7,9 milijona;

X.  ker je pri starejših ženskah navadno bolj kot pri starejših moških verjetno, da bodo imele resne težave pri dostopu do osnovnih dobrin in storitev, kot so zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba in dostojna nastanitev, kar je posledica vrste dejavnikov, kot so razlika med plačami moških in žensk ter razlika v pokojninah med spoloma, daljša življenjska doba žensk ali večji delež starejših žensk, ki živijo same(28);

Y.  ker je bolj verjetno, da bodo starejši imeli omejen dostop do interneta, pa tudi premalo ozaveščenosti in znanja o obstoječih in nastajajočih tehnologijah; ker ima le 35 % ljudi, starih od 55 do 74 let, osnovne digitalne spretnosti in znanja v primerjavi z 82 % oseb, starih od 16 do 24 let(29), zaradi česar so starejši bolj izpostavljeni izključenosti, vključno z digitalno izključenostjo; ker so tako socialno kot digitalno izključenost starejših še poslabšali omejitev gibanja in ukrepi omejevanja stikov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo covida-19; ker lahko uporabnikom prijazne tehnologije brez ovir pomagajo premagati te izzive; ker je Svet obravnaval ta problem v letu 2020 in sprejel sklepe o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije;

Z.  ker se je število prebivalcev v nekaterih regijah EU med letoma 1998 in 2018 zmanjšalo za do 15 % zaradi hitrega odseljevanja in staranja prebivalstva; ker hitre demografske spremembe povzročajo nesorazmerno velike stroške prilagajanja; ker imata skoraj dve tretjini regij, v katerih se prebivalstvo hitro zmanjšuje, nizek BDP na prebivalca(30); ker staranje prebivalstva povzroča zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva, zaradi njega pa lahko pride tudi do upada občin in vasi po vsej EU; ker lahko popolno izginotje občin in vasi povzročijo tudi odločitve za združitev občin in vasi ali njihovo vključitev v druge občine;

AA.  ker je treba v vseh politikah, s katerimi se obravnavajo demografske priložnosti in izzivi, uporabiti vključujoč pristop, ki temelji na pravicah in dokazih ter je osredotočen na ljudi, in upoštevati načela enakosti, zlasti enakosti spolov in nediskriminacije, ter zaščititi pravice žensk, vključno z njihovimi spolnimi, reproduktivnimi in ekonomskimi pravicami; ker spopadanje z demografskimi izzivi nikakor ne sme omajati reproduktivne neodvisnosti posameznika; ker je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter dobrin bistven za dobro fizično, duševno in socialno počutje;

AB.  ker v nekaterih državah članicah obstajajo težnje po instrumentalizaciji demografskih sprememb, da bi spodkopali spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter tako prispevali k odpravi osebnih svoboščin; ker morajo vse politike, ki obravnavajo demografske spremembe, temeljiti na pravicah, biti osredotočene na ljudi, prilagojene potrebam in temeljiti na dokazih ter spoštovati spolne in reproduktivne pravice;

AC.  ker morajo biti ukrepi EU na področju staranja in demografskih sprememb v celoti skladni s strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; ker obstaja tesna povezava med demografskimi izzivi in vključevanjem načela enakosti spolov, kar bi se moralo odražati v ustreznih političnih odzivih;

AD.  ker je iz statističnih podatkov o uporabi časa razvidno, da je po vsej Evropi obveznost oskrbe neenakomerno porazdeljena med spoloma; ker ženske nosijo nesorazmeren delež bremena oskrbe (pri tem sicer obstajajo velike razlike med državami, ki so povezane z razširjenostjo storitev socialnega varstva in socialnih storitev ter razlikami v stopnji delovne aktivnosti žensk), kar močno vpliva na njihovo uspešnost na trgu dela in na odločitev, da imajo otroke;

AE.  ker je treba tudi visoki starosti nameniti posebno pozornost, da bi ljudem, ki izgubijo samostojnost, po potrebi pomagali, da ne bi postali izolirani;

AF.  ker se v EU delež upokojencev v starosti 65 let ali več, ki so izpostavljeni tveganju revščine, od leta 2013 postopno povečuje;

AG.  ker starejši prispevajo k družbi in to počnejo tudi med pandemijo covida-19 kot delavci, oskrbovalci ali prostovoljci; ker so se denimo številni starejši zdravstveni delavci vrnili iz upokojitve na delo, da bi pomagali pri prizadevanjih za zajezitev pandemije; ker so neformalni oskrbovalci, večinoma ženske, okrepili prizadevanja, da bi nadomestili zmanjšani obseg storitev izobraževanja, varstva otrok in dolgotrajne oskrbe med pandemijo;

AH.  ker lahko starejše prebivalstvo zagotavlja znanje o lokalnih tradicijah, hrani in življenjskih navadah na podeželju, ki se lahko uporabi za razvoj lokalnega turizma in podjetništva;

AI.  ker naj bi prihodnja dolgoročna vizija za podeželje začrtala strategijo EU, s katero naj bi se spoprijeli z vplivom demografskih sprememb na socialno in ekonomsko tkivo naše družbe;

AJ.  ker je zamenjava generacij eden od izrecnih ciljev skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020; ker sta prenos znanja in medgeneracijsko učenje bistvena za povečanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, s čimer bi premostili generacijsko vrzel;

Zdravje in oskrba

AK.  ker je treba vedno ustrezno upoštevati etična tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnologije na področju zdravja;

AL.  ker STO opredeljuje zdravo staranje kot proces razvoja in vzdrževanja funkcionalne sposobnosti, ki na starost omogoča dobro počutje; ker obstaja povezava med zaznanim zdravjem in dohodkom; ker je leta 2017 manj kot tretjina (32,4 %) starejših v prvem dohodkovnem kvintilu (20 % prebivalstva z najnižjimi dohodki) svoje zdravje ocenila kot dobro ali zelo dobro, ta odstotek pa je pri 20 % starejšega prebivalstva z najvišjimi dohodki znašal 54,7 %(31); ker rezultati evropske ankete o zdravju kažejo, da ima večina starejših kakšno bolezen ali kronične zdravstvene težave, in samo vsaka deveta oseba poroča, da nima težav, ter ker se številne oblike invalidnosti pojavijo ali postanejo izrazitejše v poznejši starosti; ker ima skoraj polovica starejšega prebivalstva (v starosti 65 let in več) težave z najmanj eno dejavnostjo v osebni negi ali gospodinjstvu(32); ker se je leta 2018 z dolgotrajnimi omejitvami zaradi zdravstvenih težav spoprijemala približno četrtina prebivalstva EU(33); ker ima približno 15 % odraslih, v starosti 60 let in več, duševno motnjo;

AM.  ker v večini razvitih držav za starejše osebe veljajo osebe, stare 65 let in več; ker je starostna skupina nad 65 let zelo heterogena, pri čemer so znotraj nje precejšnje razlike glede zdravja, življenjskega sloga, statusa ter življenjskih in socialnih razmer; ker bi se bilo zato treba izogibati posploševanju; ker opredelitev starosti 65 let kot zgornje starostne meje za zbiranje podatkov pogosto ne ustreza dejanskemu stanju glede ekonomskih in družbenih dejavnosti starejših, zaradi česar so podatki nepopolni in netočni; ker se starejši v številnih statistikah in pri zbiranju podatkov ne upoštevajo, saj se statistični podatki običajno ne zbirajo za ljudi, starejše od 65 let; ker to ni več ustrezno, saj se povečuje delež prebivalstva, ki doseže višjo starost;

AN.  ker je razlika med spoloma v stopnji izobrazbe v večini evropskih držav sicer v prid ženskam, vendar so na področju dela ženske kljub temu v slabšem položaju zaradi materinstva, medtem ko moški prejemajo očetovske delovne dodatke za stopnjo aktivnosti in dodatke na plačo; ker je pomembno opozoriti na težave, s katerimi se srečujejo ženske, ki želijo materinstvo uskladiti z razvojem poklicne poti, saj imajo na voljo manj možnosti za tako materinstvo kot tudi razvoj poklicne poti; ker se usklajevanje poklicne poti in materinstva običajno konča tako, da se ženske za materinstvo odločijo pozneje, zaradi česar se zmanjša potencialno število otrok, ali pa sploh nimajo otrok; ker se zaradi vseh teh dejavnikov zmanjšuje stopnja rodnosti, ki ne dosega stopnje umrljivosti, zato se prebivalstvo stara;

AO.  ker se število ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih ali potrebujejo zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, s starostjo povečuje; ker je delež posameznikov, ki potrebujejo take storitve, večji pri osebah, starih 80 let ali več; ker odvisnost narašča s starostjo, na to pa vplivajo tudi drugi elementi, kot so socialno-ekonomske in okoljske razmere, stopnja izobrazbe, medosebni odnosi in dobro počutje; ker so potrebe po oskrbi in podpori raznolike, prav tako pa se razlikujejo ustrezna sredstva za zagotavljanje samostojnosti in neodvisnosti; ker veliko večino oskrbe starejših vzdrževanih oseb zagotavljajo neformalne, običajno neplačane oskrbovalke, ki so tudi same stare 60 let ali več;

AP.  ker so neformalni in formalni sistemi oskrbe pod pritiskom zaradi demografskih sprememb, kar še stopnjuje pomanjkanje formalnih negovalcev; ker raziskave Eurofounda kažejo, da je treba za ljudi z manjšimi potrebami po dolgotrajni oskrbi omogočiti oskrbo na domu ali v skupnosti, ne le za podporo neformalnim negovalcem in izboljšanje življenja negovanih, temveč tudi za hitro zaznavanje nastajajočih potreb in odzivanje nanje;

AQ.  ker v EU nimamo enotne opredelitve odvisnosti; ker višja starost ne pomeni nujno odvisnosti;

