Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 8. julij 2021 - Strasbourg
Oblikovanje smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije
 Globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega)
 Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
 Evropska agencija za zdravila ***I
 Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 ***I
 Nov ERP za raziskave in inovacije
 Številčna sestava posebnih odborov in preiskovalnega odbora
 Primer Ahmadreza Džalalija v Iranu
 Hongkong, zlasti primer časopisa Apple Daily
 Smrtna kazen v Savdski Arabiji, zlasti primera Mustafe Hašema Al Darviša in Abdulaha Al Hovajtija
 Pregled makroekonomskega zakonodajnega okvira
 Razmere v Nikaragvi
 Represija nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
 Vzpostavitev morskih zavarovanih območij na Antarktiki in ohranitev bitoske raznovrstnosti v Antarktičnem oceanu
 Kršitve prava EU in pravic državljanov LGBTIQ na Madžarskem zaradi sprejetih zakonodajnih sprememb v madžarskem parlamentu

Oblikovanje smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije
PDF 156kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o oblikovanju smernic za uporabo splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije (2021/2071(INI))
P9_TA(2021)0348A9-0226/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba),

–  ob upoštevanju členov 2 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o poročilu o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580),

–  ob upoštevanju obrazloženega predloga sklepa Sveta z dne 20. decembra 2017 o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski, ki ga je Komisija izdala v skladu s členom 7(1) PEU (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A9-0226/2021),

A.  ker je bil mehanizem pogojenosti iz uredbe del splošnega političnega dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, načrtu za okrevanje Next Generation EU in sklepu o virih lastnih sredstev(6) ter se njegova uporaba ne bi smela odložiti, zlasti kar zadeva uporabo omenjenih instrumentov;

B.  ker obseg večletnega finančnega okvira 2021–2027 in instrumenta Next Generation EU predstavlja proračun brez primere v zgodovini EU, katerega cilj je podpreti gospodarsko in socialno okrevanje EU po posledicah pandemije covida-19, zato je treba bolj kot kdaj koli prej pravočasno in pravilno uporabljati načela dobrega finančnega poslovodenja ter zaščititi finančne interese EU;

C.  ker je v skladu z uredbo spoštovanje pravne države bistven predpogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

D.  ker je uredba začela veljati 1. januarja 2021 ter je od tega datuma v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah za vsa plačila, ki so bila izvedena od začetka njene veljavnosti;

E.  ker se je Komisija odločila upoštevati nezavezujoče sklepe Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 ter napovedala, da bo pripravila smernice o uporabi uredbe;

F.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. marca 2021 o uporabi uredbe Komisijo pozval, naj smernice sprejme najpozneje do 1. junija 2021 in po posvetovanju s Parlamentom;

G.  ker bo tema „vrednote in pravice, pravna država, varnost“ obravnavana na konferenci o prihodnosti Evrope, kar bo omogočilo temeljit razmislek o orodjih Unije za spremljanje, preprečevanje in obravnavanje kršitev vrednot EU, vključno s pravno državo;

1.  obžaluje, da se je Komisija odločila, da bo pripravila smernice o uporabi uredbe; ponavlja svoje stališče, da je besedilo uredbe jasno in ne potrebuje dodatne razlage, da bi ga uporabljali, in da sozakonodajalca na Komisijo nista prenesla nobenih pooblastil v zvezi s tem; je seznanjen z osnutkom besedila smernic, ki ga je Komisija posredovala Parlamentu in državam članicam;

2.  poudarja, da smernice niso pravno zavezujoče; izraža razočaranje, da Komisija odstopa od svoje običajne prakse, na podlagi katere pripravi smernice za uporabo pravnega akta samo v primerih, ko se pri dejanskem izvajanju akta v določenem časovnem obdobju izkaže potreba po smernicah; poudarja, da postopek priprave smernic v nobenem primeru ne sme povzročiti nadaljnjih zamud pri uporabi uredbe;

3.  želi spomniti, da s smernicami ni mogoče spremeniti, razširiti ali omejiti besedila uredbe; poudarja, da morajo smernice, da bi dodale vrednost, pojasniti, kako se bodo zakonodajne določbe uredbe uporabljale v praksi ter pravočasno opisati postopek, opredelitve in metodologijo, ki jih bo uporabljala Komisija;

4.  globoko obžaluje, da Komisija ni spoštovala roka, ki ga je Parlament določil za izpolnitev njenih obveznosti iz uredbe do 1. junija 2021, tudi kar zadeva pripravo smernic; pozdravlja, da je predsednik Parlamenta 23. junija 2021 pozval Komisijo, naj ukrepa na podlagi člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da bi izpolnila svoje obveznosti ter zagotovila celovito in takojšnjo uporabo uredbe;

5.  meni, da Komisija od začetka veljavnosti uredbe ni učinkovito izkoristila časa; poziva jo, naj prepreči dodatne zamude pri uporabi uredbe ter hitro in temeljito preišče morebitne kršitve načela pravne države v državah članicah, ki dovolj neposredno vplivajo ali bi lahko resno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije; ponavlja, da razmere v nekaterih državah članicah že zahtevajo takojšnje ukrepanje v skladu s členom 6(1) uredbe s pisnim obvestilom tem državam članicam in obvestilom Parlamentu o tem;

6.  opozarja, da je v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2019–2024 navedeno, da „pri zagovarjanju naših temeljnih vrednot ni prostora za kompromise“ in da bo poskrbljeno, da se bodo pri tem uporabila vsa razpoložljiva orodja Unije na ravni EU; želi spomniti, da je Komisija v skladu s členom 17(3) PEU in členom 245 PDEU popolnoma neodvisna in da njeni člani ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade; želi spomniti tudi, da je v skladu s členom 17(8) PEU Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu;

7.  poziva, naj Komisija Parlamentu redno in proaktivno vsaj dvakrat letno poroča o novih in tekočih preiskovanih primerih, začenši s prvimi primeri, takoj ko je to mogoče;

8.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje uredbe, kadar koli se pojavijo pomisleki glede morebitnih kršitev načel pravne države v državah članicah, ki spadajo na njeno področje uporabe; si prizadeva, da bi bila v pristojnih odborih pod vodstvom poročevalcev organizirana redna srečanja za spremljanje izvajanja uredbe; poziva Komisijo, naj se pravočasno odzove na nadzor glavnih odborov in v ta namen zagotovi izčrpne informacije;

Kršitve načel pravne države

9.  poudarja, da se uredba uporablja tako za individualne kršitve načela pravne države kot za sistemske kršitve, ki so močno razširjene ali so posledica ponavljajočih se praks ali opustitev javnih organov ali splošnih ukrepov, ki so jih ti organi sprejeli;

10.  poziva Komisijo, naj v smernicah pojasni, da kršitve načela pravne države v državi članici, ki so posledica odločitev ali dogodkov pred 1. januarjem 2021, tudi spadajo na področje uporabe uredbe, če njihov učinek še traja;

11.  zlasti opozarja na seznam okvirnih kršitev načel pravne države iz člena 3 uredbe; odločno poziva Komisijo, naj preišče potencialne kršitve z omenjenega seznama v državah članicah, ter poudarja, naj upošteva tudi druge prakse ali opustitve javnih organov, ki bi lahko bile pomembne; ugotavlja, da poročilo Komisije o pravni državi za leto 2020 že vsebuje znake kršitev v več državah članicah, ki bi lahko bili pomembni za uporabo uredbe;

12.  poudarja, da seznam načinov ravnanja subjektov držav članic, povezanih z uporabo režima pogojevanja iz člena 4 uredbe, ne izključuje morebitnega pomena drugih okoliščin ali ravnanja organov, ki so pomembni za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov;

13.  poudarja, kako pomembno je sodelovanje med institucijami EU, državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT); želi spomniti, da je lahko neučinkovito in nepravočasno sodelovanje z EJT in uradom OLAF podlaga za ukrepanje v okviru uredbe; poudarja, da v primeru EJT učinkovito in pravočasno sodelovanje ne pomeni le obveznosti nacionalnih organov, da dejavno pomagajo in podpirajo kazenske preiskave in pregon, ki ga izvaja EJT, temveč tudi nacionalnih vlad, da zagotovijo pravočasno in nepristransko imenovanje njihovih evropskih in delegiranih tožilcev; meni tudi, da lahko sistematično pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil urada OLAF pomeni opustitev v smislu uredbe;

14.  spominja, da mora Komisija pri objektivni, neodvisni, pravični in temeljiti kvalitativni oceni kršitev načela pravne države upoštevati ustrezne informacije iz razpoložljivih virov in priznanih institucij, po potrebi tudi sodbe Sodišča Evropske unije ter ustreznih nacionalnih in mednarodnih sodišč, poročila Računskega sodišča, letno poročilo Komisije o pravni državi, pregled stanja na področju pravosodja v EU, poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega javnega tožilstva (EJT) ter sklepe in priporočila ustreznih mednarodnih organizacij in mrež, tudi teles Sveta Evrope, kot so Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) in Beneška komisija, zlasti njegov seznam meril za pravno državo, ter evropske mreže vrhovnih sodišč in sodnih svetov; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o tem, kako bo zbirala, analizirala in ocenjevala te informacije pri pripravi primerov;

15.  meni, da je letno poročilo Komisije o pravni državi predvsem objektivna, nepristranska, pravična in kvalitativna ocena kršitev načel pravne države in je pomemben vir informacij za oceno Komisije v skladu z uredbo; poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo o pravni državi vključi razdelek, namenjen primerom, ko bi kršitve načel pravne države v državi članici lahko dovolj neposredno vplivale na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije oziroma ju resno ogrozile, ter naj v smernicah pojasni, kako se bo letno poročilo sistematično uporabljalo za oceno Komisije v skladu z uredbo;

16.  poziva Komisijo, naj določi jasen, natančen in uporabnikom prijazen sistem za vlaganje pritožb ter določi roke za odgovore Komisije na pritožbe; poudarja, da je civilna družba, vključno z neodvisnimi nevladnimi organizacijami in državljani, pa tudi preiskovalnim novinarstvom, ki temelji na dejstvih, in mediji, na prvem mestu pri odkrivanju morebitnih kršitev pravne države na lokalni in nacionalni ravni, zato bi morala biti vključena v poročanje o njih; opozarja, da bi se morala ta uredba uporabljati na način, ki zagotavlja zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v skladu z načeli iz Direktive (EU) 2019/1937(7);

17.  želi spomniti, da se ukrepi v okviru uredbe sprejmejo, kadar se ugotovi, da kršitve načel pravne države v državi članici dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za vpliv na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito njenih finančnih interesov; poudarja, da to vključuje celovit in proaktiven pristop Komisije, ki temelji na tveganjih, da bi zaščitila porabo Unije preden se opravijo dejanska plačila;

18.  opozarja, da področje uporabe uredbe zajema dejavnosti vseh vladnih subjektov, vključno z organizacijami držav članic, ustanovljenimi kot organi javnega prava ali kot organi zasebnega prava, pooblaščeni za opravljanje javnih storitev, kot je določeno v finančni uredbi; poudarja, da spremembe v vrsti upravljanja subjekta, ki mu je zaupano opravljanje javne storitve v državi članici, tega subjekta ne morejo izvzeti iz obveznosti, da ravna v skladu z uredbo;

Zaščita proračuna Unije

19.  poudarja, da obstaja jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, tj. gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo, kakor so opredeljena v finančni uredbi; želi spomniti, da v skladu s členom 5 uredbe „Komisija preveri, ali je bilo upoštevano pravo, ki se uporablja, in po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito proračuna Unije v skladu s sektorskimi in finančnimi pravili“;

20.  želi spomniti, da uredba vsebuje jasno opredelitev pravne države, ki jo je treba razumeti v povezavi z drugimi vrednotami in načeli Unije, tudi temeljnimi pravicami in nediskriminacijo; meni, da nenehne kršitve demokracije in temeljnih pravic, vključno z diskriminacijo manjšin in napadi na svobodo medijev ter svobodo združevanja in zbiranja, ki potekajo pod pokroviteljstvom države, vplivajo na projekte, ki jih nameravajo države članice financirati s sredstvi Unije, zato imajo lahko zadosten neposredni učinek na zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj to upošteva v smernicah;

21.  želi spomniti, da so ukrepi v okviru uredbe med drugim nujni v primerih, ko drugi postopki, določeni v finančni uredbi, uredbi o skupnih določbah ter drugi sektorski zakonodaji, ne dovoljujejo učinkovitejše zaščite proračuna Unije; poudarja, da to ne pomeni, da uredba šteje kot izhod v skrajni sili, temveč da lahko Komisija za zaščito finančnih interesov Unije uporabi vrsto različnih postopkov, tudi uredbo, ki jih izbere na podlagi posameznega primera, po potrebi tudi sočasno, in glede na njihovo učinkovitost in uspešnost; poziva Komisijo, naj določi način delovanja ter postopkovne in tehnične standarde, ki jih bo uporabila za izbiro instrumentov;

22.  opozarja, da uredba zajema vsa sredstva Unije in da se uporablja tako za sistemske kršitve kot za resno tveganje za dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali za zaščito finančnih interesov Unije, ki bi jih bilo težavno obravnavati z drugimi postopki Unije, ki se lahko uporabijo samo za specifične programe porabe in zadevajo učinke na proračun, ki so se že zgodili; poudarja, da je uredba edina zakonodaja EU, ki spoštovanje načela pravne države povezuje s proračunom EU; zato meni, da bi bilo treba njene edinstvene določbe v celoti izvajati, da bi poleg zaščite financ EU zagotovili tudi zaščito pravne države;

23.  poudarja, da imajo sistemske kršitve, na primer tiste, ki vplivajo na delovanje pravosodnega sistema, neodvisnost sodnikov in sodstva, nevtralnost javnih organov ali pravilno delovanje javnih subjektov z mandatom za preprečevanje korupcije, goljufij, davčnih utaj in nasprotij interesov ter boj proti njim, pa tudi na kršitev načela preprečevanja nazadovanja(8), na splošno zadosten neposredni vpliv na ustrezno upravljanje, porabo in nadzor sredstev Unije; poziva Komisijo, naj pojasni merila, na podlagi katerih bo določila ukrepe v primeru sistemskih kršitev;

Sprejetje ukrepov

24.  želi spomniti, da so v členih 6 in 7 uredbe določeni vsi koraki in natančni časovni načrt za sprejetje in odpravo ukrepov v okviru uredbe; poudarja, da je postopek za sprejetje in odpravo ukrepov skladen z načeli objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave držav članic ter mora potekati po nepristranskem in na dokazih temelječem pristopu;

25.  ugotavlja, da člen 6(4) uredbe predvideva možnost, da Komisija, preden pošlje pisno uradno obvestilo, a tudi po tem, zahteva dodatne informacije za izvedbo ocene; poudarja, da bi morale te zahteve pred pisnim uradnim obvestilom ostati izjemne in enkratne, da ne bi ogrozile natančnega časovnega okvira za sprejetje ukrepov iz te uredbe;

26.  želi spomniti, da se mora Svet odzvati na vsak predlog Komisije in sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z uredbo v roku enega meseca, ta rok pa se lahko v izrednih okoliščinah podaljša za največ dva meseca; meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se časovne omejitve v celoti upoštevajo za pravočasno odločitev; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o tem, kako bo zagotovila usklajen pristop in dosledno uporabo proračunske pogojenosti v vseh generalnih direktoratih;

27.  meni, da je preglednost bistvena za krepitev zaupanja držav članic in državljanov v mehanizem pogojenosti; poudarja, da je treba države članice pri oceni posameznih in sistemskih kršitev načela pravne države obravnavati nepristransko, pošteno in stvarno, tudi z nepristranskimi preiskavami, ki bodo temeljile na dokazih; poudarja, da bi bilo treba zato vsak korak v postopku iz uredbe izvesti popolnoma pregledno; zato poziva Komisijo, naj določi pravila in načela preglednosti, ki jih bo ob sprožitvi mehanizma pogojevanja uporabljala;

28.  želi spomniti, da morajo biti ukrepi, sprejeti v okviru uredbe, sorazmerni, upoštevati dejanski ali morebitni učinek dobrega finančnega poslovodenja proračuna Unije ali finančnih interesov Unije ter upoštevati naravo, trajanje, resnost in obseg kršitev načel pravne države; meni, da bo na splošno resnost učinka odražala resnost kršitev;

Varstvo končnih prejemnikov in upravičencev

29.  opozarja, da je v skladu z uredbo bistveno, da se ustrezno zaščiti pravni interes končnih prejemnikov in upravičencev;

30.  želi spomniti, da naložitev ustreznih ukrepov v okviru uredbe ne vpliva na obveznosti držav članic do legitimnih končnih prejemnikov ali upravičencev, vključno z obveznostjo izvajanja plačil, razen kadar je v odločitvi o sprejetju ukrepov določeno drugače;

31.  poudarja, da bi morala Komisija v primerih, kot so huda korupcija, nepotizem, sistemske goljufije, nezakonite vezi s političnimi strankami in nasprotje interesov, zlasti kadar jih odkrije sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev, opredeljen v finančni uredbi, ali kadar jih preiskuje OLAF ali Evropsko javno tožilstvo, skrbno oceniti, ali naj se v posameznem primeru še naprej izvajajo plačila končnim prejemnikom in upravičencem ali ne;

32.  poziva Komisijo, naj izvaja člen 5(4) uredbe ter hitro vzpostavi spletišče ali spletni portal z informacijami in smernicami za končne prejemnike ali upravičence ter z ustreznimi orodji, na primer s preprostim, enostavnim in strukturiranim obrazcem za pritožbe, da bodo lahko Komisijo obvestili o kršitvah pravnih obveznosti nadaljnjega izvajanja plačil po tem, ko so sprejeti ukrepi v skladu s to uredbo; poziva Komisijo, naj pojasni, kako bo izvajala uspešen in učinkovit mehanizem usklajevanja za prosilce, prejemnike in upravičence;

33.  poudarja, da pri deljenem upravljanju za ukrepe v okviru uredbe ne more šteti, da vplivajo na razpoložljivost financiranja za plačila legitimnih zahtev upravičencev; želi spomniti, da morajo države članice, ki jih ukrepi zadevajo, Komisiji redno poročati o izpolnjevanju svojih obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev;

34.  poziva Komisijo, naj analizira vse informacije, ki jih ima na voljo, tudi z orodji za digitalno sledenje, in stori vse, da bi zagotovila, da bodo legitimni zahtevki za plačila vladnim subjektom ali državam članicam dejansko plačani končnim prejemnikom ali upravičencem, kar lahko vključuje finančne popravke, tako da se zmanjša podpora Unije programom v skladu z veljavnimi sektorskimi in finančnimi pravili;

35.  poziva Komisijo, naj predloge Parlamenta vključi v končno različico smernic;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0287.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0360.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103.
(5) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(6) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).
(7) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(8) Sodba Sodišča z dne 20. aprila 2021 v zadevi Repubblika v Il-Prim Ministru, C-896/19, ECLI:EU:C:2021:311, točke 59 do 64.


Globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega)
PDF 136kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o globalnem režimu sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega) (2021/2563(RSP))
P9_TA(2021)0349B9-0371/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do režimov, za katere je EU uvedla omejevalne ukrepe, kadar njihovi voditelji izvršujejo svoje osebne in gospodarske interese znotraj meja EU(1),

–  ob upoštevanju s tem povezane resolucije Parlamenta z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je pozval k vzpostavitvi mehanizma na ravni EU za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, vpletenim v hude kršitve človekovih pravic, vključno z resolucijo z dne 4. septembra 2008 o oceni sankcij EU kot dela ukrepov in politik EU na področju človekovih pravic(3), resolucijo z dne 11. marca 2014 o odpravi mučenja po svetu(4) in resolucijo z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike - letno poročilo 2020(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2019(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah(7) in z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(8),

–  ob upoštevanju vseh svojih resolucij, o kršitvah človekovih pravic, demokracije in pravne države (nujne resolucije, sprejete v skladu s členom 144 Poslovnika),

–  ob upoštevanju poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o sprejemanju sankcij v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP),

–  ob upoštevanju člena 21 PEU o načelih mednarodnega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava,

–  ob upoštevanju člena 31(2) PEU o posebnih določbah o SZVP,

–  ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o sprejemanju sankcij proti tretjim državam ter posameznikom, skupinam in nedržavnim subjektom,

–  ob upoštevanju izjave št. 25 iz Lizbonske pogodbe, da je treba zagotovitvi ustrezne postopkovne pravice posameznikov ali subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi EU ali ukrepi EU za boj proti terorizmu,

–  ob upoštevanju skupnega predloga Komisije in VP/PP z dne 19. oktobra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (JOIN(2020)0020),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999(9) in Uredbe Sveta (EU) 2020/1998(10) z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/371 z dne 2. marca 2021(11) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/478 z dne 22. marca 2021(12) o izvajanju Uredbe (EU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(13),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(14),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. novembra 2020 o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo iz leta 2012,

–  ob upoštevanju navodil Komisije z dne 17. decembra 2020 o izvajanju nekaterih določb Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 (C(2020)9432),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji in politične izjave s posebnega zasedanja generalne skupščine o izzivih in ukrepih za preprečevanje korupcije in boj proti njej ter krepitvi mednarodnega sodelovanja, ki je potekalo od 2. do 4. junija 2021,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 26. aprila 2018 o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU,

–  ob upoštevanju sklepa kazenskega senata španskega vrhovnega sodišča z dne 26. novembra 2020 v zvezi s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2074 z dne 13. novembra 2017 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli(15),

–  ob upoštevanju vprašanj Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o globalnem sistemu sankcij EU za človekove pravice (zakon Magnickega) (O-000047/2021 - B9-0028/2021 in O-000048/2021 - B9-0029/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zunanje zadeve,

A.  ker člen 21 PEU določa, da Unijo pri njenem delovanju vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) in mednarodnega prava;

B.  ker EU v skladu s členom 215 PDEU sprejema sankcije bodisi kot lastne ukrepe EU (tj. avtonomne sankcije) in/ali za izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov v primerih, ko države, ki niso članice EU, fizične ali pravne osebe, skupine ali nedržavni subjekti ne spoštujejo mednarodnega prava ali človekovih pravic, ali izvajajo politike ali ukrepe, ki ne spoštujejo pravne države ali demokratičnih načel;

C.  ker so v sporočilu Komisije z dne 19. januarja 2021 z naslovom Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021)0032) opisani ukrepi za izboljšanje učinkovitosti sankcij EU, zagotavljanje, da se sankcije ne zaobidejo ali spodkopavajo, ter vzpostavitev odložišča za izmenjavo podatkov o sankcijah, pa tudi časovni načrt za prehod od odkrivanja sistemske neskladnosti s sankcijami EU na postopke za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije;

D.  ker je nizozemska vlada novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o ciljno usmerjenem sistemu sankcij za človekove pravice na ravni EU; ker je Svet 7. decembra 2020 končno sprejel zadevni sklep in uredbo o vzpostavitvi globalnega sistema sankcij EU za človekove pravice;

E.  ker Evropski parlament kršitve človekovih pravic sistematično obsoja;

F.  ker resolucije, ki jih sprejme Evropski parlament, zelo pogosto institucije EU pozivajo, naj sprejmejo sankcije, vključno s posamičnimi sankcijami, zoper osebe, osumljene storitve hudodelstev proti človeštvu ali hudih kršitev človekovih pravic;

G.  ker ima lahko korupcija uničujoče posledice za stanje človekovih pravic ter pogosto spodkopava delovanje in legitimnost institucij in pravne države; ker je Parlament pozval, naj se zlorabe in dejanja sistemske korupcije, povezana s hudimi kršitvami človekovih pravic, obravnavajo tudi v okviru globalnega sistema sankcij EU za človekove pravice;

H.  ker so Združene države Amerike, Kanada in Združeno kraljestvo sprejele podobne režime sankcij; ker bo sodelovanje med podobno mislečimi državami, ki imajo skupne vrednote temeljnih pravic, demokracije in pravne države, povečalo usklajenost in s tem učinkovitost uporabe ciljno usmerjenih sankcij; ker je vlada Združenega kraljestva 26. aprila 2021 uvedla globalni sistem sankcij proti korupciji;

1.  pozdravlja sprejetje globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki bistveno dopolnjuje nabor orodij EU za človekove pravice in zunanjo politiko, ki krepi vlogo EU kot svetovnega akterja na področju človekovih pravic, saj ji omogoča sprejemanje omejevalnih ukrepov proti pravnim in fizičnim osebam, vpletenim v hude kršitve človekovih pravic po vsem svetu; poudarja, da mora biti novi režim del širše, skladne in jasno opredeljene strategije, ki upošteva cilje zunanje politike EU; poudarja, da bi si morala strategija prizadevati tudi za opredelitev posebnih meril uspešnosti, povezanih s cilji, in podrobnosti o tem, kako lahko sankcije pripomorejo k izpolnjevanju teh meril uspešnosti; obžaluje pa, da se je Svet pri sprejemanju nove ureditve odločil, da namesto glasovanja s kvalificirano večino uporabi soglasje, in ponovno poziva k uvedbi glasovanja s kvalificirano večino za sprejetje sankcij v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic;

2.  pozdravlja opredelitev področja uporabe režima s seznamom posebnih hudih kršitev človekovih pravic, vključno s tistimi, ki so povezane s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ter Komisijo poziva, naj pripravi zakonodajni predlog za spremembo sedanje zakonodaje EU, ki ureja globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic, z razširitvijo njenega področja uporabe na dejanja korupcije; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pri prilagajanju na nove izzive in grožnje človekovim pravicam ali zlorabo državnih ali izrednih pooblastil, vključno s tistimi, povezanimi z omejitvami zaradi covida-19 ali nasiljem nad zagovorniki človekovih pravic, uporabijo prožnost; poudarja, da so sankcije EU usmerjene proti osebam, ki kršijo človekove pravice, njihov namen pa ni vplivati na uživanje človekovih pravic s strani prebivalstva;

3.  pozdravlja napoved Komisije, da bo v letu 2021 izvedla pregled praks, ki zaobidejo in spodkopavajo sankcije, ter pregled obstoječih obveznosti poročanja za države članice o izvajanju in izvrševanju sankcij; poziva Komisijo in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP/PP), naj pri pripravi dodatnih zakonodajnih sprememb in smernicam o njihovi uporabi ustrezno upoštevata rezultate tega pregleda;

4.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da je režim v enaki meri usmerjen tudi v gospodarske in finančne vzvode kršiteljev človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj se v primeru, da dejanja korupcije niso vključena v pregled obstoječega režima, oprejo na zakonodajni predlog Združenega kraljestva za globalne uredbe o sankcijah proti korupciji ali na ameriški globalni zakon Magnickega ali kanadski zakon o pravicah žrtev korupcije tujih uradnikov ali druge podobne režime ter sprejmejo režim sankcij EU za boj proti korupciji in s tem dopolnijo globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic;

5.  pozdravlja ameriški globalni zakon Magnickega iz leta 2016 in vodilno vlogo, ki jo je imel ta akt v navdih drugim mednarodnim akterjem, vključno z EU, pri njihovih prizadevanjih za varstvo človekovih pravic;

6.  pozdravlja prve izvedbene sklepe v okviru režima, ki dokazujejo zavezanost EU k učinkoviti uporabi novega ambicioznega instrumenta; spodbuja Svet, naj ta instrument v celoti izkoristi in tako okrepi njegov učinek;

7.  je prepričan o učinkovitosti novega režima, vključno z njegovimi odvračilnimi učinki; je trdno prepričan, da so najvišji možni standardi sodnega nadzora in ustreznega nadzora izvajanja režima bistveni za zagotovitev njegove legitimnosti; poudarja, da so potrebni redni pregled seznamov, jasno opredeljena in pregledna merila in metodologija za uvrstitev na seznam in črtanje s seznama sankcioniranih posameznikov ali subjektov ter ustrezni pravni postopki, s katerimi se lahko izpodbija uvrstitev na seznam, da bi zagotovili temeljit sodni nadzor in pravice do pravnih sredstev;

8.  obsoja vse povračilne ukrepe, ki so EU, njenim institucijam, poslancem, organom ali državljanom naloženi izključno kot povračilni ukrepi zaradi spodbujanja in varovanja spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države prek globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic; opozarja, da so povračilni ukrepi namenjeni odvračanju EU od izvajanja njenih globalnih ukrepov za varstvo človekovih pravic v skladu z obveznostmi iz Pogodb: poudarja potrebo po hitrem, trdnem in usklajenem odzivu EU na povračilne ukrepe tretjih držav in potrebo po zagotovitvi, da dvostranski sporazumi s temi državami ne bodo spodkopavali globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic ali verodostojnosti EU v zunanji politiki na splošno;

9.  poudarja, da morajo v ta namen vse države članice EU razlagati uporabo in izvedbo sankcij dosledno in hitro; poziva Komisijo, naj v vlogi varuhinje Pogodb zagotovi, da bodo nacionalne kazni za kršitve sankcij EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne; meni, da bi nesprejetje ustreznih ukrepov v razmerah, ki jih zaznamujejo stalne kršitve človekovih pravic, ogrozilo strategijo EU na področju človekovih pravic, njeno politiko sankcioniranja in verodostojnost; meni, da je za zagotovitev strožjega izvrševanja sankcij potreben centraliziran nadzorni mehanizem za izvajanje in skladnost; pozdravlja napoved Komisije, da bo vzpostavila odložišče podatkov o sankcijah in pripravila načrt (vključno z merili in časovnim razporedom) za prehod z odkrivanja sistematičnega neizpolnjevanja sankcij EU na postopke za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije;

10.  poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da bodo organi, podjetja in drugi akterji, registrirani na njihovem ozemlju, v celoti spoštovali sklepe Sveta o omejevalnih ukrepih; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo informacij, ter poziva k okrepljenemu evropskemu mehanizmu nadzora in izvrševanja; poziva Svet, naj redno posodablja sezname sankcij, na katerih so podjetja, saj podjetja, ki kotirajo na borzi, pogosto uporabljajo pravne vrzeli in iščejo druge ustvarjalne rešitve, da bi se izognila sankcijam;

11.  je prepričan, da so kršitve omejevalnih ukrepov, zlasti zamrznitev sredstev, nezakonite in škodijo finančnim interesom Unije; poziva k oceni primernosti ponovnega pregleda Direktive (EU) 2017/1371 in Uredbe Sveta (EU) 2017/1939, da bi Evropsko javno tožilstvo zadolžili za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kaznivih dejanj, s katerimi se kršijo omejevalni ukrepi, sprejeti v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic;

12.  obžaluje, da Evropski parlament v tem procesu nima institucionalne vloge; poziva k parlamentarnemu nadzoru nad globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic in k okrepljeni vlogi Evropskega parlamenta pri predlaganju opredelitev resnih kršitev človekovih pravic, da bi povečali legitimnost globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ter poziva k ustanovitvi posebne parlamentarne delovne skupine, ki bo nadzorovala izvajanje režima sankcij; poziva, naj ESZD in Komisija sistematično in institucionalizirano izmenjujeta informacije s Parlamentom in državami članicami ter jim poročata;

13.  vztraja, da je potreben pregleden in vključujoč proces za olajšanje prispevka akterjev civilne družbe, vključno z ustanovitvijo svetovalnega odbora na ravni EU in rednimi srečanji z organizacijami civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic in preiskovalnimi novinarji, da bi spremljali trenutno stanje režima in izboljšali njegovo izvajanje; poziva ESZD, naj izda smernice o tem, kako sodelovati v procesu, in poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizem za zaupnost in zaščito prič za tiste, ki zagotavljajo informacije, kot so zagovorniki človekovih pravic in organizacije;

14.  poudarja, da bi moral biti namen ciljno usmerjenih sankcij doseči učinkovite in trajne rezultate; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj namenijo ustrezna sredstva in strokovno znanje za uveljavljanje in redno spremljanje učinka globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic ter naj pozorno spremljajo uvrstitev na seznam in umik s seznama; vztraja, da je treba več pozornosti in sredstev nameniti javnemu komuniciranju o seznamih, tako v EU kot v zadevnih državah, vključno s prevajanjem ustrezne dokumentacije v lokalni jezik ciljnih posameznikov ali subjektov;

15.  opozarja, da je potrebna enotna in usklajena strategija za izvajanje režimov sankcij EU, ter poziva Komisijo in ESZD, naj zagotovita skladnost med globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic in zunanjo politiko EU, zlasti z njenimi politikami za podporo človekovim pravicam in demokraciji, pa tudi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko; poleg tega poziva k skladnosti med režimi sankcij EU in mednarodnim kazenskim pravom, mednarodnim humanitarnim pravom in politikami EU, povezanimi s pravno državo in temeljnimi svoboščinami;

16.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da je globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic skladen s horizontalnimi omejevalnimi ukrepi EU za posamezne države, sektorskimi ukrepi in embargom na orožje ter obstoječimi mednarodnimi okviri za sankcije, zlasti v zvezi z Varnostnim svetom ZN, in jih dopolnjuje;

17.  poziva EU, naj z ZDA vzpostavi čezatlantsko zavezništvo za obrambo demokracije po vsem svetu in predlaga nabor orodij za obrambo demokracije, ki bi vključeval skupne ukrepe glede sankcij in politik za preprečevanje pranja denarja, ter naj zagotovi, da bo njena politika sankcij povezana s preiskavami EU in mednarodnimi preiskavami ter številnimi drugimi mednarodnimi pravnimi instrumenti, kot so mednarodna sodišča in pobuda o pravosodnem središču EU;

18.  je prepričan o prednostih sodelovanja in usklajevanja s partnerji in podobno mislečimi državami pri izvajanju globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic; spodbuja Komisijo in države članice, naj pri določanju sankcij upoštevajo tesno sodelovanje in strateške odnose med EU in ZDA, ki temeljijo na skupni zgodovini in skupnih demokratičnih vrednotah, ter poziva k rednim razpravam o ciljno usmerjenih sankcijah, zlasti v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujeta z zunanjimi pravosodnimi institucijami, kot so Mednarodno kazensko sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice, Medameriško sodišče za človekove pravice, Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev ter druga ad hoc sodišča, sodišča, ki prejemajo pomoč OZN, in drugi organi, vključno z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in mednarodnimi nadzornimi in spremljevalnimi organi, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Natom in Svetom Evrope, z namenom pridobivanja dokazov za naložitev sankcij v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic in odvračanje od kršitev človekovih pravic; poziva EU, naj spodbuja ratifikacijo Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v vseh državah sveta;

19.  poudarja, da bi moral biti glavni cilj vseh prizadevanj EU in držav članic v boju proti nekaznovanosti še naprej ta, da kazenski pregon storilcev hudih kršitev človekovih pravic in grozodejstev poteka prek različnih nacionalnih ali mednarodnih pristojnosti; v zvezi s tem ponovno poudarja pomen načela splošne pristojnosti in pozdravlja nedavne sodne postopke v skladu s tem načelom v številnih državah članicah;

20.  poudarja, kako pomembno je, da se države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke uskladijo z globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic v okviru širše uskladitve s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 11.
(2) UL C 23, 21.1.2021, str. 108.
(3) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 49.
(4) UL C 378, 9.11.2017, str. 52.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0012.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0014.
(7) UL C 337, 20.9.2018, str. 82.
(8) UL C 101, 16.3.2018, str. 47.
(9) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 13.
(10) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1.
(11) UL L 71 I, 2.3.2021, str. 1.
(12) UL L 99 I, 22.3.2021, str. 1.
(13) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(14) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(15) UL L 295, 14.11.2017, str. 60.


Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
PDF 175kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2019/2196(INI))
P9_TA(2021)0350A9-0183/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, v skladu s katerim se „zagotovi, da se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb“,

–  ob upoštevanju člena 21(1) PDEU in člena 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju člena 18 PDEU in člena 21(2) Listine, ki prepovedujeta vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva,

–  ob upoštevanju členov 18 in 19 Listine o pravici do azila in varstva v primeru odstranitve, izgona ali izročitve,

–  ob upoštevanju schengenskega pravnega reda, ki se od podpisa Schengenskega sporazuma 14. junija 1985 nenehno spreminja in zdaj obsega številne pravne akte EU na področju upravljanja notranjih in zunanjih meja, vizumske politike, politike vračanja, policijskega sodelovanja in varstva podatkov ter pravne akte, s katerimi sta bili vzpostavljeni in se urejata dve agenciji Unije (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)), finančni program (instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov) in štirje obsežni sistemi IT (schengenski informacijski sistem, vizumski informacijski sistem, Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistem vstopa/izstopa (SVI)), vključno z interoperabilnostjo med njimi,

–  ob upoštevanju zakonodaje, ki je bila sprejeta po zadnjem poročilu o delovanju schengenskega območja z namenom, da bi se spričo vztrajnih izzivov okrepilo, zlasti Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(1), Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006(2) in Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU(3), Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ(4), Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816(5), Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226(6), Uredba (EU) 2018/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)(7), Uredbe (EU) 2020/493 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o sistemu za lažne in prave dokumente na spletu (FADO) ter razveljavitvi Skupnega ukrepa Sveta 98/700/PNZ(8), Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624(9) in Uredbe (EU) 2019/1155 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)(10),

–  ob upoštevanju sedanjega zakonodajnega dela v zvezi s pregledom zakonika o schengenskih mejah glede pravil za začasno ponovno uvedbo mejnih kontrol na notranjih mejah, preoblikovanjem vizumskega informacijskega sistema, dokončno vzpostavitvijo zakonodajnega okvira Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, prenovitvijo direktive o vračanju, instrumentom za finančno podporo za upravljanje mej in vizume v obdobju 2021–2027 in novim predlogom uredbe o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah (COM(2020)0612),

–  ob upoštevanju različnih sklepov Evropskega sveta, priporočil Sveta ter sporočil, smernic in časovnih načrtov Komisije za obravnavo razmer na notranjih in zunanjih schengenskih mejah v odziv na covid-19, kot so sporočilo Komisije z dne 16. marca 2020 z naslovom „COVID-19: Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“(11) ter sporočilo Komisije z dne 30. marca 2020 z naslovom „COVID-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko“ (C(2020)2050) in njegovih podaljšanj, kot je sporočilo z dne 8. aprila 2020 (COM(2020)0148), skupni evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19, ki sta ga predstavila predsednica Komisije in predsednik Evropskega sveta, ter Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2019 o preverjanju celovite uporabe schengenskega pravnega reda na Hrvaškem (COM(2019)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. septembra 2020 o novem paktu o migracijah in azilu (COM(2020)0609),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja(13),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 25. novembra 2020 o delovanju schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (COM(2020)0779),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah(15),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 8. decembra 2020 o migracijah in vprašanjih temeljnih pravic na kopenskih mejah (Migration: fundamental rights issues at land borders),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o izvajanju direktive o vračanju(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o vplivu ukrepov proti COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(17),

–  ob upoštevanju ustanovitve in tekočega dela delovne skupine za nadzor Frontexa v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju pripravljalnega dela za to resolucijo, ki ga je opravila delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0183/2021),

A.   ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki že več kot 25 let omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju, brez kontrol na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot so krepitev izmenjave informacij z vzpostavitvijo schengenskega informacijskega sistema (SIS), vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja; ker so za medsebojno zaupanje potrebni solidarnost, varnost, pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, skupno varovanje zunanjih meja EU, skupni dogovor in skupna politika na področju vizumov in varstva podatkov;

B.   ker sta v celoti delujoče schengensko območje in njegova prihodnja širitev na države kandidatke še vedno ključnega pomena za nadaljnje politično, gospodarsko in socialno vključevanje, spodbujanje kohezije in premostitev vrzeli med državami in regijami ter predpogoj za zaščito načela prostega gibanja; ker v prihodnosti v schengenskem območju ne sme biti razdrobljenosti;

C.   ker je odprava kontrol na notranjih mejah bistven in praktičen sestavni del tega, kar državljani opredeljujejo kot evropsko idejo, in je bistvena za delovanje notranjega trga; ker je schengensko območje ogroženo tudi zato, ker države članice zlasti v zadnjih letih vse pogosteje izvajajo kontrole na notranjih mejah;

D.  ker je večina držav članic, vključno s pridruženimi schengenskimi državami, v odziv na pandemijo covida-19 ponovno uvedla kontrole na notranjih mejah ali pa je meje delno ali v celoti zaprla oziroma jih je zaprla za nekatere vrste potnikov, tudi državljane EU in njihove družinske člane ter državljane držav zunaj EU, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker je pomanjkanje učinkovitega usklajevanja glede ponovne uvedbe in odprave kontrol na notranjih mejah med državami članicami in s Komisijo, zlasti na začetku pandemije, ogrozilo samo bistvo schengenskega sodelovanja;

E.  ker so države članice od leta 2015 kontrole na notranjih mejah ponovno uvedle 268-krat, kar pomeni precejšnje povečanje v primerjavi z obdobjem med letoma 2006 in 2014, ko so bile kontrole na notranjih mejah uvedene zgolj 35-krat(18);;

F.  ker je Evropski parlament večkrat izrazil pomisleke glede nujnosti in sorazmernosti v mnogih primerih kontrol na notranjih mejah;

G.  ker sta medsebojno zaupanje in tesno sodelovanje med državami članicami bistvena elementa, na katerih temelji schengensko območje;

H.  ker je bilo v zadnjih letih sprejetih več zakonodajnih instrumentov EU, da bi izboljšali učinkovitost in uspešnost mejnih kontrol na zunanjih mejah ter povečali raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice; ker je med temi instrumenti tudi nova zasnova za informacijske sisteme EU in njihovo interoperabilnost;

I.  ker se še naprej poroča o domnevnem nasilju nad migranti in prosilci za mednarodno zaščito ter njihovem zavračanju na zunanjih mejah EU; ker so Evropski parlament, OLAF, Frontex in evropska varuhinja človekovih pravic uvedli preiskavo o teh navedbah; ker Unija še nima učinkovitega mehanizma za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic na svojih zunanjih mejah;

J.  ker so bile leta 2017 med schengenskim ocenjevanjem Združenega kraljestva o uporabi schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema ugotovljene resne pomanjkljivosti;

K.  ker se je v prvem krogu ocenjevanja v schengenskem ocenjevalnem mehanizmu pokazalo, da je treba bolje in hitreje izvajati priporočila na podlagi ocen ter uvesti ustrezne spremembe, zlasti glede načina, kako se v mehanizmu ocenjuje skladnost s temeljnimi pravicami;

L.  ker se pri letnih ocenah agencije Frontex o ranljivosti preučijo zmogljivosti držav članic, da se odzovejo na grožnje in izzive na zunanjih mejah, hkrati pa se priporočijo posebni popravni ukrepi za zmanjšanje teh ranljivosti, s čimer te ocene dopolnjujejo tiste v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma;

M.  ker se schengenski pravni red glede odprave kontrol na notranjih mejah z Bolgarijo in Romunijo še ne izvaja v celoti, čeprav je Parlament to že zahteval v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011;

N.  ker je Komisija v sporočilu o preverjanju polne uporabe schengenskega pravnega reda z dne 22. oktobra 2019 navedla, da je Hrvaška sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev nujnih pogojev za polno izvajanje schengenskih pravil;

Delovanje schengenskega območja

1.  meni, da je pandemija covida-19 dodaten izziv za idejo schengenskega sodelovanja, tj. za neizvajanje kontrol na notranjih mejah in zagotavljanje svobode gibanja; v zvezi s tem ponovno izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega stanja glede kontrol na notranjih mejah v nekaterih državah članicah, in čeprav v celoti podpira javnozdravstvene ukrepe, sprejete za omejitev širjenja covida-19, opozarja, da bi morali biti vsi tovrstni ukrepi za boj proti pandemiji ter omejevanje temeljnih pravic in svoboščin vedno skladni z duhom in črko zakona;

2.  želi spomniti, da se lahko v skladu z veljavnim pravom EU kontrole na notranjih mejah ponovno uvedejo, če gre za potreben, sorazmeren in začasen ukrep in če so izčrpane vse druge možnosti; v zvezi s tem ponavlja svoje stališče, da številna podaljšanja kontrol na notranjih mejah od leta 2015 niso bila dovolj utemeljena in niso bila skladna s pravili, ki se nanašajo na njihovo podaljšanje, nujnost ali sorazmernost, ter so torej nezakonita;

3.  priznava, da je Komisija poskušala uskladiti skupni evropski odziv; obžaluje, da države članice kljub temu še vedno uvajajo kontrole na notranjih mejah, pogosto neusklajeno in ne da bi pri odločanju o tem ustrezno upoštevale, da je ohranitev schengenskega območja kot območja brez kontrol na notranjih mejah v skupnem evropskem interesu; ponovno poudarja, da uvedene kontrole negativno vplivajo na prosti pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi v Uniji; pri tem opozarja na posebej težak položaj čezmejnih delavcev;

4.  opozarja, da Komisija kljub ugotovljenim znatnim pomanjkljivostim pri izvajanju schengenskega pravnega reda počasi ali celo z odporom začenja postopke ugotavljanja kršitev; ponovno poziva Komisijo, naj izvaja ustrezen nadzor nad uporabo schengenskega pravnega reda, oceni, ali sta spoštovani načeli nujnosti in sorazmernosti, ter po potrebi uporabi postopek ugotavljanja kršitev; poudarja, da je nujno treba okrepiti medsebojno zaupanje in sodelovanje med schengenskimi državami ter zagotoviti ustrezno upravljanje schengenskega območja;

5.  poudarja, da morajo države članice spoštovati pravo, kot ga določajo Pogodbi in Listina, ter ukrepe na mejah izvajati zakonito in nediskriminatorno; meni, da je bistvenega pomena redna politična in javna razprava o delovanju schengenskega območja;

6.  ugotavlja, da v tem zakonodajnem obdobju še ni bilo napredka pri reviziji zakonika o schengenskih mejah, v zvezi s katero Svet še vedno blokira medinstitucionalna pogajanja; pozdravlja napoved Komisije, da bo predstavila nove predloge za upravljanje schengenskega območja; je razočaran, ker Komisija še naprej zanemarja obveznost poročanja Parlamentu, saj ne predloži letnega poročila o delovanju območja brez kontrol na notranjih mejah (člen 33 zakonika o schengenskih mejah) in letnega celovitega poročila v skladu s členom 20 schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, s tem pa onemogoča nadzor in konstruktivno politično razpravo;

7.  poleg svojih večkratnih zahtev po polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji poziva Svet, naj spoštuje svojo zavezo in takoj sprejme odločitev o odpravi kontrol na notranjih kopenskih, morskih in zračnih mejah ter tako tema državama članicama omogoči, da se upravičeno pridružita območju prostega gibanja brez kontrol na notranjih mejah; je pripravljen izraziti svoje mnenje o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem, potem ko se bo Svet posvetoval z njim v skladu s členom 4 Akta o pristopu; meni, da morajo biti solidarni in odgovorni vsi in da v prihodnosti v schengenskem območju ne sme biti razdrobljenosti;

8.  meni, da je bistvenega pomena, da je vizumska politika EU učinkovita, uporabniku prijazna in varna, ter v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da se vizumski postopek do leta 2025 digitalizira; meni, da je vključevanje državljanov tretjih držav, ki dlje časa prebivajo v eni od držav članic, ključni element pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, ter zato poziva k razmisleku o uskladitvi minimalnih pravil za izdajo vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje;

9.  ponovno poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno izvajanje vseh vidikov direktive o vračanju(19), in poziva Komisijo, naj spremlja njeno izvajanje;

10.  spodbuja države članice, naj okrepijo izmenjavo informacij in nadalje razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, na primer z večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot;

11.  pozdravlja dejstvo, da so bili medtem izvedeni številni ukrepi, zahtevani v prejšnjem letnem poročilu(20) (revizija zakonodajnega okvira schengenskega informacijskega sistema in reforma sistema Eurosur); vendar ugotavlja, da večina pripravljenih priporočil še vedno velja;

12.  poudarja, da je učinkovito delovanje zunanjih meja bistvenega pomena za uspešno delovanje schengenskega območja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da schengenska ocenjevalna poročila in ocene ranljivosti še vedno kažejo na pomanjkljivosti in ranljivosti v zvezi z varovanjem in upravljanjem zunanjih meja; poziva države članice, naj izvajajo priporočila za odpravo pomanjkljivosti in ranljivosti, ki sta jih Svet in Frontex izdala zanje, zlasti priporočila v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic pri dejavnostih za upravljanje meja, poudarja pomen nedavno sprejetih zakonodajnih ukrepov;

13.  je zaskrbljen zaradi vpliva trenutnih omejitev potovanj na pravice beguncev in prosilcev za mednarodno zaščito; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo sprejetje teh ukrepov v celoti skladno z zahtevami iz členov 3 in 4 zakonika o schengenskih mejah in Listine;

14.  je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se navedb, da naj bi bil Frontex vključen v zavračanje, in zaradi navedb o potencialnih kršitvah temeljnih pravic pri delovanju agencije ter meni, da je treba okrepiti in učinkovito izvajati notranje mehanizme poročanja ter parlamentarni in javni nadzor nad dejavnostmi Frontexa; poudarja, da člen 46 Uredbe 2019/1896 izvršnemu direktorju agencije Frontex nalaga, naj odloži ali prekine dejavnosti oziroma jih ne izvede, če so kršeni pogoji za njihovo izvajanje, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic;

15.  v zvezi s tem izraža polno podporo ustanovitvi in tekočemu delu delovne skupine za nadzor Frontexa v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, katere cilj je oceniti vse vidike dejavnosti in organizacije agencije Frontex, njeno okrepljeno vlogo in vire za integrirano upravljanje meja ter pravilno uporabo pravnega reda EU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic;

16.  je globoko zaskrbljen zaradi številnih smrtnih žrtev v Sredozemlju; opozarja, da je pomoč vsem osebam v stiski na morju pravna obveznost v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom ter da sta iskanje in reševanje sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži; poziva agencijo Frontex, naj znatno poveča razpoložljivost informacij o svojih operativnih dejavnostih na morju, tudi z rednim in ustreznim poročanjem Parlamentu, na primer kar zadeva sodelovanje s centrom za usklajevanje reševanja na morju v Tripoliju in libijsko obalno stražo;

17.  je globoko zaskrbljen zaradi ponavljajočih se in resnih navedb o nasilju in zavračanju na zunanjih mejah, tudi iz ene države članice v drugo in nato v državo zunaj EU; ponovno poudarja, da morajo države članice preprečiti nedovoljene prehode meje, in opozarja, da ta obveznost ne posega v pravice oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in izvajajo učinkovite, neodvisne in hitre preiskave vseh navedb o zavračanju in grdem ravnanju na mejah ter zagotovijo takojšnjo odpravo pomanjkljivosti;

18.  ugotavlja, da ni ustreznih mehanizmov spremljanja, s katerimi bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic in pravne države pri upravljanju zunanjih meja, in meni, da je treba Agenciji Evropske unije za temeljne pravice v zvezi s tem dodeliti okrepljeno operativno vlogo, tudi v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito vzpostavitev nacionalnih organov za spremljanje in da bodo ti sposobni opravljati svojo vlogo, in sicer z zadostnimi sredstvi, ustreznim mandatom in visoko stopnjo neodvisnosti; spodbuja države članice, naj v sodelovanju z agencijo Frontex, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce in ustreznimi nevladnimi organizacijami stalno vlagajo v strokovnost mejnih organov, vključno z usposabljanjem na področju azilnega in begunskega prava;

19.  močno obžaluje, da je prišlo do zamude pri izvajanju določb o temeljnih pravicah iz nove uredbe o evropski mejni in obalni straži, na primer pri zaposlitvi 40 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic do 5. decembra 2020, kot določa uredba; pozdravlja objavo razpisov za prosta delovna mesta in poziva, naj se postopki zaposlitve, ki še potekajo, izvedejo čim prej; poudarja, da morajo vsi zaposleni opazovalci imeti možnost izpolnjevati svoje naloge v skladu s členom 110 uredbe o evropski mejni in obalni straži in jih je torej treba zaposliti na primerni ravni za izpolnjevanje teh nalog; poleg tega poziva k večji neodvisnosti pritožbenega mehanizma agencije z vključitvijo strokovnjakov Agencije za temeljne pravice in nacionalnih institucij za človekove pravice;

Schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem

20.  meni, da je schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem znatno izboljšal upravljanje schengenskega območja in prispeval k njegovemu delovanju s krepitvijo medsebojnega zaupanja in kolektivne odgovornosti; kljub temu poudarja naravo sui generis ocenjevalnega mehanizma v pravu EU in opozarja, da ima Komisija končno odgovornost za zagotavljanje uporabe Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo v skladu z njima;

21.  pozdravlja namero Komisije, da bo pregledala schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem; želi spomniti na razprave o njegovi pravni podlagi v okviru pogajanj o svežnju ukrepov za upravljanje schengenskega območja iz leta 2012 ter vztraja, naj bo vključen v reformo tega mehanizma enakopravno s Svetom, po možnosti z uporabo rednega zakonodajnega postopka ali metode, uporabljene pri sprejetju Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013(21) o vzpostavitvi schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

22.  poudarja, kako pomembna je uvedba jasnih rokov za vse faze postopka morebitne reforme, vključno z izvajanjem priporočil držav članic, oceno predlogov Komisije, ki jo opravi strokovna skupina za schengensko ocenjevanje Scheval, in predstavitvijo akcijskih načrtov; ponovno poudarja tudi, kako pomembno je povečati prožnost pri večletnem in letnem načrtovanju ter okrepiti vlogo Komisije, zlasti ko države članice ne podajo mnenja, in da so potrebni resnično nenapovedani obiski; meni, da je treba med schengenskimi ocenjevanji dosledno ocenjevati spoštovanje temeljnih pravic; meni tudi, da bi morala biti nadzorna vloga Parlamenta in večja preglednost tega procesa ključna elementa reforme;

23.  poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za zagotovitev celovite ocene schengenskega sistema, med drugim s pogostejšimi obiski na terenu v državah članicah; opozarja, da je bilo doslej zaključenih le 45  schengenskih ocenjevanj, čeprav je Komisija v letih med 2015 in -2019 sprejela 198 ocenjevalnih poročil; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje ugotovitev ocenjevanj in priporočil Sveta; ugotavlja, da je prvi krog schengenskih ocenjevanj trajal pet let; meni, da bi bilo treba pospešiti postopek ocenjevanja in sprejemanja priporočil, ki v povprečju traja 32 tednov, in poziva zlasti Svet, naj pospeši sprejetje priporočil, ki jih je izdala Komisija;

24.  poziva Svet, naj na ministrski ravni redno razpravlja o pravilnem delovanju schengenskega območja, vključno z razpravami v primerih, ko ocenjevalna poročila pokažejo resne pomanjkljivosti, in tako prevzame politično vlogo, ki mu pripada v postopku schengenskega ocenjevanja; poziva Komisijo in Svet, naj preprečita, da bi bil ogrožen namen tega mehanizma, in sicer tako, da ugotovita, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odpravo kontrol na notranjih mejah z državo kandidatko, in zagotovita, da države članice, v katerih je v celoti vzpostavljen, spoštujejo schengenski pravni red;

25.  meni, da mora prihodnji schengenski ocenjevalni mehanizem vsebovati oceno operativnih dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo glede na njeno vse večjo vlogo pri upravljanju zunanjih meja in operacijah vračanja; poleg tega meni, da bi moral mehanizem okrepiti sinergije z ocenami ranljivosti evropske mejne in obalne straže; ponovno poudarja, da je treba preprečiti podvajanje in da morajo imeti schengenski ocenjevalci dostop do rezultatov ocen ranljivosti;

26.  opozarja, da so tudi temeljne pravice poglavitni del izvajanja integriranega upravljanja meja; poleg tega opozarja, da je treba schengenski pravni red izvajati v skladu z Listino; zato poudarja, da je treba pri schengenskih ocenjevanjih preučiti tudi, ali se na zunanjih mejah spoštujejo temeljne pravice, vključno s prepovedjo vračanja, pravico do spoštovanja človekovega dostojanstva, načelom nediskriminacije in pravico do iskanja mednarodne zaščite; meni, da bi moral prihodnji mehanizem zagotoviti, da bodo strokovnjaki Agencije Evropske unije za temeljne pravice uradni člani skupine, odgovorne za obiske na terenu, ko gre za ocenjevanje upravljanja zunanjih meja in vračanja; meni, da bi morale imeti vse ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev možnost sodelovanja pri ocenjevanju;

27.  meni, da je v primeru odkritja resnih pomanjkljivosti potrebno veliko hitrejše nadaljnje ukrepanje, da se nemudoma odpravijo; meni, da bi bilo treba v revidirani mehanizem vključiti opredelitev „resne pomanjkljivosti“ in določiti hitri postopek, ki bi se uporabil v primeru takšnih pomanjkljivosti; meni, da bi morali sedanji nezavezujoči katalogi dobre prakse dobiti uradni status po pravu EU v obliki priročnikov, da bi povečali preglednost in omogočili primerjavo ocen z objektivnimi merili;

28.  je razočaran, ker Komisija kljub številnim pozivom Parlamenta in Sveta še vedno ni predložila letnega poročila iz člena 20 Uredbe (EU) št. 1053/2013;

29.   poudarja, da bi morale institucije Unije za spodbujanje dobrega upravljanja in preglednosti svoje delo opravljati čim bolj odprto; meni, da bi morala Komisija na svojem spletnem mestu objaviti informacije o postopkih ocenjevanja v vsaki državi članici in o tem, kako države članice izpolnjujejo priporočila Sveta; poleg tega meni, da bi morala Komisija zagotoviti ustrezno platformo, ki bo omogočala varen in šifriran dostop do tajnih podatkov iz schengenskih ocenjevalnih dokumentov za akterje s pravico do dostopa, zlasti za poslance Evropskega parlamenta, da se jim olajša izvajanje demokratičnega nadzora;

30.  ugotavlja, da je Komisija novembra 2020 ponovno obiskala Hrvaško v zvezi z zunanjo mejo in ponovno potrdila, da so izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo schengenskega pravnega reda; poziva Hrvaško, naj izvaja stalne ukrepe in odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z usposobljenostjo zaposlenih, njihovim številom in zmogljivostmi za nadzor kopenskih meja; vztraja, da je treba temeljito oceniti spoštovanje temeljnih pravic, saj so nevladne organizacije in mediji večkrat poročali o zlorabah, nasilju in zavračanju, ki jih izvajajo mejni uradniki; pozdravlja vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje ukrepov policistov v zvezi z migranti brez urejenega statusa in prosilci za mednarodno zaščito; poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah še naprej ocenjuje skladnost operacij upravljanja meja z zahtevami glede temeljnih pravic in naj v primeru kršitev človekovih pravic sprejme potrebne ukrepe;

31.   opozarja na ponavljajoče se pomanjkljivosti in možnosti izboljšav schengenskega sistema, ki jih je našla Komisija: nepopoln ali neskladen prenos, izvajanje in uporaba ustreznega schengenskega pravnega reda, nezadostno število osebja ter neustrezne kvalifikacije in/ali usposabljanje, različna in nedosledna nacionalna praksa zaradi neusklajenega izvajanja schengenskega pravnega reda, razdrobljene upravne strukture z nezadostnim usklajevanjem in povezovanjem različnih organov ter praktične, tehnološke in regulativne ovire za sodelovanje v schengenskem območju; opozarja, da te težave predstavljajo temeljne ovire za pravilno delovanje schengenskega območja, in poziva države članice, naj jim končno namenijo ustrezno pozornost;

Uporaba obsežnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev

32.  je seznanjen z napredkom pri razvoju novih obsežnih sistemov IT in z interoperabilnostjo med njimi; poziva države članice, Komisijo in zadevne agencije, naj spoštujejo predvideni časovni razpored za izvajanje, ki predvideva uvedbo novih informacijskih sistemov, dokončanje reform obstoječih sistemov in interoperabilnost teh sistemov do konca leta 2023; poleg tega ugotavlja, da je potreben stabilen pravni okvir za izvajanje teh sistemov; opozarja, da bo uporaba teh sistemov vplivala tudi na pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov oseb, katerih informacije bodo shranjene v teh sistemih, in poudarja, da je treba ves čas izvajanja dosledno uveljavljati zaščitne ukrepe, določene v pravnih aktih o vzpostavitvi teh sistemov;

33.  želi spomniti, da ima agencija eu-LISA ključno vlogo pri vzpostavljanju novih sistemov IT; poleg tega poudarja pomen nacionalnih komponent teh novih obsežnih informacijskih sistemov in poziva države članice, naj dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za njihov pravočasen zagon;

34.  pozdravlja politični dogovor, dosežen v zvezi z preoblikovanim vizumskim informacijskim sistemom (VIS), zlasti določitev jasnega in pravno zavezujočega roka za začetek delovanja;

35.  poudarja znatno povečanje dejavnosti uradov za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (SIRENE) in ponovno poziva države članice, naj povečajo sredstva za urade SIRENE, da bodo imeli na voljo ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje svojih novih nalog;

36.  je seznanjen s študijami Skupnega raziskovalnega središča glede uporabe prstnih odtisov, odtisov dlani, podob obraza in DNK v schengenskem informacijskem sistemu;

37.  meni, da sta Komisija in Svet hudo zanemarila svoje obveznosti po tem, ko so bile med oceno iz leta 2017 ugotovljene resne pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega informacijskega sistema v Združenem kraljestvu; želi spomniti na zahtevo za takojšnjo izključitev Združenega kraljestva, ki jo je delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo izrazila 15. junija 2020 v dopisih Komisiji in predsedstvu Sveta; ugotavlja, da Združeno kraljestvo kot država nečlanica nima več dostopa do schengenskega informacijskega sistema; poziva k natančnemu spremljanju stalnega varnostnega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom v šestmesečnem obdobju za prenos podatkov, dogovorjenem v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom;

Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja

38.  pozdravlja, da je Frontex predstavil strateško analizo tveganj za evropsko integrirano upravljanje meja kot prvi korak novega političnega cikla;

Prihodnost schengenskega območja

39.  ugotavlja, da so različne krize v zadnjih letih, kot je trenutna pandemija, in večinoma neusklajeni ter včasih enostranski ukrepi držav članic spodkopali medsebojno zaupanje med državami članicami in ogrozili schengenski pravni red; je prepričan, da je treba skladno s tem okrepiti prizadevanja za iskanje celostnih rešitev in te ukrepe ustrezno uskladiti; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo sprejela strategijo o prihodnosti schengenskega območja, in nadalje pozdravlja vzpostavitev schengenskega foruma, ki bi prav tako moral omogočiti politične razprave na visoki ravni s Parlamentom in Svetom o stanju in prihodnosti schengenskega območja;

40.  meni, da zakonik o schengenskih mejah, zlasti v zvezi s pravili o kontrolah na notranjih mejah, ne ustreza več svojemu namenu, ter zahteva nujno in smiselno reformo, da bi okrepili vzajemno zaupanje in solidarnost ter zagotovili celovitost in popolno ponovno vzpostavitev schengenskega območja; v zvezi s tem ugotavlja, da so potrebna jasnejša pravila o izrednih razmerah na področju javnega zdravja; priznava, da o ponovni uvedbi kontrol na notranjih mejah še vedno odločajo posamezne države članice, vendar poudarja, da bi jih morale ponovno uvesti le kot skrajni ukrep, v določenem časovnem obdobju in pod pogojem, da je nadzor nujen in sorazmeren glede na ugotovljeno resno grožnjo, upoštevaje zlasti njegov učinek na pravico do svobode gibanja in na načelo nediskriminacije ter učinke, ki bi jih lahko imele te kontrole na obmejne regije, pri tem pa je treba ohraniti razlikovanje med različnimi pravnimi podlagami; meni, da bi morali vsakič, ko država članica podaljša ukrep izvajanja kontrol na mejah, veljati dodatni zaščitni in nadzorni ukrepi in da bi bilo treba v vsakem primeru te ukrepe odpraviti takoj, ko razlogov zanje ni več;

41.   meni, da bi bilo treba vzpostaviti strukturiran in pregleden mehanizem za posvetovanja v primeru kriznih razmer, da bi določili blažilne ali alternativne ukrepe za nadzor na notranjih mejah in zavezujoča enotna pravila za uporabo na zunanjih mejah;

42.  poziva upravo Parlamenta, naj ustanovi namensko enoto za podporo upravljanju schengenskega območja, da bo lahko Parlament ustrezno izvajal svoje funkcije demokratičnega nadzora in pregleda v zvezi s schengenskim pravnim redom;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

(1) UL L 312, 7.12.2018, str. 1.
(2) UL L 312, 7.12.2018, str. 14.
(3) UL L 312, 7.12.2018, str. 56.
(4) UL L 135, 22.5.2019, str. 27.
(5) UL L 135, 22.5.2019, str. 85.
(6) UL L 236, 19.9.2018, str. 1.
(7) UL L 236, 19.9.2018, str. 72.
(8) UL L 107, 6.4.2020, str. 1.
(9) UL L 295, 14.11.2019, str. 1.
(10) UL L 188, 12.7.2019, str. 25.
(11) UL C 86 I, 16.3.2020, str. 1.
(12) UL L 337, 14.10.2020, str. 3.
(13) UL C 76, 9.3.2020, str. 106.
(14) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.
(15) UL C 388, 13.11.2020, str. 18.
(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0362.
(17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0307.
(18) Stanje 19. maja 2021, https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/default/files/what-we-do/policies/borders-and-visas/schengen/reintroduction-border-control/docs/ms_notifications_-_reintroduction_of_border_control.pdf.
(19) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(20) UL C 76, 9.3.2020, str. 106.
(21) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).