AR.  ker nekateri starejši ne morejo izkoristiti ukrepov in politik aktivnega staranja zaradi različnih dejavnikov, kot so kraj prebivanja, zdravstveno stanje, pomanjkanje motivacije, pomanjkanje navad ali priložnosti za redne telesne, duševne, kulturne ali družbene dejavnosti in rekreacijo; ker imajo lahko starejši tudi težave pri dostopu do športnih in kulturnih centrov ter centrov za fizično rehabilitacijo ter se soočajo s finančnimi omejitvami ali pomanjkanjem oziroma neustreznostjo dejavnosti, prilagojenih njihovemu individualnemu psihofizičnemu stanju; ker bi morala učinkovita strategija staranja pozitivno vplivati na starejše, družbo in gospodarstvo na splošno;

AS.  ker se bodo z vzpostavitvijo pogojev za zdravo staranje ter samozadostnost moških in žensk s celovitim pristopom k starosti kot življenjskemu obdobju ter s prilagoditvijo stanovanj in lokalnih okolij tako, da bodo lahko starejši v lastnem domu in njegovi okolici prebivali čim dlje, ustvarile sistemske in individualne koristi;

AT.  ker bi morali z oskrbo in podporo stremeti k temu, da starejši ohranijo samostojnost, neodvisnost in dobro počutje; ker je zamisel o staranju v svoji skupnosti in v starosti prijaznem okolju ključnega pomena za urbanistično načrtovanje in spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na storitve v skupnosti; ker so možnosti za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti odvisne tudi od pogojev, kot so starostnikom prijazno okolje, dostopnost in cenovna sprejemljivost storitev, vključno s kakovostnimi stanovanji in oskrbo v skupnosti; ker demografske spremembe terjajo ustrezen odziv na specifične zdravstvene potrebe ter podporne storitve in zmogljivosti;

AU.  ker nestandardne oblike dela postajajo vse bolj razširjene in ker sicer zagotavljajo prožnost za izvajanje obveznosti oskrbe, vendar ne ustrezajo vedno potrebam delovno aktivnih ljudi, in ker ženske težje usklajujejo materinstvo in delo, saj oskrbe ni mogoče organizirati;

AV.  ker se zaradi vseh zdravstvenih tveganj, poškodb in kroničnih bolezni, ki posameznika prizadenejo v življenju, poveča tveganje invalidnosti; ker starejši pogosteje obiskujejo splošne zdravnike in specialiste, vendar imajo v nekaterih državah članicah tudi več težav pri dostopu do zdravstvenih storitev kot povprečno prebivalstvo, med drugim zaradi cen zdravstvenih storitev, dolgih razdalj in dolgih čakalnih dob(34); ker so naložbe v gospodarstvo oskrbe bistvene za zagotovitev dostojnega življenja vsem, ki potrebujejo oskrbo, in negovalcem; ker so starejši ljudje bolj ranljivi in dovzetni za bolezni ter zaplete in smrt, povezane z različnimi boleznimi, vključno s covidom-19; ker se je med pandemijo covida-19 še bolj pokazalo, da potrebujemo trdnejše zdravstvene sisteme in več zmogljivosti oskrbe; ker bi bilo treba v zvezi s tem nujno zagotoviti dostop do zdravljenja in osebno zaščitno opremo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo;

AW.  ker je pandemija covida-19 pokazala, da so splošne in visokokakovostne javne storitve ter dostopne storitve oskrbe učinkovit odgovor na potrebe prebivalstva, vključno s potrebami starejših, ki so med pandemijo doživeli in še naprej doživljajo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenih storitev in oskrbe na podlagi starosti, tudi pri dostopu do zdravljenja na splošno; ker je pandemija covida-19 ponovno opozorila na pomanjkanje primernih nastanitev, kakovostnih ustanov za oskrbo ter zadostnih storitev oskrbe in podpore; ker je največji delež okužb s covidom-19 in smrti v EU povezan z domovi za nego in oskrbo, stanovanjskimi storitvami za starejše in invalide ter drugimi socialnimi storitvami(35); ker so številni starejši med pandemijo umrli zaradi preobremenjenosti enot za intenzivno nego; ker je bilo v nekaterih primerih eno od glavnih meril za odločitev o tem, kdo je upravičen do zdravljenja na enoti za intenzivno nego, starost bolnika; ker se številni starejši spoprijemajo z ovirami pri dostopu do zdravljenja, ki ni povezano s covidom-19, zdravstvene storitve na splošno pa so med pandemijo omejene ali popolnoma prekinjene;

AX.  ker staranje prebivalstva EU prinaša nove izzive za enakost spolov, saj oskrbo (tako plačano kot tudi neplačano) v večini opravljajo ženske(36); ker se je to stanje zaradi koronavirusne krize še poslabšalo;

AY.  ker so starejši manj odporni proti ekstremnim vremenskim pojavom, kot so ponavljajoči se vročinski valovi;

Pravica do dostojnega staranja

AZ.  ker zagotavljanje dostojnega življenja pomeni, da imajo delavci pravico do pravočasne upokojitve, ki jim omogoča zdravo in neodvisno življenje v pokoju; ker mora biti pravica do upokojitve povezana z delovno dobo in ne sme biti odvisna od sprememb povprečne pričakovane življenjske dobe ali katerega koli drugega razloga, ki se izkorišča za izvajanje pritiska na delavce; ker bi moralo uživanje v upokojitvi temeljiti na dohodku, ki omogoča dostojne življenjske pogoje, vključno z varovanjem zdravja, kulturnim bogatenjem ter pridobivanjem novih znanj in spretnosti, ter polno vključenost upokojencev v socialno okolje, v katerem živijo;

BA.  ker dostojanstvenega življenja, zlasti starejših, ni mogoče ločiti od pravice do zdravih in udobnih bivališč z ustreznim dostopom, ki omogočajo staranje v varnem zavetju družbe in družine; ker so v več primerih zaradi pritiska špekulacij z nepremičninami najprej izselili starejše, zaradi česar sta se povečali njihova družbena izolacija in funkcionalna odvisnost;

BB.  ker so ženske bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti, med drugim zaradi stalnega problema zaposlovanja glede na spol, razlik v plačah in pokojninah, več prekinitev poklicne poti zaradi družinskih obveznosti in obveznosti oskrbe ter več zaposlitev s krajšim delovnim časom(37), ki so včasih tudi prekarne in začasne(38), zlasti pri materah samohranilkah; ker zato številne ženske pozneje v življenju težje prihranijo denar, zaradi česar so še posebej izpostavljene revščini v starosti;

BC.  ker po navedbah Eurostata ženske v vseh državah članicah EU prejemajo nižje pokojnine od moških; ker ženske v starosti 65 let in več v Evropski uniji prejemajo pokojnino, ki je v povprečju za 30 % nižja od pokojnine moških;

BD.  ker je raziskava Eurobarometra iz leta 2019 pokazala, da se 40 % oseb v EU počuti diskriminiranih zaradi starosti; ker se diskriminacija na podlagi starosti kaže na različnih ravneh in v različnih oblikah, tudi v individualnih pristopih in dojemanju sebe ter v medgeneracijskih odnosih; ker se je izkazalo, da se zaradi diskriminacije na podlagi starosti zmanjšujeta zdravje in pričakovana življenjska doba ter da ovira polno udeležbo v družbenem, kulturnem in civilnem življenju, zaradi nje pa bi starejši utegnili imeti manj dostopa do storitev ali aktivne udeležbe na trgu dela na nacionalni ravni in ravni EU ter storitev na delovnem mestu, kar vodi v marginalizacijo in socialno izključenost; ker je bila glede na najnovejšo evropsko raziskavo o delovnih razmerah diskriminacija na podlagi starosti najpogostejša oblika diskriminacije na delovnem mestu; ker starejši opozarjajo tudi na druge oblike diskriminacije, kot so dostop do finančnih produktov in storitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje, usposabljanje in prosti čas(39); ker je uspešen boj proti diskriminaciji na podlagi starosti in stereotipom o starosti, tudi na trgu dela, bistven za aktivno staranje, večjo solidarnost med generacijami in zanašanje na izkušnje starejših delavcev; ker je v zvezi s tem nujno okrepiti enak dostop do blaga in storitev;

BE.  ker je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije aktivno staranje postopek optimizacije priložnosti za zdravje, vključenost in varnost, da se izboljša kakovost življenja ljudi med staranjem, kar jim omogoča, da skozi celo življenje izkoriščajo svoj potencial za dobro počutje in sodelujejo v družbi glede na svoje potrebe, želje in zmožnosti, pri čemer se jim zagotovijo ustrezna zaščita, varnost in oskrba, ko potrebujejo pomoč;

BF.  ker EU in številne države članice aktivno sodelujejo pri razmisleku o novih pravnih instrumentih na mednarodni ravni za zaščito pravic starejših; ker bi bilo treba to mednarodno razmišljanje aktivno podpirati in spodbujati; ker Direktiva 2000/78/ES določa splošen okvir za enako obravnavo pri zaposlovanju in delu, vendar ne obravnava diskriminacije na drugih področjih družbenega življenja in večplastne diskriminacije;

BG.  ker so starejši včasih žrtve nasilja, zlorabe in drugih zaskrbljujočih dejavnosti, na primer goljufij in nepoštenih poslovnih praks, odrekanja pravne sposobnosti ali drugih načinov za upravljanje lastnih zadev; ker potrebujemo več podatkov in raziskav o pojavu zlorabe starejših in njegovi razširjenosti ter načinih za njegovo preprečevanje; ker si je treba prizadevati za celovitejše podatke o slabem ravnanju s starejšimi;

BH.  ker EU financira pilotne pobude, kot so EuROPEAN, MILCEA in WeDO, na področju preprečevanja kaznivih dejanj proti starejšim;

BI.  ker starejše na podeželju ali oddaljenih območjih bolj ogrožajo starostna tveganja, na primer revščina, slabši dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev, manjša socialna podpora ali manj priložnosti za družabno interakcijo in slab dostop do javnega prevoza;