Evropska agencija za zdravila ***I
PDF 301kWORD 93k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 8. julija 2021, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (COM(2020)0725 – C9-0365/2020 – 2020/0321(COD))(1)
P9_TA(2021)0351A9-0216/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Pandemija COVID-19 je izpostavila tveganja za zdravje ljudi, ki jih predstavljata prekomerno izkoriščanje prostoživečih vrst in drugih naravnih virov ter pospešeno izgubljanje biotske raznovrstnosti na Zemlji. Približno 70 % porajajočih se bolezni in skoraj vse znane pandemije (gripa, HIV/AIDS in COVID-19) so zoonoze. Teh bolezni je v zadnjih 60 letih na svetovni ravni več, zaradi človekove dejavnosti in ekološkega odtisa pa je vse več zoonoznih patogenov. K temu močno prispevajo spremembe v rabi zemljišč, krčenje gozdov, urbanizacija, širjenje in intenzifikacija kmetijstva, nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami in vzorci potrošnje. Zoonozni patogeni so lahko bakterijski, virusni ali parazitski oziroma jih lahko prenašajo nekonvencionalni prenašalci, prek neposrednega stika, hrane, vode ali okolja pa se lahko širijo na ljudi. Nekatere bolezni, kot je HIV/AIDS, se začnejo kot zoonoza, pozneje pa mutirajo v seve, ki prizadenejo izključno ljudi. Druge zoonoze lahko povzročijo ponavljajoče se izbruhe bolezni, kot sta bolezen virusa ebole in salmoneloza. Spet druge, kot je koronavirus, ki povzroča COVID-19, pa lahko povzročijo tudi svetovne pandemije. Po podatkih Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) naj bi bilo v gostiteljih – sesalcih in ptičih – približno 1,7 milijona še neodkritih virusov. Od tega bi jih lahko med 631 000 in 827 000 okužilo ljudi.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Kot je priznala Svetovna zdravstvena organizacija, pogosto isti mikrobi okužijo živali in ljudi, zato prizadevanja samo enega sektorja ne morejo preprečiti ali odpraviti tega problema. Bolezni se lahko prenašajo s človeka na živali ali obratno, zato je treba obravnavati oboje, pri čemer je treba izkoristiti morebitne sinergije pri raziskavah in zdravljenju. Pandemija COVID-19 jasno kaže, da je treba okrepiti uporabo pristopa „eno zdravje“ v Uniji, da bi dosegli boljše rezultate na področju javnega zdravja, saj je zdravje ljudi, kot je navedeno v Programu EU za zdravje, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta1a, povezano z zdravjem živali in okoljem, ukrepi za obravnavanje nevarnosti za zdravje pa morajo upoštevati te tri razsežnosti.
__________________
1a Uredba (EU) 2021/0522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Izkušnje v zvezi s pandemijo COVID-19, kakršnih še nismo imeli, so pokazale, da bi morala biti Unija učinkovitejša pri upravljanju razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter razvoju zdravstvenih protiukrepov za obravnavanje groženj za javno zdravje. Zmožnost Unije za to je resno ovirana zaradi neobstoja jasno opredeljenega pravnega okvira za upravljanje njenega odziva na pandemijo, pa tudi zaradi omejene pripravljenosti Unije v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, ki prizadenejo večino držav članic.
(2)  Izkušnje v zvezi s pandemijo COVID-19, kakršnih še nismo imeli, so izpostavile tudi težave Unije in držav članic pri spopadanju s takimi izrednimi razmerami v javnem zdravju ter pokazale, da je treba okrepiti vlogo Unije, da bi bila učinkovitejša pri upravljanju razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter pri razvoju zdravstvenih protiukrepov za obravnavanje groženj za javno zdravje že v zgodnji fazi, s čimer bi se usklajeno zagotovilo sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi Unije, nacionalnimi in regionalnimi pristojnimi organi, industrijo in drugimi akterji v dobavni verigi farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, vključno z zdravstvenimi delavci. Unija mora nameniti večjo pozornost zdravju, da bi omogočila stalno zagotavljanje zelo kakovostnih zdravstvenih storitev, ter biti pripravljena na obvladovanje epidemij in drugih groženj za zdravje. Zmožnost Unije za to je resno ovirana zaradi neobstoja jasno opredeljenega pravnega okvira za upravljanje njenega odziva na pandemijo, neustreznih pooblastil in virov njenih zdravstvenih agencij, pa tudi zaradi omejene pripravljenosti Unije in držav članic v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, ki prizadenejo večino držav članic.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pomanjkanje zdravil ima različne kompleksne vzroke, ki jih je treba skupaj z vsemi različnimi deležniki dodatno opredeliti, razumeti in analizirati, da bi lahko te vzroke celostno obravnavali. Za boljše razumevanje pomanjkanj je treba opredeliti tudi ozka grla v dobavni verigi. V specifičnem primeru pandemije COVID-19 adjuvantnih terapij za zdravljenje bolezni ni bilo mogoče zagotoviti iz več različnih razlogov, ki so segali od težav s proizvodnjo v tretjih državah do logističnih oziroma proizvodnih težav v Uniji, medtem ko je bilo pomanjkanje cepiv posledica vzroka, ki nastopi redkeje, in sicer nepričakovano velikega in vse večjega povpraševanja.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Zaradi pogosto zapletenih dobavnih verig zdravil in medicinskih pripomočkov, nacionalnih omejitev in prepovedi izvoza, zaprtij meja, ki ovirajo prosti pretok navedenega blaga, ter negotovosti v zvezi z njegovo ponudbo in povpraševanjem v okviru pandemije COVID-19 so se pojavile znatne ovire za nemoteno delovanje enotnega trga in obravnavanje resnih groženj za javno zdravje po vsej Uniji.
(3)   Zaradi motenj v pogosto zapletenih dobavnih verigah zdravil in medicinskih pripomočkov, nacionalnih omejitev in prepovedi izvoza, zaprtij meja, ki ovirajo prosti pretok navedenega blaga, ter negotovosti v zvezi z njegovo ponudbo in povpraševanjem v okviru pandemije COVID-19, pa tudi premajhne proizvodnje nekaterih esencialnih zdravil ali aktivnih kemičnih sestavin v Uniji so se pojavile znatne ovire za nemoteno delovanje enotnega trga in obravnavanje resnih groženj za javno zdravje po vsej Uniji, ki imajo hude posledice za njene državljane.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Reševanje težave pomanjkanja zdravil je že dolgo prednostna naloga držav članic in Evropskega parlamenta11, kot je razvidno iz več poročil Evropskega parlamenta in razprav v okviru nedavnih predsedstev Sveta Evropske unije.
(4)  Obravnavanje pomanjkanja zdravil je že dolgo prednostna, vendar nerešena naloga držav članic in Evropskega parlamenta, kot je razvidno iz več poročil Evropskega parlamenta11 in razprav v okviru nedavnih predsedstev Sveta Evropske unije.
__________________
__________________
11 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil – kako rešiti vse večji problem (2020/2071(INI)).
11 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil – kako rešiti vse večji problem (2020/2071(INI)).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Pomanjkanje zdravil predstavlja vse večjo grožnjo za javno zdravje in ima resne posledice za sisteme zdravstvenega varstva in pravico pacientov do dostopa do ustreznega zdravljenja. Zaradi večjega svetovnega povpraševanja, ki se je zaradi pandemije COVID-19 še povečalo, je pomanjkanje zdravil še bolj izrazito, sistemi zdravstvenega varstva v državah članicah so oslabljeni, nastala pa so tudi precejšnja tveganja za zdravje in oskrbo bolnikov, zlasti kar zadeva napredovanje bolezni in poslabšanje simptomov, daljše zamude ali prekinitve oskrbe ali zdravljenja, daljša obdobja hospitalizacije, povečano izpostavljenost ponarejenim zdravilom, napake pri uporabi zdravil ali neželene učinke, do česar pride zaradi nadomestitve nerazpoložljivih zdravil z drugimi, velike psihološke stiske za paciente in povečane izdatke za zdravstveni sistem.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Pandemija COVID-19 je zaostrila težavo pomanjkanja nekaterih zdravil, ki veljajo za ključna pri obvladovanju pandemije, in izpostavila strukturne omejitve pri zmožnosti Unije za hitro in učinkovito odzivanje na take izzive med krizami v javnem zdravju.
(5)  Pandemija COVID-19 je zaostrila obstoječo težavo pomanjkanja nekaterih zdravil, ki veljajo za ključna pri obvladovanju pandemije, in izpostavila zunanjo odvisnost Unije pri domači proizvodnji zdravil in medicinskih pripomočkov, pomanjkanje usklajevanja ter strukturne omejitve pri zmožnosti Unije in držav članic za hitro in učinkovito odzivanje na take izzive med krizami v javnem zdravju, potrebo po podpori in okrepitvi industrije z ustreznimi politikami ter potrebo po bolj dejavnem in razširjenem sodelovanju institucij, organov, uradov in agencij Unije pri obravnavi zdravja državljanov Unije.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Zaradi hitrega razvoja COVID-19 in širjenja virusa se je močno povečalo povpraševanje po medicinskih pripomočkih, kot so ventilatorji, kirurške maske in kompleti za testiranje na COVID-19, motnje v proizvodnji ali omejene zmogljivosti za hitro povečanje proizvodnje ter kompleksnost in globalna narava dobavne verige za medicinske pripomočke pa so negativno vplivale na ponudbo. Zaradi teh težav so bili v proizvodnjo navedenih izdelkov vključeni novi subjekti, kar je posledično povzročilo ozka grla pri ugotavljanju skladnosti ter privedlo do pojava številnih neskladnih, nevarnih in v nekaterih primerih ponarejenih izdelkov. Zato je primerno v okviru ustreznega organa Unije vzpostaviti dolgoročne strukture za zagotovitev spremljanja pomanjkanja medicinskih pripomočkov, ki je posledica izrednih razmer v javnem zdravju.
(6)  Zaradi hitrega razvoja COVID-19 in širjenja virusa se je močno povečalo povpraševanje po medicinskih pripomočkih, kot so ventilatorji, kirurške maske in kompleti za testiranje na COVID-19, motnje v proizvodnji ali omejene zmogljivosti za hitro povečanje proizvodnje ter kompleksnost in globalna narava dobavne verige za medicinske pripomočke pa so povzročile resne težave pri dobavi, ponekod pa tudi povsem prazne zaloge, zaradi česar so države članice tekmovale med seboj, da bi zadovoljile legitimne potrebe svojih državljanov, kar je prispevalo k neusklajenim ukrepom na nacionalni ravni, kot sta nacionalno kopičenje in ustvarjanje zalog. Zaradi teh težav so bili v proizvodnjo navedenih izdelkov vključeni tudi novi subjekti, kar je posledično povzročilo ozka grla pri ugotavljanju skladnosti ter privedlo do pojava številnih precenjenih, neskladnih, nevarnih in v nekaterih primerih ponarejenih izdelkov. Zato je primerno in nujno v okviru ustreznega organa Unije vzpostaviti dolgoročne strukture za zagotovitev bolj trdnega in učinkovite usklajevanja in spremljanja pomanjkanja medicinskih pripomočkov, do katerega lahko pride med izrednimi razmerami v javnem zdravju, pa tudi okrepljen in zgodnji dialog z industrijo medicinskih pripomočkov in zdravstvenimi delavci, da bi preprečili in ublažili takšno pomanjkanje.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Izbruh COVID-19 in zdravstvena kriza, ki mu je sledila, sta pokazala potrebo po bolj usklajenem pristopu Unije h kriznem upravljanju. Čeprav ocena učinka ni bila izvedena zaradi izjemnih razmer, je treba zagotoviti dovolj sredstev v smislu osebja in finančnih sredstev, pri tem pa upoštevati posebnosti zdravstvenega sektorja v različnih državah članicah.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Zaradi negotovosti ponudbe in povpraševanja ter tveganja pomanjkanja esencialnih zdravil in medicinskih pripomočkov med izrednimi razmerami v javnem zdravju, kot je pandemija COVID-19, se lahko omeji izvoz med državami članicami in sprejmejo drugi nacionalni zaščitni ukrepi, ki lahko močno prizadenejo delovanje notranjega trga. Pomanjkanje zdravil lahko resno ogrozi zdravje pacientov v Uniji zaradi nerazpoložljivosti zdravil, kar lahko povzroči napake pri uporabi zdravil, podaljšano trajanje hospitalizacij in neželene učinke, ki jih povzroči dajanje neprimernih zdravil, ki se uporabljajo kot nadomestek za nerazpoložljiva zdravila. Pomanjkanje medicinskih pripomočkov lahko povzroči pomanjkanje diagnostičnih virov, kar ima negativne posledice za javnozdravstvene ukrepe, ter pomanjkljivo zdravljenje ali poslabšanje bolezni, zdravstvenim delavcem pa lahko tudi prepreči, da bi ustrezno opravljali svoje delo. Vse navedeno lahko pomembno vpliva tudi na obvladovanje širjenja danega patogena, na primer zaradi nezadostne ponudbe kompletov za testiranje na COVID-19. Zato je pomembno obravnavati vprašanje pomanjkanja ter okrepiti in formalizirati spremljanje kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov.
(7)  Zaradi negotovosti ponudbe in povpraševanja ter tveganja pomanjkanja esencialnih zdravil in medicinskih pripomočkov med izrednimi razmerami v javnem zdravju, kot je pandemija COVID-19, se lahko omeji izvoz med državami članicami in sprejmejo drugi nacionalni zaščitni ukrepi, ki lahko močno prizadenejo delovanje notranjega trga, zaradi česar so lahko posledice za javno zdravje še hujše, ter ustvarijo potrebo po mehanizmih za začasno preglednost izvoza in izdajanje dovoljenj za izvoz. Pomanjkanje zdravil lahko resno ogrozi zdravje pacientov v Uniji zaradi nerazpoložljivosti zdravil, kar lahko povzroči napake pri uporabi zdravil, podaljšano trajanje hospitalizacij, neželene učinke in smrtne žrtve, ki jih povzroči dajanje neprimernih zdravil, ki se uporabljajo kot nadomestek za nerazpoložljiva zdravila. Pomanjkanje medicinskih pripomočkov lahko povzroči pomanjkanje diagnostičnih virov, kar ima negativne posledice za javnozdravstvene ukrepe, ter pomanjkljivo zdravljenje ali poslabšanje bolezni, zdravstvenim delavcem pa lahko tudi prepreči, da bi ustrezno opravljali svoje delo ali da bi bili pri delu zaščiteni, kar se je pokazalo tudi med pandemijo COVID-19, posledice za zdravje zdravstvenih delavcev pa so resne. Vse navedeno lahko pomembno vpliva tudi na obvladovanje širjenja danega patogena, na primer zaradi nezadostne ponudbe kompletov za testiranje na COVID-19. Zato je pomembno imeti ustrezen okvir na ravni Unije za usklajevanja odziva držav članic, da bi lahko kar najbolj učinkovito obravnavali vprašanje pomanjkanja ter okrepili in formalizirali spremljanje kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov, ne da bi ustvarili nepotrebno breme za deležnike, ki bi lahko preobremenilo vire in povzročilo dodatne zamude.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Pri boleznih, ki povzročajo izredne razmere v javnem zdravju, bi bilo treba v Uniji v takih izrednih razmerah čim prej razviti in dati na voljo varna in učinkovita zdravila za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje takih bolezni. Pandemija COVID-19 je izpostavila tudi neoptimalno usklajevanje in odločanje v zvezi z večnacionalnimi kliničnimi preskušanji ter svetovanjem na ravni Unije o uporabi zdravil v nacionalnih programih sočutne uporabe ali zunaj odobrenih indikacij v Uniji, kar povzroča zamude pri sprejemanju rezultatov raziskav ter pri razvoju in razpoložljivosti novih zdravil ali zdravil z novim namenom.
(8)  Pri boleznih, ki povzročajo izredne razmere v javnem zdravju, bi bilo treba v takih izrednih razmerah čim prej opredeliti, razviti, zlasti s skupnimi prizadevanji javnih organov, zasebnega sektorja in akademskih krogov, in državljanom Unije dati na voljo varna in učinkovita zdravila za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje takih bolezni. Pandemija COVID-19 je izpostavila tudi neoptimalno usklajevanje in odločanje v zvezi z večnacionalnimi kliničnimi preskušanji ter svetovanjem na ravni Unije o uporabi zdravil v nacionalnih programih sočutne uporabe ali zunaj odobrenih indikacij v Uniji, kar povzroča zamude pri sprejemanju rezultatov raziskav ter pri razvoju in razpoložljivosti novih zdravil ali zdravil z novim namenom.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Med pandemijo COVID-19 je bilo treba uvesti začasne rešitve, vključno s pogojnimi dogovori med Komisijo, Evropsko agencijo za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija), imetniki dovoljenj za promet z zdravili, proizvajalci in državami članicami, da bi dosegli cilj, da se dajo na voljo varna in učinkovita zdravila za zdravljenje COVID-19 ali preprečevanje njegovega širjenja, ter olajšali in pospešili razvoj in izdajo dovoljenj za promet z zdravili in cepivi.
(9)  Med pandemijo COVID-19 je bilo treba uvesti začasne rešitve, vključno s pogojnimi dogovori med Komisijo, Evropsko agencijo za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija), imetniki dovoljenj za promet z zdravili, proizvajalci, drugimi akterji v farmacevtski dobavni verigi in državami članicami, da bi dosegli cilj, da se dajo na voljo varna in učinkovita zdravila za zdravljenje COVID-19 ali preprečevanje njegovega širjenja, ter olajšali in pospešili razvoj in izdajo dovoljenj za promet z zdravili in cepivi.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi zagotovili boljše delovanje notranjega trga navedenih zdravil in pripomočkov ter prispevali k visoki ravni varovanja zdravja ljudi, je zato primerno približati pravila o spremljanju pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov ter olajšati raziskave in razvoj zdravil, ki imajo potencial za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje bolezni, ki povzročajo krize v javnem zdravju.
(10)  Da bi zagotovili boljše delovanje notranjega trga navedenih zdravil in pripomočkov ter prispevali k visoki ravni varovanja zdravja ljudi, je zato primerno približati in okrepiti pravila o spremljanju pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov ter olajšati raziskave in razvoj zdravil, ki imajo potencial za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje bolezni, ki povzročajo krize v javnem zdravju, s čimer bi strateško dopolnili prizadevanja Komisije in agencij Unije v zvezi s tem, pa tudi prizadevanja prihodnjih ključnih agencij, kot je predlagani evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Da bi zagotovili učinkovite zdravstvene sisteme, je bistveno, da se uvedejo obremenitveni testi (stresni testi) za ocenjevanje odpornosti zdravstvenih sistemov v primeru krize, s katerimi bi ugotovili učinkovite načine za reševanje pomanjkanja v primeru pandemij in opredelili dejavnike strukturnih tveganj, zaradi katerih pride do pomanjkanja.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Da bi zagotovili boljše delovanje notranjega trga zdravil in prispevali k visoki ravni varovanja zdravja ljudi, je primerno spodbujati raziskave in razvoj zdravil za uporabo v medicini, s katerimi bi lahko zdravili, preprečevali ali diagnosticirali bolezni, ki povzročajo krize v javnem zdravju.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Cilj te uredbe je zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga v zvezi z zdravili in medicinskimi pripomočki, pri čemer je temeljnega pomena visoka raven varovanja zdravja ljudi. Poleg tega je cilj te uredbe zagotoviti kakovost, varnost in učinkovitost zdravil, ki bi lahko pomagala pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju. Oba cilja, ki se bosta poskušala doseči hkrati, sta neločljivo povezana in nobeden od njiju ni drugotnega pomena. Kar zadeva člen 114 PDEU, ta uredba vzpostavlja okvir za spremljanje pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov med krizami v javnem zdravju ter poročanje o njem. Kar zadeva člen 168(4)(c) PDEU, ta uredba določa okrepljen okvir Unije za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov.
(11)  Cilj te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi z zagotavljanjem nemotenega delovanja notranjega trga zdravil in medicinskih pripomočkov. Poleg tega je cilj te uredbe zagotoviti kakovost, varnost in učinkovitost zdravil, ki bi lahko pomagala pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju. Oba cilja, ki se bosta poskušala doseči hkrati, sta neločljivo povezana in nobeden od njiju ni drugotnega pomena. Kar zadeva člen 114 PDEU, ta uredba vzpostavlja okvir za spremljanje pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov med krizami v javnem zdravju ter poročanje o njem. Kar zadeva člen 168(4)(c) PDEU, ta uredba določa okrepljen okvir Unije za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Ta uredba vzpostavlja okvir za obravnavanje problema pomanjkanja v izrednih razmerah v javnem zdravju in pri izrednih dogodkih. Vendar je pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov stalna težava, ki že desetletja vse bolj vpliva na zdravje in življenja državljanov Unije. Zato bi ta uredba morala biti prvi korak k izboljšanju odziva Unije na to dolgotrajno težavo. Komisija bi nato morala predlagati razširitev tega okvira, da bi zagotovila široko in trajno rešitev težave pomanjkanja v prihodnjih revizijah Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b.
__________________
1a Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).
1b Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Da bi izboljšali pripravljenost na krize in krizno upravljanje na področju zdravil in medicinskih pripomočkov ter povečali odpornost in solidarnost po Uniji, bi bilo treba pojasniti postopke ter zadevne vloge in obveznosti različnih zadevnih subjektov. Okvir bi moral temeljiti na začasnih rešitvah, ki so bile do zdaj opredeljene v odzivu na pandemijo COVID-19.
(12)  Da bi izboljšali pripravljenost na krize in krizno upravljanje na področju zdravil in medicinskih pripomočkov ter povečali odpornost in solidarnost po Uniji, bi bilo treba pojasniti postopke ter zadevne vloge in obveznosti različnih zadevnih subjektov. Okvir bi moral temeljiti na začasnih rešitvah, ki so bile do zdaj opredeljene v odzivu na pandemijo COVID-19 in se izkazale za učinkovite, ter na izkušnjah in primerih v drugih državah, obenem pa ostati dovolj prožen, da bo omogočil kar najučinkovitejše obvladovanje vseh prihodnjih zdravstvenih kriz v korist javnega zdravja in pacientov.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Vzpostaviti bi bilo treba usklajen sistem spremljanja pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov, ki bi olajšal ustrezen dostop do kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in ob izrednih dogodkih, ki lahko močno vplivajo na javno zdravje. Navedeni sistem bi bilo treba dopolniti z izboljšanimi strukturami za zagotovitev ustreznega upravljanja kriz v javnem zdravju ter usklajevanje nasvetov in svetovanje v zvezi z raziskavami in razvojem zdravil, ki bi lahko pomagala pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju. Za lažje spremljanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov in poročanje o njem bi morala imeti Agencija možnost, da prek določenih kontaktnih točk zahteva in pridobi informacije in podatke od zadevnih imetnikov dovoljenj za promet z zdravili, proizvajalcev in držav članic.
(13)  Vzpostaviti bi bilo treba usklajen sistem spremljanja pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov, ki bi olajšal ustrezen dostop do kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in ob izrednih dogodkih, ki lahko močno vplivajo na javno zdravje. Navedeni sistem bi bilo treba dopolniti z izboljšanimi strukturami za zagotovitev ustreznega upravljanja kriz v javnem zdravju ter usklajevanje nasvetov in svetovanje v zvezi z raziskavami in razvojem zdravil, ki bi lahko ublažila izredne razmere v javnem zdravju. Za lažje spremljanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil in medicinskih pripomočkov in poročanje o njem bi morala imeti Agencija možnost, da prek določenih kontaktnih točk zahteva in pridobi informacije in podatke od zadevnih imetnikov dovoljenj za promet z zdravili, proizvajalcev in držav članic, ter se hkrati izogne vsakršnemu podvajanju zahtevanih in posredovanih informacij.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Unija in države članice bi morale za lažje preprečevanje in spremljanje pomanjkanja zdravil ter poročanje o njem vzpostaviti elektronsko platformo, ki bi omogočala ugotavljanje količine zalog v vsakem danem trenutku ter odkrivanje, napovedovanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil. Za lažji razvoj takšnega sistema bi lahko uporabili izkušnje s projekti, kot je CISMED, ki jih Unija financira prek programa Obzorje Evropa. Platforma bi morala pristojnim nacionalnim organom zagotavljati dostop v realnem času do informacij o neizpolnjenem povpraševanju trgovcev na debelo, lokalnih lekarnah in bolnišničnih lekarnah ter točne podatke, da bi razumeli delovanje dobavne verige in predvideli morebitno pomanjkanje zdravil. Ko se bo v celoti izvajala, bi morala platforma delovati tudi kot edini portal za imetnike dovoljenj za promet z zdravili in trgovce na debelo, ki bi zagotavljala informacije, potrebne pri izrednih dogodkih in izrednih razmerah v javnem zdravju, da bi se izboljšali učinkovitost in predvidljivost v krizah ter pospešili postopki odločanja ter obenem preprečila podvajanje prizadevanj in neupravičena obremenitev deležnikov. Da bi olajšali usklajevalno vlogo Agencije, bi morale biti platforme držav članic za spremljanje ponudbe interoperabilne in svoje informacije prenašati v podatkovno zbirko Unije, ki jo upravlja Agencija. Za pospešitev izvajanja sistema na ravni Unije in nacionalni ravni bi bilo treba njegov razvoj in izvajanje podpreti s sredstvi Unije, med drugim iz Programa EU za zdravje ali Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V zvezi z zdravili bi bilo treba v okviru Agencije ustanoviti izvršno usmerjevalno skupino, ki bi zagotavljala odločen odziv na izredne dogodke in usklajevala nujne ukrepe v Uniji v zvezi z reševanjem težav, povezanih z dobavo zdravil. Usmerjevalna skupina bi morala določiti sezname kritičnih zdravil, da bi se zagotovilo njihovo spremljanje, in biti zmožna svetovati o potrebnih ukrepih za zaščito kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil ter zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
(15)  V zvezi z zdravili bi bilo treba v okviru Agencije ustanoviti izvršno usmerjevalno skupino, ki bi zagotavljala odločen odziv na izredne dogodke in usklajevala nujne ukrepe v Uniji v zvezi z reševanjem težav, povezanih z dobavo zdravil. Usmerjevalna skupina bi morala določiti sezname kritičnih zdravil, da bi se zagotovilo njihovo spremljanje, in biti zmožna svetovati in dajati priporočila o potrebnih ukrepih za zaščito kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil ter oskrbi z njimi, pa tudi zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Delo projektne skupine za izredne razmere bi moralo biti ločeno od dela znanstvenih odborov Agencije in ne bi smelo vplivati na znanstvene ocene navedenih odborov. Delovna skupina za izredne razmere bi morala zagotoviti priporočila v zvezi z uporabo zdravil v boju proti bolezni, ki je vzrok za krizo v javnem zdravju. Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini bi morala biti omogočena uporaba navedenih priporočil pri pripravi znanstvenih mnenj o sočutni ali drugi zgodnji uporabi zdravila pred izdajo dovoljenja za promet.
(18)  Delo projektne skupine za izredne razmere bi moralo biti ločeno od dela znanstvenih odborov Agencije in ne bi smelo vplivati na znanstvene ocene navedenih odborov. Delovna skupina za izredne razmere bi morala zagotoviti priporočila v zvezi z uporabo zdravil v boju proti krizi v javnem zdravju. Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini bi morala biti omogočena uporaba navedenih priporočil pri pripravi znanstvenih mnenj o sočutni ali drugi zgodnji uporabi zdravila pred izdajo dovoljenja za promet. Izvršna usmerjevalna skupina za pomanjkanje in varnost zdravil bi se lahko pri pripravi seznama kritičnih zdravil oprla tudi na delo projektne skupine za izredne primere.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Ustanovitev projektne skupine za izredne razmere bi morala temeljiti na podpori, ki jo Agencija zagotavlja med pandemijo COVID-19, zlasti v zvezi z znanstvenim svetovanjem o zasnovi kliničnih preskušanj in razvoju zdravil ter stalnim, „tekočim“ pregledom nastajajočih dokazov, da se v izrednih razmerah v javnem zdravju omogoči učinkovitejše ocenjevanje zdravil, vključno s cepivi.
(19)  Ustanovitev projektne skupine za izredne razmere bi morala temeljiti na podpori, ki jo Agencija zagotavlja med pandemijo COVID-19, zlasti v zvezi z znanstvenim svetovanjem o zasnovi kliničnih preskušanj in razvoju zdravil ter stalnim, „tekočim“ pregledom nastajajočih dokazov, da se v izrednih razmerah v javnem zdravju omogoči učinkovitejše ocenjevanje zdravil, vključno s cepivi, hkrati pa zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Izkušnje s kliničnimi preskušanji med pandemijo COVID-19 so razkrile ogromno podvajanj raziskav istih posegov, veliko majhnih preskušanj, premajhno zastopanost pomembnih podskupin prebivalstva na podlagi spola, starosti, etničnega porekla ali zdravstvene komorbidnosti in pomanjkljivo sodelovanje, kar je povečalo tveganje za nepotrebne raziskave. Mednarodni regulatorji so poudarili, da so za izboljšanje programa kliničnih raziskav potrebni zanesljivi dokazi o kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravil. Usklajena, dobro zasnovana in ustrezno podprta velika randomizirana nadzorovana preskušanja so glavni način za pridobitev zanesljivih dokazov. Rezultati in podatki kliničnih preskušanj bi morali biti javno objavljeni.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Faza kliničnega preskušanja, v kateri se preučujejo varnost, učinkovitost in kakovost kandidatov za zdravila pri ljudeh, je ključni korak v razvoju zdravil, vključno s cepivi. Zato je pomembno, da se Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a uporablja v celoti, zlasti kar zadeva začetek uporabe delujočega informacijskega sistema za klinična preskušanja.
__________________
1a Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Posamezni raziskovalni subjekti se lahko skupaj ali z drugo stranko dogovorijo, da bodo delovali kot sponzor pri pripravi enega usklajenega protokola kliničnega preskušanja na ravni Unije, vendar so izkušnje med pandemijo COVID-19 pokazale, da se pobude za uvedbo obsežnih večnacionalnih preskušanj težko uresničijo, ker ni enega samega subjekta, ki bi lahko prevzel vse odgovornosti in dejavnosti sponzorja v Uniji, hkrati pa sodeloval z več državami članicami. Zato je primerno, da Agencija opredeli in olajša take pobude s svetovanjem o možnostih za delovanje v vlogi sponzorja ali po potrebi opredeli zadevne odgovornosti pri sosponzorstvu v skladu s členom 72 Uredbe (EU) št. 536/2014. Tak pristop bi okrepil raziskovalno okolje v Uniji, spodbudil harmonizacijo in preprečil posledične zamude pri vključevanju rezultatov raziskav v dovoljenje za promet. Sponzor Unije bi lahko izkoristil finančna sredstva Unije za raziskave, ki so na voljo v času izrednih razmer v javnem zdravju, in obstoječe mreže kliničnih preskušanj, da bi olajšal razvoj, uporabo, predložitev in izvajanje preskušanja. To je lahko še posebno koristno za preskušanja, ki jih izvajajo organizacije Unije ali mednarodne organizacije za javno zdravje ali raziskovalne organizacije.
(20)  Posamezni raziskovalni subjekti se lahko skupaj ali z drugo stranko dogovorijo, da bodo delovali kot sponzor pri pripravi enega usklajenega protokola kliničnega preskušanja na ravni Unije, vendar so izkušnje med pandemijo COVID-19 pokazale, da se pobude za uvedbo obsežnih večnacionalnih preskušanj težko uresničijo, ker ni enega samega subjekta, ki bi lahko prevzel vse odgovornosti in dejavnosti sponzorja v Uniji, hkrati pa sodeloval z več državami članicami. V zvezi s tem je bila v skladu s sporočilom Komisije z dne 17. februarja 2021 o inkubatorju HERA: skupaj napovedujemo nevarnost različic COVID-19 zagnana mreža za klinično preskušanje cepiv VACCELERATE, ki je razširjena po vsej Uniji in jo Unija tudi financira. Projektna skupina za izredne razmere bi morala graditi na tej mreži kliničnega preskušanja in drugih vzpostavljenih mrežah, kot so vodje agencij za zdravila, skupina za spodbujanje in usklajevanje kliničnih preskušanj in Evropska mreža klinične raziskovalne infrastrukture, da bi zagotovila hitro pridobivanje ustreznih podatkov o novih zdravilih v primeru morebitnih izrednih razmer v javnem zdravju. Zato je nujno, da Agencija opredeli in olajša take pobude s svetovanjem o možnostih za delovanje v vlogi sponzorja ali po potrebi opredeli zadevne odgovornosti pri sosponzorstvu v skladu s členom 72 Uredbe (EU) št. 536/2014 in da usklajuje razvoj protokolov kliničnih preskušanj. Projektna skupina za izredne razmere bi morala določiti klinično najpomembnejše cilje uspešnosti za cepiva in zdravljenja, ki se merijo v kliničnih preskušanjih, da bodo klinična preskušanja izpolnjevala merila učinkovitih ukrepov na področju javnega zdravstva. Tak pristop bi okrepil raziskovalno okolje v Uniji, spodbudil harmonizacijo in preprečil posledične zamude pri vključevanju rezultatov raziskav v dovoljenje za promet. Sponzor Unije bi lahko izkoristil finančna sredstva Unije za raziskave, ki so na voljo v času izrednih razmer v javnem zdravju, in obstoječe mreže kliničnih preskušanj, da bi olajšal razvoj, uporabo, predložitev in izvajanje preskušanja. To je lahko še posebno koristno za preskušanja, ki jih izvajajo organizacije Unije ali mednarodne organizacije za javno zdravje ali raziskovalne organizacije.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  S to uredbo se Agenciji dodeli tudi vloga zagotavljanja podpore strokovnim odborom na področju medicinskih pripomočkov, imenovanim v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/139612, za zagotavljanje neodvisne znanstvene in tehnične pomoči državam članicam, Komisiji, Koordinacijski skupini za medicinske pripomočke, priglašenim organom in proizvajalcem.
(22)  S to uredbo se Agenciji dodeli tudi vloga zagotavljanja podpore strokovnim odborom na področju medicinskih pripomočkov, imenovanim v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/139612, za zagotavljanje neodvisne znanstvene in tehnične pomoči državam članicam, Komisiji, Koordinacijski skupini za medicinske pripomočke, priglašenim organom in proizvajalcem, hkrati pa se ohranja največja stopnja preglednosti kot pogoj za spodbujanje zaupanja v regulativni sistem Unije.
__________________
__________________
12 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1396 z dne 10. septembra 2019 o določitvi pravil glede uporabe Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z imenovanjem strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov (UL L 234, 11.9.2019, str. 23).
12 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1396 z dne 10. septembra 2019 o določitvi pravil glede uporabe Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z imenovanjem strokovnih odborov na področju medicinskih pripomočkov (UL L 234, 11.9.2019, str. 23).
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Projektna skupina za izredne razmere bi morala pregledati protokole kliničnih preskušanj in svetovati razvijalcem o kliničnih preskušanjih, ki se izvajajo v Uniji, ter zagotoviti smernice o klinično pomembnih končnih točkah in ciljih za cepiva in zdravljenja, da bi zasnovo kliničnega preskušanja usmerjala k izpolnjevanju meril za učinkovite ukrepe na področju javnega zdravja.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Glede na dolgoletno in dokazano strokovno znanje Agencije na področju zdravil in ob upoštevanju njenih izkušenj pri delu s številnimi skupinami strokovnjakov je primerno, da se v okviru Agencije vzpostavijo ustrezne strukture za spremljanje morebitnega pomanjkanja medicinskih pripomočkov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju in da se Agenciji podeli mandat za gostitev strokovnih odborov za medicinske pripomočke. To bi omogočilo dolgoročno vzdržnost delovanja odborov in zagotovilo jasne sinergije s povezanim delom na področju pripravljenosti na krize v zvezi z zdravili. Navedene strukture nikakor ne bi spremenile regulativnega sistema ali postopkov odločanja na področju medicinskih pripomočkov, ki so v Uniji že vzpostavljeni in bi morali ostati jasno ločeni od sistema za zdravila.
(24)  Glede na dolgoletno in dokazano strokovno znanje Agencije na področju zdravil in ob upoštevanju njenih izkušenj pri delu s številnimi skupinami strokovnjakov je primerno, da se v okviru Agencije vzpostavijo ustrezne strukture za spremljanje morebitnega pomanjkanja medicinskih pripomočkov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju in da se Agenciji podeli mandat za gostitev strokovnih odborov za medicinske pripomočke. V zvezi s tem bi morali vsi nacionalni subjekti in sčasoma tudi subjekti Unije, ki sodelujejo pri ustvarjanju zalog medicinskih pripomočkov, o svojih zalogah poročati Agenciji. To bi omogočilo dolgoročno vzdržnost delovanja odborov in zagotovilo jasne sinergije s povezanim delom na področju pripravljenosti na krize v zvezi z zdravili. Navedene strukture nikakor ne bi spremenile regulativnega sistema ali postopkov odločanja na področju medicinskih pripomočkov, ki so v Uniji že vzpostavljeni in bi morali ostati jasno ločeni od sistema za zdravila.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Za olajšanje dela in izmenjave informacij v okviru te uredbe bi bilo treba poskrbeti za vzpostavitev in upravljanje informacijske infrastrukture in sinergij z drugimi obstoječimi informacijskimi sistemi ali sistemi, ki se razvijajo, vključno s platformo informacijske tehnologije EUDAMED za medicinske pripomočke. Navedeno delo bi bilo treba po potrebi olajšati tudi z nastajajočimi digitalnimi tehnologijami, kot so računalniški modeli in simulacije za klinična preskušanja, ter s podatki iz vesoljskega programa Unije, kot so geolokacijske storitve sistema Galileo in z daljinskim zaznavanjem Zemlje pridobljene informacije v okviru programa Copernicus.
(25)  Za olajšanje dela in izmenjave informacij v okviru te uredbe bi bilo treba poskrbeti za vzpostavitev in upravljanje informacijske infrastrukture in sinergij z drugimi obstoječimi informacijskimi sistemi ali sistemi, ki se razvijajo, vključno s platformo informacijske tehnologije EUDAMED za medicinske pripomočke, poleg okrepljene zaščite podatkovne infrastrukture in odvračanje pred morebitnimi kibernetskimi napadi. Navedeno delo bi bilo treba po potrebi olajšati tudi z nastajajočimi digitalnimi tehnologijami, kot so računalniški modeli in simulacije za klinična preskušanja, ter s podatki iz vesoljskega programa Unije, kot so geolokacijske storitve sistema Galileo in z daljinskim zaznavanjem Zemlje pridobljene informacije v okviru programa Copernicus.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Hiter dostop do zdravstvenih podatkov in njihova izmenjava, vključno s praktičnimi podatki, tj. zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij, sta bistvena za zagotovitev učinkovitega obvladovanja izrednih razmer v javnem zdravju in pri drugih izrednih dogodkih. Ta uredba bi morala Agenciji omogočiti, da uporablja take izmenjave in jih olajšuje ter je del sestave in delovanja infrastrukture evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.
(26)  Hiter dostop do zdravstvenih podatkov in njihova izmenjava, vključno s praktičnimi podatki, tj. zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij, sta bistvena za zagotovitev učinkovitega obvladovanja izrednih razmer v javnem zdravju in pri drugih izrednih dogodkih. Ta uredba bi morala Agenciji omogočiti, da uporablja take izmenjave in jih olajšuje ter je del sestave in delovanja interoperabilne infrastrukture evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, pri čemer izkorišča ves potencial superračunalništva, umetne inteligence in znanosti masovnih podatkov za razvoj modelov za napovedovanje ter boljše in hitrejše odločanje brez ogrožanja pravic do zasebnosti.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)   Da bi olajšali zanesljivo in dosledno izmenjavo informacij o zdravilih, bo identifikacija zdravila za uporabo v humani medicini temeljila na Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO) za identifikacijo standardov za zdravila za uporabo v humani medicini.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 b (novo)
(26b)  Pri ravnanju z občutljivimi podatki, ki so ključnega pomena za obvladovanje morebitnih izrednih razmer v javnem zdravju, je potrebna visoka raven zaščite pred kibernetskimi napadi. Zdravstvene organizacije se sredi pandemije COVID-19 soočajo tudi z več grožnjami za kibernetsko varnost. Tudi Agencija je bila tarča kibernetskega napada, zaradi katerega so bili na internetu razkriti nekateri nezakonito pridobljeni dokumenti v zvezi z zdravili in cepivi za COVID-19, ki so v lasti tretjih oseb. Zato mora biti Agencija opremljena z visoko ravnjo varnosti pred kibernetskimi napadi, da se zagotovi njeno normalno delovanje v vsakem trenutku in zlasti v izrednih razmerah v javnem zdravju. V ta namen bi morala Agencija pripraviti načrt za preprečevanje, odkrivanje in blaženje kibernetskih napadov ter odzivanje nanje, s čimer bi se zaščitila pri svojem delovanju, hkrati pa preprečila vsakršen nezakonit dostop do dokumentacije, ki jo hrani.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 c (novo)
(26c)  Zaradi občutljive narave zdravstvenih podatkov bi Agencija morala zagotavljati, da se pri njenih dejavnostih obdelave spoštujejo načela varstva podatkov, in sicer načela zakonitosti, poštenosti in preglednosti, omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, točnosti, omejitve hrambe, celovitosti in zaupnosti. Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, se ta izvede v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala vselej potekati v skladu z uredbama (EU) 2016/6791a in (EU) 2018/17251b Evropskega parlamenta in Sveta.
_______________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
1b Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 d (novo)
(26d)   Izjemno pomembno je, da so vzpostavljeni strogi ukrepi in standardi za preglednost v zvezi z regulativnimi dejavnostmi Agencije na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe. Ti ukrepi bi morali vključevati pravočasno objavo vseh ustreznih informacij o odobrenih zdravilih in kliničnih podatkov, vključno s popolnimi protokoli kliničnih preskušanj. Agencija bi morala zagotavljati visoko stopnjo preglednosti članstva, priporočil, mnenj in odločitev novoustanovljenih usmerjevalnih skupin in projektne skupine za izredne razmere. Člani usmerjevalnih skupin in projektne skupine za izredne razmere ne bi smeli imeti finančnih ali drugih interesov v farmacevtski industriji ali industriji medicinskih pripomočkov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 e (novo)
(26e)   Verodostojnost Agencije in zaupanje javnosti v njene odločitve sta odvisna od visoke stopnje preglednosti. Zato bi bilo treba predvideti proaktivno uporabo ustreznih orodij za komuniciranje s splošno javnostjo. Poleg tega so za pridobitev in ohranitev zaupanja javnosti ključnega pomena okrepljeni in pospešeni standardi in ukrepi glede preglednosti delovnih teles Agencije in kliničnih podatkov, pregledanih za oceno in nadzor zdravil in medicinskih pripomočkov. V tej uredbi je določen okvir za te okrepljene standarde in ukrepe glede preglednosti, ki temelji na prizadevanjih, standardih in ukrepih Agencije, sprejetih med pandemijo COVID-19.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Agencija bi morala med izrednimi razmerami v javnem zdravju ali v zvezi z izrednim dogodkom po potrebi zagotoviti sodelovanje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter drugimi agencijami Unije. Tako sodelovanje bi moralo vključevati izmenjavo podatkov, vključno s podatki o epidemioloških napovedih, redno komunikacijo na izvršni ravni ter povabila predstavnikom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter drugih agencij Unije, da se po potrebi udeležijo sestankov projektne skupine za izredne razmere, usmerjevalne skupine za zdravila in usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke.
(27)  Agencija bi morala med izrednimi razmerami v javnem zdravju ali v zvezi z izrednim dogodkom po potrebi zagotoviti sodelovanje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter drugimi agencijami Unije. Tako sodelovanje bi moralo vključevati izmenjavo podatkov, vključno s podatki o epidemioloških napovedih, redno komunikacijo na izvršni ravni ter povabila predstavnikom Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter drugih agencij Unije, da se po potrebi udeležijo sestankov projektne skupine za izredne razmere, usmerjevalne skupine za zdravila in usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke. To sodelovanje bi moralo vključevati tudi strateške razprave z ustreznimi subjekti Unije, ki lahko spodbudijo raziskave in razvoj ustreznih rešitev in tehnologij za ublažitev posledic izrednih razmer v javnem zdravju ali izrednih dogodkov ali preprečijo prihodnje podobne izredne razmere v javnem zdravju ali izredne dogodke, na primer s predlaganim organom HERA.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)   Agencija bi morala med izrednimi razmerami v javnem zdravju ali v zvezi z izrednim dogodkom omogočiti redno izmenjavo informacij z industrijo, ustreznimi akterji v farmacevtski dobavni verigi, predstavniki zdravstvenih delavcev, pacienti in potrošniki, da bi zagotovila zgodnje razprave o morebitnem pomanjkanju zdravil na trgu in omejitvah dobave ter omogočila boljše usklajevanje in sinergije za ublažitev izrednih razmer v javnem zdravju ali izrednega dogodka ter odzivanje nanje.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 b (novo)
(27b)  Glede na to, da pandemija COVID-19 še traja ter da ni mogoče predvideti trajanja in razvoja zdravstvenih kriz, kot so pandemije, bi bilo treba določiti pregled učinkovitosti delovanja struktur in mehanizmov, vzpostavljenih v skladu s to uredbo. Na podlagi rezultatov pregleda bi bilo treba strukture in mehanizme po potrebi spremeniti.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Za zagotovitev zadostnih sredstev za delo, predvideno v tej uredbi, bi bilo treba odhodke Agencije kriti s prispevkom Unije k prihodkom Agencije.
(29)  Za zagotovitev zadostnih sredstev za delo, predvideno v tej uredbi, vključno z ustreznim osebjem in strokovnim znanjem, bi bilo treba odhodke Agencije kriti s prispevkom Unije k prihodkom Agencije.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  pripravo na izredne dogodke in obvladovanje njihovega vpliva na zdravila za uporabo v humani medicini ter obvladovanje vpliva izrednih razmer v javnem zdravju na zdravila za uporabo v humani medicini in medicinske pripomočke;
(a)  preprečevanje, pripravo na izredne dogodke, usklajevanje in obvladovanje njihovega vpliva na zdravila za uporabo v humani medicini ter obvladovanje vpliva izrednih razmer v javnem zdravju na zdravila za uporabo v humani medicini in medicinske pripomočke na ravni Unije;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  spremljanje pomanjkanja zdravil za uporabo v humani medicini in medicinskih pripomočkov ter poročanje o njem;
(b)  preprečevanje in spremljanje pomanjkanja zdravil za uporabo v humani medicini in kritičnih medicinskih pripomočkov ter poročanje o njem;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  vzpostavitev interoperabilne in digitalne podatkovne zbirke na ravni Unije za spremljanje pomanjkanja zdravil in poročanje o njem;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  „zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“ pomeni zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
_______________
1a Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  „ponudba“ pomeni skupno zalogo posameznega zdravila ali medicinskega pripomočka, ki jo na nacionalni trg da imetnik dovoljenja za promet ali proizvajalec;
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  „povpraševanje“ se nanaša na zahteve zdravstvenih delavcev ali pacientov po zdravilu ali medicinskem pripomočku zaradi kliničnih potreb. Da bi se povpraševanje ustrezno zadovoljilo, je treba zdravilo ali medicinski pripomoček pridobiti pravočasno in v dovolj velikih količinah, da se omogoči neprekinjenost dobre oskrbe pacientov. Trgovci na debelo so običajno ključna vez v dobavni verigi med imetniki dovoljenja za promet ali proizvajalci in uporabniki zdravil ali medicinskih pripomočkov, v teh primerih pa je treba za oceno povpraševanja upoštevati količino, zahtevano v naročilih na debelo;
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
(d)  „pomanjkanje“ pomeni, da ponudba zdravila za uporabo v humani medicini ali medicinskega pripomočka ne zadošča povpraševanju po navedenem zdravilu ali medicinskem pripomočku;
(d)  „pomanjkanje“ pomeni, da ponudba zdravila za uporabo v humani medicini ali medicinskega pripomočka iz katerega koli razloga ne zadošča povpraševanju po navedenem zdravilu ali medicinskem pripomočku na nacionalni ravni;
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f
(f)  „izredni dogodek“ pomeni dogodek, ki bi verjetno pomenil resno grožnjo za javno zdravje v zvezi z zdravili v več kot eni državi članici. Tak dogodek se nanaša na smrtonosno grožnjo ali kako drugače resno grožnjo za zdravje biološkega, kemičnega, okoljskega ali drugega izvora ali incident, ki lahko vpliva na dobavo ali kakovost, varnost in učinkovitost zdravil. Tak dogodek lahko povzroči pomanjkanje zdravil v več kot eni državi članici in zahteva nujno usklajevanje na ravni Unije, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.
(f)  „izredni dogodek“ pomeni dogodek, ki bi verjetno pomenil resno grožnjo za javno zdravje v zvezi z zdravili v več kot eni državi članici. Tak dogodek se nanaša na smrtonosno grožnjo ali kako drugače resno grožnjo za zdravje biološkega, kemičnega, okoljskega ali drugega izvora ali incident, ki lahko vpliva na proizvodnjo, dobavo, povpraševanje, kakovost, varnost in učinkovitost zdravil. Tak dogodek lahko povzroči pomanjkanje zdravil v več kot eni državi članici in zahteva nujno usklajevanje na ravni Unije, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi. Iz področja uporabe te opredelitve so izključene ponavljajoče se težave s ponudbo.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  V okviru Agencije se ustanovi izvršna usmerjevalna skupina za pomanjkanje in varnost zdravil (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina za zdravila). Pri pripravah na izredne razmere v javnem zdravju ali med takimi razmerami ali na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) se sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
1.  V okviru Agencije se ustanovi izvršna usmerjevalna skupina za pomanjkanje in varnost zdravil (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina za zdravila). Pri pripravah na izredne razmere v javnem zdravju ali med takimi razmerami ali na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) se redno in kadar to zahtevajo razmere sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Usmerjevalno skupino za zdravila sestavljajo predstavnik Agencije, predstavnik Komisije in en visoki predstavnik iz vsake države članice. Vsaka država članica imenuje svojega predstavnika. Člane lahko spremljajo strokovnjaki s specifičnih znanstvenih ali tehničnih področij.
2.  Usmerjevalno skupino za zdravila sestavljajo predstavnik Agencije, predstavnik Komisije in en pooblaščeni visoki predstavnik iz vsake države članice. Vsaka država članica imenuje svojega predstavnika. Člane lahko spremljajo strokovnjaki s specifičnih znanstvenih ali tehničnih področij. Usmerjevalna skupina za zdravila vključuje tudi predstavnika delovne skupine Agencije za sodelovanje s pacienti in potrošniki ter predstavnika delovne skupine Agencije za sodelovanje z zdravstvenimi delavci kot opazovalca. Seznam članov usmerjevalne skupine za zdravila je pregleden in se objavi na spletnem portalu Agencije.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Usmerjevalni skupini za zdravila predseduje Agencija. Predsednik lahko na sestanke skupine povabi tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za zdravila in imetniki dovoljenj za promet z zdravili.
3.  Usmerjevalni skupini za zdravila predseduje Agencija. Vsak član usmerjevalne skupine za zdravila lahko predsedniku predlaga, naj na sestanke skupine povabi tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za zdravila, imetniki dovoljenj za promet z zdravili, trgovci na debelo z zdravili ali drugimi ustreznimi akterji v farmacevtski dobavni verigi, predstavniki zdravstvenih delavcev, pacientov in potrošnikov, če lahko prispevajo informacije za razprave usmerjevalne skupine.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Usmerjevalna skupina za zdravila zagotavlja odprto komuniciranje in tesno sodelovanje z imetniki dovoljenj za promet z zdravili, proizvajalci, ustreznimi akterji v farmacevtski dobavni verigi ter predstavniki zdravstvenih delavcev, pacientov in potrošnikov, da bi omogočila zgodnje obveščanje o morebitnem ali dejanskem pomanjkanju zdravil, ki jih šteje za kritična med izrednim dogodkom ali v izrednih razmerah v javnem zdravju v skladu s členom 6.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 6
6.  Usmerjevalna skupina za zdravila je odgovorna za izpolnjevanje nalog iz člena 4(4) in členov od 5 do 8.
6.  Usmerjevalna skupina za zdravila je odgovorna za izpolnjevanje nalog iz člena 4(3) in (4) ter členov 5 do 8.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Usmerjevalna skupina za zdravila se lahko posvetuje z Odborom za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, če meni, da je to potrebno za obvladovanje izrednih razmer v javnem zdravju in izrednih dogodkov, povezanih z zoonozami ali boleznimi, ki prizadenejo samo živali in imajo ali bi lahko imele velik vpliv na zdravje ljudi.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 6 b (novo)
6b.  Člani usmerjevalne skupine ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov v farmacevtski industriji, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Delujejo v interesu javnosti in neodvisno ter vsako leto predložijo izjavo o finančnih interesih in jo po potrebi posodobijo, če pride do pomembne spremembe. Vsi posredni interesi, ki bi lahko bili povezani s farmacevtsko industrijo, se vnesejo v register, ki ga vodi Agencija in je na zahtevo dostopen javnosti. Izjava o interesih je dostopna javnosti na spletnem mestu Agencije.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Agencija stalno spremlja vsak dogodek, ki bi verjetno povzročil izredni dogodek ali izredne razmere v javnem zdravju.
1.  Agencija v usklajevanju s pristojnimi nacionalnimi organi stalno spremlja vsak dogodek, ki bi verjetno povzročil izredni dogodek ali izredne razmere v javnem zdravju. Pri tem po potrebi tesno sodeluje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in drugimi agencijami Unije.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Za olajšanje naloge spremljanja iz odstavka 1 nacionalni pristojni organi prek enotnih kontaktnih točk iz člena 3(5) na podlagi meril za poročanje, ki jih Agencija določi v skladu s členom 9(1)(b), Agenciji poročajo o vsakem dogodku, vključno s pomanjkanjem zdravila v določeni državi članici, ki bi verjetno povzročil izredni dogodek ali izredne razmere v javnem zdravju. Kadar pristojni nacionalni organ Agencijo obvesti o pomanjkanju zdravila v določeni državi članici, Agenciji zagotovi vse informacije, ki jih je prejel od imetnika dovoljenja za promet z zdravili v skladu s členom 23a Direktive 2001/83/ES. Agencija lahko na podlagi poročila pristojnega nacionalnega organa o dogodku in za razumevanje vpliva dogodka v drugih državah članicah prek delovne skupine iz člena 3(5) zahteva informacije od nacionalnih pristojnih organov.
2.  Za olajšanje naloge spremljanja iz odstavka 1 nacionalni pristojni organi prek enotnih kontaktnih točk iz člena 3(5) ali zbirke podatkov iz člena 12a, ko bo ta delovala v celoti, na podlagi meril za poročanje, ki jih Agencija določi v skladu s členom 9(1)(b), Agenciji nemudoma poročajo o vsakem dogodku, vključno s pomanjkanjem zdravila v določeni državi članici, ki bi verjetno povzročil izredni dogodek ali izredne razmere v javnem zdravju. Kadar pristojni nacionalni organ Agencijo obvesti o pomanjkanju zdravila v določeni državi članici, Agenciji zagotovi vse informacije, ki jih je prejel od imetnika dovoljenja za promet z zdravili v skladu s členom 23a Direktive 2001/83/ES. Agencija lahko na podlagi poročila pristojnega nacionalnega organa o dogodku in za razumevanje vpliva dogodka v drugih državah članicah prek delovne skupine iz člena 3(5) zahteva informacije od nacionalnih pristojnih organov.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Kadar Agencija meni, da je treba obravnavati dejanski ali bližajoči se izredni dogodek, o tem obvesti Komisijo in države članice. Za pomoč usmerjevalne skupine za zdravila pri obravnavanju izrednega dogodka lahko zaprosi Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ene ali več držav članic ali izvršni direktor Agencije.
3.  Kadar Agencija meni, da je treba obravnavati dejanski ali bližajoči se izredni dogodek, o tem obvesti Komisijo in države članice. Za pomoč usmerjevalne skupine za zdravila pri analizi razpoložljivih podatkov Komisija zatem zaprosi na lastno pobudo ali na zahtevo ene ali več držav članic ali izvršni direktor Agencije. Na podlagi analize podatkov lahko usmerjevalna skupina za zdravila Komisiji predlaga, da uradno ugotovi obstoj izrednega dogodka, in v skladu s členom 5 daje priporočila za obravnavo takega dogodka.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
Usmerjevalna skupina za zdravila svetuje Komisiji in državam članicam o vseh ustreznih ukrepih, ki bi jih bilo po njenem mnenju treba sprejeti na ravni Unije v zvezi z zadevnimi zdravili v skladu z določbami Direktive 2001/83/ES ali Uredbe (ES) št. 726/200418.
Usmerjevalna skupina za zdravila svetuje in daje priporočila Komisiji in državam članicam o vseh ustreznih ukrepih, ki bi jih bilo po njenem mnenju treba sprejeti na ravni Unije v zvezi z zadevnimi zdravili v skladu z določbami Direktive 2001/83/ES ali Uredbe (ES) št. 726/200418.
__________________
__________________
18 Uredba (ES) št. 726/2004
18 Uredba (ES) št. 726/2004
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
Če priporočila usmerjevalne skupine za zdravila niso upoštevana, Komisija in države članice to ustrezno utemeljijo. Priporočila usmerjevalne skupine za zdravila ter vse ustrezne utemeljitve Komisije in držav članic so javno dostopne na spletnem portalu iz člena 13.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 b (novo)
Kadar se vzpostavi povezava z zoonozami ali boleznimi, ki prizadenejo samo živali, ki imajo ali bi lahko imele velik vpliv na zdravje ljudi, ali kadar je uporaba zdravilnih učinkovin zdravil za uporabo v veterinarski medicini lahko koristna za reševanje izrednih razmer na področju javnega zdravja ali izrednega dogodka, ali kadar je to potrebno, se lahko usmerjevalna skupina za zdravila poveže z Odborom za zdravila za uporabo v veterinarski medicini.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Usmerjevalna skupina za zdravila na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) in po posvetovanju s svojo delovno skupino sprejme seznam zdravil, dovoljenih v skladu z Direktivo 2001/83/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004, ki jih šteje za kritična med izrednim dogodkom (v nadaljnjem besedilu: seznam kritičnih zdravil pri izrednem dogodku). Seznam se posodobi, kadar koli je to potrebno, dokler ni izredni dogodek ustrezno obravnavan.
1.  Usmerjevalna skupina za zdravila na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) in po posvetovanju s svojo delovno skupino sprejme seznam zdravil, dovoljenih v skladu z Direktivo 2001/83/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004, ki jih šteje za kritična med izrednim dogodkom (v nadaljnjem besedilu: seznam kritičnih zdravil pri izrednem dogodku). Seznam se posodobi, kadar koli je to potrebno, dokler ni izredni dogodek ustrezno razrešen in v skladu s členom 4(4) te uredbe ni potrjeno, da pomoč usmerjevalne skupine za zdravila ni več potrebna.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Usmerjevalna skupina za zdravila takoj po razglasitvi izrednih razmer v javnem zdravju in po posvetovanju s svojo delovno skupino sprejme seznam zdravil, dovoljenih v skladu z Direktivo 2001/83/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004, ki jih šteje za kritična v izrednih razmerah v javnem zdravju (v nadaljnjem besedilu: seznam kritičnih zdravil pri izrednih razmerah v javnem zdravju). Seznam se posodobi, kadar koli je to potrebno, dokler niso izredne razmere v javnem zdravju preklicane.
2.  Usmerjevalna skupina za zdravila takoj po razglasitvi izrednih razmer v javnem zdravju in po posvetovanju s svojo delovno skupino sprejme seznam zdravil, dovoljenih v skladu z Direktivo 2001/83/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004, ki jih šteje za kritična v izrednih razmerah v javnem zdravju (v nadaljnjem besedilu: seznam kritičnih zdravil pri izrednih razmerah v javnem zdravju). Seznam se posodobi, kadar koli je to potrebno, dokler niso izredne razmere v javnem zdravju preklicane. Seznam se lahko po potrebi posodobi na podlagi izidov postopka pregleda iz člena 16 te uredbe, za katerega se usmerjevalna skupina za zdravila poveže s projektno skupino za izredne razmere.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Usmerjevalna skupina za zdravila sprejme sklop informacij, potrebnih za spremljanje ponudbe zdravil s seznamov iz odstavkov 1 in 2 in povpraševanja po njih (v nadaljnjem besedilu: seznama kritičnih zdravil), ter o tem obvesti svojo delovno skupino.
3.  Usmerjevalna skupina za zdravila sprejme sklop informacij in ukrepov, potrebnih za spremljanje ponudbe zdravil s seznamov iz odstavkov 1 in 2 in povpraševanja po njih (v nadaljnjem besedilu: seznama kritičnih zdravil), ter o tem obvesti svojo delovno skupino. O tem ustrezno obvesti tudi subjekte Unije ali nacionalne subjekte, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog zdravil. Usmerjevalna skupina za zdravila pravočasno poroča Agenciji in Komisiji o spremljanju in ju nemudoma obvesti o vsakršnem izrednem dogodku ali pomanjkanju pri dobavi.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Agencija vzpostavi javno dostopno spletno stran z informacijami o dejanskem pomanjkanju kritičnih zdravil. Vključi se tudi povezava na nacionalne registre o pomanjkanju zdravil. Spletna stran med drugim vsebuje naslednje informacije:
(a)  trgovsko ime in mednarodno nelastniško ime;
(b)  indikacijo;
(c)  razlog za pomanjkanje;
(d)  datuma začetka in konca;
(e)  prizadete države članice;
(f)  informacije za zdravstvene delavce in paciente, vključno z informacijami o alternativnih možnostih za zdravljenje.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Usmerjevalna skupina za zdravila na podlagi seznamov kritičnih zdravil ter informacij in podatkov, zagotovljenih v skladu s členoma 10 in 11, spremlja ponudbo zdravil z navedenih seznamov in povpraševanje po njih, da bi ugotovila njihovo morebitno ali dejansko pomanjkanje. V okviru navedenega spremljanja se usmerjevalna skupina za zdravila po potrebi poveže z Odborom za zdravstveno varnost, ustanovljenim s členom 4 Uredbe (EU) 2020/[...]19, v primeru izrednih razmer v javnem zdravju pa s Svetovalnim odborom za izredne razmere v javnem zdravju, ustanovljenim v skladu s členom 24 navedene uredbe.
Usmerjevalna skupina za zdravila na podlagi seznamov kritičnih zdravil ter informacij in podatkov, zagotovljenih v skladu s členoma 10 in 11, in podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 12a, ko bo v celoti delujoča, spremlja ponudbo zdravil z navedenih seznamov in povpraševanje po njih, da bi ugotovila njihovo morebitno ali dejansko pomanjkanje. V okviru navedenega spremljanja se usmerjevalna skupina za zdravila po potrebi poveže z Odborom za zdravstveno varnost, ustanovljenim s členom 4 Uredbe (EU) 2020/[...]19, v primeru izrednih razmer v javnem zdravju pa s Svetovalnim odborom za izredne razmere v javnem zdravju, ustanovljenim v skladu s členom 24 navedene uredbe, ter z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
__________________
__________________
19 [Vstaviti sklic na sprejeto besedilo iz opombe 4.]
19 [Vstaviti sklic na sprejeto besedilo iz opombe 4.]
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Usmerjevalna skupina za zdravila v času izrednih razmer v javnem zdravju ali na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) do izteka izrednih razmer Komisiji in podmreži iz člena 9(2) redno poroča o rezultatih spremljanja ter zlasti opozarja na morebitno ali dejansko pomanjkanje zdravil s seznamov kritičnih zdravil.
1.  Usmerjevalna skupina za zdravila v času izrednih razmer v javnem zdravju ali na podlagi prošnje za pomoč iz člena 4(3) do izteka izrednih razmer Komisiji in podmreži iz člena 9(2) redno poroča o rezultatih spremljanja ter zlasti opozarja na morebitno ali dejansko pomanjkanje zdravil s seznamov kritičnih zdravil. Ta poročila se po potrebi dajo na voljo tudi drugim udeležencem v farmacevtski dobavni verigi.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Usmerjevalna skupina za zdravila na zahtevo Komisije ali podmreže iz člena 9(2) za utemeljitev svojih ugotovitev zagotovi zbirne podatke in napovedi o povpraševanju. V zvezi s tem se usmerjevalna skupina za zdravila poveže z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da pridobi epidemiološke podatke za pomoč pri napovedovanju potreb po zdravilih, ter z izvršno usmerjevalno skupino za pomanjkanje medicinskih pripomočkov iz člena 19, kadar pa se zdravila s seznamov kritičnih zdravil dajejo z medicinskim pripomočkom.
2.  Usmerjevalna skupina za zdravila na zahtevo Komisije, enega ali več nacionalnih pristojnih organov ali podmreže iz člena 9(2) za utemeljitev svojih ugotovitev zagotovi zbirne podatke in napovedi o povpraševanju. V zvezi s tem usmerjevalna skupina za zdravila uporabi podatke iz podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 12a, ko bo v celoti delujoča, ter se poveže z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da pridobi epidemiološke podatke, modele in scenarije razvoja za pomoč pri napovedovanju potreb po zdravilih, ter z izvršno usmerjevalno skupino za pomanjkanje medicinskih pripomočkov iz člena 19, kadar pa se zdravila s seznamov kritičnih zdravil dajejo z medicinskim pripomočkom. Zbirni podatki in napovedi o povpraševanju se lahko po potrebi dajo na voljo tudi drugim udeležencem v farmacevtski dobavni verigi, da bi bolje preprečili ali ublažili morebitno ali dejansko pomanjkanje. Usmerjevalna skupina za zdravila svoje ugotovitve in sklepe tudi posreduje organom Unije in nacionalnim akterjem, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog zdravil in medicinskih pripomočkov.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  V okviru navedenega poročanja lahko usmerjevalna skupina za zdravila za preprečitev ali zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zagotovi tudi priporočila glede ukrepov, ki jih lahko sprejmejo Komisija, države članice, imetniki dovoljenj za promet z zdravili in drugi subjekti. V zvezi s tem se skupina, kakor je potrebno, poveže z Odborom za zdravstveno varnost in, v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, s Svetovalnim odborom za izredne razmere v javnem zdravju.
3.  V okviru navedenega poročanja lahko usmerjevalna skupina za zdravila za preprečitev ali zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zagotovi tudi priporočila glede ukrepov, ki jih lahko sprejmejo Komisija, države članice, imetniki dovoljenj za promet z zdravili in drugi subjekti, tudi predstavniki zdravstvenih delavcev in organizacije pacientov. V zvezi s tem se skupina, kakor je potrebno, poveže z Odborom za zdravstveno varnost in, v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, s Svetovalnim odborom za izredne razmere v javnem zdravju.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Usmerjevalna skupina za zdravila lahko na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi priporočila glede ukrepov, ki jih lahko Komisija, države članice, imetniki dovoljenj za promet z zdravili in drugi subjekti sprejmejo, da se zagotovi pripravljenosti za obravnavanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil zaradi izrednih razmer v javnem zdravju ali izrednih dogodkov.
4.  Usmerjevalna skupina za zdravila lahko na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi priporočila glede ukrepov, ki jih lahko Komisija, države članice, imetniki dovoljenj za promet z zdravili, predstavniki zdravstvenih delavcev in drugi subjekti sprejmejo, da se zagotovi pripravljenosti za obravnavanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil zaradi izrednih razmer v javnem zdravju ali izrednih dogodkov.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Usmerjevalna skupina za zdravila lahko na zahtevo Komisije po potrebi usklajuje ukrepe med nacionalnimi pristojnimi organi, imetniki dovoljenj za promet z zdravili in drugimi subjekti, da se prepreči ali zmanjša morebitno ali dejansko pomanjkanje zaradi izrednega dogodka ali izrednih razmer v javnem zdravju.
5.  Usmerjevalna skupina za zdravila lahko na zahtevo Komisije po potrebi usklajuje ukrepe med nacionalnimi pristojnimi organi, imetniki dovoljenj za promet z zdravili in drugimi subjekti, vključno s predstavniki zdravstvenih delavcev in organizacijami pacientov, da se prepreči ali zmanjša morebitno ali dejansko pomanjkanje zaradi izrednega dogodka ali izrednih razmer v javnem zdravju.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Kadar se priporočila iz odstavkov 3 in 4 ne upoštevajo ali ne izvajajo, Komisija, države članice in imetniki dovoljenj za promet predložijo ustrezno utemeljitev, kjer je to ustrezno.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka a
(a)  opredeli postopke za določitev seznamov kritičnih zdravil;
(a)  opredeli postopke in merila za določitev in pregled seznamov kritičnih zdravil, s katerimi se zagotovi ustrezno posvetovanje z imetniki dovoljenj za promet ter drugimi pomembnimi udeleženci v farmacevtski dobavni verigi, pa tudi z zdravstvenimi delavci, potrošniki in pacienti;
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka b
(b)  opredeli metode in merila za spremljanje, zbiranje podatkov in poročanje iz členov 4, 7 in 8;
(b)  opredeli metode in merila za spremljanje, zbiranje podatkov in poročanje iz členov 4, 7 in 8 z osnovnim minimalnim podatkovnim nizom;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka c
(c)  razvije racionalizirane elektronske sisteme za spremljanje in poročanje;
(c)  razvije racionalizirane elektronske sisteme za spremljanje in poročanje, in sicer na podlagi podatkovnih polj, ki so usklajena med državami članicami, pri tem pa se usklajuje s pristojnimi nacionalnimi organi, dokler ni podatkovna zbirka iz člena 12a v celoti delujoča;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  na svojem spletnem portalu objavi informacije iz točk (a), (b) in (f) tega odstavka.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka b
(b)  od kontaktnih točk, vključenih v podmrežo iz točke (a), zahteva informacije in določi rok za njihovo predložitev;
(b)  od kontaktnih točk, vključenih v podmrežo iz točke (a), zahteva informacije, tudi o dobavi s seznamov kritičnih zdravil, in določi rok za njihovo predložitev, če te informacije niso na voljo v podatkovni zbirki iz člena 12a;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
(c)  od enotnih kontaktnih točk nacionalnih pristojnih organov držav članic zahteva informacije na podlagi sklopa informacij, o katerem se je dogovorila usmerjevalna skupina za zdravila, in določi rok za njihovo predložitev.
(c)  od enotnih kontaktnih točk nacionalnih pristojnih organov držav članic zahteva informacije na podlagi sklopa informacij, o katerem se je dogovorila usmerjevalna skupina za zdravila, in določi rok za njihovo predložitev, če te informacije niso na voljo v podatkovni zbirki iz člena 12a.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka d
(d)  podrobnosti o morebitnem ali dejanskem pomanjkanju, kot so dejanski ali predvideni začetni in končni datumi ter domnevni ali znani vzrok;
(d)  podrobnosti o morebitnem ali dejanskem pomanjkanju, kot so dejanski ali predvideni začetni in končni datumi ter domnevni ali znani vzrok, ter informacije o morebitnih ozkih grlih v dobavni verigi;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka e a (novo)
(ea)  razpoložljive zaloge;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka e b (novo)
(eb)  že dostavljene količine;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka e c (novo)
(ec)  načrtovane dostave;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka g
(g)  načrte za ublažitev, vključno s proizvodno in dobavno zmogljivostjo;
(g)  načrte za preprečevanje in ublažitev, vključno z informacijami o proizvodni in dobavni zmogljivosti, kraji proizvodnje končnih farmacevtskih proizvodov in aktivnih farmacevtskih sestavin, morebitnimi alternativnimi kraji proizvodnje ali najnižjo ravnjo zalog, da se zagotovi neprekinjena dobava in prepreči pomanjkanje zdravil s seznama kritičnih zdravil.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – točka h
(h)  informacije trgovcev na debelo in pravnih oseb, ki lahko javnosti dobavljajo zdravilo
črtano
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Imetniki dovoljenj za promet z zdravili, dovoljenimi v Uniji, v šestih mesecih od datuma začetka uporabe te uredbe zagotovijo informacije, zahtevane v skladu s členom 9(1)(e), v obliki elektronske predložitve v bazo podatkov iz člena 57(1)(l) Uredbe (ES) št. 726/2004. Navedeni imetniki dovoljenj za promet z zdravili po potrebi posodobijo informacije, ki so jih predložili.
2.  Imetniki dovoljenj za promet z zdravili, dovoljenimi v Uniji, v šestih mesecih od datuma začetka uporabe te uredbe zagotovijo informacije, zahtevane v skladu s členom 9(1)(e), v obliki elektronske predložitve v bazo podatkov iz člena 57(1)(l) Uredbe (ES) št. 726/2004 in v skladu s standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) za opredelitev zdravil za uporabo v humani medicini. Navedeni imetniki dovoljenj za promet z zdravili po potrebi posodobijo informacije, ki so jih predložili.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4
4.  Kadar imetniki dovoljenj za promet z zdravili za zdravila s seznamov kritičnih zdravil navedejo, da predložene informacije vsebujejo zaupne poslovne informacije, opredelijo ustrezne dele in pojasnijo razloge za tako navedbo. Agencija oceni utemeljenost vsake zahteve in zaupne poslovne informacije zaščiti pred neupravičenim razkritjem.
4.  Kadar imetniki dovoljenj za promet z zdravili za zdravila s seznamov kritičnih zdravil navedejo, da predložene informacije, ki jih zahtevajo Agencija ali pristojni nacionalni organi, vsebujejo zaupne poslovne informacije, opredelijo ustrezne dele in pojasnijo razloge za tako navedbo. Agencija oceni utemeljenost vsake zahteve in zaupne poslovne informacije zaščiti pred neupravičenim razkritjem.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Kadar imajo imetniki dovoljenj za promet z zdravili za zdravila s seznamov kritičnih zdravil kakršne koli dodatne informacije, ki dokazujejo morebitno ali dejansko pomanjkanje, jih nemudoma zagotovijo Agenciji.
5.  Kadar imajo imetniki dovoljenj za promet z zdravili za zdravila s seznamov kritičnih zdravil in/ali drugi ustrezni udeleženci v farmacevtski dobavni verigi kakršne koli dodatne informacije, ki dokazujejo morebitno ali dejansko pomanjkanje, jih nemudoma zagotovijo Agenciji.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 6 – točka c
(c)  usmerjevalno skupino za zdravila obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in poročajo o njihovih rezultatih, vključno z informacijami o odpravi morebitnega ali dejanskega pomanjkanja.
(c)  usmerjevalno skupino za zdravila obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in poročajo o spremljanju teh ukrepov in njihovih rezultatih, vključno z informacijami o odpravi morebitnega ali dejanskega pomanjkanja.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Agencija in pristojni nacionalni organi lahko za dopolnitev načrtov za preprečevanje in ublažitev pomanjkanja kritičnih zdravil zahtevajo, da trgovci na debelo in drugi ustrezni akterji predložijo dodatne informacije v zvezi z logističnimi izzivi v dobavni verigi trgovine na debelo.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Za olajšanje spremljanja iz člena 7 in na zahtevo Agencije države članice do roka, ki ga določi Agencija:
1.  Za olajšanje spremljanja iz člena 7 in na zahtevo Agencije države članice do roka, ki ga določi Agencija, predložijo naslednje informacije, če še niso na voljo v podatkovni zbirki iz člena 12a:
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Kadar je to potrebno za izpolnitev obveznosti poročanja iz odstavka 1, države članice ob podpori Agencije zberejo informacije in podatke o ravni zalog od trgovcev na debelo in drugih pravnih subjektov, ki lahko javnosti dobavljajo zdravila s seznamov kritičnih zdravil.
2.  Kadar je to potrebno za izpolnitev obveznosti poročanja iz odstavka 1, države članice ob podpori Agencije zberejo pomembne informacije in podatke, tudi o ravni zalog, od trgovcev na debelo ter drugih pravnih subjektov in oseb, ki lahko javnosti dobavljajo zdravila s seznamov kritičnih zdravil ali so za to pooblaščene.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Nacionalni pristojni organi za zdravila olajšajo spletno zbiranje podatkov o učinku pomanjkanj zdravil na paciente in potrošnike. Podmreža enotnih kontaktnih točk pristojnih nacionalnih organov iz člena 3(5) pomembne zbirne podatke iz teh raziskav izmenja z usmerjevalno skupino za zdravila, da pripravi priporočila o obvladovanju pomanjkanja zdravil.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  olajšuje usklajevanje med proizvajalci in drugimi ustreznimi deležniki za obravnavanje prilagajanja na povečanje povpraševanja;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka b
(b)  preuči potrebo po smernicah, naslovljenih na države članice, imetnike dovoljenj za promet z zdravili in druge subjekte;
(b)  preuči potrebo po smernicah in priporočilih, naslovljenih na države članice, imetnike dovoljenj za promet z zdravili in druge subjekte, tudi iz farmacevtske dobavne verige, vključno z zdravstvenimi delavci, da jih podpre pri njihovem delu in komunikaciji s pacienti;
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka f
(f)  se poveže s tretjimi državami in pomembnimi mednarodnimi organizacijami, kot je ustrezno, za zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil s seznama kritičnih zdravil ali njihovih aktivnih farmacevtskih sestavin, kadar se navedena zdravila ali sestavine uvažajo v Unijo in kadar ima tako morebitno ali dejansko pomanjkanje mednarodne posledice.
(f)  se poveže s tretjimi državami in pomembnimi mednarodnimi organizacijami, kot je ustrezno, za zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja zdravil s seznama kritičnih zdravil ali njihovih aktivnih farmacevtskih sestavin, kadar se navedena zdravila ali sestavine uvažajo v Unijo in kadar ima tako morebitno ali dejansko pomanjkanje mednarodne posledice, ter te ukrepe in dosežene rezultate sporoči usmerjevalni skupini za zdravila.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Evropska podatkovna zbirka o oskrbi z zdravili
1.   Agencija v sodelovanju s Komisijo in državami članicami vzpostavi, vzdržuje in upravlja evropsko podatkovno zbirko o oskrbi z zdravili za naslednje namene:
(a)   omogočiti spremljanje ponudbe zdravil in povpraševanja po njih na ravni Unije in držav članic;
(b)   omogočiti spremljanje pomanjkanja zdravil na ravni Unije in držav članic ter poročanje o tem;
(c)   imetnikom dovoljenj za promet in trgovcem na debelo z zdravili omogočiti izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz člena 10;
(d)   omogočiti Komisiji, Agenciji in pristojnim nacionalnim organom, da so dobro obveščeni pri opravljanju nalog v skladu s to uredbo, ter izboljšati sodelovanje med njimi.
Evropska podatkovna zbirka o oskrbi z zdravili, ki ne deluje le v izrednih razmerah na področju javnega zdravja in ob izrednih dogodkih, temveč tudi v običajnih okoliščinah, deluje kot interoperabilna in digitalna podatkovna zbirka Unije, ki temelji na podatkih, sporočenih prek nacionalnih elektronskih platform, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 2. Podatkovna zbirka Agenciji in pristojnim nacionalnim organom omogoča sočasen dostop do informacij iz podatkovne zbirke in njihovo izmenjavo.
2.   Vsaka država članica razvije elektronsko platformo, s katero zagotovi spremljanje dobave zdravil v realnem času, ki omogoča določanje dejanske trenutne ravni dobave zdravil ter odkrivanje, napovedovanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil. Te platforme, ki jih upravljajo pristojni nacionalni organi, začnejo v državah članicah delovati do … [30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Podatke o ponudbi in povpraševanju na ravni držav članic sporočijo naslednji subjekti:
(a)   imetniki dovoljenj za promet,
(b)   trgovci na debelo z zdravili ter
(c)   lokalne in bolnišnične lekarne.
3.   Poleg odstavka 2 elektronske platforme pristojnim nacionalnim organom zagotavljajo dostop informacij o neizpolnjenem povpraševanju trgovcev na debelo ter lokalnih in bolnišničnih lekarn na nacionalni ravni v realnem času. Te platforme imetnikom dovoljenj za promet z zdravili omogočajo tudi poročanje o težavah v zvezi z dobavo zdravil, vključno s težavami v proizvodnji.
4.   Platforme držav članic so interoperabilne in kopirajo svoje informacije v evropsko podatkovno zbirko o oskrbi z zdravili, ki jo upravlja Agencija, in tako preprečujejo podvajanje poročanja prek enotnih kontaktnih točk iz člena 9(2).
5.   Podatki, ki jih pridobijo platforme držav članic in posledično evropska podatkovna zbirka o oskrbi z zdravili, omogočajo opredelitev vseh težav v dobavni verigi ter z uporabo tehnik velepodatkov in po potrebi umetne inteligence vnaprej napovedujejo težave pri oskrbi.
6.   Posredovani podatki so skladni s standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo za identifikacijo zdravil za uporabo v humani medicini ter temeljijo na štirih področjih glavnih podatkov v farmacevtskih regulativnih postopkih: podatki o snoveh, izdelkih, organizaciji in referenčni podatki.
7.   Agencija v sodelovanju s Komisijo in državami članicami oblikuje funkcionalne specifikacije podatkovne zbirke, skupaj z načrtom za izvajanje evropske podatkovne zbirke o oskrbi z zdravili in platform držav članic, do … [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Namen tega načrta je zagotoviti, da bo evropska podatkovna zbirka o oskrbi z zdravili v celoti delovala do … [48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
8.   Kadar pristojni nacionalni organ navede, da predložene informacije vsebujejo zaupne poslovne informacije, opredeli ustrezne dele in pojasni razloge za tako navedbo. Agencija oceni utemeljenost vsake zahteve in zaupne poslovne informacije zaščiti pred neupravičenim razkritjem.
9.   Glede na poslovno občutljivo naravo podatkov v evropski podatkovni zbirki o oskrbi z zdravili je dostop do podatkovne zbirke omejen na Komisijo, Agencijo, pristojne nacionalne organe, ki podatke sporočajo v podatkovno zbirko, in usmerjevalno skupino za zdravila.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
Agencija v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi o delu usmerjevalne skupine za zdravila obvešča javnost in interesne skupine prek svojega spletnega portala in z drugimi ustreznimi sredstvi.
Agencija v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi prek namenskega prostora na svojem spletnem portalu in z drugimi ustreznimi sredstvi pravočasno obvešča javnost in interesne skupine o delu usmerjevalne skupine za zdravila ter se po potrebi odziva na dezinformacije, usmerjene v delo projektne skupine za izredne razmere.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
Postopki, ki jih izvaja usmerjevalna skupina za zdravila, so pregledni. Dnevni redi in zapisniki sestankov usmerjevalne skupine, njen poslovnik in priporočila ter po potrebi rezultati glasovanja se dokumentirajo in dajo na voljo javnosti, vključno z morebitnimi nestrinjanji.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Projektna skupina za izredne razmere se ustanovi kot del Agencije. Skliče se v izrednih razmerah v javnem zdravju in se sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
1.  Projektna skupina za izredne razmere se ustanovi kot del Agencije. Skliče se v času priprav na izredne razmere v javnem zdravju ali trajanja tovrstnih razmer in se sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – točka f
(f)  po potrebi sodeluje z organi in agencijami Unije, Svetovno zdravstveno organizacijo, tretjimi državami in mednarodnimi znanstvenimi organizacijami pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju in zdravili, ki bi lahko pomagala pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju.
(f)  po potrebi sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi, organi in agencijami Unije, Svetovno zdravstveno organizacijo, tretjimi državami in mednarodnimi znanstvenimi organizacijami pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju in zdravili, ki bi lahko pomagala pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  V projektni skupini za izredne razmere sodelujejo predstavniki znanstvenih odborov, delovne skupine in člani osebja Agencije, skupina za usklajevanje, ustanovljena v skladu s členom 27 Direktive 2001/83/ES, ter koordinacijska in svetovalna skupina za klinično preskušanje, ustanovljena v skladu s členom 85 Uredbe (EU) št. 536/201421. Po potrebi so lahko imenovani zunanji strokovnjaki ter priložnostno povabljeni predstavniki drugih organov in agencij Unije. Skupini predseduje Agencija.
3.  V projektni skupini za izredne razmere sodelujejo predstavniki znanstvenih odborov, delovne skupine, vključno s predstavniki delovne skupine za sodelovanje z organizacijami bolnikov in potrošnikov ter predstavniki delovne skupine za sodelovanje z organizacijami zdravstvenih strokovnjakov , in člani osebja Agencije, skupina za usklajevanje, ustanovljena v skladu s členom 27 Direktive 2001/83/ES, ter koordinacijska in svetovalna skupina za klinično preskušanje, ustanovljena v skladu s členom 85 Uredbe (EU) št. 536/2014. Po potrebi so lahko imenovani zunanji strokovnjaki ter priložnostno povabljeni predstavniki drugih organov in agencij Unije. Skupini predseduje Agencija.
__________________
__________________
21 Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).
21 Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Predsednik lahko na sestanke skupine povabi predstavnike držav članic, člane znanstvenih odborov Agencije in delovnih skupin ter tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za zdravila, imetniki dovoljenj za promet z zdravili, razvijalci zdravil, sponzorji kliničnih preskušanj, predstavniki mrež za klinična preskušanja ter interesnimi skupinami, ki zastopajo paciente in zdravstvene delavce.
5.  Predsednik lahko na sestanke skupine povabi predstavnike držav članic, člane znanstvenih odborov Agencije in delovnih skupin ter tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za zdravila, imetniki dovoljenj za promet z zdravili, razvijalci zdravil, sponzorji kliničnih preskušanj, predstavniki mrež za klinična preskušanja, neodvisnimi strokovnjaki in raziskovalci za klinična preskušanja ter interesnimi skupinami, ki zastopajo paciente in zdravstvene delavce.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 8
8.  Za projektno skupino za izredne razmere se glede preglednosti in neodvisnosti njenih članov uporablja člen 63 Uredbe (ES) št. 726/2004.
8.  Za projektno skupino za izredne razmere se glede preglednosti in neodvisnosti njenih članov uporablja člen 63 Uredbe (ES) št. 726/2004. Člani projektne skupine za izredne razmere posodobijo letno izjavo o svojih finančnih interesih iz člena 63 Uredbe (ES) št. 726/2004, če se zgodi pomembna sprememba.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Projektna skupina za izredne razmere vzpostavi postopke za zahtevo in predložitev sklopa zahtevanih informacij in podatkov, vključno z informacijami o državi članici ali državah članicah, v katerih je bila ali naj bi bila predložena vloga za odobritev kliničnega preskušanja.
3.  Projektna skupina za izredne razmere vzpostavi postopke in smernice za zahtevo in predložitev sklopa zahtevanih informacij in podatkov, vključno z informacijami o državi članici ali državah članicah, v katerih je bila ali naj bi bila predložena vloga za odobritev kliničnega preskušanja.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5
5.  Države članice pri odobritvi vloge za klinično preskušanje, za katero je bilo podano znanstveno mnenje, zadevno mnenje ustrezno upoštevajo.
5.  Države članice pri odobritvi vloge za klinično preskušanje, za katero je bilo podano znanstveno mnenje, zadevno mnenje ustrezno upoštevajo. Znanstveno mnenje, ki ga poda projektna skupina za izredne razmere, ne posega v etični pregled iz Uredbe (EU) št. 536/2014.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Javne informacije o kliničnih preskušanjih in odločitvah o dovoljenjih za promet z zdravili
1.   Sponzorji kliničnih preskušanj, ki se izvajajo v Uniji, v času izrednih razmer v javnem zdravju:
(a)   na začetku preskušanja v registru EU o kliničnih preskušanjih objavijo protokol študije;
(b)   v registru EU o kliničnih preskušanjih objavijo povzetek rezultatov do roka, ki ga določi Agencija in je krajši od roka, določenega v členu 37 Uredbe (EU) št. 536/2014.
2.   Če zdravilo prejme dovoljenje za promet, Agencija objavi:
(a)   informacije o zdravilu s podrobnostmi o pogojih uporabe, veljavnimi ob izdaji dovoljenja za promet;
(b)   evropsko javno poročilo o oceni zdravila, takoj ko je mogoče in po možnosti v sedmih dneh po izdaji dovoljenja za promet;
(c)   klinične podatke, ki so bili Agenciji predloženi za utemeljitev vloge, po možnosti v dveh mesecih po odobritvi s strani Komisije ter po anonimizaciji osebnih podatkov in redigiranju zaupnih poslovnih informacij;
(d)   celotni načrt obvladovanja tveganja in morebitne posodobljene različice.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Projektna skupina za izredne razmere se po razglasitvi izrednih razmer v javnem zdravju loti pregleda razpoložljivih znanstvenih podatkov o zdravilih, ki bi se lahko uporabila pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju. Pregled se med izrednimi razmerami v javnem zdravju redno posodablja.
1.  Projektna skupina za izredne razmere se po razglasitvi izrednih razmer v javnem zdravju loti pregleda razpoložljivih znanstvenih podatkov o zdravilih, ki bi se lahko uporabila pri obravnavanju izrednih razmer v javnem zdravju. Pregled se med izrednimi razmerami v javnem zdravju redno posodablja, tudi ko so o tem dogovorita projektna skupina za izredne razmere in Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini med pripravo ocene vloge za odobritev dovoljenja za promet.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Projektna skupina za izredne razmere lahko pri pripravi pregleda od imetnikov dovoljenj za promet z zdravili in razvijalcev zahteva informacije in podatke ter z njimi sodeluje v predhodnih razpravah. Če so na voljo opazovalne študije z zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij, lahko uporabi tudi te, pri čemer upošteva njihovo zanesljivost.
2.  Projektna skupina za izredne razmere lahko pri pripravi pregleda od imetnikov dovoljenj za promet z zdravili in razvijalcev zahteva informacije in podatke ter z njimi sodeluje v predhodnih razpravah. Če so na voljo opazovalne študije z zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij, lahko uporabi tudi te, pri čemer upošteva njihovo zanesljivost. Projektna skupina za izredne razmere se lahko poveže z agencijami tretjih držav za zdravila, da bi pridobila dodatne informacije in izmenjala podatke.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 7
7.  Agencija na svojem spletnem portalu objavi mnenja, sprejeta v skladu z odstavkom 4, vključno z vsemi posodobitvami.
črtano
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
Agencija v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi o delu projektne skupine za izredne razmere obvešča javnost in zadevne interesne skupine prek svojega spletnega portala in z drugimi ustreznimi sredstvi.
Agencija v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi o delu projektne skupine za izredne razmere brez odlašanja obvešča javnost in zadevne interesne skupine prek namenskega prostora na svojem spletnem portalu in z drugimi ustreznimi sredstvi ter se ustrezno odziva na dezinformacije, usmerjene v delo projektne skupine za izredne razmere.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
Seznam članov projektne skupine za izredne razmere, poslovnik ter priporočila, predložena v skladu s členom 16(3) in mnenja, sprejeta v skladu s členom 16(4), se objavijo na spletnem portalu Agencije.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a
(a)  razvija in vzdržuje elektronska orodja za predložitev informacij in podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij;
(a)  razvija in vzdržuje elektronska orodja, tudi interoperabilno in digitalizirano platformo, za predložitev informacij in podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi podatki, pridobljenimi zunaj kliničnih študij;
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b
(b)  usklajuje neodvisne študije o spremljanju učinkovitosti in varnosti cepiv z uporabo ustreznih podatkov, ki jih imajo javni organi. Tako usklajevanje poteka skupaj z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, zlasti prek nove platforme za spremljanje cepiv;
(b)  usklajuje neodvisne študije o spremljanju uporabe, učinkovitosti in varnosti zdravil za zdravljenje, preprečevanje ali diagnozo bolezni z uporabo ustreznih podatkov, ki jih imajo javni organi; za cepiva tako usklajevanje poteka skupaj z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, zlasti prek nove platforme za spremljanje cepiv;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka c
(c)  v okviru svojih regulativnih nalog uporablja digitalno infrastrukturo ali orodja, da olajša hiter dostop do razpoložljivih elektronskih zdravstvenih podatkov, pridobljenih zunaj kliničnih študij, ali analizo teh podatkov ter izmenjavo takih podatkov med državami članicami, Agencijo in drugimi organi Unije;
(c)  v okviru svojih regulativnih nalog uporablja digitalno infrastrukturo ali orodja, da olajša hiter dostop do razpoložljivih elektronskih zdravstvenih podatkov, pridobljenih zunaj intervencijskih kliničnih študij, ali analizo teh podatkov ter izmenjavo takih podatkov med državami članicami, Agencijo in drugimi organi Unije;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  V okviru Agencije se ustanovi izvršna usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke). Pri pripravah na izredne razmere v javnem zdravju ali med takimi razmerami se sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
1.  V okviru Agencije se ustanovi izvršna usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke). Pri pripravah na izredne razmere v javnem zdravju ali med takimi razmerami se redno in kadar to zahtevajo razmere sestaja bodisi osebno bodisi na daljavo. Njen sekretariat zagotovi Agencija.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Usmerjevalno skupino za medicinske pripomočke sestavljajo predstavnik Agencije, predstavnik Komisije in en visoki predstavnik iz vsake države članice. Vsaka država članica imenuje svojega predstavnika. Člane lahko spremljajo strokovnjaki s specifičnih znanstvenih ali tehničnih področij.
2.  Usmerjevalno skupino za medicinske pripomočke sestavljajo predstavnik Agencije, predstavnik Komisije in en pooblaščeni visoki predstavnik iz vsake države članice. Vsaka država članica imenuje svojega predstavnika. Člane lahko spremljajo strokovnjaki s specifičnih znanstvenih ali tehničnih področij. Člana usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke sta kot opazovalca tudi predstavnik delovne skupine za sodelovanje z organizacijami bolnikov in potrošnikov ter predstavnik delovne skupine za sodelovanje z organizacijami zdravstvenih strokovnjakov. Seznam članov usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke je pregleden in se objavi na spletnem portalu Agencije.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Usmerjevalni skupini za medicinske pripomočke predseduje Agencija. Predsednik lahko na sestanke skupine povabi tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za medicinske pripomočke.
3.  Usmerjevalni skupini za medicinske pripomočke predseduje Agencija. Vsak član usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke lahko predsedniku predlaga, naj na sestanke skupine povabi tretje osebe, vključno s predstavniki interesnih skupin za medicinske pripomočke, kot so predstavniki proizvajalcev in priglašenih organov ali drugih udeležencev v dobavni verigi medicinskih pripomočkov, ter predstavniki zdravstvenih delavcev, pacientov in potrošnikov, če lahko prispevajo informacije za razprave usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Člani usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke ne smejo imeti finančnih ali drugih interesov v industriji medicinskih pripomočkov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Delujejo v interesu javnosti in neodvisno ter vsako leto predložijo izjavo o finančnih interesih in jo po potrebi posodobijo, če pride do pomembne spremembe. Vsi posredni interesi, ki bi bili lahko povezani z industrijo medicinskih pripomočkov, se vnesejo v register, ki ga vodi Agencija in je na zahtevo dostopen javnosti. Izjava o interesih je dostopna javnosti na spletnem portalu Agencije.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke sprejme sklop informacij, potrebnih za spremljanje ponudbe medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in povpraševanja po njih, ter o tem obvesti svojo delovno skupino.
2.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke sprejme sklop informacij, potrebnih za spremljanje ponudbe medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in povpraševanja po njih, ter o tem obvesti svojo delovno skupino. O tem ustrezno obvesti tudi subjekte Unije ali nacionalne subjekte, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog medicinskih pripomočkov.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3
3.  Agencija na svojem spletnem portalu objavi seznam kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in vse njegove posodobitve.
3.  Agencija na namenskem prostoru na svojem spletnem portalu objavi seznam kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju in vse njegove posodobitve.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Agencija o pomanjkanju kritičnih medicinskih pripomočkov, ki so vključeni na seznam kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju, poroča prek spletne strani iz člena 6(4a).
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
1.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke v času trajanja izrednih razmer v javnem zdravju redno poroča Komisiji in podmreži iz člena 23(1)(b) o rezultatih spremljanja ter zlasti opozori na morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju.
1.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke v času trajanja izrednih razmer v javnem zdravju redno poroča Komisiji in podmreži iz člena 23(2)(a) o rezultatih spremljanja ter zlasti opozori na morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke na zahtevo Komisije ali podmreže iz člena 23(2)(b) v podporo svojim ugotovitvam predloži zbirne podatke in napovedi o povpraševanju. V zvezi s tem se poveže z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da pridobi epidemiološke podatke za pomoč pri napovedovanju potreb po medicinskih pripomočkih, ter z usmerjevalno skupino za zdravila iz člena 3, kadar se medicinski pripomočki s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju uporabljajo skupaj z zdravilom.
2.  Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke na zahtevo Komisije, enega ali več pristojnih nacionalnih organov ali podmreže iz člena 23(2)(b) v podporo svojim ugotovitvam predloži zbirne podatke in napovedi o povpraševanju. V zvezi s tem se poveže z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da pridobi epidemiološke podatke za pomoč pri napovedovanju potreb po medicinskih pripomočkih, ter z usmerjevalno skupino za zdravila iz člena 3, kadar se medicinski pripomočki s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju uporabljajo skupaj z zdravilom. Usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke svoje ugotovitve in sklepe tudi posreduje organom Unije in nacionalnim akterjem, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem zalog zdravil in medicinskih pripomočkov.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Kadar se priporočila iz odstavkov 3 in 4 ne upoštevajo ali ne izvajajo, Komisija, države članice, proizvajalci medicinskih pripomočkov in priglašeni organi predložijo ustrezno utemeljitev, kjer je to ustrezno.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka a
(a)  opredeli postopke za določitev seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju;
(a)  opredeli postopke in merila za določitev in pregled seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah javnem zdravju, s katerimi se zagotovi ustrezno posvetovanje s proizvajalci in drugimi pomembnimi udeleženci v dobavni verigi medicinskih pripomočkov, pa tudi z zdravstvenimi delavci, potrošniki in pacienti;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka b
(b)  razvije racionalizirane elektronske sisteme za spremljanje in poročanje;
(b)  v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi razvije racionalizirane elektronske sisteme za spremljanje in poročanje;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka d
(d)  vzpostavi in vzdržuje seznam enotnih kontaktnih točk proizvajalcev medicinskih pripomočkov, pooblaščenih predstavnikov in priglašenih organov;
črtano
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 – točka a
(a)  vzpostavi in med trajanjem izrednih razmer v javnem zdravju vzdržuje podmrežo enotnih kontaktnih točk proizvajalcev medicinskih pripomočkov in priglašenih organov na podlagi medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju;
(a)  vzpostavi in med trajanjem izrednih razmer v javnem zdravju vzdržuje podmrežo enotnih kontaktnih točk proizvajalcev medicinskih pripomočkov in priglašenih organov na podlagi medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju na podlagi enotnih kontaktnih točk, ki se za vse proizvajalce medicinskih pripomočkov vključijo v podatkovno zbirko iz člena 33 Uredbe (EU) 2017/745 in člena 30 Uredbe (EU) 2017/746;
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – točka e a (novo)
(ea)  razpoložljive zaloge;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – točka e b (novo)
(eb)  že dostavljene količine;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – točka e c (novo)
(ec)  načrtovane dostave;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – točka f
(f)  načrte za ublažitev, vključno s proizvodno in dobavno zmogljivostjo;
(f)  načrte za preprečevanje in ublažitev, vključno z informacijami o proizvodnji in dobavni zmogljivosti, da se zagotovi neprekinjena dobava in prepreči pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Kadar je to potrebno za izpolnitev obveznosti poročanja iz odstavka 1, države članice od proizvajalcev, uvoznikov, distributerjev in priglašenih organov zberejo informacije o medicinskih pripomočkih s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju.
2.  Kadar je to potrebno za izpolnitev obveznosti poročanja iz odstavka 1, države članice od proizvajalcev, uvoznikov, distributerjev, zdravstvenih delavcev in priglašenih organov zberejo informacije o medicinskih pripomočkih s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4 – točka a
(b)  preučijo potrebo po določitvi začasnih izjem na ravni držav članic v skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2017/745 ali členom 54(1) Uredbe (EU) 2017/746, da bi zmanjšale morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju;
(a)  preučijo potrebo po določitvi začasnih izjem na ravni držav članic v skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2017/745 ali členom 54(1) Uredbe (EU) 2017/746, da bi zmanjšale morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju, obenem pa zagotovile visoko raven varnosti pacientov in proizvodov;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka a
(a)  sprejme vse potrebne ukrepe v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene, da bi zmanjšala morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju, po potrebi tudi z odobritvijo začasnih izjem na ravni Unije v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 ali členom 54(3) Uredbe (EU) 2017/746;
(a)  sprejme vse potrebne ukrepe v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene, da bi zmanjšala morebitno ali dejansko pomanjkanje medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov v izrednih razmerah v javnem zdravju, po potrebi tudi z odobritvijo začasnih izjem na ravni Unije v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU) 2017/745 ali členom 54(3) Uredbe (EU) 2017/746, obenem pa zagotovi varnost pacientov in proizvodov;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka b
(b)  preuči potrebo po smernicah, naslovljenih na države članice, proizvajalce medicinskih pripomočkov, priglašene organe in druge subjekte;
(b)  preuči potrebo po smernicah, naslovljenih na države članice, proizvajalce medicinskih pripomočkov, priglašene organe, zdravstvene delavce in druge subjekte, kadar je to sorazmerno, upravičeno in potrebno;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka e
(e)  se poveže s tretjimi državami in pomembnimi mednarodnimi organizacijami, kot je ustrezno, za zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov ali njihovih komponent, kadar se navedeni pripomočki ali komponente uvažajo v Unijo in kadar ima tako morebitno ali dejansko pomanjkanje mednarodne posledice.
(e)  se poveže s tretjimi državami in pomembnimi mednarodnimi organizacijami, kot je ustrezno, za zmanjšanje morebitnega ali dejanskega pomanjkanja medicinskih pripomočkov s seznama kritičnih pripomočkov ali njihovih komponent, kadar se navedeni pripomočki ali komponente uvažajo v Unijo in kadar ima tako morebitno ali dejansko pomanjkanje mednarodne posledice, ter te ukrepe in dosežene rezultate sporoči usmerjevalni skupini za medicinske pripomočke.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
Agencija v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi o delu usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke obvešča javnost in zadevne interesne skupine prek svojega spletnega portala in z drugimi ustreznimi sredstvi.
Agencija v sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi o delu usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke pravočasno obvešča javnost in zadevne interesne skupine prek namenskega prostora na svojem spletnem portalu in z drugimi ustreznimi sredstvi ter se po potrebi odziva na dezinformacije, usmerjene v delo usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
Postopki, ki jih izvaja usmerjevalna skupina za medicinske pripomočke, so pregledni. Dnevni redi in zapisniki sestankov usmerjevalne skupine za medicinske pripomočke, njen poslovnik in priporočila ter po potrebi rezultati glasovanja se dokumentirajo in dajo na voljo javnosti, vključno z morebitnimi nestrinjanji.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del
Agencija v imenu Komisije od 1. marca 2022 zagotavlja sekretariat strokovnih odborov, imenovanih v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1396, in zagotavlja podporo, potrebno za zagotovitev, da lahko navedeni odbori učinkovito opravljajo svoje naloge, kot je določeno v členu 106(9) in (10) Uredbe (EU) 2017/745. Agencija:
Agencija v imenu Komisije zagotavlja sekretariat strokovnih odborov, imenovanih v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1396, in zagotavlja podporo, potrebno za zagotovitev, da lahko navedeni odbori učinkovito opravljajo svoje naloge, kot je določeno v členu 106(9) in (10) Uredbe (EU) 2017/745. Agencija:
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavlja upravno in tehnično podporo strokovnim odborom pri zagotavljanju znanstvenih mnenj, stališč in svetovanja;
(a)  zagotavlja upravno, znanstveno in tehnično podporo strokovnim odborom pri zagotavljanju znanstvenih mnenj, stališč in svetovanja;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 29 a (novo)
Člen 29a
Zaščita pred kibernetskimi napadi
Agencija je opremljena z visoko ravnjo varnostnih kontrol in postopkov za preprečevanje kibernetskih napadov, kibernetskega vohunjenja in drugih kršitev varstva podatkov, da se zagotovi zaščita zdravstvenih podatkov in njeno normalno delovanje v vsakem trenutku ter zlasti v izrednih razmerah v javnem zdravju ali med izrednimi dogodki na ravni Unije. V ta namen Agencija dejavno spremlja in izvaja primere dobre prakse na področju kibernetske varnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije za preprečevanje, zaznavanje in blaženje kibernetskih napadov ter odzivanje nanje.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 29 b (novo)
Člen 29b
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve obveznosti iz členov 10 in 24, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni, tudi finančne, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Razen če ni v tej uredbi drugače določeno ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/200124, obstoječe nacionalne določbe in prakse držav članic o zaupnosti, vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštujejo zaupnost informacij in podatkov, ki jih pridobijo pri izvajanju nalog, da se zavarujejo:
1.  Razen če ni v tej uredbi drugače določeno ter brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/200124 in Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta 24a, obstoječe nacionalne določbe in prakse držav članic o zaupnosti, vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštujejo zaupnost informacij in podatkov, ki jih pridobijo pri izvajanju nalog, da se zavarujejo:
__________________
__________________
24 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
24 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
24a Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka a
(a)  osebni podatki v skladu s členom 32;
črtano
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b
(b)  zaupne poslovne informacije in poslovne skrivnosti fizičnih ali pravnih oseb, vključno s pravicami intelektualne lastnine;
(b)  poslovne skrivnosti fizičnih ali pravnih oseb v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta1a ter druge zaupne poslovne informacije in pravice intelektualne lastnine;
_______________
1a Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 5
5.  Komisija, Agencija in države članice si lahko izmenjujejo zaupne poslovne informacije, in kadar je to potrebno za varovanje javnega zdravja, osebne podatke z regulativnimi organi tretjih držav, s katerimi so sklenile dvo- ali večstranske dogovore o zaupnosti.
5.  Komisija, Agencija in države članice si lahko izmenjujejo zaupne poslovne informacije z regulativnimi organi tretjih držav, s katerimi so sklenile dvo- ali večstranske dogovore o zaupnosti.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 30 a (novo)
Člen 30a
Varstvo osebnih podatkov
1.   Za prenose osebnih podatkov v skladu s to uredbo veljata Uredba (EU) 2016/679 in Uredba (EU) 2018/1725, kakor je ustrezno.
2.   Komisija, Agencija in države članice lahko pri prenosih osebnih podatkov v tretjo državo, kadar ni sklepa o ustreznosti iz člena 49(1) Uredbe (EU) 2016/679 in člena 50(1) Uredbe (EU) 2018/1725, izmenjajo osebne podatke z regulativnimi organi v tretjih državah, s katerimi so sklenile dvostranske ali večstranske dogovore o zaupnosti, kjer je to potrebno iz pomembnih razlogov javnega interesa, denimo za varovanje javnega zdravja.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 30 b (novo)
Člen 30b
Pregled
Komisija do 31. decembra 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o delovanju te uredbe in mu po potrebi priloži predlog za spremembo zakonodaje. V poročilu se posebej obravnava morebitna razširitev področja uporabe na zdravila za uporabo v veterinarski medicini.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 31 – naslov
Začetek veljavnosti
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 a (novo)
Poglavje IV se uporablja od … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0216/2021).


Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 ***I
PDF 281kWORD 110k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 8. julija 2021, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (COM(2020)0652 – C9-0329/2020 – 2020/0300(COD))(1)
P9_TA(2021)0352A9-0203/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. V svoji oceni 7. OAP je Komisija ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in političnim vključevanjem nezadosten.
(3)  Z oceno 7. OAP24 je Komisija ugotovila, da njegova vizija do leta 2050 in prednostni cilji še vedno veljajo; da pomaga zagotavljati bolj predvidljivo, hitrejše in bolje usklajeno ukrepanje na področju okoljske politike ter da sta njegova struktura in okvir, ki program omogoča, pomagala ustvariti sinergije, zaradi česar je postala okoljska politika uspešnejša in učinkovitejša. Poleg tega je ocena vsebovala zaključek, da 7. OAP napoveduje Agendo Združenih narodov do leta 2030 s trditvijo, da sta gospodarska rast in dobro počutje odvisna od zdravih naravnih virov, olajšuje pa tudi uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Uniji je tudi omogočil enoten nastop v globalnem okviru v zvezi s podnebnimi in okoljskimi vprašanji. Komisija je v oceni 7. OAP ugotovila tudi, da je napredek v zvezi z varstvom narave, zdravjem in vključevanjem okoljskih vprašanj na druga področja politike nezadosten ter da bi bilo mogoče v 7. OAP bolj upoštevati socialna vprašanja na podlagi obstoječih povezav med okoljsko in socialno politiko, na primer v zvezi z vplivom na ranljive skupine, delovna mesta, socialno vključenost in neenakosti. Prav tako je Komisija ugotovila, da je poraba za varstvo okolja v Evropi kljub vse bolj ambiciozno zastavljenim okoljskim ciljem na številnih področjih politike v zadnjih letih še vedno nizka (okoli 2 % BDP) in da stroški v zdravstvu ter neposredni stroški za okolje zaradi neizvajanja okoljske zakonodaje za Unijo vsako leto znašajo približno 55 milijard EUR. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da bi lahko izvajanje 7. OAP okrepili na podlagi močnejšega mehanizma za spremljanje.
__________________
__________________
24 COM(2019)0233.
24 COM(2019)0233.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) je leto 2020 za Unijo edinstvena priložnost, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi na področju trajnostnosti, ki jih je treba reševati sistemsko. Kot je navedeno v SOER 2020, so globalne podnebne spremembe in spremembe ekosistemov, ki smo jim priča od petdesetih let minulega stoletja, v zadnjih desetletjih minulega tisočletja brez primere. Svetovno prebivalstvo se je od leta 1950 potrojilo, medtem ko se je mestno prebivalstvo povečalo za štirikrat. S trenutnim modelom rasti naj bi se pritiski na okolje še naprej povečevali, kar bo neposredno in posredno škodljivo vplivalo na zdravje in dobro počutje ljudi. To še zlasti velja za sektorje z najvišjim okoljskim vplivom – sektor prehrane, mobilnosti, energije ter tudi infrastrukture in stavb.
(4)  V skladu s poročilom EEA „Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: SOER 2020) ima Unija v naslednjem desetletju edinstveno priložnost, da pokaže svojo svetovno vodilno vlogo na področju trajnostnosti in se spopade z nujnimi izzivi, kot jih doslej še ni bilo in jih je mogoče rešiti samo s sistemskimi spremembami. Sistemske spremembe prinašajo temeljne, korenite in medsektorske spremembe ter bistvene premike in preusmeritve sistemskih ciljev, pobud, tehnologij, socialnih praks in norm ter sistemov znanja, pa tudi pristopov k upravljanju. Kot je navedeno v SOER 2020, je eden najpomembnejših dejavnikov, ki so podlaga za trajne izzive Evrope na področju okolja in trajnosti, ta, da so neločljivo povezani z gospodarskimi dejavnostmi in življenjskim slogom, zlasti z družbenimi sistemi, ki Evropejcem zagotavljajo blago, energijo in mobilnost. Zagotavljanje skladnosti politik z obstoječimi okoljskimi politikami in njihovega doslednega izvajanja bi Evropi omogočilo, da do leta 2030 doseže svoje okoljske cilje. Potrebni pa so tudi sistemski, dolgoročni okviri z zavezami za doseganje podnebnih in okoljskih ciljev. V SOER 2020 je ugotovljeno, da Evropa vizije glede trajnosti, namreč „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, ne bo mogla doseči zgolj s spodbujanjem gospodarske rasti ter prizadevanji za obvladovanje škodljivih stranskih učinkov z orodji okoljske in socialne politike. Trajnost mora postati vodilno načelo za usklajene politike in ukrepe z ambiciozno zastavljenimi cilji v celotni družbi.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Evropska komisija se je na izzive, opredeljene v SOER 2020, odzvala s sprejetjem evropskega zelenega dogovora25: nove strategije za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v pravo EU.
(5)  Odziv Evropske komisije na izzive, opredeljene v SOER 2020, je v evropskem zelenem dogovoru25 orisan kot nova strategija za rast za dvojno zeleno in digitalno preobrazbo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim, podnebno nevtralnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, in zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter obenem izboljšati kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Prednostna naloga bi morala biti hitra uresničitev podnebnih in okoljskih ciljev ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi pred okoljskimi tveganji in vplivi, pa tudi zagotavljanje pravičnega in vključujočega prehoda.
Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta26 vključuje cilj doseganja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 v pravo EU.
__________________
__________________
25 COM(2019)0640.
25 COM(2019)0640.
26 COM(2020)0080.
26 COM(2020)0080.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Evropski parlament je 28. novembra 2019 sprejel resolucijo, v kateri je razglasil izredne podnebne in okoljske razmere v Evropi in po svetu ter novo Komisijo pozval, naj hitro in ustrezno ukrepa, vključno z odpravo nedoslednosti v sedanjih politikah Unije v zvezi glede na podnebne in okoljske izredne razmere, zlasti z daljnosežno reformo svoje naložbene politike v kmetijski, trgovinski, prometni, energetski sektor in infrastrukturo ter z zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi dosledno upoštevali cilj glede omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C in da ne bodo prispevali k izgubi biotske raznovrstnosti.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Človek v Uniji ter globalno s svojimi dejavnostmi še vedno uničuje zemljišča in tla, denimo s slabim upravljanjem zemljišč, spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi praksami, opuščanjem zemljišč, onesnaževanjem, netrajnostnimi gozdarskimi praksami in pozidavo tal, izgubo biotske raznovrstnosti ter podnebnimi spremembami, k temu pa pogosto prispevajo tudi drugi dejavniki, kar zmanjšuje njihove zmogljivosti za zagotavljanje ekosistemskih storitev in funkcij. Kljub temu Unija in države članice trenutno niso na dobri poti, da bi izpolnile svoje mednarodne in evropske zaveze glede tal in zemljišč, vključno z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji za boj proti dezertifikaciji, obnovitev degradiranih zemljišč in tal ter prizadevanja za nevtralnost degradacije tal do leta 2030. V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal bi morala Unija vzpostaviti skupni pravni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo v celoti spoštoval načelo subsidiarnosti in obravnaval vse večje dejavnike, ki ogrožajo tla. Ta okvir bi moral med drugim vključevati enotno opredelitev tal in njihovih funkcij ter meril za doseganje dobrega stanja in trajnostne rabe, pa tudi vmesne in končne cilje skupaj z usklajenimi kazalniki ter metodologijo spremljanja in poročanja.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)  Pandemija COVID-19, ki je povzročila gospodarsko in zdravstveno krizo brez primere, je ponovno pokazala, kako pomembno je, da se pri snovanju politik uporabi večsektorski pristop „eno zdravje“, ki priznava, da je zdravje ljudi povezano z zdravjem živali in okoljem ter da je treba pri ukrepih za obvladovanje nevarnosti za zdravje upoštevati te razsežnosti. Za denimo učinkovito odkrivanje izbruhov zoonoz in groženj v zvezi z varnostjo hrane ter odzivanje nanje in njihovo preprečevanje bi bilo treba informacije in podatke deliti po sektorjih, izboljšati pa bi bilo treba tudi sodelovanje pri izvajanju učinkovitih in skupnih odzivov na nacionalni in podnacionalni ravni. 8. OAP bi moral prispevati k popolni vključitvi pristopa „eno zdravje“ v vse vidike oblikovanja politik.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)  Glede na poročilo Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) iz leta 2020 o biotski raznovrstnosti in pandemiji1a so poglavitni vzroki za nastanek pandemij globalne okoljske spremembe, ki povzročajo tudi izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe, vključno s spremembo rabe zemljišč ter širjenjem in intenzifikacijo kmetijstva, trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ter drugi dejavniki. Podnebne spremembe vplivajo na pojav bolezni in bodo verjetno tudi v prihodnje povzročile znatno tveganje pandemije, izguba biotske raznovrstnosti pa je povezana tudi s preoblikovanjem krajine in lahko v nekaterih primerih privede do povečanega tveganja za nastanek bolezni. Glede na poročilo stroški neukrepanja močno presegajo stroške izvajanja globalnih strategij za preprečevanje pandemij, ki temeljijo na zmanjšanju trgovine s prostoživečimi vrstami in spremembi rabe zemljišč ter povečanju nadzora v okviru pristopa „eno zdravje“.
__________________
1a Delavnica IPBES o raznolikosti in pandemijah – povzetek, 2020.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 e (novo)
(5e)  Degradacija okolja in škodljivi učinki podnebnih sprememb naj bi se v prihodnjih letih še povečali, kar bo najbolj prizadelo države v razvoju in ranljivo prebivalstvo. Da bi tretjim državam pomagali krepiti odpornost in jih podpirali pri njihovih prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za zaščito biotske raznovrstnosti, bi morale Unija in države članice s finančno pomočjo tretjim državam spodbujati Agendo OZN 2030, Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja1a (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in globalni okvir Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020 ter biti v skladu s prednostnimi cilji 8. OAP. Poleg tega bi morale Unija in države članice zagotoviti tudi, da se pri izvajanju Pariškega sporazuma in drugih mednarodnih podnebnih in okoljskih sporazumov odražajo načela pravičnosti ter skupne, vendar različne odgovornosti in ustrezne zmogljivosti, kot je določeno tudi v členu 2(2) Pariškega sporazuma.
_______________
1a UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati prisego evropskega zelenega dogovora, ki pravi „ne škodujmo“.
(6)  Evropski zeleni dogovor podpira načrt za okrevanje Next Generation EU, ki spodbuja naložbe v ključne zelene in digitalne sektorje, ki so potrebne za vzpostavitev odpornosti, ter ustvarja rast in delovna mesta v pravični in vključujoči družbi. Mehanizem za okrevanje in odpornost, ki bo gibalo gospodarskega okrevanja Unije po koronavirusni krizi skupaj s proračunom Unije za obdobje 2021–2027, prav tako temelji na prednostnih ciljih, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Poleg tega bi morale vse pobude v okviru načrta za okrevanje Next Generation EU upoštevati načelo, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o taksonomiji)1a. Načrt za gospodarsko okrevanje je izjemna priložnost za pospešitev prehoda na podnebno nevtralnost in varstvo okolja.
______________
1a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. OAP se bo iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa od Komisije zahteva, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. V evropskem zelenem dogovoru je bilo napovedano sprejetje novega okoljskega akcijskega programa.
(7)  Okoljski akcijski programi usmerjajo razvoj in usklajevanje okoljske politike EU že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. 7. OAP se je iztekel 31. decembra 2020, njegov člen 4(3) pa je od Komisije zahteval, da po potrebi pravočasno poda predlog za osmi okoljski akcijski program (8. OAP), da bi preprečila nastanek vrzeli med 7. in 8. OAP. Komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru napovedala, da bo 8. OAP zajemal nov mehanizem za spremljanje za zagotovitev, da si bo Unija prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih okoljskih ciljev. Ob tej priložnosti se je tudi zavezala, da bo vzpostavila prikazovalnik, s katerim bo spremljala napredek pri izvajanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  8. OAP bi moral zagotoviti podporo za cilje okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ do leta 2050, ki je že določen v 7. OAP. Prispevati bi moral k doseganju Agende Združenih narodov do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.
(8)  8. OAP kot splošni okoljski akcijski program Unije bi moral nadgrajevati in spodbujati doseganje ciljev okoljskih in podnebnih ukrepov evropskega zelenega dogovora v skladu z dolgoročnim ciljem „dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ najpozneje do leta 2050, v skladu z že dorečenim v 7. OAP. Prav tako bi ga bilo treba v celoti uskladiti z agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja, ki so integrirani in nedeljivi, spodbujati njihovo izvajanje in doseganje, uskladiti pa bi ga bilo treba tudi s cilji Pariškega sporazuma, Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in drugih ustreznih mednarodnih sporazumov. 8. OAP bi moral omogočiti sistemsko spremembo gospodarstva Unije, ki bo zagotavljalo blaginjo v okviru omejitev zmogljivosti planeta in v katerem bo rast obnovljiva, ter zagotoviti, da se bo okoljski in podnebni prehod izvedel na pravičen in vključujoč način, hkrati pa prispeval k zmanjšanju neenakosti.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Prednostni cilji 8. OAP predstavljajo usmeritev za oblikovanje politik Unije med drugim na podlagi zavez iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  8. OAP je podlaga za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja. V skladu z modelom, ki ga je razvil Stockholmski center za odpornost, doseganje okoljskih in podnebnih ciljev trajnostnega razvoja podpira socialne in gospodarske cilje trajnostnega razvoja, saj so naše družbe in gospodarstva odvisni od zdrave biosfere, trajnostni razvoj pa lahko poteka le v varnem območju za delovanje na stabilnem in odpornem planetu. Unija bo morala uresničiti cilje Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in podpreti njeno izvajanje v tretjih državah, če želi prevzeti vodilno vlogo v svetu pri doseganju trajnostnih prehodov.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.
(9)  8. OAP bi moral pospeševati prehod na model obnovljive rasti, ki v okviru trajnostne ekonomije blaginje planetu vrača več, kot mu jemlje, omogoča sistemsko spremembo, priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, in zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev v mejah zmogljivosti planeta. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako, da bo trajnostna in ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe, varovala in obnavljala ekosisteme in biotsko raznovrstnost, pri tem pa zaustavila in preokrenila njihovo izgubo, preprečevala degradacijo okolja, varovala zdravje in dobrobit pred negativnimi okoljskimi vplivi, preprečevala in čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravne vire in biotsko raznovrstnost ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Obnovljiva ekonomija trajnostne blaginje z nenehnimi raziskavami in inovacijami, preobrazbo proizvodnih in potrošniških vzorcev ter prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem krepi odpornost izboljšuje stanje narave in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij ter njihovo pravico do zdravega okolja.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Po mnenju OECD so razlogi za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka tudi onkraj BDP dobro utemeljeni, upoštevanje BDP kot edinega kazalnika pa oblikovalcem politik ne daje dovolj natančne slike o tem, kako gospodarstvo deluje za državljane, ali o dolgoročnih učinkih rasti na trajnost1a. Da bi Unija celoviteje pristopila k oblikovanju ekonomskih politik v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, je v 8. OAP določena zahteva za oblikovanje celovitega sklopa kazalnikov, ki presegajo zgolj BDP, kar je zahteval že 7. OAP, da se izmeri napredek v smeri trajnostne ekonomije blaginje ter da se usmerja in oblikuje prihodnje politike.
__________________
1a Delovni dokument SDD št. 102 z dne 18. septembra 2019 z naslovom „The economy of well-being: Creating opportunities for people’s well-being and economic growth“ (Gospodarstvo blaginje – ustvarjanje priložnosti za blaginjo ljudi in gospodarsko rast).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Izvajanje učinkovitega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 bo odvisno od zmanjšanja finančnih tokov, ki škodijo biotski raznovrstnosti, kljub temu pa v skladu s poročilom OECD vlade za ukrepe, ki bi lahko škodili biotski raznovrstnosti, letno porabijo pet- do šestkrat več kot se na svetovni ravni letno porabi za biotsko raznovrstnost1a. Med cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija je tudi obveznost, da je treba najpozneje do leta 2020 odpraviti, postopno odpraviti ali reformirati subvencije, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, ter nemudoma odpraviti okolju škodljive subvencije na ravni Unije in držav članic, kar je tudi obveznost iz 7. OAP. Da bi Unija najpozneje do leta 2050 dosegla prednostne cilje 8. OAP, vključno s podnebno nevtralnostjo, bo treba postopno odpraviti vse okolju škodljive subvencije, tudi subvencije za fosilna goriva. Vključiti je treba vse neposredne in posredne subvencije, tudi tiste v obliki davčnih oprostitev. Razviti bi bilo treba tudi mehanizem za poročanje držav članic o postopnem opuščanju okolju škodljivih subvencij, ki niso subvencije za fosilna goriva. Postopno opuščanje vseh okolju škodljivih subvencij bi moralo slediti načelu pravičnega prehoda, spremljati pa bi ga morali ukrepi za preprečevanje ali ublažitev negativnih socialno-ekonomskih učinkov na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
__________________
1a Končno poročilo OECD iz aprila 2020 z naslovom „A Comprehensive Overview of Global Biodiversity Finance“ (Celoviti pregled svetovnega financiranja biotske raznovrstnosti).
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)  Ena od prednostnih nalog Evropske strategije za okoljsko računovodstvo za obdobje 2019–2023 je razširiti seznam področij, ki jih pokriva evropsko okoljsko računovodstvo, pri čemer je eno od področij, ki bi jih lahko uvrstili na seznam, „subvencije ali podporni ukrepi, ki bi lahko bili škodljivi za okolje“. Komisija bo delala na pripravljalnem ukrepu in tako deležnikom zagotovila nabor orodij, ki jim bodo pomagala opredeliti okolju škodljive subvencije in nato na podlagi dokazov utemeljiti njihovo reformo ali odpravo z opredelitvijo socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov njihove postopne odprave.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 d (novo)
(9d)  Morski in obalni ekosistemi, kot so mangrove, koralni grebeni, slana močvirja in travniki z morsko travo, se uničujejo, nanje pa tudi negativno vplivajo procesi, kot sta evtrofikacija in zakisanje, kar vpliva na biotsko raznovrstnost, ki jo ohranjajo, na ekosistemske storitve in funkcije, ki jih zagotavljajo, ter na njihovo zmožnost, da delujejo kot ponori ogljika. Unija mora nujno ukrepati, da se ti zaščitijo in obnovijo morski in obalni ekosistemi, vključno z oceanskim dnom, priznati pa je treba tudi, da bi oceani lahko prispevali k ozaveščanju, izboljšali oceansko pismenost ter spodbudili delovanje in sprejemanje učinkovitih ukrepov na vseh ravneh, ki bi jih izvajali vsi akterji v družbi.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju podnebne nevtralnosti, prilagoditve podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti, krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje. Poleg tega bi moral opredeliti pogoje, ki omogočajo doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje.
(10)  8. OAP bi moral določiti tematske prednostne cilje na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam, varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti na kopnem in v morju, netoksičnega krožnega gospodarstva, cilja ničelnega onesnaževanja okolja in zmanjšanja pritiskov na okolje zaradi proizvodnje in potrošnje v vseh gospodarskih sektorjih. Ti tematski prednostni cilji, ki obravnavajo dejavnike in učinke okoljske škode, so med seboj neločljivo povezani, zato jih je treba doseči s sistemskim pristopom. Poleg tega bi moral 8. OAP opredeliti pogoje, ki omogočajo usklajeno doseganje dolgoročnih in tematskih prednostnih ciljev za vse vključene sektorje, ter usklajevanje ukrepov za vzpostavitev teh pogojev.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Izraz „ekosistemski pristop“ je v skladu s Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti določen kot strategija za celostno upravljanje zemljišč, vode in živih virov, s katero se spodbujata ohranjanje in trajnostna raba na pravičen način, da bi pripomogli k doseganju ravnovesja med tremi cilji konvencije.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Po mnenju EEA so sonaravne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč ukrepi, ki v sozvočju z naravo obnavljajo in ščitijo ekosisteme ter družbi pomagajo pri prilagajanju na vplive podnebnih sprememb in upočasnitvi segrevanja, hkrati pa zagotavljajo številne dodatne koristi1a. Čeprav lahko sonaravne rešitve zagotavljajo gospodarske koristi, je treba priznati, da se lahko uresničijo le dolgoročno. Sonaravne rešitve bi morale upoštevati nekatera merila, da bi zagotovili, da bo njihovo izvajanje skladno s prednostnimi cilji 8. OAP in jih ne spodkopava. Poleg tega bi morali ti mehanizmi, kadar se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za izravnavo biotske raznovrstnosti, strogo upoštevati hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se izravnave lahko uporabijo le kot skrajni ukrep.
__________________
1a Poročilo EEA št. 1/2021 „Nature-based solutions in Europe: Policy, knowledge and practice for climate change adaptation and disaster risk reduction“ (Sonaravne rešitve v Evropi: Politika, znanje in praksa za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč).
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Okrepiti bi bilo treba celovit pristop do razvoja in izvajanja politike, da bi čim bolj povečali sinergije med gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi cilji, hkrati pa bi bilo treba posebno pozornost posvečati morebitnemu tehtanju in potrebam ranljivih skupin. Poleg tega je pregledno vključevanje nevladnih akterjev pomembno za zagotavljanje uspeha 8. OAP in doseganja njegovih prednostnih ciljev.
(11)  Glede na izrazito decentraliziranost okoljske politike je treba sprejeti ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP na različnih ravneh upravljanja, tj. na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, do upravljanja na več ravneh pa zavzeti skupni pristop. Učinkovito spremljanje, izvajanje, izvrševanje in odgovornost so bistveni, za zagotovitev skladnosti med politikami pa je potrebno tudi učinkovito upravljanje. Celostni pristop k razvoju in izvajanju politike bi bilo treba okrepiti, da bi se čim bolj povečale sinergije med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji, in sicer s sistematičnim ocenjevanjem morebitnih kompromisov med njimi ter sistematičnim ocenjevanjem potreb ranljivih in marginaliziranih skupin. S tem celostnim pristopom bi bilo treba izpolniti posebne potrebe vseh regij, vključno z mestnimi in podeželskimi območji ter najbolj oddaljenimi regijami. Poleg tega so za uspeh 8. OAP in doseganje njegovih prednostnih ciljev pomembni dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri odločanju na področju okolja, dostop do pravnega varstva v skladu z Aarhuško konvencijo ter pregledno sodelovanje z javnimi organi in med njimi na vseh ravneh odločanja, nevladnimi akterji in širšo javnostjo.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Pri ocenah učinka, izvedenih v okviru 8. OAP, bi bilo treba upoštevati vse razsežnosti takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, vključno z njihovimi kumulativnimi učinki, pa tudi stroške ukrepanja in neukrepanja, v ta namen pa bo treba razviti ustrezna orodja. Te ocene učinka bi morale temeljiti na obsežnem in preglednem posvetovanju, Komisija pa bi morala v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstaviti podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov. Poleg tega bi bilo treba ocene učinka takoj po njihovem zaključku objaviti, da jih lahko deležniki pregledajo v skladu s sodbo Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi C-57/16 P1a, morale bi biti dovolj podrobne in vključevati vse informacije, uporabljene pri pripravi ugotovitev, vključno s socialno-ekonomskimi učinki.
__________________
1a Sodba Sodišča z dne 4. septembra 2018 v zadevi ClientEarth proti Komisiji, C-57/16 P, ECLI:EU:C:2018:660.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Ukrepe za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije je treba izvajati v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in mora biti z njim združljivo.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11 c (novo)
(11c)  V programu Združenih narodov za okolje in svetovnem forumu OECD za okolje je bilo poudarjeno, da okoljske spremembe ne vplivajo enako na oba spola. Vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo drugačne ranljivosti žensk in moških na učinke podnebnih sprememb, podnebne spremembe pa zaostrujejo neenakosti med spoloma. Zato je treba pri ukrepih in ciljih, povezanih z doseganjem prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa, upoštevati vidik spolov, med drugim z oceno učinka načrtovanih ukrepov glede na spol, močnejšim poudarkom na vključevanju načela enakosti spolov in sprejetjem ukrepov, ki upoštevajo vidik spola, da bi se neenakosti med spoloma postopoma odpravile. 8. OAP priznava, da je enakost spolov temeljni pogoj za trajnostni razvoj in doseganje najboljših rezultatov pri odzivanju na podnebne in okoljske izzive.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Okrepljeno sodelovanje s partnerskimi državami, dobro globalno okoljsko upravljanje ter tudi sinergije med notranjimi in zunanjimi politikami Unije so ključnega pomena za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije.
(12)  Okrepljeno sodelovanje in zelena diplomacija s tretjimi državami, vključno z državami v razvoju, ter podpiranje dobrega globalnega okoljskega upravljanja, vključno s spodbujanjem dostopa do informacij, sodelovanjem javnosti pri odločanju in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah, so ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Bistveno je tudi zagotavljanje sinergij in skladnosti med vsemi notranjimi in zunanjimi politikami Unije, vključno s trgovinskimi politikami in sporazumi, ter upoštevanje skladnosti politik za trajnostni razvoj.
Sprememba 27
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru prehoda na večjo trajnostnost, blaginjo in odpornost. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.
(13)  Evropska komisija bi morala napredek Unije in držav članic pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP ocenjevati v okviru pravičnega in vključujočega prehoda na trajnostnost, blaginjo in odpornost v mejah zmogljivosti planeta. To je skladno s pozivi Sveta27 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora28 k merjenju gospodarske uspešnosti in družbenega napredka, ki „presega BDP“, in k uporabi blaginje kot vodila politiki, kar je podprl tudi OECD29.
__________________
__________________
27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf
27 Glej na primer https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10414-2019-INIT/sl/pdf
28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.
28 https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/opinions/reflection-paper-towards-sustainable-europe-2030.
29 Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.
29 Glej na primer okvir OECD za blaginjo, okvir OECD za politično ukrepanje za vključujočo rast, pobudo za boljše življenje in pobudo za nove pristope h gospodarskim izzivom.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14
(14)  Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z drugimi orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi bila del skladnega medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje.
(14)  Ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP bi morala odražati zadnje spremembe glede razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in kazalnikov ter bi morala temeljiti na zanesljivi, celoviti in pregledni metodologiji odstopanja od cilja. Skladna bi morala biti z orodji za spremljanje in upravljanje, ki pokrivajo bolj specifične vidike okoljske in podnebne politike, kot so zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta30, pregled izvajanja okoljske politike ali orodja za spremljanje, povezana s krožnim gospodarstvom brez strupov, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo, zrakom, vodo, tlemi, odpadki ali katerimi koli drugimi okoljskimi in industrijskimi politikami, in ne posegati v ta orodja. Skupaj z orodji, uporabljenimi v evropskem semestru, Eurostatovim poročilom o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja in letnim poročilom Komisije o strateškem predvidevanju31, bi morala biti ocena napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP del obsežnejšega, skladnega in medsebojno povezanega sklopa orodij za spremljanje in upravljanje, ki bodo zajemala ne samo okoljske, ampak tudi družbene in gospodarske dejavnike.
__________________
__________________
30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77.
30 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
31 COM(2020)0493.
31 COM(2020)0493.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Nadaljnji razvoj baze znanstvenega znanja o omejitvah planeta in okoljskih odtisih, tudi v povezavi z ustreznimi sklopi kazalnikov, je pomemben z vidika prednostnih ciljev 8. OAP, zlasti njegovega dolgoročnega prednostnega cilja.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
(15)  Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za spremljanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.
(15)  Za spremljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev 8. OAP so potrebni zanesljivi ter smiselni podatki in kazalniki. Komisija in EEA ter druge ustrezne agencije bi morale imeti dostop do podatkov in kazalnikov, ki jih zagotavljajo države članice v skladu z veljavnimi pravnimi akti Unije, ter jih ponovno uporabljati in nadgrajevati. Poleg tega bi bilo treba uporabljati druge vire podatkov, kot so satelitski podatki in obdelane informacije evropskega programa za opazovanje Zemlje (Copernicus), evropskega informacijskega sistema za gozdne požare, informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost, geografskega informacijskega sistema za kmetijske parcele in evropskega sistema za poznavanje poplavnih razmer, ali podatkovne platforme, kot sta evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke ali informacijska platforma za spremljanje kemikalij. Uporaba sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence omogoča uspešno upravljanje in analiziranje podatkov, s čimer se zmanjšuje upravno breme, hkrati pa povečuje pravočasnost in kakovost.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)  Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa.
(17)  Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bi morali biti EEA in ECHA opremljeni z ustreznimi zmogljivostmi in zadostnimi viri za zagotavljanje trdne, dostopne in pregledne baze znanja in podatkov za podporo izvajanju strateških prednostnih nalog evropskega zelenega dogovora in oceno napredka v okviru programa. Po potrebi bi morali biti vključeni tudi drugi organi in agencije ter prispevati k izvajanju teh strateških prednostnih nalog in k ocenjevanju napredka v okviru 8. OAP.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Komisija bi morala do 31. marca 2024 izvesti vmesno oceno 8. OAP, da bi ocenila njegov napredek in objavila prednostne naloge nove Komisije. Glede na napredek, opisan v vmesni oceni, bi morala prihodnja Komisija po volitvah v Evropski parlament leta 2024 v prvih 100 dneh svojega mandata pripraviti poročilo, v katerem bi opredelila okoljske in podnebne prednostne naloge, na podlagi katerih namerava ukrepati med svojim mandatom, in kako bo s tem ukrepanjem zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)  Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029.
(18)  Za upoštevanje razvijajočih se političnih ciljev in doseženega napredka bi morala Komisija 8. OAP oceniti leta 2029. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo z ugotovitvami navedene ocene, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program. Tak zakonodajni predlog bi morala Komisija predložiti pravočasno, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  V skladu s členom 191 PDEU je cilj okoljske politike Unije visoka raven zaščite, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije, in mora temeljiti na previdnostnem načelu in načelih, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, in vzpostavlja okvir za merjenje, ali Unija in njene države članice uresničujejo navedene prednostne cilje.
1.  Ta sklep določa splošni akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030 (v nadaljnjem besedilu: 8. okoljski akcijski program oziroma 8. OAP). Določa njegove prednostne cilje, opredeljuje pogoje, ki omogočajo njihovo uresničitev, ter ukrepe, s katerimi bi te pogoje dosegli. Določa okvir za spremljanje merjenja in ocenjevanja napredka Unije in njenih držav članic pri doseganju prednostnih ciljev. Vzpostavlja tudi mehanizem upravljanja za zagotovitev, da bodo prednostni cilji v celoti doseženi.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 2
2.  Cilj 8. OAP je pospešiti prehod na podnebno nevtralno, z viri gospodarno, čisto in krožno gospodarstvo na pravičen in vključujoč način ter podpirati okoljske in podnebne cilje evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.
2.  Cilj 8. OAP je na pravičen in vključujoč način pospešiti prehod na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, krožno in odporno gospodarstvo brez strupov, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, ter varovati, obnoviti in izboljšati kakovost okolja, vključno z zrakom, vodo in tlemi, pa tudi zaščititi in obnoviti biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Načrt nadgrajuje in spodbuja doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora ter njegovih pobud.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 3
3.  8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende ZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, njegov okvir za spremljanje pa predstavlja okoljski in podnebni del prizadevanj EU za merjenje napredka pri uresničevanju večje trajnostnosti, vključno s podnebno nevtralnostjo in učinkovito rabo virov, dobrim počutjem in odpornostjo.
3.  8. OAP tvori podlago za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, opredeljenih v okviru Agende OZN do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, pa tudi ciljev ustreznih večstranskih okoljskih in podnebnih dogovorov, njegov okvir za spremljanje pa prispeva k okoljskemu in podnebnemu delu prizadevanj Unije za merjenje napredka pri uresničevanju trajnostnosti, dobrega počutja in odpornosti.
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1
1.  Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.
1.  Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP je, da bodo čim prej in najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev planeta ljudje dobro živeli v trajnostni ekonomiji blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je bila dosežena podnebna nevtralnost ter kjer je raven neenakosti minimalna. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja in zdravja vseh ljudi, da biotska raznovrstnost uspeva, narava pa je zaščitena in obnovljena, s čimer se bo povečala odpornost na podnebne spremembe, naravne nesreče in druga okoljska tveganja. Unija v skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del
2.  8. OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:
2.  8. OAP ima naslednjih šest med seboj povezanih tematskih prednostnih ciljev, ki jih je treba doseči najkasneje do leta 2030:
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) /32;
(a)  hitro in predvidljivo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter hkratno povečanje odvzemov po naravnih ponorih v Uniji, da bi dosegli cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/...32, v skladu z njenimi podnebnimi in okoljskimi cilji, ter zagotovili pravičen prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen;
__________________
__________________
32 COM(2020)0080.
32 COM(2020)0080.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  stalen napredek pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;
(b)  stalni napredek pri krepitvi in vključevanju prilagoditvene zmogljivosti, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanju ter zmanjšanju občutljivosti okolja in družbe ter vseh gospodarskih sektorjev na podnebne spremembe, ter izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in pripravljenost nanje;
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;
(c)  napredek pri doseganju trajnostne ekonomije blaginje, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, ter zagotovitev prehoda na krožno gospodarstvo brez strupov, v katerem je rast obnovljiva, viri pa se uporabljajo učinkovito v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka d
(d)  zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;
(d)  prizadevanje za ničelno onesnaževanje, da se doseže okolje brez strupov, tudi za zrak, vodo in tla ter v zvezi z onesnaževanjem s svetlobo in hrupom, ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, vključno z uporabo in spodbujanjem pristopa „eno zdravje“.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka e
(e)  varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;
(e)  varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, vključno z zaustavitvijo in obrnitvijo trenda njene izgube tako znotraj kot zunaj zaščitenih območij, ter izboljšanje zdravja okolja, zlasti zraka, vode in tal, ter spopadanje z degradacijo morskih in kopenskih ekosistemov, zlasti z izvajanjem ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ciljev iz ustrezne zakonodaje Unije;
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 – točka f
(f)  spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.
(f)  zagotavljanje okoljske trajnostnosti in bistveno zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih z odtisom proizvodnje in potrošnje Unije, vključno s krčenjem gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, turizma, mednarodne trgovine in prehranskih verig, vključno s kmetijstvom, ribištvom in akvakulturo, ob internalizaciji podnebnih in okoljskih stroškov;
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Razume se, da tematski prednostni cilji iz odstavka 2 zajemajo cilje in ukrepe iz strategij in pobud evropskega zelenega dogovora ter cilje iz zakonodaje Unije, ki prispevajo k doseganju teh ciljev. Ti cilji in ukrepi se upoštevajo pri pripravi okvira spremljanja za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 3 – naslov
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa
Pogoji, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev tega programa, in ukrepi, potrebni za izvajanje teh omogočitvenih pogojev.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotoviti uspešno in učinkovito izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem ustrezne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike, pa tudi pospešiti ukrepanje proti okoljskemu kriminalu;
(a)  zagotoviti učinkovito, hitro in popolno izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje Unije ter si prizadevati za odličnost na področju okoljske učinkovitosti na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z zagotavljanjem dodatne in zadostne upravne zmogljivosti in zmogljivosti za zagotavljanje skladnosti, kot je določeno v rednem pregledu izvajanja okoljske politike;
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  izboljšati smernice in priporočila ter zagotavljati učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, vključno z globami, da bi zmanjšali tveganje neskladnosti z okoljskim pravom, tudi v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, kriminaliteto na področju ravnanja z odpadki in nezakonito sečnjo, pa tudi izboljšati ukrepe na področju okoljske odgovornosti in odzivanja na neskladnost ter okrepiti sodelovanje tožilcev in sodstva na področju okoljske kriminalitete ter kazenskega pregona slednje, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, kot je Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, ter določb, ki spadajo v področje uporabe Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu kriminalu in Konvencije Združenih narodov proti korupciji;
__________________
1a Uredba 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  prednostno izvrševati okoljsko zakonodajo Unije, kjer se ne izvršuje, in sicer s hitrim in sistematičnim nadaljnjim spremljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev, vključno z zagotavljanjem, da se v ta namen na ravni Unije in na ravni držav članic dodelijo zadostni finančni in človeški viri;
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 1
‒  vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;
‒  vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, ter cilje trajnostnega razvoja v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v ustrezne mednarodne sporazume, ki jih sklepa Unija, tako da bi zagotovili, da bodo te strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programi, naložbe, projekti in sporazumi, kot tudi njihovo izvajanje, po potrebi prispevali k prednostnim ciljem, določenim v členu 2(1) in (2), in da ne bodo škodili, tudi v skladu s členom 17 Uredbe o taksonomiji.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3
‒  posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;
‒  sistematično in celovito ocenjevati sinergije in morebitne kompromise med okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi cilji za vse pobude, tako da se bo zagotovilo dobro počutje ljudi ter zlasti njihove pravice in potrebe v smislu zdravega okolja, cenovno dostopne in visokokakovostne vode, hrane, stanovanja, energije, zdravstvenega varstva ter mobilnosti, in sicer na trajnosten način, ki ne bo nikogar zapostavljal;
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 a (novo)
‒  sprejeti pristop „najprej pomisli na trajnostnost“ v smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, tudi z vključevanjem in izvajanjem načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 uredbe o taksonomiji;
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 3 b (novo)
‒  zagotavljati skladnost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, zunanjim delovanjem Unije in njenim proračunom ter nacionalnimi in regionalnimi načrti za izvajanje zakonodaje Unije, ki jih države članice predložijo Komisiji, s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2);
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka b – alinea 4
‒  redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;
‒  redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti celovite ocene učinka za nove pobude, ki bodo temeljile na širokih in preglednih posvetovanjih v skladu s postopki, ki bodo odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti za izvajanje, ter ki bodo upoštevale celoten spekter takojšnjih in dolgoročnih vplivov na okolje in podnebje, tudi kumulativnih vplivov, kot tudi stroške ukrepanja in neukrepanja;
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  uspešno vključevati okoljsko in podnebno trajnostnost v evropski semester gospodarskega upravljanja, vključno z nacionalnimi programi reform ter nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost;
(c)  uspešno vključevati cilje trajnostnega razvoja ter podnebne, okoljske (tudi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo) ter socialne cilje v evropski semester gospodarskega upravljanja, brez poseganja v njegov prvotni namen, pa tudi v priporočila za posamezne države, nacionalne programe reform in nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi državam članicam zagotavljali analize in dodatne kazalnike;
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  vzpostaviti krovni okvir Unije za merjenje in doseganje napredka v smeri trajnostne ekonomije blaginje, ki bo v skladu s cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom in Konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, brez poseganja v evropski semester, in ki bo pomagal usmerjati razvoj in usklajevanje novih in obstoječih politik in pobud, hkrati pa prehod na trajnostno ekonomijo blaginje z obnovljivo rastjo vključiti v politične prednostne naloge Unije in letno načrtovanje programov ter smernice in zbirko orodij za boljše pravno urejanje;
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;
(d)  mobilizirati zadostne trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni skladno s strategijo Unije za trajnostno financiranje, vključno z ukrepi, določenimi v Uredbi o taksonomiji in njenim načelom, da se ne škoduje bistveno, ter glede na potencial teh ukrepov za ustvarjanje delovnih mest, zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti Unije ter povečanje odpornosti gospodarstva in družbe Unije;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e
(e)  postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna, vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;
(e)  brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2025;
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  brez odlašanja postopno odpraviti vse neposredne in posredne škodljive subvencije, razen za fosilna goriva, na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni najkasneje do leta 2027;
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  čim bolje uporabiti orodja za okoljsko obdavčevanje in tržne instrumente, pa tudi zeleni proračun in finančna orodja, ter okolju prijazne spodbude, vključno s tistimi, ki so potrebne za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri uporabi standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala, če to ne nadomešča ciljev in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali zaščito biotske raznovrstnosti;
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e c (novo)
(ec)  vlagati v zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti v skladu s cilji minimalne letne porabe, dogovorjenimi v večletnem finančnem okviru 2021–2027 (7,5 % leta 2024 in 10 % v letih 2026 in 2027), da bi te cilje v naslednjem večletnem finančnem okviru postopoma zvišali v skladu s cilji financiranja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo, ki upošteva merila Unije glede taksonomije;
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e d (novo)
(ed)  zagotoviti ustrezno vključevanje podnebnih ukrepov in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v proračun Unije in nacionalne proračune ter usklajenost financiranja za podnebje in za biotsko raznovrstnost;
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e e (novo)
(ee)  zagotoviti, da se bodo ukrepi, sprejeti za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP, izvajali na socialno pravičen in vključujoč način, s čimer bodo prispevali k evropskemu stebru socialnih pravic ter učinkovito odpravljali in zmanjševali socialne neenakosti, vključno z neenakostjo spolov, ki bi lahko izhajale iz okoljskih in podnebnih vplivov in politik;
Sprememba 65
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka e f (novo)
(ef)  vidik spolov vključiti v 8. OAP, tudi z izvajanjem ocen učinka na spol in ukrepov, ki upoštevajo vidik spolov;
Sprememba 66
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f
(f)  zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;
(f)  zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in tehnologijah, okrepiti bazo znanja o okolju, vključno z znanjem domorodnih ljudstev, in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, ki spodbujajo zelene spretnosti, usposabljanjem in preusposabljanjem, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;
Sprememba 67
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  krepiti bazo znanstvenega znanja o zmožnosti različnih ekosistemov, da delujejo kot ponori in zaloge toplogrednih plinov;
Sprememba 68
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  širiti bazo znanja o zahtevah za sistemske spremembe, vključno s tem, kako opredeliti, izmeriti in oceniti učinke, med drugim, prelomnih točk, povratnih zank, vezave, soodvisnosti in ovir za temeljne spremembe v okoljskih in socialno-ekonomskih sistemih ter o tem, kako preusmeriti osredotočenost z razdrobljene in sektorske politike na sistemski pristop k skladnosti politik, pa tudi kako preprečiti ali ublažiti morebitne negativne socialne, gospodarske in okoljske vplive;
Sprememba 69
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f c (novo)
(fc)  odpraviti vrzeli v ustreznih sklopih kazalnikov, ki se med drugim nanašajo na sistemske spremembe, omejitve planeta, okoljski odtis Unije, tudi v zvezi s sistemi proizvodnje in potrošnje, upravljanjem, trajnostnim financiranjem in neenakostmi, in jih optimizirati ter zagotoviti, da bodo ti sklopi kazalnikov primerljivi na vseh ravneh oblikovanja politik;
Sprememba 70
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f d (novo)
(fd)  zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi polno udeleženi v vseh vidikih oblikovanja okoljske politike in bodo sodelovali v njih, in sicer s sodelovalnim pristopom na več ravneh, ter zagotoviti, da bodo regionalni in lokalni organi imeli dovolj sredstev za izvajanje na terenu;
Sprememba 71
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f e (novo)
(fe)  krepiti sodelovanje med vsemi institucijami Unije na področju podnebne in okoljske politike, tudi med Komisijo in Odborom regij v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, ter razmisliti o tem, kako bi izboljšali dialog in izmenjavo informacij;
Sprememba 72
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f f (novo)
(ff)  v celoti spoštovati in zagotavljati uporabo previdnostnega načela in načel, da je treba preventivno ukrepati, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora onesnaževalec plačati, v skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
Sprememba 73
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f g (novo)
(fg)  obravnavati degradacijo tal in vzpostaviti pravni okvir na ravni Unije za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vključeval harmonizirane kazalnike ter metodologijo spremljanja in poročanja;
Sprememba 74
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f h (novo)
(fh)  preoblikovati prehranski sistem, tudi prek skupne kmetijske politike, da bi ga uskladili s prednostnimi cilji 8. OAP, da bi med drugim prispeval k varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti v Uniji in zunaj nje, uporabljal čim manj kemikalij, antibiotikov in fosilnih virov ter zagotavljal visoko raven dobrobiti živali, hkrati pa zagotavljal pravičen prehod za prizadete deležnike;
Sprememba 75
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f i (novo)
(fi)  spodbujati postopno odpravo pesticidov, ki niso odobreni v Uniji, na svetovni ravni in se zavezati, da se pesticidi, ki niso odobreni za uporabo v Uniji, ne bodo izvažali iz nje, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji in skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami Unije;
Sprememba 76
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka f j (novo)
(fj)  hitro nadomestiti snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in druge nevarne kemikalije, vključno z endokrinimi motilci, zelo obstojnimi kemikalijami, nevrotoksičnimi snovmi in imunotoksikanti, ter obravnavati kombinirane učinke kemikalij, nanooblik snovi in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz proizvodov, oceniti njihov vpliv na zdravje in okolje, vključno s podnebjem, in biotsko raznovrstnost, hkrati pa spodbujati večjo uporabo in cenovno dostopnost varnih alternativ ter povečati in usklajevati prizadevanja za spodbujanje razvoja in uveljavljanja alternativ testiranju na živalih;
Sprememba 77
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g
(g)  izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, hkrati pa čim bolj zmanjšati njihov okoljski odtis;
(g)  izkoriščati potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij za podporo okoljske politike, vključno z zagotavljanjem podatkov in informacij v realnem času o stanju ekosistemov, hkrati pa si bolj prizadevati, da bi čim bolj zmanjšali okoljski odtis teh tehnologij, in zagotavljati preglednost in javno dostopnost podatkov in informacij;
Sprememba 78
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)  celovito prepoznati povezave med zdravjem ljudi, zdravjem živali in okoljem s polnim vključevanjem pristopa „eno zdravje“ v oblikovanje politik;
Sprememba 79
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)  priznati pravico do zdravega okolja v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in zagovarjati uvedbo podobne pravice na mednarodni ravni;
Sprememba 80
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h
(h)  popolnoma izkoristiti naravne rešitve in socialne inovacije;
(h)  popolnoma izkoristiti ekosistemske pristope in zeleno infrastrukturo, vključno s sonaravnimi rešitvami, pri tem pa:
Sprememba 81
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 1 (novo)
‒  čim bolj povečati povezljivost ekosistemov in koristi obnove ter graditi na sinergijah med ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;
Sprememba 82
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 2 (novo)
‒  zagotavljati, da bo njihovo izvajanje krepilo ekosistemske storitve in funkcije, da ne bo ogrožalo biotske raznovrstnosti in celovitosti ekosistemov, ne bo nadomeščalo ali spodkopavalo ukrepov, sprejetih za zaščito biotske raznovrstnosti ali za hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji, da bo spoštovalo previdnostno načelo, posredno očitno koristilo družbi ter zagotavljalo polno sodelovanje prizadetih domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti in njihovo soglasje;
Sprememba 83
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 3 (novo)
‒  še naprej razvijati metode spremljanja, orodja za ocenjevanje in merljive kazalnike za sonaravne rešitve ter pripraviti seznam izključenih dejavnosti;
Sprememba 84
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 4 (novo)
‒  zagotavljati, da se v primerih, ko se sonaravne rešitve financirajo z mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, ti mehanizmi ustrezno izvajajo, spremljajo, ocenjujejo in izvršujejo ter v celoti upoštevajo neposredne, posredne in kumulativne učinke, tako v geografskem kot časovnem smislu, hkrati pa dosledno upoštevajo hierarhijo blažitve, ki med drugim zagotavlja, da se nadomeščanje biotske raznovrstnosti lahko uporabi le v skrajnem primeru;
Sprememba 85
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 5 (novo)
‒  zagotavljati, da bodo v primerih, ko se za financiranje sonaravnih rešitev uporabljajo mehanizmi za nadomeščanje biotske raznovrstnosti, informacije o teh mehanizmih javno dostopne na spletu;
Sprememba 86
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka h – alinea 6 (novo)
‒  v celoti izkoristiti socialne inovacije in ukrepe na ravni skupnosti, da bi posameznikom, skupnostim in malim in srednjim podjetjem omogočili, da sprejmejo ukrepe za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP;
Sprememba 87
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka i
(i)  uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35;
(i)  uspešno uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija)35 tako na ravni Unije kot držav članic;
__________________
__________________
35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.
35 https://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf.
Sprememba 88
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(ja)  spodbujati komunikacijske dejavnosti na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, katerih cilj je ozaveščanje o pomenu prednostnih ciljev 8. OAP ter omogočanje razprave na vseh ravneh upravljanja in družbe;
Sprememba 89
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka j b (novo)
(jb)  znatno zmanjšati odtis surovin in potrošnje Unije, da bi bil v kar največji meri znotraj omejitev planeta, vključno z uvedbo zavezujočih ciljev Unije za znatno zmanjšanje odtisa surovin in potrošnje Unije ter zavezujočih srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za zmanjšanje uporabe primarnih surovin;
Sprememba 90
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1
‒  sodelovanjem s partnerskimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so prav tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;
‒  sodelovanjem s tretjimi državami na področju okoljskega in podnebnega ukrepanja, tako da se jih spodbuja in podpira pri sprejemanju in izvajanju pravil na teh področjih, ki so vsaj tako ambiciozna kot pravila Unije, ter z zagotavljanjem, da so vsi proizvodi, dani v promet na trg Unije ali izvoženi iz nje, popolnoma usklajeni z vsemi ustreznimi zahtevami Unije v skladu z mednarodnimi zavezami Unije;
Sprememba 91
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 1 a (novo)
‒  spodbujanjem trajnostnega upravljanja podjetij in določitvijo obveznih zahtev glede potrebne skrbnosti na ravni Unije ter upoštevanjem teh zahtev pri izvajanju trgovinske politike Unije, tudi v zvezi z ratifikacijo trgovinskih in naložbenih sporazumov;
Sprememba 92
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 2
‒  krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja v G7 in G20;
‒  krepitvijo sodelovanja z vladami, podjetji, socialnimi partnerji in civilno družbo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah za oblikovanje partnerstev in zavezništev za varstvo okolja in spodbujanje okoljskega sodelovanja;
Sprememba 93
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 3
‒  krepitvijo izvajanja Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov s strani Unije in njenih partnerjev, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;
‒  vodilno vlogo v mednarodnih forumih, med drugim s tem, da Unija doseže cilje trajnostnega razvoja ter cilje iz Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih večstranskih okoljskih sporazumov ter pri tem podpira tudi tretje države, vključno s povečanjem preglednosti in odgovornosti v zvezi z napredkom pri zavezah, danih v okviru navedenih sporazumov;
Sprememba 94
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 – točka k – alinea 5
‒  zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo ZN do leta 2030.
‒  zagotavljanjem, da finančna pomoč Unije in držav članic tretjim državam spodbuja Agendo OZN do leta 2030, Pariški sporazum in svetovni okvir za biološko raznovrstnost po letu 2020 ter da je skladna s prednostnimi cilji 8. OAP.
Sprememba 95
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za izpolnitev pogojev, ki omogočajo doseganje ciljev tega programa, iz odstavka 1 Komisija sprejme naslednje ukrepe:
(a)  do 30. junija 2022 izboljša in razširi svojo obstoječo javno zbirko podatkov o sklepih o kršitvah ter jo nato posodablja, tako da bo mogoče na jasen, razumljiv in dostopen način spremljati ukrepe, ki jih sprejmejo države članice in Komisija v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev na področju okolja in podnebja;
(b)  redno ocenjuje skladnost ukrepov in politik Unije s prednostnimi cilji iz člena 2(1) in (2) ter te ocene izvaja tudi za osnutke in obstoječe ukrepe in politike Unije; kadar se ugotovijo nedoslednosti, osnutek ukrepa ali politike še pred objavo uskladi s temi prednostnimi cilji ali, v primeru že obstoječih ukrepov in politik Unije, s predlaganimi ukrepi za odpravo neskladnosti;
(c)  razvije orodja za oceno dolgoročnih učinkov osnutkov in obstoječih ukrepov in politik na okolje in podnebje, vključno s kumulativnimi učinki, ter njihovih možnih učinkov na socialne neenakosti, vključno z razlikami med spoloma, ter stroškov neukrepanja;
(d)  v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja sistematično predstavi podrobne povratne informacije o odgovorih s posvetovanj z deležniki, pri čemer bi morala razlikovati med prispevki različnih vrst deležnikov;
(e)  objavi ocene učinka, takoj ko jih zaključi, vključno z vsemi informacijami, ki so bile uporabljene pri ugotovitvah ocen;
(f)  razvije kazalnik za oceno neskladja med strukturo proračunov držav članic in njihovim scenarijem za nacionalni proračun na podlagi Pariškega sporazuma, s čimer bi državam članicam izdali priporočila o potrebnih podnebnih naložbah, da bi lahko ostale na pravi poti k uresničitvi ciljev Pariškega sporazuma in s tem povezanih prednostnih ciljev 8. OAP;
(g)  do 30. junija 2022 predloži poročilo, v katerem opredeli medsebojne povezave med različnimi sklopi kazalnikov, okviri za spremljanje in postopki, ki se uporabljajo na ravni Unije in merijo socialni, gospodarski in okoljski napredek, in v katerem je poudarjeno, kako jih je mogoče racionalizirati; na tej podlagi Komisija do 30. junija 2023 v posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom razvije celovit nabor kazalnikov, ne le BDP, ki bodo usmerjali oblikovanje politik v prihodnje in zagotavljali informacije za to;
Sprememba 96
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Da bi izpolnili pogoj, ki omogoča doseganje prednostnih ciljev tega programa, iz točke (ea) odstavka 1, Komisija do decembra 2022 na podlagi tekočega dela oceni, katere subvencije so okolju škodljive, in pripravi smernice za ugotavljanje teh subvencij na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter možne načine za njihovo postopno odpravo. Države članice letno zbirajo informacije o subvencijah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter o ukrepih, ki jih sprejmejo za njihovo postopno odpravo. Države članice te informacije enkrat letno pošljejo Komisiji. Komisija informacije zbere v poročilu, razčlenjenem po državah članicah, ki se objavi najpozneje šest mesecev po koncu referenčnega leta, pri čemer je prvo referenčno leto 2023. Komisija enkrat letno predstavi poročilo Evropskemu parlamentu.
Sprememba 97
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2
2.  Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.
2.  Javni organi na vseh ravneh pri izvajanju 8. OAP sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) in socialnimi partnerji, civilno družbo, državljani, skupnostmi in drugimi deležniki. Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih, na podeželju in najbolj oddaljenih regijah pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.
Sprememba 98
Predlog sklepa
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ustrezne institucije Unije in države članice so odgovorne za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za dosego prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2). Ukrepi se sprejmejo ob upoštevanju načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji.
Sprememba 99
Predlog sklepa
Člen 4 – naslov
Okvir za spremljanje
Kazalniki, okvir za spremljanje in upravljanje
Sprememba 100
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1
1.  Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.
1.  Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, brez poseganja v njuno neodvisnost, letno spremlja in ocenjuje napredek Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev in ukrepov iz člena 3, ki to omogočajo, ter splošnega cilja doseganja sistemskih sprememb, in o tem poroča. Komisija poskrbi, da so informacije, ki izhajajo iz spremljanja, ocenjevanja in poročanja zlahka dostopne javnosti, s čimer se zagotovi učinkovito spremljanje doseženega napredka.
Sprememba 101
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija po posvetovanju z vsemi deležniki na podlagi obstoječih okvirov in postopkov za spremljanje do 31. decembra 2021 pripravi enoten okvir v obliki skupne preglednice kazalnikov, vključno z glavnimi kazalniki, za spremljanje in ugotavljanje napredka pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2).
Sprememba 102
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ocena iz odstavka 1 vključuje informacije o:
–  doseženem napredku pri sistemskih spremembah, ki so potrebne za doseganje prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), takoj ko okvir za spremljanje to omogoča;
–  oddaljenosti od ciljev, določenih za doseganje prednostnih ciljev v skladu s členom 2(1) in (2);
–  financiranju, ki prispeva k doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(1) in (2), kar se spremlja s trdno, pregledno in celovito metodologijo;
–  načinih izvajanja, ki se uporabljajo na ravni Unije in ravni držav članic, da bi dosegli prednostne cilje, ter ali so ti zadostni; ter
–  priporočilih in smernicah za odpravo morebitnih nedoslednosti.
Sprememba 103
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 2
2.  Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.
2.  Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni, in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme. To ocenjevanje temelji na obstoječih okvirih za spremljanje, poročanje in upravljanje, je z njimi skladno in vanje ne posega ter pokriva okoljsko in podnebno politiko in temelji na zanesljivi metodologiji, ki omogoča merjenje napredka.
Sprememba 104
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Evropski parlament, Svet in Komisija vsako leto izmenjajo mnenja o oceni iz odstavka 1 ter v okviru letnega načrtovanja Unije opredelijo dodatne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, če se izkaže, da pri doseganju prednostnih ciljev ni bil dosežen zadosten napredek oziroma da bi odpravili ugotovljene ovire.
Sprememba 105
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:
3.  Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov, kazalnikov in znanja, zlasti z:
Sprememba 106
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka a
(a)  zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji;
(a)  zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji, pri tem pa izboljšujeta metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov ter za razvoj usklajenih kazalnikov;
Sprememba 107
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka a a (novo)
(aa)  okrepitvijo temeljnih raziskav in zagotavljanjem podpore pri njih ter kartiranjem in spremljanjem;
Sprememba 108
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka b
(b)  delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;
(b)  ocenjevanjem potrebnih virov in delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju, tudi v zvezi z merjenjem sistemskih sprememb;
Sprememba 109
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka c
(c)  pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni;
(c)  pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno s predlaganjem priporočil za izboljšanje napredka pri doseganju ciljev;
Sprememba 110
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ca)  pripravo orodij, kot so orodja za predvidevanje, s katerimi lahko pridobimo tudi informacije o „oddaljenosti od cilja“;
Sprememba 111
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d
(d)  povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:
(d)  povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, zdravje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:
Sprememba 112
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  odpravo kritičnih vrzeli v znanju glede ekoloških prelomnih točk;
Sprememba 113
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka d b (novo)
(db)  razvojem modelov za ocenjevanje in napovedovanje predvidenih učinkov politik, povezanih z okoljem in podnebjem, na prihodnje generacije;
Sprememba 114
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka e
(e)  nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;
(e)  nadaljnjim izboljšanjem razpoložljivosti in interoperabilnosti podatkov ter dostopa do njih s programi Unije;
Sprememba 115
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka g
(g)  nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom, državljanom, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje nanje ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju.
(g)  nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, posameznikom in skupnostim, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj, ocenjevanju njihovega vpliva in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje na ta tveganja ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju;
Sprememba 116
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 3 – točka g a (novo)
(ga)  spodbujanjem državljanov, da spremljajo okoljske probleme ter poročajo o njih in o neskladnostih, pri čemer lahko za lažje poročanje med drugim uporabijo spletna orodja in mobilne aplikacije;
Sprememba 117
Predlog sklepa
Člen 4 – odstavek 4
4.  Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.
4.  Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije, ter po potrebi drugih evropskih organov in agencij za opravljanje nalog iz odstavka 3, in poroča o rezultatih tega pregleda, vključno s predlogi za obravnavanje vsakršnih potreb po človeških in finančnih virih ali za obravnavanje drugih pomanjkljivosti.
Sprememba 118
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek -1 (novo)
-1.  Komisija do 31. marca 2024 izvede vmesno oceno 8. OAP in jo predloži Evropskemu parlamentu. V vmesni oceni je prikazan napredek pri doseganju prednostnih ciljev iz člena 2(2), vključno s cilji iz Evropskega zelenega dogovora, statusu pogojev, ki omogočajo doseganje prednostnih ciljev, in ukrepov iz člena 3 ter napredek pri spremljanju in ocenjevanju sistemskih sprememb ter temelji na najnovejši oceni iz člena 4(1) ter rezultatih javnega posvetovanja. Vmesna ocena vsebuje priporočila in popravke, potrebne za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP do njegovega zaključka.
Sprememba 119
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek -1 a (novo)
-1a.  Glede na napredek, ugotovljen v vmesni oceni iz odstavka -1, druge pomembne spremembe politike in poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „The European environment - state and outlook“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi) bo prihodnja Komisija, ki bo funkcijo nastopila po volitvah v Evropski parlament leta 2024, v prvih 100 dneh svojega mandata Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila seznam in časovni načrt zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih namerava sprejeti v času trajanja mandata, da bi do leta 2030 oziroma 2050 zagotovila popolno uresničitev prednostnih ciljev 8. OAP.
Sprememba 120
Predlog sklepa
Člen 5 – odstavek 1
Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje glavne ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo Komisija menila, da je to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program.
Ocena Komisija izvede oceno 8. OAP do 31. marca 2029. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki vsebuje ugotovitve navedene ocene, ki ga bo, če bo to primerno, spremljal zakonodajni predlog za naslednji okoljski akcijski program, to pa dovolj zgodaj, da bo lahko 9. OAP pripravljen do 1. januarja 2031, da ne bi nastala vrzel med 8. in 9. OAP.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0203/2021).