Zaposlovanje in aktivni starejši

BJ.  ker je bilo glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2012 60 % ljudi v EU proti dvigu zakonsko določene upokojitvene starosti, 61 % pa je menilo, da bi morali imeti možnost delati tudi po zakonsko določeni upokojitveni starosti; ker bi glede na svoje finančne potrebe skoraj polovica delavcev, starejših od 50 let, raje delala manj ur, precejšen delež upokojencev pa bi delal vsaj nekaj ur na teden(40); ker je delo po upokojitveni starosti povezano s politikami na delovnem mestu, ki podpirajo zaposljivost in da delavci ostanejo zaposleni dlje, če to želijo; ker so stopnje zaposlovanja starejših brez zaposlitve izredno nizke in ker so starejši izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo postali dolgotrajno brezposelni; ker je stopnja revščine in socialne izključenosti oseb, starih med 55 in 64 let, višja od povprečja EU za vse starosti; ker je 56 % ljudi v EU zaskrbljenih, da njihovi dohodki na starost ne bodo zadostni(41); ker se s starostjo zmanjšuje verjetnost, da bodo našli novo zaposlitev, kar kaže na strukturne ovire, tudi na diskriminacijo na podlagi spola(42); ker podatki kažejo, da so upokojenci, ki so se odločili, da bodo še naprej delali, v povprečju bolj zadovoljni s svojim življenjem kot polno upokojeni(43); ker občutek življenjskega smisla po 50. letu običajno upade, pri posameznikih, ki delajo tudi po upokojitvi ali ki so vključeni v varstvo otrok ali dolgotrajno oskrbo, pa ostane bistveno močnejši(44); ker je boj proti brezposelnosti med starejšimi v EU še vedno zelo pomemben;

BK.  ker bi lahko z ustreznimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, kot je izboljšano zdravje in varnost pri delu, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, starosti primerno delovno okolje, nižje zahteve glede količine dela in neodvisnost pri delovnem času, mnoge starejše spodbudili, da ostanejo na trgu dela, če to želijo;

BL.  ker je treba posebno pozornost nameniti potrebam delavcev na zelo fizično ali psihološko zahtevnih delovnih mestih; ker je to vprašanje mogoče obravnavati s strategijami za zdravje in varnost pri delu, politikami, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostopom do možnosti izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu ali zunaj njega, podporo medgeneracijskim izmenjavam na delovnem mestu in možnostjo postopne upokojitve, kar bo prineslo koristi posameznikom in družbi;

BM.  ker lahko starejša EU z manjšo delovno silo obremeni javne proračune ter sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva; ker se ocenjuje, da bodo skupni stroški staranja(45) do leta 2070 znašali 26,7 % BDP(46); ker je bilo v študiji o srebrnem gospodarstvu (starejši od 50 let), ki je bila leta 2018 opravljena za Komisijo, ocenjeno, da bo prispevek srebrnega gospodarstva EU k BDP do leta 2025 dosegel 6,4 bilijona EUR in 88 milijonov delovnih mest; ker bi to pomenilo 32 % BDP EU in 38 % vseh delovnih mest v EU(47);

BN.  ker je za aktivno staranje bistveno, da bi delodajalce spodbujali h gledanju z vidika življenjskega cikla in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je starosti prijazno delovno okolje; ker je boj proti brezposelnosti med mladimi in starejšimi v številnih regijah še vedno osrednji izziv; ker se morajo EU in države članice še vedno ustrezno odzivati na izzive na trgu dela; ker je treba prilagoditi znanja in spretnosti starejših delavcev, ki so še posebej ogroženi zaradi gospodarskega prestrukturiranja, ter izvajati politike za podporo mobilnosti starejših na trgu dela, zlasti z vidika ponovne zaposlitve;

BO.  ker delodajalci pogosto niso naklonjeni nudenju ustreznega usposabljanja za starejše delavce; ker vseživljenjsko učenje prispeva k aktivnemu staranju ter ljudem omogoča, da delajo in polno sodelujejo v družbi; ker je Parlament sprejel resolucijo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+;

BP.  ker je zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, vključno z dostojnimi plačami, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja na vsej poklicni poti, osnovni pogoj za trajnostno delo ter dejavno in zdravo staranje po upokojitvi; ker to ne pomeni le, da je treba zmanjšati obseg tveganj pri delu, temveč da je treba tudi spodbujati in podpirati zdrave navade delavcev in obravnavati tveganja, kot so psihosocialna tveganja in tveganja za kostno-mišična obolenja; ker zdravje in uspešnost starejših delavcev nista odvisna od njihove starosti, temveč od več tesno povezanih dejavnikov, kot sta življenjski slog posameznika in izpostavljenost nevarnostim pri delu(48); ker kakovostna, varna in zdrava delovna mesta niso pomembna le za dobro počutje delavcev, temveč tudi za konkurenčnost podjetij in trajnostnost sistemov socialnega varstva;

BQ.  ker se je zaradi učinka demografskih sprememb na trgu dela pokazalo, da je treba še izboljšati poslovno upravljanje in načine dela ter da imajo digitalne rešitve, kot je delo na daljavo, bistveno vlogo, zlasti med pandemijo covida-19, saj zagotavljajo številne možnosti za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, tudi tistih, ki so blizu upokojitvene starosti, ter bolj vključujoče delovno okolje, zlasti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za invalide;

BR.  ker so za regije z visoko stopnjo brezposelnosti značilne višje stopnje staranja in zmanjševanje števila prebivalstva;

BS.  ker so zaposleni v starostni skupini od 55 do 64 let leta 2019 predstavljali 59,1 % delovne sile v EU(49); ker je bila leta 2016 približno tretjina nosilcev družinskih kmetij stara 65 let ali več, večina (57 %) pa je bila stara vsaj 55 let ali več; ker je bil samo vsak deseti nosilec kmetije mlajši od 40 let;

Obravnavanje demografskih izzivov s podporo sredstev Unije

BT.  ker bi se morali programi, projekti in ukrepi, ki spodbujajo strategije aktivnega staranja, odražati na vseh področjih politike in ker bi morale države članice za reševanje demografskih izzivov uporabiti vse razpoložljive instrumente EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in instrument za povezovanje Evrope; ker je s sredstvi EU lažje zagotavljati osnovno infrastrukturo;

BU.  ker pobude, kot je nagrada za invalidom prijazno mesto (The Access City Award), dobro spodbujajo prilagajanje javnih prostorov potrebam starejših in oseb z zmanjšano mobilnostjo in pozitivno vplivajo na njihovo neodvisnost; ker takšne pobude izboljšujejo kakovost njihovega življenja, zagotavljajo njihovo socialno vključenost in enako uživanje temeljnih pravic, temveč, lahko pa tudi pozitivno vplivajo na gospodarstvo;

BV.  ker se je število enočlanskih gospodinjstev od leta 2010 zvišalo za 19 %; ker je v EU leta 2019 40 % žensk, starejših od 65 let, živelo samih, kar je več kot dvakrat toliko kot moških, ki živijo sami(50); ker so stanovanja za mlade, samske, starejše in invalide, kronično bolne ali ljudi s funkcionalnimi omejitvami v več državah članicah neustrezna zaradi težav z dostopnostjo, nizkimi standardi glede kakovosti ali visokimi stroški življenja in stanovanja; ker bi stanovanja morala biti cenovno sprejemljiva, dostopna, varna in udobna, kar je še zlasti pomembno za starejše; ker je manj verjetno, da bodo mnogi starejši obnovili svoje domove, če niso lastniki;

BW.  ker so človekove pravice univerzalne, neodtujljive, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane ter pripadajo vsem ljudem in vsem generacijam brez diskriminacije na kateri koli podlagi; ker so starejši, vključno z invalidi, dragoceni za družbo, zato bi morali v polnem obsegu sodelovati v njej ter živeti dostojanstveno in čim bolj neodvisno; ker bi moralo okrevanje EU temeljiti na medgeneracijski solidarnosti, da bi vzpostavili pravičnejšo, bolj vključujočo in odpornejšo družbo, v kateri nihče ne bo zapostavljen;

BX.  ker so vse države članice in EU podpisnice Konvencije Organizacije Združenih narodov o pravicah invalidov ter so zato pravno zavezane k zagotavljanju neodvisnosti posameznika, nediskriminacije, polnega in dejanskega sodelovanja v družbi ter enakih priložnosti in dostopnosti; ker je v Evropski uniji več kot 80 milijonov invalidov, od katerih jih je večina žensk in deklet, in ker se večina oblik invalidnosti razvije s starostjo; ker so starejši invalidi izpostavljeni večjemu tveganju revščine in diskriminacije(51); ker je treba s politikami o staranju zagotoviti varstvo in socialno vključenost invalidov ter njihov dostop do trga dela in storitev; ker je mobilnost bistvena za spodbujanje neodvisnega življenja in samostojnosti; ker je zagotavljanje popolnoma dostopne prevozne verige od vrat do vrat ključnega pomena;

BY.  ker so nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence, v vseh evropskih državah še vedno diagnosticirane v premajhnem obsegu; ker obstajajo jasni znaki, da se bo sedanje število 9 milijonov potrjenih primerov ljudi z demenco do leta 2050 podvojilo(52); ker je v Evropski uniji glavni vzrok za odvisnost in invalidnost pri starejših demenca, za katero trenutno trpi približno 10 milijonov ljudi, njena razširjenost pa naj bi se do leta 2030 podvojila;

BZ.  ker je skupna kmetijska politika še vedno osrednji instrument za podporo podeželskemu gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest;

CA.  ker je naša prehranska varnost odvisna od uspešnega menjavanja generacij v kmetijstvu;

Ukrepanje proti diskriminaciji starejših

1.  poudarja, da je mogoče spoštovanje starejših in preprečevanje njihove diskriminacije doseči le s politiko socialnega, kulturnega in ekonomskega vključevanja s poudarkom na zagotavljanju pravičnih pokojnin, ki omogočajo kakovostno življenje; zato poudarja, kako pomembni so javni sistemi socialne varnosti, ki so distribucijski in temeljijo na solidarnostnih prispevkih med generacijami ter vsem, ne glede na njihove lastne prispevke (kar je denimo še zlasti pomembno za ženske, ki so vedno delale kot oskrbovalke), zagotavljajo dostojno kakovost življenja brez revščine in socialne izključenosti;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti vsem oblikam diskriminacije starejših, zlasti žensk, predvsem na področju zaposlovanja, dostopa do finančnih produktov in storitev, zdravstvenega varstva, nastanitve, spodbujanja samostojnosti, izobraževanja, usposabljanja in prostočasnih dejavnosti; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pozitivno dojemanje staranja v družbi in socialno vključenost starejših s spodbujanjem starosti prijaznega okolja v EU, v ta namen pa naj sprejmejo ustrezne ukrep ter podprejo izmenjavo dobrih praks na vseh ravneh upravljanja in okrepijo svojo podporo srebrnemu gospodarstvu v EU; poziva Komisijo, naj po dvajsetih letih sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom o izvajanju Direktive 2000/78/ES, da bi okrepili okvir o diskriminaciji na podlagi starosti pri zaposlovanju in delu;

3.  poudarja pomen enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov in varstva pravic manjšin pri reševanju demografskih izzivov;

4.  obžaluje, da obstajajo razlike v pokojninah med spoloma, ter poziva države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za njihovo odpravo, vključno z odpravljanjem razlik med plačami moških in žensk ter povečevanjem stopnje zaposlenosti žensk z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, preprečevanjem prekarnega in neformalnega zaposlovanja ter zagotavljanjem minimalnega dohodka za vse;

5.  poudarja, da podaljšanje zakonsko določene upokojitvene starosti ni ustrezno orodje za obravnavo in reševanje sedanje gospodarske in socialne krize, saj bi lahko vodilo v dodatno poslabšanje temeljnih pravic starejših delavcev;

6.  poudarja, da je za povečanje priložnosti za ženske na podeželju bistveno, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru ohrani obstoječi temu namenjeni podprogram; poziva zlasti, naj se kmeticam zagotovi podpora z ukrepi za spodbujanje dostopa do zemljišč, podporo pri vzpostavljanju in zagotavljanjem ustrezne socialne varnosti;

7.  poziva Komisijo in Svet, naj razglasita leto medgeneracijske solidarnosti IN aktivnega staranja, ki bo izhajalo iz ciljev in duha evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti in evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti 2012 ter jih dopolnjevalo, da bi izboljšali ozaveščenost o težavah, s katerimi se srečujejo starejši, in spodbujali strategije za njihovo ublažitev, pa tudi odpravili stereotipe in predsodke, okrepili medgeneracijske vezi ter se borili proti socialni izključenosti in obravnavali vprašanja spolnega zdravja; poudarja, da ta pobuda ni pomembna le zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi pandemije covida-19, ki je posebno hudo prizadela ranljive skupine prebivalstva, tudi starejše in osebe, ki zanje skrbijo; države članice tudi poziva, naj se pri reševanju demografskih izzivov posvetujejo z akademskimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe; Komisijo in Svet pa poziva, naj čim prej začneta izvajati sklepe Sveta o človekovih pravicah, udeležbi in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije, vključno z vzpostavitvijo platforme o participaciji in prostovoljstvu po koncu poklicno aktivnega življenja ter spodbujanjem medgeneracijskih izmenjav in vezi;

8.  opozarja, da razlike v pokojninah med spoloma, ki so posledica razlik v plačah moških in žensk, znašajo 37 % in izhajajo iz neenakosti, ki se nakopičijo v celotnem delovnem življenju žensk, ter odsotnosti s trga dela, v katero so ženske prisiljene zaradi različnih oblik neenakosti in diskriminacije; poudarja, da je ta razkorak nujno treba obravnavati z vidika demografskih sprememb, saj bo še dolgo imel hude posledice za starejše ženske;

9.  pozdravlja zeleno knjigo Komisije z dne 27. januarja 2021 o staranju: Spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami (COM(2021)0050); poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za demografske spremembe in medgeneracijsko solidarnost, pri čemer naj upošteva raznolikost in kompleksnost položaja posameznih starostnih skupin ter razlike v državah članicah; poudarja, da bi moral biti tak načrt socialno vključujoč in usmerjen v omogočanje dostojnega, aktivnega in zdravega staranja ter bi ga bilo treba razviti v skladu z desetletjem zdravega staranja Svetovne zdravstvene, pri čemer bi morali sodelovati predstavniki vseh generacij; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja posebno pozornost namenijo položaju starejših; ponovno poziva države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejmejo predlagano direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ki je ključna za preprečevanje vseh oblik diskriminacije na vseh področjih družbenega življenja in večplastne diskriminacije;

10.  opozarja, da so demografske spremembe pojav, ki ne zadeva le starejših ljudi na podeželju, temveč vse generacije, ne glede na kraj bivanja; zato poudarja, kako pomemben je pristop življenjskega cikla povezanih politik, ki zajema vse regije, vključno z mestnimi območji;

11.  meni, da bo treba v dolgoročni viziji podeželskega okolja posebno pozornost nameniti programom aktivnega vključevanja starejših v dejavnosti skupnosti na podeželju;

12.  poudarja, da je treba bolje raziskati in preprečiti nasilje nad starejšimi;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

Zdravstvena in dolgotrajna oskrba starejših

14.  poudarja, da visoki stroški dolgotrajne oskrbe bolj prizadenejo starejše ženske, saj je njihova pričakovana življenjska doba daljša, njihovo zdravstveno stanje ob koncu življenja pa je slabše, zaradi česar bolj potrebujejo dolgotrajno oskrbo in pomoč; opozarja tudi, da delo neformalnih oskrbovalcev opravljajo večinoma ženske, zaradi česar imajo zlasti starejše ženske manj možnosti za dostop do trga dela in pridobitev pokojninskih pravic;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojno življenje za vzdrževane osebe; poudarja, da je treba spodbujati strategije za zagotavljanje kakovostne individualne pomoči vzdrževanim osebam; poudarja, da bi bilo treba upoštevati posebne potrebe oseb z različnimi boleznimi, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca, od diagnoze do zdravljenja in dolgotrajne oskrbe;

16.  poudarja, da so prožne oblike dela pomembne za omogočanje ženskam in moškim, da uskladijo poklicno in družinsko življenje, in da je treba izvesti kampanje ozaveščanja o enakopravni razdelitvi dela v gospodinjstvu, oskrbe in nege, več vlagati v infrastrukturo za oskrbo ter zagotoviti enakopraven, neprenosljiv in plačan materinski in očetovski dopust, da bi napredovali v smeri boljše razdelitve plačanega in neplačanega dela med spoloma;

17.  poudarja, da se je treba boriti proti segmentaciji na trgu dela na podlagi spola, zlasti v visoko plačanih poklicih, usmerjenih v prihodnost, na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, IKT in digitalni sektorji; poudarja pomembnost izobraževanja na teh področjih v celotnem življenjskem obdobju, tudi za starejše ženske, da bi povečali njihovo nadaljnjo udeležbo na trgu dela;

18.  poziva države članice, naj brez kakršne koli diskriminacije zagotovijo enak dostop do zdravstvenih storitev in storitev oskrbe, tudi na domu, ter dolgotrajne oskrbe in paliativne oskrbe v skupnosti ali na domu;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo in spodbujajo spolne in reproduktivne pravice ter zagotovijo splošen dostop do storitev in blaga za spolno in reproduktivno zdravje;

20.  poziva Komisijo, naj pri reševanju demografskih izzivov v EU uporabi pristop, ki temelji na dokazih in človekovih pravicah, s katerim bo zagotovila, da bodo lahko vsi prebivalci EU v celoti uresničili svoje spolno in reproduktivno zdravje in pravice; obsoja vsak poskus instrumentalizacije demografskih sprememb z namenom spodkopavanja enakosti spolov ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, ter poziva Komisijo in Svet, naj v zvezi s tem branita vrednote Unije;

21.  poudarja, da je izjemno pomembno v celoti zaščititi pravico starejših do oskrbe in podpore ter jim zagotoviti dostop do cenovno dostopne, kakovostne in celostne oskrbe in storitev podpore, prilagojenih posameznim potrebam, ter spodbujati dobro počutje, samostojnost, neodvisnost in vključevanje v skupnost brez kakršne koli oblike diskriminacije; poudarja, da je pri zagotavljanju cenovno ugodne in resnično dostopne oskrbe ključnega pomena ustrezno financiranje sistemov socialne zaščite;

22.  poziva Komisijo, naj predlaga dogovor o oskrbi za Evropo in evropski program oskrbovalcev, ki bosta namenjena prehodu na gospodarstvo oskrbe, ki vključuje ustrezne naložbe in zakonodajo na ravni EU, in celovitemu pristopu k vsem potrebam po oskrbi in storitvam oskrbe s smernicami glede kakovosti oskrbe v celotnem življenjskem obdobju, vključno z oskrbo otrok, starejših in oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, da bi opredelili in priznali različne vrste neformalne oskrbe ter zagotovili med drugim finančno podporo oskrbovalcem, ustrezne dopuste in cenovno dostopne storitve;

23.  poziva, naj se sprejmejo potrebni ukrepi za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopna oskrba in otroško varstvo, ustrezna dolžina starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in krajev dela tudi za moške; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca do leta 2030;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za pristop „zdravje v vseh politikah“, v okviru katerega naj ocenijo učinek političnih odločitev na vseh zadevnih področjih na zdravje;

25.  opozarja, da so za višjo rodnost potrebni dodatne zaposlitvene priložnosti, stabilna zaposlitev in stanovanja, dostojni delovni in življenjski pogoji, prožna ureditev dela, velikodušna podpora za družine in plačan starševski dopust za oba starša, kakovostno otroško varstvo od zgodnjih let in enakomerna razdelitev neplačanih obveznosti oskrbe in gospodinjskega dela med moškimi in ženskami; poudarja, da je glede na demografske spremembe in predvideno podaljšanje pričakovane življenjske dobe nujno zagotoviti polno udeležbo žensk na trgu dela brez prekinitev poklicne poti ali prehodov na delo s krajšim delovnim časom in začasno delo, saj se bo tako zmanjšalo tveganje revščine v starosti za ženske; zato poziva države članice, naj čim prej in v celoti prenesejo ter izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in naj presežejo minimalne standarde, ki jih določa ta direktiva;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj dodatno proučijo uporabo uporabniku prijazne, varne in dostopne podporne digitalne tehnologije, oskrbe in medicine na daljavo, zlasti v regijah, ki se srečujejo s težavo zmanjševanja števila prebivalstva, ter oddaljenih regijah; poudarja, da bi morala biti uporaba teh tehnologij povsem skladna z obstoječim okvirom varstva podatkov in vedno bi bilo treba ustrezno upoštevati etična vprašanja v zvezi z uporabo tehnologije na področju zdravja; spodbuja države članice, naj v bližini osnovnih šol in vrtcev ustanovijo centre za dnevno varstvo za starejše osebe, da bi spodbujali medgeneracijske vezi;