Nov ERP za raziskave in inovacije
PDF 164kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o novem ERP za raziskave in inovacije (2021/2524(RSP))
P9_TA(2021)0353B9-0370/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o novem ERP za raziskave in inovacije (O-000031/2021 – B9-0026/2021),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o novem ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. decembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila o napredku evropskega raziskovalnega prostora (ERP) za obdobje 2016–2018,

–  ob upoštevanju evropskega sistema inovacijskih kazalnikov z dne 23. junija 2020,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2020 v zadevi C-66/18(1),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev(2),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.  ker je dokončna vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora (ERP) s prostim gibanjem raziskovalcev ter prostim pretokom znanstvenih spoznanj in tehnologije ključna prednostna naloga Evropske unije;

B.  ker je z ERP predvidena odprava razdrobljenosti nacionalnih prizadevanj na področju raziskav in inovacij z zmanjšanjem razlik med regulativnimi in upravnimi okviri;

C.  ker ERP zagotavlja pomembne mehanizme za prosto gibanje raziskovalcev ter izmenjavo tehnologij znanja in inovacij; ker je poleg tega ERP uveljavljen in dobro znan okvir, ki spodbuja čezmejne skupne ukrepe na področju raziskav in inovacij med raziskovalci držav članic in vozlišči ERA;

D.  ker morajo raziskave temeljiti na temeljnih načelih raziskovalne integritete in ker je treba Evropski kodeks ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je razvila Evropska zveza akademij za znanost in humanistiko (ALLEA), obravnavati kot referenco za raziskovalno skupnost; ker sta neodvisnost in objektivnost ključna elementa vzpostavitve in ohranjanja zaupanja v znanost;

E.  ker sta pospeševanje raziskav in inovacij v Evropski uniji ter izboljšanje sodelovanja med zasebnimi in javnimi raziskavami in inovacijami v državah članicah bistvena za hitro uvajanje novih tehnoloških rešitev na trg in njihovo sprejetje v družbi, pa tudi za izboljšanje obstoječih rešitev, da bi dosegli naše podnebne cilje, uresničili digitalni prehod in poskrbeli za okrevanje evropskega gospodarstva; ker ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ponuja gospodarske priložnosti za EU; ker vlaganje v temeljne raziskave pomeni vlaganje v prihodnost in ker financiranje teh raziskav ne bi smelo biti neločljivo povezano z gospodarsko donosnostjo; ker pri javno financiranih raziskavah prihaja do pomembnih znanstvenih prebojev;

F.  ker bi morale raziskave in inovacije na splošno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti; ker je pomembno poudariti, da je treba pri tehnoloških izbirah upoštevati veljavni politični okvir;

G.  ker so raziskave in inovacije bistvenega pomena za okrevanje Evrope, podpiranje in pospeševanje digitalnega in zelenega prehoda na družbeno odgovoren način, povečanje trajnosti in konkurenčnosti Unije ter krepitev njene odpornosti;

H.  ker je kriza zaradi covida-19 negativno vplivala na številne mlade raziskovalce, ki se soočajo z vse slabšimi delovnimi pogoji in omejenim dostopom do laboratorijev in drugih osnovnih zmogljivosti, zaradi česar imajo manj priložnosti za dokončanje svojih projektov in pridobitev kvalifikacij, potrebnih za poklicno napredovanje;

I.  ker ženske zasedajo le 24 % najvišjih položajev v visokošolskem sektorju v Evropski uniji; ker so med študenti doktorskega študija ženske še vedno premalo zastopane na številnih področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter strojništvom, pa tudi na področju proizvodnje in gradbeništva;