27.  meni, da bi morala imeti vsaka oseba pravico do izbire kakovostnih storitev oskrbe, ki so primerne zanjo in njeno družino; meni, da bi bilo treba pri pristopu k razvoju oskrbe upoštevati vse kategorije uporabnikov in razlike med njimi ter zelo različne želje glede vrste oskrbe, ki jo potrebujejo; ugotavlja, da bi se morala oskrba razvijati tako, da bi se povečala stalnost oskrbe ter okrepili preventivno zdravstveno varstvo, rehabilitacija in neodvisno življenje;

28.  poziva k oblikovanju regulativnega okvira, s katerim bi zagotovili kakovostne storitve oskrbe, oskrbo in medicino na daljavo, tako da bo delavcem v oskrbi zagotovil pravna jamstva in določil vse potrebne zahteve za usposabljanje, da bi vsem državljanom EU ne glede na starost in geografsko območje zagotovili oskrbo in primarno zdravstvo;

29.  spodbuja države članice, naj podprejo prožne, ustrezne in prilagojene modele oskrbe, ter poudarja, da sta aktivno in zdravo staranje, dobro počutje ter zaposljivost starejših ljudi ključna za vzdržnost sistemov socialne zaščite in socialnega varstva; poziva države članice, naj podprejo razvoj starostnikom prijaznih rešitev za oskrbo na domu, v družini in skupnosti, tudi za osebe z demenco, naj razvijejo javno mrežo podpornih storitev in medicinske opreme, spodbujajo mobilnost, neodvisno življenje, socialno vključenost in samostojnost ter pobude civilne družbe in socialnega gospodarstva na tem področju;

30.  poziva države članice, naj bolje priznavajo vrednost neformalne oskrbe, izboljšajo socialno zaščito in različne oblike podpore za neformalne negovalce, zagotovijo strokovno podporo, usposabljanje in vzajemno svetovanje za neformalne negovalce ter v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji uvedejo različne oblike občasne pomoči za družinske člane, ki skrbijo za starejše, zlasti tiste, ki potrebujejo začasno oskrbo in dnevno oskrbo, ter podporne storitve, vključno s prožnimi ureditvami dela; spodbuja države članice, naj oblikujejo ciljno usmerjene strategije za pomoč neuradnim negovalcem in priznajo njihov prispevek k oskrbi starejših ter predlagajo ustrezne storitve pomoči; poudarja, da bi morala biti odločitev za zagotavljanje neformalne oskrbe prostovoljna in da bi bilo treba spodbujati formalno oskrbo;

31.  spodbuja države članice, naj razvijejo prostovoljno delo in pomoč za starejše, saj imata posebno vlogo v kriznih razmerah, kot se je pokazalo v pandemiji covida-19;

32.  poziva države članice, naj se borijo proti revščini med ženskami, zlasti pozneje v življenju, saj to negativno vpliva na socialno varnost žensk in stopnjo BDP v EU, ter naj delavcem zagotovijo ustrezno socialno zaščito;

33.  poziva države članice, naj zagotovijo dostop do storitev rehabilitacije in ponovnega vključevanja, da bi starejše delavce podprli pri ponovnem vključevanju na trg dela po prekinitvi poklicne poti iz zdravstvenih razlogov, če to želijo, saj je aktivno staranje ključnega pomena za zdravje;

34.  poudarja, da je feminizacija revščine posledica različnih dejavnikov, kot so neenakost spolov pri poklicnem napredovanju, dejstvo, da so ženske pogosto zaposlene na podlagi nestandardnih pogodb, odsotnost socialne varnosti partnerjev, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, in revščina v gospodinjstvih mater samohranilk;

35.  poudarja, da se je z izbruhom covida-19 izkazalo, kako pomembno je, da imajo države članice stabilne in vključujoče zdravstvene sisteme, ki so odporni na krize; poziva države članice, naj zagotovijo zadostno število strokovnjakov na področju zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter na celotnem ozemlju EU zagotovijo dostop do geriatrične medicine; poziva države članice, naj zaposlenim v zdravstvu in na področju oskrbe zagotovijo ustrezne delovne in zaposlitvene pogoje ter naj vlagajo v izobraževanje in usposabljanje, da bi se zagotovila kakovost oskrbe; poziva k oblikovanju spodbud za opravljanje poklica oskrbovalca starejših oseb;

Socialna zaščita in socialno vključevanje

36.  poziva države članice, naj starejšim zagotovijo dostojen življenjski standard, in jih v zvezi s tem poziva, naj delijo svojo dobro prakso, zlasti glede določitve najnižje pokojnine;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo priporočila glede zmanjšanja tveganja revščine in socialne izključenosti starejših s posebnim poudarkom na razlikah v pokojninah med spoloma ter starejših, ki so invalidi, migranti, Romi, pripadniki etničnih, rasnih, jezikovnih ali spolnih manjšin ter drugih skupin, ki so nesorazmerno prizadete zaradi revščine in socialne izključenosti; spodbuja Odbor za socialno zaščito, naj več analiz nameni skupinam, ki se soočajo z visokimi stopnjami revščine in socialne izključenosti;

Aktivno staranje

38.  poudarja, da sta ustvarjanje in izkoriščanje priložnosti starosti primernega vseživljenjskega učenja ključen in nepogrešljiv element za izboljšanje socialne in gospodarske trajnosti ter osebne dobrobiti; poziva države članice, naj vlagajo v znanja, spretnosti in izobraževanje ter razvijejo projekte formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter priložnosti za boljše vključevanje starejših, vključno s spletnim izobraževanjem, ne glede na to, ali so še vedno na trgu dela ali že upokojeni;

39.  v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti digitalna znanja in spretnosti starejših, da bodo lahko izkoristili spletno izobraževanje ter imeli boljši dostop do zdravstvenega varstva in drugih digitalnih storitev; poziva k dostopnim in cenovno ugodnim programom za digitalna znanja in spretnosti, ki bodo prilagojenim potrebam starejših; poziva Komisijo, naj sprejme ciljno usmerjene ukrepe, namenjene starejšim; Komisijo in države članice pa poziva, naj podprejo pobude za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, zlasti za ranljive skupine, da bi ljudje lažje našli kakovostno zaposlitev, pri čemer je treba upoštevati potrebe trga dela, odpraviti digitalno vrzel in zagotoviti, da se bodo lahko te osebe učinkovito prilagodile in izkoristile inovativne metode upravljanja, delovne metode ter digitalne rešitve, kot je delo na daljavo;

40.  poziva države članice, naj sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus in Evropskega sklada za regionalni razvoj porabijo za zagotavljanje podpore pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter zagotavljanje zaposlitvenih priložnosti v regijah, ki se spopadajo s težavo odseljevanja prebivalcev, s posebnim poudarkom na krepitvi delovne aktivnosti žensk; poudarja pomen storitev svetovanja, vseživljenjskega učenja ter programov preusposabljanja in izpopolnjevanja delavcev vseh starosti;

41.  poziva države članice in evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, naj zagotovijo izmenjavo praks s področja vključevanja starejših iskalcev zaposlitve na trg dela;

42.  pozdravlja zavezo Komisije glede zagotavljanja dostojnih plač vsem delavcem bodisi v obliki zakonsko določenih minimalnih plač bodisi prek kolektivnih pogajanj;

43.  poudarja, da bi bilo treba pri obravnavi demografskih sprememb uporabiti pristop, ki temelji na pravicah, ter spodbujati in zagotavljati enake priložnosti, dialog in solidarnost, ne pa tekmovalnosti med osebami različnih generacij;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za ustrezno izvajanje direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter podprejo regionalne in lokalne pobude in projekte, namenjene vzpostavljanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem moških in žensk;

45.  pozdravlja predlog Komisije za uvedbo programa za „digitalne prostovoljce“(53), ki bi mladim usposobljenim osebam in izkušenim starejšim državljanom omogočal, da svoje digitalno znanje in spretnosti delijo s tradicionalnimi podjetji; spodbuja države članice, naj razvijejo prostovoljstvo in mentorstvo, da bi zagotovili prenos znanja med generacijami ter tako ukrepali proti socialni izključenosti in omogočili izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj, spodbujajo izpopolnjevanje znanja mladih in starejših delavcev ter ohranjanje tradicionalnih obrti, ki so del evropske dediščine;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj premostijo digitalni razkorak in nadalje raziščejo možnosti za socialno vključevanje in vključevanje starejših delovno sposobnih ljudi na trg dela, zlasti tistih, ki ne morejo z doma, z uporabo interneta in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije, da bodo lahko na varen način uporabljali kulturne dobrine, zabavo, izobraževanje, komunikacijo, oskrbo in medicino na daljavo, ter z zagotavljanjem najvišje ravni varstva osebnih podatkov, pri čemer je treba priznavati pomen neposrednega osebnega stika ter dostojnega in človeškega pristopa; poziva zlasti k oblikovanju strategij za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, povezljivosti in dostopa do naprav na področju dolgotrajne oskrbe;

47.  meni, da je boljša povezljivost in dostopnost storitev na podeželskih in oddaljenih območjih bistvena za reševanje problema upadanja prebivalstva v teh regijah ter socialne in digitalne izključenosti tamkajšnjega starejšega prebivalstva; zato poziva države članice, naj pripoznajo pomen podeželskih in oddaljenih območij v vsej njihovi raznolikosti ter naj jim pomagajo razviti ves potencial s spodbujanjem naložb v lokalno gospodarstvo, spodbujanjem podjetništva in izboljšanjem tamkajšnje infrastrukture;

48.  poziva Komisijo, naj države članice podpre v boju proti revščini, ki prizadene zlasti matere samohranilke in se je zaradi krize še povečala, kar vodi v večjo socialno izključenost;

49.  opozarja, da digitalne tehnologije, ki se stalno razvijajo, bistveno vplivajo na vsakdanje življenje, ter zato poudarja, da je treba v šolah, bolnišnicah in vseh drugih ustreznih zgradbah javnih služb zagotoviti hitro širokopasovno internetno povezavo ter ključno in sodobno tehnološko opremo, vključno z učinkovito e-upravo; meni, da so možnosti, ki jih ponuja vseživljenjsko učenje, skupaj z digitalizacijo, bistvene za zagotavljanje različnih priložnosti starajočemu se prebivalstvu na podeželju in oddaljenih območjih, vključno z dodatnim dohodkom; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo programe izobraževanja in usposabljanja, ki starajoče prebivalstvo podpirajo pri razvoju spretnosti in pridobitvi znanje na področjih, kot so e-trgovanje, spletno trženje ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imela vsa gospodinjstva dostop do širokopasovnega interneta in digitalne opreme, in naj pospešijo pridobivanje digitalnega znanja in spretnosti, zlasti med ranljivimi skupinami;

50.  meni, da bi bilo treba pri zelenem in digitalnem prehodu EU dodobra izkoristiti potencial starajočih se podeželskih skupnosti; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno na podeželju zagotoviti dostop do širokopasovnega interneta in osnovnih storitev, uporabo e-znanj in novih pristopov k trajnostnemu razvoju, kot sta koncept pametnih vasi in prehod na trajnostni prehranski sistem;

51.  poudarja, da je zaradi razvoja, digitalizacije in specializacije kmetijstva tako ljudem v tem sektorju kot tistim, ki vanj vstopajo, potrebna ustrezna raven digitalnega, tehničnega in gospodarskega usposabljanja, ter poziva k spodbujanju sistemov izmenjav, razprav, spletnega usposabljanja in e-učenja;

52.  poziva države članice, naj upoštevajo posebne razmere starejših delavcev na trgu dela z ukrepi, kot so posameznikom prilagojena usposabljanja in optimiziran delovni čas;

53.  poziva Komisijo, naj države članice podpre pri večjem črpanju sredstev iz strukturnih skladov za vlaganje v javno otroško varstvo ter oskrbo starejših in odvisnih oseb;

54.  poziva države članice, naj podprejo delovanje in razvoj organizacij starejših oseb in drugih oblik družbenega udejstvovanja;

55.  poziva Komisijo in Odbor za socialno zaščito, naj v naslednjem poročilu o ustreznosti pokojnin podrobneje obravnavata nestandardne razmere na trgu dela ter v celoti analizirata razlike v pokojninah med spoloma v vseh razsežnostih in vseh treh stebrih pokojninskih sistemov; nadalje poziva Komisijo, naj oceni ustreznost minimalnih pokojnin, ki so posebno pomembne za preprečevanje revščine v starosti;

56.  poudarja, da bi lahko nastajajoče srebrno gospodarstvo postalo eno od glavnih gospodarskih gonil, zlasti na podeželju, ter v sektorjih zdravstva in dolgotrajne oskrbo ponudilo priložnosti učinkovitejše visokokakovostne oskrbe; poziva Komisijo in države članice, naj v evropskih in nacionalnih strategijah upoštevajo potencial srebrnega gospodarstva in naj ga bolj zavzeto spodbujajo, tudi v okviru turističnih in kulturnih izmenjav, usmerjenih v starejše prebivalstvo;

57.  želi spomniti, da so najbolj oddaljene regije še posebej izpostavljene odseljevanju in da potrebujejo posebne ukrepe za ublažitev negativnih demografskih sprememb, s katerimi se pogosto spoprijemajo; poziva države članice, naj razpoložljive strukturne in investicijske sklade proaktivno uporabljajo za obravnavo izzivov, s katerimi se srečujejo te regije;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo organizacije, ki predstavljajo in ščitijo interese starejših, v odločitve, ki jih zadevajo;

59.  poudarja, da lahko delo na daljavo kot eno od najboljših načinov za uporabo digitalnih tehnologij oddaljenim območjem ponudi številne priložnosti, in sicer prepreči izseljevanje prebivalstva s podeželskih in oddaljenih območij ter hkrati koristi lokalnim skupnostim in njihovemu gospodarstvu; poziva Komisijo, naj pripravi agendo EU za delo na daljavo z namenom razvoja zakonodajnega okvira, ki bi določal jasne minimalne standarde in pogoje za delo na daljavo po vsej EU;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj pravice starejših invalidov vključijo v vse politike in programe, povezane z invalidnostjo in staranjem, ter zagotovijo polno skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov;

Posebne politike in raziskave

61.  poziva države članice, naj z uporabo sredstev EU in na podlagi zasebnih naložb v povezavi z nacionalnimi in lokalnimi naložbami zagotovijo dosegljiva, ustrezna, varna in dostopna stanovanja ter stavbe prilagodijo potrebam starejših, ranljivih in prikrajšanih ljudi; poudarja, da bi morale biti stavbe ustrezno dostopne; poudarja, da je varno bivališče takšno, v katerem je čim bolj zmanjšana možnost nevarnosti oziroma je čim bolj olajšan odziv na nezgode; opozarja, da bi moralo biti zagotavljanje dostopnih stanovanj tesno povezano z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture;

62.  poudarja, da imajo regionalni in lokalni organi bistveno vlogo pri učinkovitem in trajnostnem reševanju vse večjih demografskih težav na podeželskih in oddaljenih območjih;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dobro prakso v zvezi z učinkovitimi politikami na področju staranja;

64.  poziva države članice, naj spodbujajo pobude za krepitev medgeneracijskih odnosov in podpirajo starejše osebe, ki morajo iz zdravstvenih ali finančnih razlogov zapustiti svoje domove in poiskati cenovno dostopno stanovanje, prilagojeno njihovim potrebam;

65.  poziva države članice, naj pri reformah pokojninskega sistema in prilagoditvah upokojitvene starosti upoštevajo razsežnost spola, in sicer razlike med delovnimi vzorci žensk in moških ter večje tveganje diskriminacije starejših žensk na trgu dela;

66.  poziva države članice, naj preprečijo in odpravijo nasilje nad starejšimi ženskami v okviru svojega nacionalnega odziva na covid-19, tudi s telefonskimi številkami za pomoč in podpornimi storitvami, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti okolju bivalne oskrbe;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo učinkovite programe za boj proti nasilju nad ženskami, ki vključujejo vidik starosti, da bi preprečile fizične, spolne, psihološke in ekonomske zlorabe, katerih žrtev so lahko starejši, in sicer večinoma ženske; predlaga izvedbo statističnih raziskav o povečanju nasilja nad starejšimi, da bi izpostavili ta resen problem, ki ga starejši običajno ne prijavijo, saj grdo ravnanje jemljejo kot sestavni del starosti in odvisnosti, ter da bi družba kot celota zlorabe starejših preprečevala učinkoviteje in bolj zavzeto;

68.  poudarja, da lahko varovana in oskrbovana stanovanja prispevajo k vzpostavitvi deinstitucionalizirane oskrbe; poziva države članice, naj proučijo možnosti spodbujanja varovanih, oskrbovanih in medgeneracijskih stanovanjskih enot ter prilagoditve stanovanj na podlagi meril kakovosti;

69.  spodbuja države članice, naj izvajajo informacijske in izobraževalne kampanje ter ukrepe, namenjene starejšim, na področju prometne varnosti, o vplivu telesnih sprememb in zmanjšanja psihomotoričnih spretnosti na sposobnosti starejših udeležencev v prometu, s čimer se bo izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu;

70.  spodbuja države članice, naj iz Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada za pravični prehod povečajo porabo za usposabljanje in prekvalifikacijo starejših delavcev, pri čemer je treba spodbujati enak dostop do javnih storitev, s posebnim poudarkom na spodbujanju podjetij k zaposlovanju starejših delavcev ter prilagoditev infrastrukture, tudi transportne, in javnega prostora potrebam starejših; poziva države članice, naj z uporabo strukturnih skladov spodbujajo naložbe v javne storitve na podeželju, da bi privabile mlajše generacije in izboljšale dobrobit starejših, ki živijo na teh območjih; poziva k večji uporabi sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za boj proti izolaciji in socialni izključenosti starejših na podeželju in prikrajšanih območjih, s posebnim poudarkom na območjih, ki jim grozi odseljevanje; poziva države članice, naj pri tem izkoristijo možnosti, ki jih ponuja instrument Next Generation EU;

71.  poudarja, kako pomembno je, da imamo na voljo ustrezne, zanesljive in primerljive podatke kot podlago za politike in ukrepe za reševanje demografskih izzivov; poziva Komisijo, naj revidira statistični okvir EU, tako da zviša zgornjo starostno mejo za zbiranje podatkov in zagotovi, da so v zbiranje podatkov vključene osebe, ki živijo v različnih ustanovah, ter da so podatki razčlenjeni po spolu in starosti, pri čemer je treba v celoti upoštevati standarde zasebnosti in temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov in okrepijo svojo podporo razvoju raziskav o zdravem staranju, boleznih, povezanih s starostjo, in življenjskih razmerah starejših;

72.  pozdravlja akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic in poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju načel iz stebra; poziva Komisijo, naj razmisli o financiranju te pobude v okviru programa EU za pravice, enakost in državljanstvo, da bi izboljšali in okrepili zastopanost starejših v zakonodajnem postopku EU ter upoštevali obstoječi evropski mladinski parlament;