J.  ker bi z bolj sinergijskim pristopom k drugim programom financiranja EU in politikam EU lahko izkoristili zlasti raziskovalne in inovacijske zmogljivosti, ki so se v zadnjem desetletju razvile v manj uspešnih državah; ker bi to zahtevalo združevanje sredstev za podporo dejavnostim, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala in uvajanje inovativnih tehnologij in novih poslovnih modelov, pa tudi za podporo vzdrževanju in razvoju infrastrukture; ker bi lahko ciljno usmerjena kombinacija naložb strukturnih skladov v okviru prednostnih nalog pametne specializacije z odličnimi pobudami na področju raziskav in inovacij, ki jih podpira okvirni program, znatno izboljšala uspešnost nekaterih regij in okrepila ERP kot celoto; ker je v zvezi s tem pomembno poudariti tudi potrebo po optimizaciji in boljšem usklajevanju uporabe raziskovalne infrastrukture na ravni EU;

K.  ker bi moral vključujoč pristop Komisije k uskladitvi ERP z evropskim izobraževalnim prostorom in evropsko industrijsko politiko zaradi spodbujanja sinergij med temi soodvisnimi politikami voditi k sinergijam, ne pa k večji zapletenosti ERP, evropskega izobraževalnega prostora ali industrijske politike;

L.  ker bi moral ERP prispevati k številnim strategijam in mednarodnim zavezam EU, kot so strategije za mala in srednja podjetja ter digitalne strategije, evropski zeleni dogovor in cilji OZN za trajnostni razvoj;

M.  ker sta odprtost svetu in mednarodno sodelovanje nujna za uspešne politike EU na področju raziskav in inovacij; ker so države, pridružene okvirnemu programu, sestavni del ERP in že prispevajo k njegovim ciljem; ker si evropsko sosedstvo zasluži posebno pozornost; ker bi morale vse južne in vzhodne sosede imeti koristi od znanstvenih izmenjav in sodelovanja z državami članicami EU;

N.  ker ERP ni mogoče dokončno vzpostaviti brez zagotovljene akademske svobode v Uniji in brez spoštovanja določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki se nanašajo na akademsko svobodo, svobodo ustanavljanja visokošolskih institucij in svobodo gospodarske pobude; ker po mnenju Sodišča Evropske unije akademska svoboda ne zajema le individualne razsežnosti, v kolikor je povezana s svobodo izražanja in, zlasti na področju raziskav, s svobodo komunikacije, raziskav in razširjanja rezultatov, temveč ima tudi institucionalno in organizacijsko razsežnost, ki se odraža v avtonomiji akademskih ustanov;

Cilji

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o novem ERP za raziskave in inovacije, v katerem so določeni strateški cilji in ukrepi, ki jih je treba izvesti v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi dali prednost naložbam in reformam na področju raziskav in inovacij, da bi dosegli cilj 3 % BDP, izboljšali dostop raziskovalcev po vsej EU do odličnosti in omogočili, da rezultati raziskav dosežejo znanstveno skupnost, družbo in realno gospodarstvo, hkrati pa zagotovili, da javno financirane raziskave in inovacije resnično prispevajo k družbeni blaginji;

2.  poziva države članice, naj sprejmejo Pakt za raziskave in inovacije v Evropi, v katerem bodo naslednje zaveze, ki jih je treba doseči do leta 2030: povečanje javne porabe za raziskave in razvoj s sedanje povprečne ravni 0,81 % BDP na 1,25 % na način, ki bo usklajen po vsej EU; povečanje nacionalnega javnega financiranja raziskav in razvoja skupnih programov in evropskih partnerstev s sedanjih nekaj manj kot 1 % na 5 %, ter skupna določitev (horizontalnih in tematskih) prednostnih področji za ukrepanje ERP;

3.  poudarja, da obstaja tesna povezava med raziskavami in inovacijami ter podjetništvom, kar ustvarja priložnosti za ustanavljanje novih samorogov, zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij; opozarja, da je treba vzpostaviti digitalni ekosistem, ki bi prispeval k tehnološkim inovacijam in širitvi malih in srednjih podjetij, zlasti prek inovacijskih vozlišč ERA;

4.  priznava, da imajo univerze in akademske ustanove ključno vlogo pri ustvarjanju dinamičnih ekosistemov na področju raziskav in inovacij; poudarja, da igrajo študenti osrednjo vlogo kot naslednja generacija inovatorjev v teh ekosistemih;

5.  vztraja, da izraza „raziskave“ in „inovacije“ v okviru ERP nista omejena na tehnološke inovacije, temveč sta vključena kot medsektorski vprašanji, ki sta zelo pomembni za vse vidike družbenih ved in humanistike ter sta v celoti del vseh splošnih ciljev;

6.  meni, da bi moral pregled ERP vključevati horizontalni pristop za krepitev sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami, vključno z univerzami; poziva, da je treba nameniti več proračunskih sredstev za univerzitetna zavezništva ter vzpostaviti okvir, ki bo omogočil prilagodljiv razvoj zavezništev; poleg tega meni, da sodelovanje med univerzami ne bi smelo biti omejeno zgolj na zavezništva, temveč bi moralo biti na voljo tudi več shem financiranja, da bi univerze lahko sodelovale zunaj zavezništev;

7.  poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije med visokošolskim izobraževanjem, raziskovalnimi institucijami in organizacijami civilne družbe kot resničnimi partnerji v okviru raziskav in inovacij ter industrijskih zavezništev, s čimer bi v celoti izkoristili dvojno vlogo univerz; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba z uporabo kakovostne raziskovalne infrastrukture ustvariti ugodne pogoje in priložnosti za raziskovalce; poziva Komisijo, naj zagotovi vključujočo zasnovo teh partnerstev, ki bo temeljila na preglednosti, uravnoteženi zastopanosti deležnikov in stalni odprtosti, ter naj tem tako raznolikim deležnikom ponudi dovolj priložnosti za sodelovanje;

8.  poudarja, da morajo biti vsi razpisi za financiranje pregledni in napovedani dovolj zgodaj; poleg tega poudarja, da bi morali skupni načrti za industrijsko tehnologijo bolj upoštevati prispevek od spodaj navzgor in vključujočo udeležbo ter da industrija ne bi smela biti sama glavni vir prispevkov, temveč bi morala sprejeti tudi prispevke najnovejših najsodobnejših raziskav in inovacij, pa tudi prispevke potrošniških organizacij in socialnih partnerjev;

9.  poziva države članice, naj novi ERP preoblikujejo v konkretne politike in ukrepe financiranja, katerih namen je prispevati k „zelenemu“ in „digitalnemu“ dvojnemu prehodu, izvajanju ambicioznega evropskega zelenega dogovora in industrijske strategije, odpornemu okrevanju in neizpolnjenim zdravstvenim potrebam; poudarja, kako pomembne so ustrezne povezave znotraj inovacijskih in industrijskih ekosistemov ter med njimi in njihovimi akterji, vključno z akademskimi krogi, industrijo, javnim sektorjem na različnih ravneh, splošno javnostjo in civilno družbo po vsej EU, da bi zagotovili hitrejšo uporabo rezultatov raziskav v gospodarstvu in družbi; v zvezi s tem poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo pri obravnavanju inovacij in tehnološkega razvoja ter da se v tradicionalnih malih in srednjih podjetjih skriva še neizkoriščen potencial; poudarja vlogo vozlišč ERP kot orodja za zagotavljanje razpoložljivosti kakovostne znanosti v vseh mestih in regijah EU, pa tudi za spodbujanje regij, v katerih obstajajo priložnosti za trajnostno rast;

10.  je zaskrbljen, ker se proces izboljšanja kakovosti sistemov raziskav in inovacij upočasnjuje in kaže neenakomeren napredek v Uniji(3);

11.  poudarja, da so raziskave in inovacije med pandemijo covida-19 igrale pomembno vlogo pri iskanju večsektorskih in transdisciplinarnih rešitev za izhod iz krize; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt ERAvsCorona kot primer hitro opredeljenega in ciljno usmerjenega ukrepanja, ki se izvaja skupaj z državami članicami;

12.  poudarja, da pandemija covida-19 ni le pokazala, kako pomembno je sodelovanje na področju raziskav in inovacij, temveč tudi prakse odprte znanosti in infrastrukture za hitro zagotavljanje rešitev za največje družbene potrebe; poudarja, da ima ERP ključno vlogo pri spodbujanju odprte znanosti in izmenjavi rezultatov raziskav, podatkov in infrastrukture, pa tudi pri zagotavljanju, da bi morale biti vse znanstvene objave, ki se pripravijo na podlagi javno financiranih raziskav, samodejno objavljene v prosto dostopnih revijah, rezultati raziskav in podatki pa bi morali biti na voljo v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabljivost);

13.  poudarja, da je pandemija covida-19 povečala povpraševanje po boljši povezljivosti in je zato pospešila digitalni prehod; vendar obžaluje, da se izmenjava tehnologije in pravice intelektualne lastnine niso dovolj upoštevale;

14.  poziva, naj se vzpostavi ravnovesje med temeljnimi raziskavami in bolj uporabnimi raziskavami, ki prinašajo konkretne inovacije v celotnem ERP, in poudarja, da sta obe vrsti raziskav ključnega pomena;

15.  poudarja, da se temeljne raziskave nanašajo na dejavnosti znanstvenikov, ki preiskujejo vprašanja zaradi pridobivanja znanja, neodvisno od gospodarske donosnosti ali kratkoročne uporabnosti;

16.  poudarja, da mora novi ERP v celoti izkoristiti zeleni in digitalni dvojni prehod ter prispevati k pospešitvi prizadevanj na področju raziskav in inovacij, med drugim z boljšim usklajevanjem in krepitvijo naložb na področju raziskav in inovacij, in sicer z izkoriščanjem sinergij z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter izboljšanjem sodelovanja med zasebnimi in javnimi raziskavami in inovacijami, ne le znotraj držav članic, temveč tudi med njimi, da bi pospešili družbeno sprejetje in hitro uvajanje na trg, ko gre za inovativne tehnologije in rešitve, ki so bistvene za uresničevanje podnebnih ciljev EU, ter okrepili večje gospodarske možnosti, ki jih ponuja dvojni prehod;

Financiranje in sinergije

17.  poudarja, da je glede na dejstvo, da se Evropa sooča s perečimi družbenimi, ekološkimi in gospodarskimi izzivi, ki jih je kriza zaradi covida-19 še poslabšala, skrajni čas, da se ERP prenovi, da bi dosegli okrevanje Evrope in oblikovali nov socialno, gospodarsko in okoljsko odporen model za EU; je zato zaskrbljen, ker je usklajevanje med nacionalnimi politikami in politikami, dogovorjenimi z državami članicami na ravni EU, zelo počasno;

18.  poziva države članice, naj povečajo nacionalne proračune, namenjene raziskavam in inovacijam; v zvezi s tem pozdravlja, da je Svet v svojih sklepih z dne 1. decembra 2020 ponovno potrdil naložbeni cilj v višini 3 % BDP; obžaluje, da se Svet v teh sklepih ni zavezal predlaganemu cilju naložb v višini 1,25 % BDP za javno financiranje raziskav in inovacij;

19.  opozarja, da je prispevek raziskav in inovacij pomemben za doseganje ciljev Pariškega sporazuma in ciljev evropskega zelenega dogovora; se zavzema za splošno povečanje nacionalnih proračunov za raziskave in inovacije na področju tehnologij čiste energije, s čimer bi spodbudili nacionalne cilje in cilje financiranja, ki navajajo konkretne in ustrezne poti do let 2030 in 2050;

20.  vztraja, da je treba ustvariti in izkoristiti vse sinergije med evropskimi instrumenti financiranja, zlasti med programom Obzorje Evropa, programom Erasmus+, skladi kohezijske politike, instrumentom NextGenerationEU, programom Enotni trg, programom InvestEU, programom LIFE+, Skladom za pravični prehod ter instrumenti zunanjega delovanja EU, partnerstvom na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), programom EU za zdravje in programom za digitalno Evropo, ter poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi jasne, preproste in praktične smernice ter enostavna orodja za čim boljšo uporabo teh sinergij v nacionalnem in regionalnem okviru; v zvezi s tem poudarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost pomemben, saj bo podprl pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno z infrastrukturo za raziskave in inovacije, ter znatno prispeval k izvajanju „novega ERP“;

21.  meni, da so načrti za oživitev gospodarstva in instrument NextGenerationEU priložnost za okrepitev trikotnika znanja ter krepitev spretnosti, izobraževanja in raziskav; poudarja potrebo po bolj strukturiranih povezavah s pobudami za okrepitev evropskega izobraževalnega prostora in evropskega inovacijskega prostora; pozdravlja načrt Sveta, da v nacionalne načrte za okrevanje vključi krepitev ERP;

22.  poudarja pomen sodelovanja, od faze zasnove projektov med akademskimi krogi, raziskovalnimi ustanovami in industrijo, za spodbujanje znanosti ter inovativnih tehnologij in rešitev, namenjenih izmenjavi virov in dodatnih prednosti, ter za skupno dokončanje projektov tehnoloških inovacij, da se ustvarijo proizvodi, storitve ali procesi, ki so primerni za trg, in poveča blaginja; v okviru „novega ERP“ spodbuja medsebojne izmenjave in okrepljeno sodelovanje med različnimi akterji, da bi izboljšali izobraževalne izkušnje, pospešili proces prenosa znanja, ozaveščali in zagotavljali rešitve za premagovanje družbenih, okoljskih in gospodarskih izzivov;

23.  poudarja potencial večdisciplinarnega pristopa z več deležniki k ekosistemom, ki združuje ustvarjalne in kulturne prednosti Evrope; je seznanjen s koristmi zaradi sinergij, ki jih prinaša združevanje različnih sektorjev in znanstvenih disciplin, vključno z umetnostjo, oblikovanjem in ustvarjalnimi področji ter družboslovnimi in humanističnimi vedami;

24.  priznava vlogo, ki jo ima zasebni sektor pri izboljševanju naših zmogljivosti na področju raziskav in inovacij, povečevanju novih inovacij ter spodbujanju konkurenčnosti in trajnosti Evrope; poudarja, da je mogoče velik družbeni učinek med drugim ustvariti z uporabo najnovejšega raziskovalnega znanja v zagonskih podjetjih, uveljavljenih podjetjih in industriji; poudarja, da je treba okrepiti dolgoročno strateško sodelovanje med akademskim svetom in podjetji, da bi pospešili cilje javnega interesa in povezali trikotnik znanja, da bi dosegli boljše družbene rezultate; poudarja, da imajo lahko industrija ter mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri prispevanju k dolgoročnim naložbam in premostitvi „doline smrti“, ter poziva Komisijo, naj preuči, kako bolje izkoristiti sinergije med javnimi in zasebnimi naložbami na področju raziskav in inovacij, tudi v zvezi z usposabljanjem, spretnostmi in razvojem raziskovalnih dejavnosti;

25.  v okviru „novega ERP“ ponovno poudarja pomen uporabe obstoječega okvira za intelektualno lastnino in podpore prihodnjemu enotnemu patentu ter vse potrebne prožnosti, da se vzpostavi ravnovesje med uveljavljanjem učinkovitih pravic intelektualne lastnine in spodbujanjem inovacij; poudarja potencialno vlogo prihodnjega enotnega patenta pri racionalizaciji postopkov in zmanjševanju upravnih bremen za evropske inovatorje;

Zmanjšanje vrzeli

26.  meni, da je eden od ključev za uspeh znatno povečane javne porabe za raziskave in inovacije povezovanje različnih evropskih, nacionalnih in zasebnih virov financiranja, vključno z zbliževanjem financiranja prek programa Obzorje Evropa, mehanizma za okrevanje in odpornost, Kohezijskega sklada EU in nacionalnega financiranja raziskav in razvoja;

27.  poziva k ambicioznemu svežnju programa Obzorje Evropa „Širitev sodelovanja in krepitev ERP“, ki bo podpiral sodelovanje med državami članicami, da bi dosegli uravnotežen dostop do odličnosti;

28.  poziva države članice, naj ob upoštevanju okrevanja po pandemiji čim prej podprejo „novi ERP“ z nacionalnimi reformami in sredstvi, ki bodo dopolnjevala instrumente financiranja EU, in sicer z izvajanjem novih orodij, in sicer z delom o spodbujanju sodelovanja in krepitvi evropskega raziskovalnega prostora v okviru programa Obzorje Evropa, ki bodo pomagali zmanjšati vrzel v uspešnosti raziskav in inovacij ter zmanjšati neenakosti med različnimi državami in regijami; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati naložbe in reforme na področju raziskav in inovacij; pozdravlja ustanovitev „foruma za tranzicijo v ERP“ in prihodnjega pakta za raziskave in razvoj; ugotavlja, da bo uspeh pakta odvisen od njegove široke podpore znotraj sektorja, zato poziva k vključitvi Parlamenta in deležnikov v proces oblikovanja pakta;

29.  priznava pomembno vlogo regionalnih vlad pri spodbujanju politik na področju raziskav in inovacij ter pomen regionalnih ekosistemov na področju raziskav in inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo obliko upravljanja na več ravneh, ki bo vključevala regionalne in lokalne oblasti, da bi okrepili regionalne ekosisteme in „vozlišča ERP“;

30.  poudarja, da je treba zagotoviti sinergije med vozlišči ERA in drugimi vozlišči za raziskave in inovacije, kot so med drugim vozlišča za inovacije Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), vozlišča in mreže za digitalne inovacije, kot so med drugim vozlišča za digitalne inovacije umetne inteligence, in evropska podjetniška mreža;

31.  spodbuja pobude za nadaljnje povečanje naložb v znanja in spretnosti, raziskave in inovacije v državah članicah, ki se v skladu z evropskim sistemom inovacijskih kazalnikov še vedno štejejo za skromne in zmerne inovatorke; pozdravlja že obstoječe pobude za premostitev vrzeli, s katerimi se soočajo te države članice, vključno z regionalno inovacijsko shemo EIT;

32.  poudarja, da bi moral ERP dati prednost dostopu do odličnosti, mobilnosti raziskovalcev in prostemu pretoku znanja, spodbujati vključevanje in širiti priložnosti po celotnem evropskem ozemlju, krepiti povezave in sinergije med različnimi skupnostmi na področju raziskav in inovacij ter tako prispevati k polni uporabi evropskega potenciala raziskav in inovacij; poudarja, da lahko ERP z dajanjem prednosti odličnosti igra osrednjo vlogo pri zmanjševanju razlik v Uniji in pomaga premostiti vrzel v raziskavah, ki še vedno obstaja;

33.  poudarja, da bi morale biti družbene potrebe in interesi v središču raziskav in inovacij ter da bi zato moralo biti sodelovanje državljanov, lokalnih skupnosti in civilne družbe v središču novega ERP, da bi olajšali družbeno uporabo in s tem dosegli večji družbeni učinek in večje zaupanje v znanost; zato poziva k okrepljenim znanstvenim komunikacijskim kampanjam in kampanjam ozaveščanja ter k tesnemu sodelovanju civilne družbe in končnih uporabnikov od začetka procesov raziskav in inovacij, vključno s predstavniškimi organizacijami skupin, ki jim bolj grozi izključenost, kot so invalidi in druge nezadostno zastopane skupine v družbi, da bi obravnavali kritična vprašanja, povezana z njihovo izključitvijo v raziskavah in inovacijah, ter zagotovili, da bodo naknadno razvite tehnologije in inovacije dejansko služile družbi in ne obratno;

34.  pozdravlja načrte Komisije za izboljšanje dostopa raziskovalcev iz vse EU do institucij odličnosti in infrastruktur; vendar poudarja, da je potrebna bolj ciljno usmerjena podpora, ki bo pomagala zapolniti vrzel na področju raziskav in inovacij v Uniji;

35.  poudarja pomen zmanjšanja razdrobljenosti pri dostopu do raziskovalnih podatkov in priznava pomen evropskega oblaka za odprto znanost v okviru „novega ERP“, katerega cilj je združiti institucionalne, nacionalne in evropske deležnike, pobude in podatkovne infrastrukture, da bi razvili vključujoč ekosistem odprte znanosti v EU; poziva k spodbujanju sodelovanja v pobudah za odprto znanost in izmenjavo podatkov z izboljšanjem evropskih infrastruktur za izmenjavo podatkov in spodbujanjem uporabe podatkovnih standardov;

Poklicne poti

36.  poudarja pomen krepitve vloge žensk in deklet za vstop na poklicno pot na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo ukrepe za izboljšanje pogojev, v katerih bodo ženske lahko opravljale poklicno pot raziskovalca, in za zmanjšanje učinka uhajanja; poziva k povečanju privlačnosti zaposlitvenih možnosti za mlade raziskovalce in premalo zastopane skupine, tudi glede na ključni prispevek žensk k znanstvenim dejavnostim ter dejavnostim na področju raziskav in razvoja, hkrati pa naj se zmanjšajo razlike v plačah med spoloma v tem sektorju; spodbuja države članice in raziskovalne ustanove, tudi univerze, naj podpirajo prožne delovne razmere in ureditve za ženske in moške, zaposlene na področju raziskav in inovacij, pa tudi enako porazdelitev družinskih obveznosti, in pregledajo ocenjevanje uspešnosti raziskovalcev, da bi odpravile razlikovanje na podlagi spola; poleg tega vztraja, da je treba vidik spola bolje vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter izboljšati zbiranje razčlenjenih podatkov in rezultatov;

37.  ceni pobudo ERA4YYou za ciljno usmerjene ukrepe mobilnosti, namenjene podpori raziskovalcem v državah članicah z nizko uspešnostjo na področju raziskav in inovacij pri učenju in razvoju odličnosti ter spodbujanju mobilnosti raziskovalcev med industrijo in akademskim svetom;

38.  je seznanjen z začetkom foruma ERP za tranzicijo, da bi države članice podprli pri usklajevanju in določanju prednostnih nalog pri financiranju in reformah na področju raziskav in inovacij na nacionalni ravni;

39.  ugotavlja, da se kroženje talentov ter priložnosti za raziskave in inovacije med državami članicami zelo razlikujejo; meni, da bi si morale Komisija in države članice prizadevati za kroženje talentov kot uravnoteženo kroženje raziskovalcev, s čimer bi obravnavali problem bega možganov; meni, da je za uresničitev tega ravnovesja potrebno ukrepanje na evropski ravni s političnimi ukrepi in instrumenti;

40.  poudarja pomen sistemov spodbud, ki spodbujajo mobilnost raziskovalcev (ERASMUS+, ukrepi Marie Skłodowska-Curie, Evropski raziskovalni svet); v zvezi s tem opozarja na študijo o podpornih ukrepih za raziskovalce pri vrnitvi v Unijo in v njihovo državo izvora znotraj Unije, ki je predvidena v programu Obzorje Evropa in je lahko koristno orodje za dokazovanje potrebe po ukrepih za spodbujanje vračanja raziskovalcev;

41.  poziva Komisijo, naj razvije dodatne instrumente in ukrepe za uresničitev tega cilja, kot so vozlišča evropskega raziskovalnega prostora in pobuda ERA4You, ukrepi za širitev ter podporni instrumenti, da bi oblikovali in izvajali reforme v okviru nacionalnih sistemov raziskav in inovacij, kot je instrument za podporo politikam v okviru programa Obzorje;

42.  pozdravlja pobudo za razvoj zbirke orodij za podporo raziskovalnim poklicnim potem; obžaluje, da Komisija načrtuje njeno sprejetje šele do leta 2024, in poziva k njenemu hitremu sprejetju, da bi povečali mobilnost, razvili kompetence in spretnosti, zagotovili ciljno usmerjene tečaje usposabljanja in izboljšali zaposljivost;

43.  poziva Komisijo, naj opredeli in odpravi stalne ovire, s katerimi se srečujejo raziskovalci, ko razmišljajo o selitvi v druge evropske države in regije, vključno z ovirami, ki niso povezane z raziskavami, kot so politike na področju socialne varnosti, pokojnin in človeških virov, ki vključujejo sisteme priznavanja in nagrajevanja, pa tudi zmogljivosti otroškega varstva in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; v ta namen poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj sodelujejo in izboljšajo zbiranje in primerljivost informacij o zaposlovanju in mobilnosti raziskovalcev ter o vzorcih poklicnega razvoja;

44.  podpira načrt Komisije, da nadgradi vseevropski pokojninski sklad za raziskovalce (RESAVER) in razvije splošni okvir poklicne poti raziskovalcev za nadaljnje spodbujanje čezmejne in medsektorske mobilnosti, povečanje primerljivosti in preglednosti v zvezi s poklicnimi možnostmi ter boljše privabljanje visoko usposobljenih talentov iz tretjih držav;

45.  je prepričan, da so raziskovalci eden najpomembnejših virov raziskovalnih sistemov, inovacij in trajnostne rasti ter da jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje njihovega dela; meni tudi, da bi morali delodajalci in financerji zagotoviti, da delovni pogoji za raziskovalce zagotavljajo prožnost in samostojnost, ki sta bistveni za uspešnost raziskav, raziskovalkam in raziskovalcem omogočajo, da združujejo družino in delo, ter izboljšajo dostop do infrastruktur, računalniške zmogljivosti in priložnosti; poziva k sistematičnemu priznavanju priložnosti, ki jih ponuja virtualna mobilnost raziskovalcev;

46.  poudarja bistveno vlogo znanj in spretnosti; meni, da je „dajanje znanja na prvo mesto“ eden od ključnih stebrov novega ERP; poudarja vlogo univerz pri spodbujanju vseživljenjskega učenja, usposabljanja in prekvalificiranja, da bi se povečale priložnosti za vse delavce in zadovoljile potrebe trga dela po spretnostih, ki izhajajo iz zelenega in digitalnega prehoda, ter prispevanju k hitremu okrevanju po krizi zaradi covida-19;

47.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami opredeli politike in postopke, ki bi lahko podprli boljše upravljanje raziskovalnih poklicnih poti, zmanjšali prekarnost, spodbujali vključevanje in raznolikost ter nazadnje povečali kakovost pridobljenih znanstvenih spoznanj;

Pogoji za omogočanje raziskav

48.  meni, da bi morala biti Unija opremljena z vrhunsko infrastrukturo in opremo, da bi lahko izvajala dejavnosti na področju raziskav in inovacij, podpirala industrijske panoge ter mala in srednja podjetja ter sprostila inovacijski potencial za doseganje ciljev evropske politike;

49.  priznava pomen načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture za razvoj infrastruktur za raziskave in inovacije, ki so ključni steber ERP, ter poudarja pomen razvoja novih vseevropskih infrastruktur;

50.  poziva ustrezne institucije, naj mlade raziskovalce podprejo z zagotavljanjem ustreznih pogojev in priložnosti ter sprejmejo nujne ukrepe, kot so podaljšanje trajanja nepovratnih sredstev in projektov, prilagajanje rokov in izboljšanje dostopa do zmogljivosti;

51.  poziva k spodbujanju novih in obstoječih talentov ter k zagotovitvi osrednje točke za izmenjavo in interakcijo raziskovalcev na vseh stopnjah njihove poklicne poti na vseh področjih umetne inteligence, saj je postala eno glavnih gonil inovacij, prihodnje rasti in konkurenčnosti ter je bistvenega pomena za obravnavanje glavnih izzivov, s katerimi se sooča družba, kot so podnebne spremembe, energija in mobilnost, hrana in naravni viri, zdravje in vključujoče družbe; poudarja pomen spodbujanja razvoja vozlišč ERP, ki povečujejo dostop do teh orodij in prispevajo k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih na tem področju, po vsej EU;

52.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se na podlagi načel FAIR hitro razvije evropski oblak za odprto znanost; je zaskrbljen zaradi počasnega napredka pri doseganju tega cilja; poziva Komisijo, naj pospeši razširitev evropskega oblaka za odprto znanost v zaupanja vreden podatkovni prostor za raziskave in inovacije; opozarja na pomen povezovanja vseh pobud, povezanih z izmenjavo podatkov, kot so pobude, povezane z oblikovanjem evropskih podatkovnih prostorov za zdravje, energijo, proizvodnjo, mobilnost, kmetijstvo, finance, znanja in spretnosti ter javne uprave;

Načela

53.  poudarja, da ERP ni mogoče dokončati brez zagotovljene akademske svobode v Uniji; pozdravlja načelo akademske svobode kot temeljni steber novega ERP;

54.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ERP spodbujal spoštovanje akademske svobode v vseh evropskih državah, da se zagotovi znanstvena odličnost, in v skladu s členom 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

55.  poudarja, da je treba spoštovati etične prakse in temeljna etična načela ter etične standarde, kot so dokumentirani v različnih nacionalnih, sektorskih ali institucionalnih etičnih kodeksih; opozarja na pomen uporabe načel iz člena 19 okvirnega programa Obzorje Evropa o etiki v raziskovalnih programih EU;

56.  poudarja, da je treba državljane pritegniti, naj prispevajo k razvoju novega znanja in inovacij za našo družbo; poziva Komisijo, naj okrepi dialog s civilno družbo, poveča ozaveščenost in spodbuja dejavno sodelovanje v vseh fazah znanstvenih raziskav, s čimer bo državljanom omogočila, da sooblikujejo rešitve, prispevajo k zamislim in ustvarjajo konstruktiven odnos do znanosti in njenega poslanstva; poziva ustrezne institucije, naj posebno pozornost namenijo priložnostim za vključevanje mladih in študentov;

Svetovna razsežnost

57.  poudarja, da je mednarodno sodelovanje pomemben element, ki ERP omogoča, da krepi izmenjavo znanja in spretnosti ter izboljša zmogljivosti raziskav in inovacij;

58.  poudarja, da morata reforma ERP in posodobitev strateškega pristopa EU in držav članic k mednarodnemu sodelovanju, ki presega ERP, potekati vzporedno; zato poziva k posodobitvi sporočila Komisije iz leta 2012 o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij, ki bi moralo vključevati nov pristop k sodelovanju z državami z nizkimi in srednjimi dohodki;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sodba z dne 6. oktobra 2020, Evropska komisija proti Madžarski, C-66/18, EU:C:2020:792.
(2) UL L 75, 22.3.2005, str. 67.
(3) Glej poročilo ERP o napredku za leto 2018.


Številčna sestava posebnih odborov in preiskovalnega odbora
PDF 113kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o številčni sestavi posebnih odborov in preiskovalnega odbora (2021/2802(RSO))
P9_TA(2021)0354B9-0414/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa konference predsednikov,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za boj proti raku in opredelitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za tuje vmešavanj v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, in določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata(2),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za umetno inteligenco v digitalni dobi in opredelitvi njegovih pristojnostih, številčne sestave in mandata(3),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 19. junija 2020 o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preiskavo domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z zaščito živali med prevozom znotraj in izven Unije, in opredelitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata(4),

–  ob upoštevanju členov 207 in 208 Poslovnika,

1.  sklene določiti naslednjo številčno sestavo posebnih odborov in preiskovalnega odbora:

   Posebni odbor za boj proti raku: 34 članov,
   Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah: 34 članov,
   Posebni odbor za umetno inteligenco v digitalni dobi: 34 članov,
   Preiskovalni odbor o zaščiti živali med prevozom znotraj in izven EU: 31 članov;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep predloži v vednost Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0160.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0161.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0162.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0163.


Primer Ahmadreza Džalalija v Iranu
PDF 126kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o primeru Ahmadreze Džalalija v Iranu (2021/2785(RSP))
P9_TA(2021)0355RC-B9-0382/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, še posebej tistih z dne 17. decembra 2020 o Iranu, zlasti primeru dobitnice nagrade Saharova leta 2012 Nasrin Sotudeh(1), z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom(2), z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh(3), in z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU-Iran, zaprtih v Iranu(4),

–  ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 18. marca 2021 o Iranu, v kateri je zahteval takojšnjo izpustitev dr. Ahmadreze Džalalija, in izjave z dne 25. novembra 2020, v kateri je Iran pozval, naj ga ne usmrti, pa tudi mnenja delovne skupine o samovoljnem pridržanju pri tem uradu z dne 24. novembra 2017 o primeru Ahmadreze Džalalija (Islamska republika Iran),

–  ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 26. oktobra 2020, v kateri poziva k odgovornosti za nasilno zatiranje protestov, in njegovega poročila z dne 21. julija 2020 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju petega dialoga na visoki ravni med Evropsko unijo in Iranom 9. decembra 2020,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem ravnanju, svobodi izražanja v spletu in zunaj njega ter zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega podpisnik je Iran, ter zaščitnih ukrepov proti mučenju in samovoljnemu pridržanju, določenih v iranski ustavi,

–  ob upoštevanju iranskih parlamentarnih volitev 18. junija 2021,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so iranske varnostne sile 24. aprila 2016 aretirale švedsko-iranskega državljana dr. Ahmadrezo Džalalija, specialista urgentne medicine ter akademika belgijske univerze Vrije Universiteit Brussel in italijanske univerze Piemonte Orientale; ker je bil oktobra 2017 na podlagi lažnih obtožb, da je vohun, in priznanja, pridobljenega z mučenjem, na skrajno nepoštenem sojenju obsojen na smrt; ker je iransko vrhovno sodišče 17. junija 2018 obsodbo potrdilo; ker je v pismu, ki ga je napisal v zaporu Evin v Teheranu, pojasnil, da je bil med potovanjem v Iran zaprt, ker ni hotel vohuniti za evropskimi institucijami; ker ga je tožilstvo 24. novembra 2020 obvestilo, da bo kmalu usmrčen, in je bil premeščen v samico, kjer je ostal več kot sto dni, nato pa je bil aprila 2021 znova premeščen, tokrat na splošni oddelek; ker mu niso dovolili obiskov in telefonskih klicev z družino na Švedskem; ker po premestitvi na splošni oddelek njegova smrtna kazen ni bila nadomeščena z milejšo kaznijo; ker je lahko v zadnjih sedmih mesecih s svojim odvetnikom govoril le nekajkrat, prej pa sploh ni smel imeti stikov z njim;

B.  ker je delovna skupina o samovoljnem pridržanju pri OZN novembra 2017 ugotovila, da je odvzem prostosti dr. Ahmadrezi Džalaliju samovoljen, saj je v nasprotju s 3., 5., 8., 9., 10. in 11. členom splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 7., 9., 10. in 14. členom mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter pozvala k njegovi izpustitvi;

C.  ker je zdravstveno stanje dr. Ahmadreze Džalalija po več mesecih v samici kritično; ker mu že od leta 2016 ni dovoljena zdravstvena oskrba zunaj zapora in prebiva v sobi, kjer so ves čas prižgane močne luči; ker se je od takrat njegovo telesno in duševno stanje močno poslabšalo in ker med drugim trpi zaradi pomanjkanja spanca, je močno shujšal in le s težavo govori;

D.  ker Iran aktivno zapira tuje državljane, da bi lahko izsiljeval njihove vlade; ker je v Iranu samovoljno pridržanih vsaj ducat državljanov EU; ker je francosko-iranska akademičarka Fariba Adelkhah, ki je raziskovalna direktorica na univerzi Sciences Po v Parizu, samovoljno pridržana že od junija 2019, najprej v zaporu Evin, od oktobra 2020 pa v hišnem priporu; ker je francoski fotograf Benjamin Brière od 26. maja 2020 samovoljno pridržan v zaporu Mašhad in ker je bil 30. maja 2021 obtožen vohunjenja; ker je nemško-iranska državljanka Nahid Taghavi od oktobra 2020 samovoljno pridržana v zaporu Evin na osnovi dvomljivih obtožb v zvezi z državno varnostjo; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva in tako tujim veleposlaništvom onemogoča stike z njihovimi državljani, ki imajo dvojno državljanstvo;

E.  ker so v zelo slabih razmerah samovoljno pridržani tudi iranski državljani; ker sodišča obtožencem pogosto odrekajo pošteno sojenje in jim omejujejo pravno svetovanje ter obiske predstavnikov konzulatov, OZN in humanitarnih organizacij; ker sodbe pogosto temeljijo na neutemeljenih obtožbah; ker iranski pravosodni sistem in tamkajšnji sodniki še zdaleč niso neodvisni in ne izpolnjujejo mednarodnih standardov; ker iranske oblasti niso preiskale obtožb o mučenju in drugih resnih kršitvah pravic pridržanih; ker se sodni pregon izrablja za utišanje zagovornikov človekovih pravic;

F.  ker ima Iran največje število usmrtitev na prebivalca na svetu;

G.  ker EU in države članice stalno sodelujejo v diplomatskih pogovorih, da bi izboljšale odnose z Iranom, kar je vodilo tudi k sprejetju skupnega celovitega načrta ukrepanja 18. oktobra 2015; ker EU ostaja zavezana izboljšanju odnosov pod določenimi pogoji; ker je spoštovanje človekovih pravic bistven element za nadaljnji razvoj teh odnosov;

1.  poziva Iran, naj pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija prekliče usmrtitev švedsko-iranskega akademija dr. Ahmadreze Džalalija, ga pomilosti, nemudoma in brezpogojno izpusti ter mu dovoli vrnitev k družini na Švedskem; odločno obsoja njegovo mučenje, samovoljno pridržanje in obsodbo na smrtno kazen na podlagi neutemeljenih obtožb, kot je leta 2017 v svojem mnenju ugotovila delovna skupina o samovoljnih pridržanjih pri Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva Iran, naj dr. Ahmadrezi Džalaliju, dokler ne bo oproščen in izpuščen, nemudoma omogoči redne stike z družino in odvetnikom, poskrbi za njegovo varnost ter mu zagotovi nujno in ustrezno zdravstveno oskrbo; poziva Iran, naj preneha groziti njegovi družini na Švedskem in v Iranu;

2.  obžaluje, da je v Iranu v navadi samovoljno pridržanje državljanov EU, Združenega kraljestva in drugih držav, da bi izsilili politična priznanja;

3.  poziva Iran, naj nemudoma umakne vse obtožbe proti dr. Ahmadrezi Džalaliju in vsem samovoljno pridržanim državljanom EU, vključno z nemškima državljanoma Nahid Taghavi in Džamšidom Šarmahdom, francoskima državljanoma Benjaminom Brièrom in Faribo Adelkhah, ki ji še vedno ni dovoljeno potovati, ter avstrijskima državljanoma Kamranom Ghaderijem in Masudom Mosahebom, pa tudi državljani Združenega kraljestva Moradom Tahbazom, Anušehom Ašurijem in Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je še vedno v hišnem priporu;

4.  močno obžaluje, da od sprejetja resolucije Parlamenta 17. decembra 2020 nobeni državi članici EU ni uspelo obiskati samovoljno pridržanih državljanov EU, med drugim dr. Ahmadreze Džalalija; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili usmrtitev dr. Ahmadreze Džalalija;

5.  poziva Svet, naj razmisli o dodatnih ciljno usmerjenih sankcijah, vključno z zamrznitvijo premoženja uradnikov iranskega režima in subjektov, ki sodelujejo pri samovoljnem pridržanju in smrtnih obsodbah državljanov EU, med drugim pri nadaljnjem pridržanju dr. Ahmadreze Džalalija, in sicer prek režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki se za Iran uporablja zdaj, ali globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega);

6.  pozdravlja dejstvo, da je bilo zaradi udeležbe pri uboju vsaj 303 protestnikov leta 2019 v režim sankcij EU 12. aprila 2021 vključenih osem Iračanov in trije iranski subjekti, zaradi česar je bilo zamrznjeno njihovo premoženje, zanje pa je bila uvedena tudi prepoved potovanja; ugotavlja, da je EU takšno odločitev sprejela prvič po letu 2013;

7.  znova poudarja, da odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah in da zanjo ni nobene moralne, pravne ali verske utemeljitve; poziva Iran, naj uvede takojšen moratorij na izvrševanje smrtne kazni, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

8.  poziva Iran, naj izpusti politične zapornike, tudi zagovornike človekovih pravic, saj so bili samovoljno pridržani zgolj zaradi uveljavljanja temeljne pravice do svobode izražanja, prepričanja, združevanja, objavljanja in mirnega zbiranja ter medijske svobode; to državo še poziva, naj sproži temeljito preiskavo uradnikov, odgovornih za hude kršitve človekovih pravic, tudi za uporabo pretirane in smrtonosne sile proti protestnikom; obsoja sistematično dolgotrajno uporabo samice, s čimer se kršijo mednarodne obveznosti Irana;

9.  poziva Svet, naj na kršitve človekovih pravic opomni v dvostranskih odnosih z Iranom, kot je zapisano v skupni izjavi podpredsednika/visokega predstavnika in iranskega zunanjega ministra iz aprila 2016; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj vprašanja človekovih pravic še naprej načenja v dialogu na visoki ravni med EU in Iranom; poziva EU in države članice, naj bolje zaščitijo in podprejo zagovornike človekovih pravic, zlasti ženske, tudi z izrednimi nepovratnimi sredstvi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

10.  odločno obsoja vse slabše stanje človekovih pravic v Iranu, zlasti za pripadnike etničnih in verskih manjšin, zaradi sistemske politične, gospodarske, socialne in kulturne diskriminacije; obžaluje skrb zbujajoče dejstvo, da se smrtna kazen vse pogosteje uporablja kot orožje zoper protestnike, oporečnike in pripadnike manjšin;

11.  poziva Iran, naj dovoli obiske predstavnikov Sveta OZN za človekove pravice, vključno s posebnim poročevalcem OZN o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran, in polno sodeluje v vseh posebnih postopkih tega organa;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju OZN, vrhovnemu vodji in predsedniku Islamske republike Iran ter poslancem iranskega parlamenta (madžlis).