73.  poziva Komisijo in države članice, naj svoje ukrepe osredotočijo na podaljšanje zdravega življenja starejših; v zvezi s tem poudarja, da so pomembni programi za vseživljenjsko spodbujanje zdravja in izobraževanje, preprečevanje bolezni in redne preglede in da je treba sprejeti nove pobude, denimo za izboljšanje politike preprečevanja bolezni in sprejetje učinkovitejših zdravstvenovarstvenih programov, da bi spodbudili proces zdravega staranja; poziva Komisijo in države članice, naj se dejavno vključijo v desetletje zdravega staranja SZO in pripravijo načrte za zdravo staranje v EU, ki bodo vključevali dostop do zdravstvenih storitev in oskrbe, pa tudi strategije za promocijo zdravja in preprečevanja bolezni; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa pripravi ambiciozno raziskovalno agendo na področju telesnega in duševnega zdravja; spodbuja države članice, naj v ta namen po možnosti uporabijo sredstva iz večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU;

74.  poziva države članice, naj spodbujajo medgeneracijsko izmenjavo, denimo s spodbujanjem prostovoljnega dela mladih za starejše, ter spodbujajo in financirajo medgeneracijske centre, ki imajo lahko bistveno vlogo v boju proti diskriminaciji na podlagi starosti in za zagotavljanje socialne vključenosti starejših; spodbuja države članice, naj ustanovijo centre za oskrbo v skupnosti, zagotovijo priložnosti za prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje, namenjene starejšim, v bližini šol in vrtcev, ter si prizadevajo za krepitev medgeneracijskih vezi s spodbujanjem izmenjav med tem storitvami; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo programe, projekte in ukrepe, ki krepijo socialno, kulturno in politično sodelovanje starejših oseb;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vključujoč trg dela in družbe, ki omogočajo enakopravno udeležbo in izkoriščajo znanja in spretnosti ter talente vseh; poziva države članice, naj razvijejo strategije za zaposljivost in načrtovanje poklicnih poti, da bi se pripravile na starajočo se delovno silo in trge dela, ki zaradi pogostih in velikih sprememb postajajo vse bolj nestanovitni; poudarja, da bi bilo treba v teh strategijah spodbujati izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje oseb vseh starosti, zdrava delovna mesta, ki so razumno prilagojena zaposlenim z zdravstvenimi težavami ali invalidom, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter medgeneracijske izmenjave na delovnem mestu; nadalje poziva platformo EU za listine o raznolikosti, naj več pozornosti nameni spodbujanju raznolikosti na delovnih mestih z vidika starosti, spretnosti in invalidnosti; poziva Evropsko komisijo, naj v novi okvirni strategiji za zdravje in varnost pri delu izpostavi psiho-socialna in fizična tveganja ter tveganja, povezana s starostjo, za ženske in moške; poudarja, da sta zdravje in varnost pri delu ključnega pomena;

76.  poziva Komisijo in države članice, naj osebam v starosti 60 let in več, zlasti ženskam, olajšajo dostop do dela, če to želijo, saj lahko na ta način zaslužijo dodatni dohodek, in naj uvedejo poklicne dejavnosti s skrajšanim delovnim časom z nizkim tveganjem za starejše, ko so še vedno zdravi in lahko prevzamejo odgovornost; poudarja pomen ustvarjanja priložnosti plačanega dela za osebe, ki so že dosegle zakonsko določeno upokojitveno starost in želijo ostati ali postati aktivne, ne zgolj zaradi dodatnega dohodka, temveč tudi z namenom preprečevanja socialne izključenosti; spodbuja tudi pobude prostovoljstva in mentorstva, namenjene okrepitvi medgeneracijskega prenosa znanja; poudarja, ta takšni ukrepi in dejavnosti ne smejo škoditi mladim iskalcem zaposlitve ali dolgotrajno brezposelnim;

77.  poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU o oskrbovalcih; poudarja, da so naložbe v storitve oskrbe ključne, saj se bodo tako povečale stopnje zaposlenosti žensk, zagotovile priložnosti za zaposlitev v formalnem gospodarstvu za oskrbovalce, ki so pred tem svoje delo opravljali neformalno, in izboljšala usklajenost poklicnega in zasebnega življenja žensk, pa tudi izboljšali življenjski pogoji starejših z naložbami v ustanove za dolgotrajno oskrbo, ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja in boj proti izoliranosti, ukrepi za boj proti nasilju nad starejšimi ženskami ter vlaganjem v zdravje in izobraževanje ljudi, da bi v starosti ostali aktivni in zdravi; poziva države članice, naj sprejmejo niz kazalnikov glede dostopnosti in vzdržnosti sistemov oskrbe starejših ter skupni okvir kakovosti za storitve oskrbe starejših; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da oskrba starejših ostane v nacionalni pristojnosti;

78.  poziva države članice, naj starejšim namenijo več pozornosti, saj so posebej ranljivi za virusne okužbe, vključno s covidom-19; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti izolaciji, zanemarjanju in socialni izključenosti starejših med pandemijo covida-19, tako da spodbujajo kampanje za ozaveščanje, izvajajo raziskave, spodbujajo izmenjavo mnenj ter združujejo uporabo sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov EU; države članice tudi poziva, naj zagotovijo uveljavljanje pravic pacientov v čezmejnem zdravstvu ter razpoložljivost in dostopnost varnih in cenovno dostopnih zdravil; poudarja, da je pandemija covida-19 pokazala, da mora EU izkazati večjo solidarnost; poziva Komisijo, naj pripravi in sprejme listino EU o pravicah starejših na podlagi člena 25 Listine;

79.  se strinja, da lahko kohezijska politika in skupna kmetijska politika pomembno prispevata k spodbujanju in krepitvi zaposljivosti in vključevanja žensk na podeželju in oddaljenih območjih, ki se spoprijemajo z demografsko problematiko; poziva države članice, naj v ta namen bolje izrabijo ustrezna sredstva;

80.  poziva države članice naj uporabijo sredstva pobude REACT-EU za obravnavanje demografskih sprememb(54);

81.  poudarja, da bi lahko nove tehnologije in inovativne metode koristile pri nižanju stroškov storitev splošnega interesa, hkrati pa ohranile življenjski standard in kakovosti storitev na oddaljenih in redko poseljenih območjih; spodbuja države članice ter ustrezne regionalne in lokalne organe, naj vlagajo v nekonvencionalne in inovativne ukrepe za zagotavljanje osnovnih storitev prebivalstvu ter vzpostavitev ustreznega okolja, ki bi privabljalo ljudi, kar bi obrnilo trend odseljevanja;

82.  poziva države članice, naj okrepijo izmenjavo primerov dobre prakse s področja oblikovanja ustreznih demografskih politik in pobud za izkoriščanje priložnosti in obravnavo izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva v EU;

83.  želi opozoriti na posebno naravo družinskega kmetovanja, ki združuje kmetijsko dejavnost in družinsko življenje s starejšimi kmeti, ki ostanejo aktivni tudi potem, ko so dosegli upokojitveno starost;

84.  se zaveda velikega potenciala starejših, na primer kmetov, da postanejo gonilna sila živahnega srebrnega gospodarstva na podeželju, ki bo temeljilo na socialnih inovacijah, vključujočih podeželskih skupnostih in bolj zdravem življenjskem okolju; poziva Komisijo, naj ta potencial skrbno preuči, ko bo oblikovala dolgoročno vizijo za podeželska območja in aktivno staranje;

85.  poziva javne institucije, naj spodbujajo oblikovanje posebnega zaščitnega sistema, v katerem se bo upoštevala posebna narava brezposelnosti kmetijskih delavcev, saj je sezonsko delo zelo začasne narave; opozarja, da bi se s tem povečala zaščita zaposlenih v kmetijstvu;

86.  opozarja, da je v kmetijstvu problematika staranja delovne sile in pomanjkanja generacijske prenove bolj pereča kot v drugih sektorjih; meni, da je treba ustvariti nove poklice ter s tem omogočiti menjavo generacij ter zagotoviti privlačnost, tudi finančno, poklicev v kmetijskem sektorju;

87.  je seznanjen, da samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji vodijo kmetje, mlajši od 40 let(55); poziva države članice, naj odpravijo vse ovire, ki mladim kmetom onemogočajo vstop v kmetijski sektor, vključno s težavnim dostopom do zemljišč; poleg tega jih poziva, naj spodbujajo nove načine sodelovanja med generacijami, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje, dolgoročni zakup in druge ureditve, s katerimi bi lahko odpravile pomanjkanje zemljišč in spodbudile mlade, da postanejo kmetje;

88.  poudarja, da obstajajo nekatere ovire za zamenjavo generacij v kmetijstvu, ki so povezane z dostopom do zemljišč in prenosom kmetij iz generacije v generacijo; opozarja, da starejši kmetje, ki jih po upokojitvi na podeželju ogrožajo tveganje nizke pokojnine, izpada dohodka (vključno s plačili iz skupne kmetijske politike) in socialne izključenosti, zato običajno ostanejo aktivni in svoje kmetije obdržijo dlje; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni prilagojeni instrumenti politike za zagotavljanje nemotenega prehoda kmetij in aktivnega staranja starejših kmetov v podeželskih skupnostih;

89.  želi opozoriti, da nacionalni pokojninski sistemi v številnih državah članicah upokojenim kmetom ne zagotavljajo zadostnega dohodka; obžaluje, da je pogosto edini način za reševanje teh razmer podaljšanje kmetijske dejavnosti še po zakonsko določeni upokojitveni starosti, kar pa upočasnjuje zamenjavo generacij; poudarja, da podpora iz skupne kmetijske politike ni namenjena temu, da bi nadomeščala pokojninski sistem;

90.  opozarja na vse večjo potrebo po visokokvalificiranih mladih strokovnjakih v kmetijstvu, zlasti v nekaterih regijah, in opozarja, da je treba sprejeti čim več ukrepov, s katerimi bi mlade spodbudili k študiju kmetijskih strok ter olajšali prenos znanja s starejših na mlajše generacije;

91.  meni, da so kmetijska partnerstva med starejšo in mlajšo generacijo ključna za poglobitev medgeneracijske solidarnosti, prenosa znanja in vzajemnega učenja, kar je v kmetijstvu zlasti pomembno za uvajanje novih tehnologij in digitalnih spretnosti;

92.  meni, da družinski delavci še vedno predstavljajo večino kmetijske delovne sile v Evropi, vendar ugotavlja, da ta oblika dela že leta stalno upada in da se pričakuje, da bo v prihodnosti še naprej upadala; poudarja, da bo neizbežno odseljevanje prebivalcev s podeželja v nekaterih območjih EU povzročilo, da se bo podeželje soočalo z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi težavami, ki zahtevajo bolj ambiciozne in usklajene politike;

93.  poudarja, da je treba podpirati raznolikost podeželskih območij in spodbujati naložbe v projekte, ki podpirajo lokalno gospodarstvo, vključno z boljšo prometno dostopnostjo in digitalno povezljivostjo; meni, da je pomembno upoštevati, da se z ohranjanjem zaposlitev v kmetijstvu neposredno ohranjajo podeželska gospodarstva; poleg tega meni, da ne bi smeli podcenjevati izzivov, s katerimi se soočajo kmetje pri razumevanju vloge in uporabi sodobne tehnologije in inovacij v kmetijstvu; zato poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usposabljanja, svetovanja in izmenjave znanj, tako v okviru skupne kmetijske politike kot zunaj nje;

94.  meni, da bi bilo treba ženskam olajšati dostop do ustreznih javnih storitev ter s tem boljši dostop do zaposlitve v kmetijstvu;

95.  se zaveda, da je staranje prebivalstva, zlasti na kmetijskih in podeželskih območjih, neizogiben trend, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju ekonomskih in socialnih politik; meni, da je treba pri problematiki staranja prebivalstva uporabiti večrazsežnostni pristop, in poudarja, da je treba spodbujati širše dopolnjevanje in sinergijo med področji politike in podpornimi instrumenti; opozarja, da so za zagotavljanje starosti prijaznega okolja za starejše bistveni ustrezni viri in storitve;

96.  poudarja, da so neenakosti pri dostopu do zemljišč, neposrednih plačilih in podpori, tako med državami EU kot znotraj njih, eno od vprašanj, ki jih je treba urediti, da bi ustavili upadanje prebivalstva v regijah, starejše, ki so dosegli upokojitveno starost, spodbudili k izstopu iz kmetijstva, mlade pa k temu, da bi začeli kmetovati;

97.  poziva države članice, naj pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevajo delež starejšega prebivalstva (nad 65 let) na podeželju in preučijo možnost uvedbe ukrepov, ki bi lahko zajemali starejše prebivalce podeželskih območij, na primer s prožnejšim pristopom k potrebam dejanskih in aktivnih udeležencev v tej starostni skupini v gospodarskem življenju posameznih regij;

98.  poudarja, da se je treba zaradi razmer, ki so posledica pandemije covida-19, zavezati k živemu in dinamičnemu podeželju, odpraviti birokracijo ter vlagati v infrastrukturo in kakovostne storitve na podeželju, da bi omejili proces staranja v kmetijstvu in spodbudili vodilno vlogo žensk;

99.  poudarja, da je učinkovit sistem mobilnosti eden od osnovnih pogojev za regionalni gospodarski razvoj, teritorialno kohezijo in razvoj regionalnega potenciala; opozarja, da je zato je treba zagotoviti potrebna finančna sredstva za razvoj in vzdrževanje prometnih povezav, s katerimi bi lahko starejše generacije spodbudili, da bi dlje ostale v kmetijstvu, mlade iz regionalnih središč pa pritegnili k delu na podeželju;

100.  poudarja vlogo in pomen skupne kmetijske politike pri spodbujanju menjave generacij v kmetijskem sektorju; poziva države članice, naj v svojih strateških načrtih podprejo ukrepe za povečanje števila mladih kmetov in spodbujajo skladnost z drugimi instrumenti, ki so na voljo na nacionalni ravni in na ravni EU;

101.  poudarja, da imajo skupnostne pobude za lokalni razvoj osrednjo vlogo pri obnavljanju in ohranjanju živahnega in cvetočega lokalnega podeželskega gospodarstva ter da je treba ohraniti zadostno raven financiranja za program LEADER; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo njegove zmogljivosti;

102.  opozarja, kako pomembne so storitve nevladnih organizacij, zlasti za starejše; poziva, naj se okrepi financiranje za dejavnosti nevladnih organizacij v regijah;

o
o   o

103.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sodba z dne 22. novembra 2005, Werner Mangold proti Rüdiger Helm, C-144/04, ECLI: EU:C:2005:709. (2) UL L 246, 23.9.2011, str. 5. (3) UL C 484, 24.12.2016, str. 1. (4) UL C 189, 4.6.2018, str. 1. (5) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 49. (6) UL C 363, 28.10.2020, str. 80. (7) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19. (8) UL C 76, 28.2.2018, str. 93. (9) UL C 204, 13.6.2018, str. 76. (10) UL C 331, 18.9.2018, str. 60. (11) UL C 356, 4.10.2018, str. 10. (12) UL C 108, 26.3.2021, str. 965. (13) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (14) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68. (15) UL L 188, 12.7.2019, str. 79. (16) COM(2020)0241. (17) OZN, „Changing Population Age Structures and Sustainable Development“ (Spremembe starostne strukture prebivalstva in trajnostni razvoj), 2017. (18) Eurostat (2020), „Ageing Europe – statistics on social life and opinions“ (Starajoča se Evropa – statistični podatki o družbenem življenju in mnenja), podatki iz julija 2020. (19) Eurostat, „Population structure and ageing“ (Struktura prebivalstva in staranje), podatki iz avgusta 2020. (20) Spremljevalni delovni dokument služb Komisije z dne 17. junija 2020 k poročilu o vplivu demografskih sprememb (SWD(2020)0109), str. 7. (21) OZN, „Changing Population Age Structures and Sustainable Development: a concise report“ (Spremembe starostne strukture prebivalstva in trajnostni razvoj: strnjeno poročilo), 2017, str. 11. (22) Eurostat, „Ageing Europe, Looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenje starejših v EU), 2019. (23) Eurostat, „Ageing Europe, Looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenje starejših v EU), 2019. (24) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, „Demographic outlook for the European Union“ (Demografske napovedi za Evropsko unijo), marec 2020, str. 3. (25) Znanstveno vozlišče EU: služba Komisije za znanost in znanje, „How lonely are Europeans?“ (Kako osamljeni so Evropejci?), 12. junij 2019. (26) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, Demographic outlook of the European Union (Demografske napovedi za Evropsko unijo), marec 2020, str. 16. (27) Osnovni scenarij Eurostata. (28) Eurostat, „Ageing Europe: looking at the life of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019. (29) Evropska komisija, indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020, str. 52. (30) SWD(2020)0109, str. 42. (31) Eurostat, „Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU“ (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019, str. 53. (32) Eurostat, „Disability statistics – elderly needs for help or assistance“ (Statistični podatki o invalidnosti – potrebe starejših po pomoči ali asistenci“, podatki iz junija 2019. (33) Eurostat, „Functional and activity limitations statistics“ (Statistični podatki o funkcionalnih omejitvah in omejitvah dejavnosti, podatki iz decembra 2020. (34) Eurostat, Ageing Europe: Looking at the lives of older people in the EU (Starajoča se Evropa, pogled na življenja starejših v EU), 2019, str. 70. (35) Evropski center za preprečevanje in obvladovaje bolezni in drugi, „High impact of COVID-19 in long-term care facilities, suggestion for monitoring in the EU/EEA“ (Velik vpliv covida-19 na ustanove za dolgotrajno oskrbo, predlog za spremljanje v EU/EGP), Eurosurveillance, zvezek 25, 22. izdaja, 4. junij 2020. (36) Evropski inštitut za enakost spolov, „Ageing societies, migration and climate change bring new challenges for gender equality“ (Starajoče se družbe, migracije in podnebne spremembe prinašajo nove izzive za enakost spolov), 10. december 2019. (37) Leta 2018 je v EU-27 s skrajšanim delovnim časom delalo 30,5 % žensk in 9,2 % moških (Eurostat, raziskava o delovni sili). (38) Delež pogodb o zaposlitvi za določen čas za ljudi v starosti od 15 do 64 let je v zadnjih letih stabilen. V letu 2018 je znašal 12,1 % skupnih zaposlitev. Pri ženskah je delež nekoliko višji (13,1 %) kot pri moških (11,2 %) (Eurostat). (39) Evropska agencija za temeljne pravice, bilteni o posledicah pandemije koronavirusa v EU za temeljne pravice: št. 3 iz junija 2020, s posebnim poudarkom na starejših, in št. 6 z dne 30. novembra 2020, s posebnim poudarkom na socialnih pravicah. (40) Članek Eurofounda z dne 19. maja 2021 z naslovom Upokojitev. (41) Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 79. (42) Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 77. (43) Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 15. (44) Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2016, str. 26. (45) V poročilu o staranju za leto 2018 so skupni stroški staranja opredeljeni kot javni izdatki za pokojnine, zdravstveno varstvo, dolgotrajno oskrbo, izobraževanje in nadomestila za brezposelnost. (46) Medinstitucionalni dokument Komisije z dne 25. maja 2018 o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2016-2070), (47) Poročilo Komisije z dne 12. aprila 2018 o srebrnem gospodarstvu. (48) Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, poročilo z dne 4. oktobra 2016 z naslovom „The ageing workforce: Implications for occupational safety and health“ (Staranje delovne sile: posledice za varnost in zdravje pri delu), pregled raziskav. (49) Eurostat, „Employment rate of older workers, age group 55-64“ (Stopnja zaposlovanja starejših v starostni skupini 55–64 let), dostop 2. junija 2021. (50) COM(2020)0241, str. 10. (51) COM(2020)0241, str. 22. (52) Poročilo organizacije Alzheimer Europe z dne 17. februarja 2020, „Dementia in Europe Yearbook 2019: Estimating the prevalence of dementia in Europe“ (Letopis o demenci v Evropi 2019: ocena razširjenosti demence v Evropi). (53) Sporočilo Komisije z dne 10. marca 2020 o strategiji za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103). (54) COM(2020)0241, str. 20. (55) Eurostat, „Farmers and the agricultural labour force - statistics“ (Kmeti in delovna sila v kmetijstvu – statistični podatki), podatki, pridobljeni novembra 2018.