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0376.
(2) UL C 171, 6.5.2021, str. 17.
(3) UL C 388, 13.11.2020, str. 127.
(4) UL C 76, 9.3.2020, str. 139.


Hongkong, zlasti primer časopisa Apple Daily
PDF 148kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o Hongkongu, zlasti primeru časopisa Apple Daily (2021/2786(RSP))
P9_TA(2021)0356RC-B9-0385/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vseh predhodnih resolucij o Hongkongu, zlasti tistih z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu(1), z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga(2), z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu(3), z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(4),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov(5), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(6) in z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(7),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave poslancev Evropskega parlamenta Davida McAllisterja in Reinharda Bütikoferja z dne 1. julija 2020 o novem zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu,

–  ob upoštevanju izjave za tisk konference predsednikov Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2020,

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. junija 2021, da bo hongkonški časopis Apple Daily prenehal izhajati, in z dne 17. aprila 2021 o obsodbi hongkonških borcev za demokracijo, izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 9. junija 2021 o spremembah hongkonškega volilnega sistema, deklaracij podpredsednika/visokega predstavnika v imenu EU z dne 11. marca 2021 o volilnem sistemu in z dne 7. januarja 2021 o množičnih aretacijah ljudi, vključenih v predhodne volitve v Hongkongu v boju za demokracijo julija 2020, ter vseh drugih izjav in deklaracij o razmerah v Hongkongu,

–  ob upoštevanju deklaracije podpredsednika/visokega predstavnika v imenu EU z dne 2. maja 2021 ob svetovnem dnevu svobode tiska,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU z dne 12. marca 2021 o političnih in gospodarskih gibanjih za leto 2020,

–  ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Hongkongu z dne 28. julija 2020,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966 in pomislekov, ki jih je odbor OZN za človekove pravice izrazil na svojem seznamu vprašanj za Hongkong z dne 26. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 24. junija 2021, da se novinarji zaradi novega hongkonškega zakona o nacionalni varnosti „samocenzurirajo“, da bi se izognili nejasno formuliranim kaznivim dejanjem, in izjave z dne 21. junija 2021 na 47. zasedanju Sveta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju poziva strokovnjakov OZN dne 26. junija 2020 k sprejetju odločnih ukrepov za zaščito temeljnih svoboščin na Kitajskem,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega narodnega ljudskega kongresa 30. junija 2020 sprejel zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu,

–  ob upoštevanju sporočila z vrha skupine G7 z dne 13. junija 2021 in izjave skupine G7 z dne 12. marca 2021 o volilnih spremembah v Hongkongu,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske o vprašanju Hongkonga z dne 19. decembra 1984, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu Parlamentu in Svetu z dne 12. marca 2019 z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju politike EU, ki zagovarja politiko „ene Kitajske“ in načelo „ena država, dva sistema“,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker je 17. junija 2021 500 hongkonških oboroženih policistov izvedlo racijo v prostorih največjega proopozicijskega časopisa Apple Daily, pri čemer so novinarje prisilili, naj zapustijo prostore, ter pregledali njihove računalnike, telefone in novinarsko gradivo, kar je bil prvi primer, ko so oblasti medijske članke označile kot potencialno kršitev hongkonškega zakona o nacionalni varnosti; ker je bilo aretiranih pet vodilnih uslužbencev in urednikov časopisa, med njimi glavni urednik Ryan Law, izvršni direktor Cheung Kim-hung, operativni direktor Royston Chow, izdajatelj Chan Puiman in direktor podjetja Apple Daily Digital Cheung Chi-wai;

C.  ker so bili po navedbah predstavnika hongkonške policije vodilni uslužbenci in uredniki časopisa aretirani zaradi svoje vloge pri objavi več kot 30 člankov, v katerih so bile tuje države pozvane, naj uvedejo sankcije v zvezi z zakonom o nacionalni varnosti; ker so hongkonške oblasti te pozive razumele kot nedovoljeno dogovarjanje s tujimi državami, ki ogroža nacionalno varnost;

D.  ker je policija 23. junija 2021 aretirala tudi avtorja kolumne China Beat v časopisu Apple Daily Yeung Ching-keeja (znanega tudi pod imenom Li Ping) in ga obtožila dogovarjanja s tujimi silami, 27. junija 2021 pa je bil zaradi istega kaznivega dejanja aretiran tudi nekdanji višji urednik pri Apple Daily Fung Wai-kwong (znan tudi pod imenom Lo Fung);

E.  ker je bilo 24. junija 2021 podjetje Apple Daily prisiljeno, da po 26 letih dokončno zapre svoja vrata, potem ko so hongkonške oblasti na podlagi zakona o nacionalni varnosti zamrznile vse njegovo premoženje (v višini približno 2 milijona EUR); ker je več kot 800 uslužbencev podjetja Apple Daily izgubilo zaposlitev in je verjetno v Hongkongu ne bodo znova našli;

F.  ker ustanovitelj podjetja Apple Daily Jimmy Lai prestaja 20-mesečno zaporno kazen zaradi vpletenosti v protestno gibanje v letu 2019 in se v skladu z zakonom o nacionalni varnosti sooča z dodatnimi obtožbami, zaradi česar mu grozi morebitna dosmrtna kazen; ker je bil časopis Apple Daily vedno neposreden in kritičen do Kitajske in hongkonškega vodstva ter je bil edini kitajski časopis v Hongkongu, ki ni bil pod nadzorom kitajske vlade;

G.  ker je zakon o nacionalni varnosti enemu samemu uradniku, in sicer hongkonškemu sekretarju za varnost, omogočil zamrznitev vsega premoženja podjetja Apple Daily brez uradne obtožbe ali poštenega sojenja, preprosto na podlagi trditev o kršitvah zakona o nacionalni varnosti; ker bi se tak postopek lahko uporabljal za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, ali za vsako podjetje, ki v Hongkongu zgolj posluje;

H.  ker je bila 30. junija 2021 prva obletnica začetka veljavnosti zakona o nacionalni varnosti; ker so oblasti napovedale, da se bo zakon nanašal le na „skrajno manjšino“, ki ogroža javno varnost; ker se je zakon v enem letu uporabil za popolno uničenje svobodne družbe v Hongkongu na skoraj vseh frontah, in sicer na podlagi vrste tako nejasnih obtožb, kot so „spodkopavanje“, „odcepitev“ in „dogovarjanje s tujimi silami“, kar je popolnoma spremenilo hongkonško politično in pravno okolje ter omejilo svobodo tiska in svobodno izražanje mnenj; ker je bila nacionalna varnost uporabljena kot opravičilo za cenzuro, nadlegovanje, aretacije in pregon, ki so bili sistematično usmerjeni proti političnim in izvoljenim predstavnikom, aktivistom, študentom in novinarjem v prodemokratičnem taboru; ker se ocenjuje, da je bilo na podlagi zakona o nacionalni varnosti aretiranih 128 oseb in uradno obtoženih 64 oseb, od katerih jih je trenutno 47 v priporu pred sojenjem; ker je zakon o nacionalni varnosti popolnoma v nasprotju z načelom „ena država, dva sistema“; ker je spodkopavanje svobode tiska tudi v nasprotju s hongkonškimi prizadevanji, da postane mednarodno poslovno vozlišče;

I.  ker se zakon o nacionalni varnosti od vsega začetka veljavnosti uporablja za ustrahovanje, napade in celo nadlegovanje novinarjev in medijev, ki so zaradi tega že začeli zapuščati svoje službe; ker zdaj vsaj 10 novinarjem in zagovornikom svobode tiska grozi morebitna dosmrtna kazen; ker prisilno zaprtje podjetja Appla Daily na podlagi obtožb, da njegove dejavnosti ogrožajo nacionalno varnost, pomeni dokončno odpravo svobode medijev in svobode izražanja v Hongkongu;

J.  ker je 27. junija 2021 še ena neodvisna medijska hiša Stand News napovedala črtanje vseh mnenjskih člankov s svojega spletnega mesta, šest direktorjev pa je odstopilo; ker je hongkonško novinarsko združenje posvarilo pred nadaljnjimi aretacijami novinarjev in poročalo, da so oblasti pripravile seznam posameznikov, ki jih je treba aretirati na podlagi zakona o nacionalni varnosti;

K.  ker sta vsaj dva tuja sodnika odstopila s položaja, pri čemer sta kot glavni razlog navedla zakon o nacionalni varnosti; ker so junija letos propekinški zakonodajni organi prvič uspešno posredovali pri imenovanju višjega sodnika na hongkonškem sodišču zadnje stopnje, kar se zdi prvi konkretni korak v smeri poskusa spodkopavanja neodvisnosti sodstva;

L.  ker so hongkonške oblasti uvedle dežurno telefonsko številko za prijavo nepravilnosti v okviru zakona o nacionalni varnosti; ker se izobraževalno gradivo in učni načrti v osnovnih in srednjih šolah, tudi na mednarodnih, ki jih obiskujejo izseljeni otroci, zdaj preverjajo na podlagi načel zakona o nacionalni varnosti;

M.  ker je bilo 16. aprila 2021 v Hongkongu v dveh ločenih primerih obsojenih 10 uglednih prodemokratičnih osebnosti zaradi miroljubne udeležbe v protestih, in sicer Martin Lee, Albert Ho, Jimmy Lai, Margaret Ng, Cyd Ho, Lee Cheuk-yan, Leung Kwok-hung, Au Nok-hin, Leung Yiu-chung in Yeung Sum; ker se njihove kazni gibljejo od 8 do 18 mesecev zaporne kazni, v petih primerih pa so bile izrečene pogojne zaporne kazni od 8 do 12 mesecev; ker te zadnje odločitve sledijo obsodbi Joshue Wong in Sze-yiu Koa 13. aprila 2021; ker je dolga zaporna kazen, izrečena nekaterim posameznikom zaradi nenasilnih dejanj pri uveljavljanju zaščitenih državljanskih pravic, še en znak nadaljnjega krčenja demokratičnega prostora in spodkopavanja temeljnih svoboščin v Hongkongu;

N.  ker se z zakonom o nacionalni varnosti zakonsko in dejansko očitno krši skupna izjava Kitajske in Združenega kraljestva iz leta 1984 in temeljni zakon Posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990, ki zagotavlja, da bo Hongkong še 50 let po predaji suverenosti ohranil avtonomijo in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter temeljne pravice in svoboščine, kot so svoboda govora, zbiranja, združevanja in tiska; ker ta zakon tudi preprečuje Hongkongu, da bi spoštoval svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; ker skupna izjava in temeljni zakon določata načelo „ena država, dva sistema“, o katerem sta se dogovorila Kitajska in Združeno kraljestvo;

O.  ker EU in Evropski parlament vedno močno podpirata načelo „ena država, dva sistema“ in ohranjanje visoke stopnje avtonomije Hongkonga v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami in ker ima EU v skladu s tem načelom velik interes za nadaljnjo stabilnost in blaginjo Hongkonga; ker sta ti načeli v sedanjih okoliščinah neizogibno in nepreklicno spodkopani in izničeni;

P.  ker je EU še vedno globoko zaskrbljena zaradi zakona Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu; ker gre za občutljivo vprašanje, ki ima lahko daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, državljane EU in tuje državljane, organizacije civilne družbe iz EU in mednarodne skupnosti, pa tudi za poslovno zaupanje v Hongkong; ker se je z začetkom veljavnosti zakona o nacionalni varnosti povečalo tveganje za državljane EU;

Q.  ker je v letnem poročilu organizacije Human Rights Watch navedeno, da razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem že od pokola na Trgu nebeškega miru niso bile tako zaskrbljujoče;

R.  ker je bilo novinarjem v javni radioteleviziji Macaa odrejeno, da spodbujajo „patriotizem, spoštovanje in ljubezen“ do Kitajske, in ker je vsaj šest novinarjev odstopilo po uvedbi novih uredniških pravil, kar kaže, da pomisleki glede zakona o nacionalni varnosti vplivajo tudi na druge regije; ker temeljni zakon Macaa ščiti tudi svobodo tiska in velja do leta 2049;

S.  ker je bila na sedanjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice sprejeta skupna izjava, ki jo je pripravila Kanada v imenu 44 držav, kar je največ podpisnic doslej in med katerimi je bilo tudi 23 držav članic EU;

1.  najostreje obsoja prisilno prenehanje izdajanja časopisa Apple Daily, nadaljnjo zamrznitev njegovega premoženja in aretacije novinarjev, ki jih je Ljudska republika Kitajska dodatno odredila, da bi razbila svobodno družbo v Hongkongu ter dokončno odpravila svobodo medijev in svobodo izražanja;

2.  je zaskrbljen zaradi hitrega poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu, natančneje zaradi odprtih napadov na svobodo govora in svobodo tiska, saj Ljudska republika Kitajska še naprej brez primere zatira temeljne svoboščine, kar je pripeljalo do izrednih razmer na področju človekovih pravic, in poudarja, da mora EU sprejeti nujne in odločne ukrepe;

3.  izraža največjo solidarnost z vsemi hongkonškimi novinarji, ki kljub začetku veljavnosti zakona o nacionalni varnosti še naprej odločno branijo svobodo medijev in neodvisno novinarstvo ter poročajo o dramatičnem razvoju dogodkov v Hongkongu; poziva hongkonške oblasti, naj končajo vsakršno pravno nadlegovanje in ustrahovanje novinarjev ter si prizadevajo za zaščito in varnost novinarjev pred vsemi oblikami nasilja, pritiski, diskriminacijo, nepoštenimi sodnimi postopki in vsemi poskusi, da bi jim preprečili izpolnitev svojega poslanstva ali zmanjšali njihovo zmožnost, da to storijo v skladu z mednarodnimi normami, zlasti s členoma 19 in 21 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata pravico do svobode izražanja in pravico do svobode mirnega zbiranja;

4.  poziva hongkonške oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse novinarje, miroljubne protestnike, aktiviste in politične predstavnike, ki so zgolj uveljavljali pravico do svobode izražanja in druge človekove pravice ter so bili aretirani zaradi obtožb na podlagi zakona o nacionalni varnosti, in umaknejo vse obtožbe proti njim; poziva k ustavitvi politično motiviranih pregonov in drugih pravnih postopkov proti miroljubnim protestnikom, da bi utišali kritične glasove in ljudi odvrnili od sodelovanja v javni sferi;

5.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost glede tega, da je 30. junija 2020 začel veljati zakon o nacionalni varnosti, ki krši zaveze in obveznosti Ljudske republike Kitajske v skladu z mednarodnim pravom, in sicer skupno izjavo Kitajske in Združenega kraljestva, ter pomeni celovit napad na visoko stopnjo avtonomnosti, pravne države in temeljnih svoboščin v mestu; ugotavlja, da je bil zakon večkrat uporabljen kot podlaga za izključitev volilnih kandidatov in politikov ter odvzem njihove prostosti, aretacijo študentov zaradi objav v družbenih medijih in prepoved skupnih protestnih sloganov; poudarja, da zakon o nacionalni varnosti preprečuje odnos zaupanja med Kitajsko in EU, spodkopava prihodnje sodelovanje in vodi k nadaljnjemu spodkopavanju verodostojnosti Pekinga na mednarodnem prizorišču;

6.  obsoja vse poskuse utišanja prodemokratičnih aktivistov, odrejenih na podlagi zakona o nacionalni varnosti, vključno z blokiranjem spletišč, namenjenih demokraciji; ponovno poudarja, da je svoboda izražanja in obveščanja temeljna pravica, zapisana v domačem in mednarodnem pravu Hongkonga;

7.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročanih praks tajnega pridržanja, mučenja in slabega ravnanja ter prisilnih priznanj, ki se uporabljajo v hongkonški policiji in v hongkonških zaporih, vključno s pomisleki glede posameznikov, ki čakajo na sojenje in so dolgo zaprti v samici;

8.  obsoja nastajajoče omejitve neodvisnosti sodstva in vse večjo politizacijo sodišč; poudarja, da je treba kot naslednji korak nujno preprečiti razpustitev hongkonškega neodvisnega sodstva, in ESZD poziva, naj poleg letnega poročila o Hongkongu pripravi podrobno javno poročilo o pravni državi in neodvisnosti sodstva;

9.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavno sprejetih sprememb hongkonške volilne zakonodaje, ki uvajajo načelo „samo patriot“ in ustanavljajo nadzorni odbor za preverjanje vseh volilnih kandidatov, ki bo odpravil vse preostale nasprotne glasove in je popolnoma v nasprotju z zavezami za večjo demokratično zastopanost, zapisanimi v hongkonškem temeljnem zakonu;

10.  poziva kitajske oblasti, naj odpravijo zakon o nacionalni varnosti, ki škoduje mednarodnemu statusu Hongkonga, Hongkong pa, naj ponovno zagotovi spoštovanje pravne države, človekovih pravic, demokratičnih načel in visoko stopnjo avtonomije na podlagi načela „ena država, dva sistema“ iz hongkonškega temeljnega zakona, kar je v skladu z notranjimi in mednarodnimi obveznostmi;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zakon o nacionalni varnosti obravnavajo kot glavno prednostno nalogo na dnevnem redu vseh srečanj med EU in Kitajsko ter na diplomatskih posvetovanjih za pripravo teh srečanj; želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Xinjiangu in Tibetu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do Kitajske zavzela odločno, jasno in enotno stališče; opozarja, da je Kitajska podpisala vrsto mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, zato poudarja, da je treba z njo nadaljevati dialog, da se zagotovi, da bo izpolnila svojo zavezo o spoštovanju mednarodnega okvira za človekove pravice;

12.  globoko obžaluje, da Svet na aprilski seji Sveta EU za zunanje zadeve glede Hongkonga ni sprejel nobenega sklepa; odločno podpira podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri čimprejšnji predložitvi osnutka sklepov in poziva države članice, naj obravnavajo zastoj in sprejmejo nove ukrepe, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami v okviru globalnega režima sankcij EU za človekove pravice, vključno z izvajanjem prepovedi potovanj in zamrznitve sredstev zoper posameznike in subjekte v Hongkongu in na Kitajskem zaradi hudih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava v Hongkongu, med drugim zoper Carrie Lam, Tereso Yeuk-wah Cheng, Xia Baolonga, Zhanga Xiaominga, Luoa Huininga, Zhenga Yanxionga, Chrisa Tanga Ping-keunga, Stephena Lo Wai-chung in Johna Lee Ka-chiua, in institucije Ljudske republike Kitajske, ki imajo ključno vlogo pri sprejemanju ukrepov in ravnanju, ki spodkopavajo visoko stopnjo avtonomije Hongkonga in njegovih svoboščin;

13.  ponavlja svoje stališče o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko, ki ga je navedel v svoji resoluciji z dne 21. maja 2021, vključno z nujno potrebo po sprejetju dodatnih ciljno usmerjenih ukrepov v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, da bi še naprej ukrepali zoper represijo v Xinjiangu in Hongkongu ter da bi Kitajska prenehala z vsemi kršitvami;

14.  poziva ESZD in Svet, naj še naprej ocenjujeta in izboljšujeta sveženj ukrepov, sprejet julija 2020, ter določita jasen časovni okvir za njihovo izvajanje; poziva ESZD, naj nadaljuje ocenjevanje morebitnih ekstrateritorialnih učinkov zakona o nacionalni varnosti, zlasti njegovega člena 38, ki določa, da se uporablja tudi za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v Hongkongu, in pripravi konkretne odzive nanje; pozdravlja odločitev držav članic EU in drugih mednarodnih partnerjev, da začasno prekličejo izvajanje pogodb o izročitvi s Hongkongom; ponovno zahteva, naj se prekinejo pogodbe o izročitvi, ki jih je deset preostalih držav članic sklenilo s Kitajsko;

15.  ponovno obsoja sodelovanje bank s sedežem v EU pri zamrznitvi sredstev in bančnih računov nekdanjih oblikovalcev demokratične zakonodaje; poziva ESZD, naj oceni raven skladnosti, vključenosti in sodelovanja podjetij s sedežem v EU s hongkonškimi oblastmi pri uveljavljanju zakona o nacionalni varnosti, ter poziva države članice, naj pozovejo banke s sedežem v EU, da sprostijo sredstva hongkonških aktivistov za demokracijo;

16.  poziva Komisijo, naj oceni dolgoročni komercialni učinek na podjetja EU, ki poslujejo v Hongkongu, glede na izvajanje hongkonškega zakona o nacionalni varnosti, pri čemer naj upoštevajo spreminjajočo se pravno državo ter prosti pretok informacij in kapitala v mestu; poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej uporabljata ustrezne mehanizme za nadzor izvoza, da bi Kitajski in Hongkongu preprečili dostop do tehnologij, ki se uporabljajo za kršenje človekovih pravic, ter razmislita o pravilih za preprečevanje evropskih naložb v podjetja, ki so vpletena v hude kršitve človekovih pravic na Kitajskem in v Hongkongu, vključno z možnostjo seznama subjektov;

17.  toplo pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejeli Združeno kraljestvo, Avstralija in Kanada, da bi odprli sheme, s katerimi bi hongkonškim državljanom ponudili možnost življenja in dela v teh državah; ponovno poziva države članice, naj uskladijo izvajanje „programa rešilnih čolnov“ za zagovornike demokracije in politične voditelje v Hongkongu po tem vse hujšem slabšanju razmer na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj novinarjem v Hongkongu, ki jim grozi aretacija na podlagi zakona o nacionalni varnosti, izdajo potne listine za vrnitev;

18.  poziva EU in evropsko diplomatsko osebje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zaščito in podporo miroljubnim aktivistom in političnim voditeljem v Hongkongu, vključno s prisotnostjo na sojenjih, zaprosili za obiske v zaporih, stalnimi in odločnimi stiki z lokalnimi oblastmi, in sicer popolnoma v skladu s smernicami EU glede zagovornikov človekovih pravic in drugih politik EU na tem področju, vključno z novim akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo; pričakuje, da bosta ESZD in Svet pripravila konkretne ukrepe za povečanje podpore hongkonški civilni družbi in medijem, kot je razširitev področja uporabe Evropske ustanove za demokracijo na projekte v jugovzhodni Aziji, vključno z dejavnim sodelovanjem s hongkonško diasporo;

19.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo utišani prebivalci Hongkonga ponovno izrazili svoje mnenje, tako da bodo pomagali pri arhiviranju, objavljanju in dokumentiranju kršitev človekovih pravic, ter naj se borijo proti Ljudski republiki Kitajski, tako da bodo knjige, ki so v Hongkongu prepovedane, splošno dostopne na spletu; izraža podporo prizadevanjem mednarodnih televizijskih kanalov, kot sta Deutsche Welle in France 24, za redno poročanje o razvoju dogodkov v Hongkongu;

20.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zavrnejo vabila, da bi se vladni predstavniki in diplomati udeležili zimskih olimpijskih iger v Pekingu 2022, razen če kitajska vlada dokaže preverljivo izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu, ujgurski pokrajini Xinjiang, Tibetu, Notranji Mongoliji in drugje na Kitajskem;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo število akademskih priložnosti in priložnosti za usposabljanje v okviru programa Erasmus za študente in mlade diplomante iz Hongkonga; poziva ESZD in Komisijo, naj razvijeta in uskladita ukrepe za zaščito akademske svobode hongkonških študentov in znanstvenikov na evropskih univerzah pred pritiskom kitajskih oblasti;

22.  ponovno poziva EU in vse njene države članice, naj si enotno in odločno prizadevajo za organizacijo posebne seje ali nujne razprave o Kitajski v Svetu OZN za človekove pravice in začetek neodvisne preiskave OZN o Kitajski; poudarja vse večjo mednarodno podporo začetku neodvisne preiskave;

23.  poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo generalnega sekretarja OZN, naj razmisli o vseh mehanizmih, ki so mu na voljo, da bi zagotovili neodvisno spremljanje razmer na Kitajskem in poročanje o njih, vključno z imenovanjem posebnega odposlanca OZN; poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadevata vzpostaviti mednarodno kontaktno skupino za Hongkong in Hongkong redno vključevati na agendo mednarodnih organizacij;

24.  spodbuja članice OZN, naj organizirajo redne javne prireditve za ozaveščanje o tem, da kitajska vlada hudo krši človekove pravice, kar vključuje zločine proti človeštvu, in izvaja druge kršitve mednarodnega prava, in vsaj eno srečanje varnostnega sveta OZN v tako imenovani formuli Arria; bi pozdravil pobudo, če bi institucije EU in države članice razmislile o tem, da bi se 1. julij obeležil kot „dan podpore Hongkongu“, da bi evropsko javnost vsako leto spomnili na razmere v Hongkongu; ponovno poziva EU in države članice, naj razmislijo o predložitvi zadeve Meddržavnemu sodišču, in trdi, da odločitev Kitajske, da Hongkongu vsili svoj zakon o nacionalni varnosti, in uporaba tega zakona pomenita kršitev skupne izjave med Kitajsko in Združenim kraljestvom ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

25.  obžaluje odločitev hongkonške policije, da je prepovedala letni protest na Trgu nebeškega miru 4. junija in letno parado 1. julija, hkrati pa je izdala posebno dovoljenje za izjemo od omejitev v zvezi s covidom-19, da bi hongkonškim uradnikom omogočila praznovanje stoletnice kitajske komunistične partije;

26.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve, naj tesno sodeluje s podobno mislečimi državami in partnerji, da bi zaustavili spodkopavanje hongkonških svoboščin; pozdravlja na novo vzpostavljen dvostranski dialog med EU in ZDA o Kitajski in vztraja, da bi moralo biti tesnejše usklajevanje na področju človekovih pravic, tudi s poudarkom na razmerah v Hongkongu, ključni cilj;

27.  ugotavlja, da se je Ljudska republika Kitajska s politiko opustitve pristopa „ena država, dva sistema“ zelo odtujila od tajvanskega prebivalstva, in poudarja, da je za pomoč pri zaščiti demokracije v Tajvanu pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter izvršni predsednici in skupščini Posebnega upravnega območja Hongkong.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0027.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0174.
(3) UL C 165, 4.5.2021, str. 2.
(4) UL C 224, 27.6.2018, str. 78.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0255.
(6) UL C 433, 23.12.2019, str. 103.
(7) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(8) UL C 369, 11.10.2018, str. 156.


Smrtna kazen v Savdski Arabiji, zlasti primera Mustafe Hašema Al Darviša in Abdulaha Al Hovajtija
PDF 141kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o smrtni kazni v Savdski Arabiji, zlasti primera Mustafe Hašema Al Darviša in Abdulaha Al Hovajtija (2021/2787(RSP))
P9_TA(2021)0357RC-B9-0392/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Savdski Arabiji, zlasti tistih z dne 25. oktobra 2018 o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu(1), z dne 14. februarja 2019 o zagovornikih pravic žensk v Savdski Arabiji(2), z dne 8. oktobra 2020 o položaju etiopskih migrantov v centrih za pridržanje v Savdski Arabiji(3) in z dne 11. februarja 2021 o humanitarnih in političnih razmerah v Jemnu(4),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 10. decembra 2020, da so človekove pravice v DNK Evropske unije,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Savdsko Arabijo iz novembra 2018,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil OZN o ravnanju z zaporniki (t. i. pravila Nelsona Mandele),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Arabske listine človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjave posebnih poročevalcev OZN z dne 3. marca 2021 o spremembi smrtnih kazni,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, Agnes Callamard, iz junija 2021, v katerem je navedla, da je Savdska Arabija odgovorna za „naklepno usmrtitev“ savdskega novinarja Džamala Hašodžija (poročilo Callamard),

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic, Mary Lawlor, ki je preučila uboj zagovornikov človekovih pravic v Savdski Arabiji, poročilo pa je bilo predstavljeno na 46. zasedanju sveta OZN za človekove pravice marca 2021,

–  ob upoštevanju poročila urada direktorja nacionalne obveščevalne službe, ki je preučila vlogo savdske vlade pri umoru Džamala Hašodžija, ki je bilo objavljeno februarja 2021,

–  ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope leta 2020 Ludžajn Al Hatlul podelila nagrado Václava Havla,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker se je Kraljevina Savdska Arabija zavzela, da bo do leta 2016 sprejela novo zakonodajo, s katero bo brez izjeme odpravila smrtno kazen za vse mladoletne storilce kaznivih dejanj, kar je tudi potrdila v diplomatskih izjavah; ker je te izjave podalo savdsko ministrstvo na zunanje zadeve septembra 2016 na seji odbora OZN za otrokove pravice, pa tudi avgusta 2018, ko je izjavilo: če je za kaznivo dejanje, ki ga stori mladoletnik, predpisana smrtna kazen, se kazen zmanjša na največ desetletno zaporno kazen;

B.  ker zakon o mladoletnikih iz leta 2018, ki ga je Savdska Arabija razglasila s kraljevim odlokom z dne 31. julija 2018, v členu 15 določa, da če je za kaznivo dejanje, ki ga stori mladoletnik, predpisana smrtna kazen, se ta kazen zmanjša na največ desetletno zaporno kazen; ker je Savdska Arabija v okviru splošnega rednega pregleda v okviru Sveta OZN za človekove pravice za leto 2018 ugotovila, da je država dosegla znaten napredek na področju spodbujanju spoštovanja, varstva in zvestobe otrokovih pravic;

C.  ker je bil 15. junija 2021 Mustafa Hašem Al Darviš, mlad savdski državljan šiitske manjšine, usmrčen zaradi kaznivih dejanj, za katera zagovorniki pravic trdijo, da jih je morda storil kot mladoletnik, čeprav je kraljevina nedavno napovedala, da bo smrtno kazen za mladoletnike odpravila; ker je bil pred skrajno nepoštenim sojenjem dolgo časa v priporu, kjer so ga mučili; ker v Al Darviševi obtožnici ni naveden točen datum storitve domnevnih kaznivih dejanj, kar pomeni, da je bil v času storitve domnevnih kaznivih dejanj najverjetneje mladoleten, zato bi bilo treba njegovo kazen revidirati v skladu z novo nacionalno zakonodajo o uporabi smrtne kazni za mladoletne osebe;

D.  ker je bilo Abdulahu Al Hovaitiju sojeno na skupinskem sojenju šestim obtožencem zaradi oboroženega ropa; ker ga je kazensko sodišče v Tabuku (na severu države) 27. oktobra 2019 obsodilo na smrt, čeprav mu je bil po aretaciji odvzet vzorec DNK, ki ni potrdil njegove identitete možnega osumljenca; ker je bil Al Hovaiti aretiran maja 2017, ko je bil star 14 let; ker sodna dokumentacija kaže, da je štiri mesece preživel v samici, med zaslišanjem brez navzočnosti staršev ali odvetnika pa so ga mučili; ker je bil Al Hovaiti v tem času pridržan v enoti za kazenske preiskave v Tabuku in ne v centru za pridržanje mladoletnikov; ker je bil v času domnevnih kaznivih dejanj star 14 let in je še vedno v priporu, kjer čaka na izvršitev smrtne kazni; ker je vrhovno sodišče junija 2021 začelo preučevati njegov primer;

E.  ker so savdske oblasti 23. aprila 2019 usmrtile šest mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, med njimi Saida Al Skafija, Salmana Al Kuraiša, Abdula Aziza Al Sahavija, Abdula Karima Al Havadža, Abdulaha Al Asriha in Mudžtabo Al Sveikata; ker v tem času še najmanj devetim drugim mladoletnim storilcem kaznivih dejanj grozi usmrtitev;

F.  ker je v savdskih zaporih še vedno najmanj 40 oseb, ki jim grozi usmrtitev; ker jih je med temi zaporniki več, ki so domnevna kazniva dejanja storili, ko so bili še mladoletni, ali kot miroljubni kritiki, kot sta islamska učenjaka Salman Al Odah in Hasan Al Maliki, za katera državni tožilec še vedno zahteva smrtno kazen;

G.  ker je Savdska Arabija že več let na seznamu držav, ki izvajajo največje število usmrtitev na svetu; ker je bilo od januarja 2015 izvedenih več kot 800 usmrtitev, pri čemer je bil velik delež zaradi nenasilnih kaznivih dejanj, povezanih z drogami, druga kazniva dejanja pa oblasti opisujejo kot povezana s terorizmom, a so bila miroljubna;

H.  ker je država v prvi polovici leta 2021 izvedla 32 usmrtitev, kar je več kot v celem letu 2020, in od prve zaveze, da bo odpravila smrtno kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj, je usmrtila že vsaj osem mladoletnikov;

I.  ker bi bilo treba na podlagi kraljevega odloka Savdske Arabije iz leta 2020 spremeniti smrtne kazni za osebe, ki so kazniva dejanja storile, ko so bile mladoletne; ker odlok vsebuje različne vrzeli, tako da je mogoče mladoletnike še vedno usmrtiti na več načinov, na primer z izključitvijo smrtnih kazni, ki se izrečejo kot hudud (kazniva dejanja z vnaprej določenimi kaznimi) ali qisas (kazniva dejanja z obsodbami na podlagi maščevanja), in kot zadeve, obravnavane po zakonu o boju proti terorizmu;

J.  ker je Savdska Arabija spremenila smrtno kazen, izrečeno Aliju Al Nimru, Davudu Al Marhunu in Abdulahu Al Zaherju zaradi kaznivih dejanj, pri čemer so strokovnjaki že opozorili, da gre za kriminalizacijo uveljavljanja temeljnih pravic, vključno s svobodo zbiranja in izražanja, in ki naj bi jih zagrešili kot mladoletniki; ker so bili ponovno obsojeni na desetletno zaporno kazen, vključno s časom, ki so ga že prestali; ker so izvedenci OZN pozvali k njihovi izpustitvi;

K.  ker kljub temu, da je savdska komisija za človekove pravice napovedala moratorij za izvrševanje smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, januarja 2021 še vedno ni bila objavljena sprememba zakona, smrtna kazen pa ostaja v pristojnosti sodnikov in oblasti;

L.  ker je odprava smrtne kazni po vsem svetu eden glavnih ciljev politike EU na področju človekovih pravic;

M.  ker je bilo v zadnjih nekaj mesecih več aktivistov za človekove pravice obsojenih na strogo zaporno kazen v sojenjih brez dolžnega pravnega postopanja, ki so jih zaznamovale verodostojne obtožbe o mučenju; ker je bil Abdurahman Al Sadhan zaradi dejavnosti, povezanih s tviti, ki kritizirajo vlado, obsojen na dvajsetletno zaporno kazen in dvajsetletno prepoved potovanja v tujino; ker so bila med njegovim sojenjem resno kršena mednarodna jamstva poštenega sojenja;

N.  ker je bila marca 2021 zaporna kazen, izrečena Mohamedu Al Otaibiju, ustanovitelju Unije za človekove pravice, ki se je z miroljubnim aktivizmom na področju človekovih pravic zavzemal za odpravo smrtne kazni in večjo vlogo žensk v družbi, podaljšana s 14 na 17 let;

O.  ker so bile številne ženske, aretirane med zadušitvijo protestov zagovornikov pravic žensk leta 2018, obsojene na dolgo zaporno kazen zgolj zaradi aktivizma na področju človekovih pravic; ker so savdske oblasti iz zapora pred kratkim izpustile nekatere zagovornice pravic žensk, med njimi Ludžain Al Hatlul, Nuf Abdulaziz, Samar Badavi in Nasimo Al Sada; ker so bile njihove obsodbe le začasno odložene, savdske oblasti pa so jim tudi prepovedale potovanja v tujino;

P.  ker zakon o boju proti terorizmu in njegovemu financiranju iz leta 2017 ohlapno opredeljuje terorizem in ne zahteva uporabe nasilja, da bi dejanje veljalo za teroristično;

Q.  ker savdske oblasti po navedbah posebnega poročevalca OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, zlorabljajo tehnologijo za elektronski nadzor; ker so bile v posodobljeno uredbo EU o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo iz leta 2021(5) dodane nove kontrole tehnologije za kibernetski nadzor;

R.  ker ima Kraljevina Savdska Arabija eno najnižjih ravni ratifikacije temeljnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, prav tako pa ni pristopila k osrednjim pogodbam o človekovih pravicah, v katerih normativnem središču je pravica do življenja, na primer k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah;

S.  ker sta mučenje in poniževanje v savdskih zaporih splošno razširjena praksa, s katero se med zasliševanjem izsili priznanje, uporablja pa se tudi kot kazen med pridržanjem; ker se obtožbe o mučenju le redko preiščejo;

1.  ostro obsoja, da Kraljevina Savdska Arabija nadaljuje usmrtitve mladoletnih prestopnikov, čeprav zatrjuje, da je to prakso odpravila, a je na primer pred kratkim usmrtila Mustafo Hašema Al Darviša za kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletna oseba, potem ko so ga obsodili na nepoštenem sojenju, kjer so priznanje pridobili z mučenjem, obsoja pa tudi dejstvo, da v Savdski Arabiji trenutno vsaj 40 pripornikom grozi usmrtitev, med njimi devetim za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletne osebe, ter za miroljubno kritiko zoper vlado;

2.  poziva Savdsko Arabijo, naj potrdi, da Abdulah Al Hovaiti, Mohamed Al Faradž in vsi drugi mladoletni prestopniki, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni, ne bodo usmrčeni, da bodo priznanja, ki so bila pridobljena z mučenjem, črtana iz njihovih dosjejev in da bo vsem omogočeno pošteno sojenje brez smrtne kazni; poziva, naj se preiščejo obtožbe o mučenju Abdulaha Al Hovaitija, storilce pa naj se privede pred sodišče;

3.  poziva Savdsko Arabijo, naj v skladu z obveznostmi iz Konvencije o otrokovih pravicah dejansko odpravi smrtno kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj, ne glede na to, za katero kaznivo dejanje gre, vključno s tazirjem (kazniva dejanja z diskrecijskimi obsodbami), hududom in qisasom, po katerih vsaj štirim otrokom grozi smrtna kazen; poziva Savdsko Arabijo, naj objavi kraljevi odlok iz leta 2020, da bi mladoletnim prestopnikom zagotovila popolno in retroaktivno zaščito, kakor so navedle savdske oblasti, ter uskladila zakon o mladoletnikih z mednarodnimi standardi;

4.  znova poudarja, da odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in ne glede na okoliščine; poziva Savdsko Arabijo, naj uvede moratorij za usmrtitve, dokler se smrtna kazen ne odpravi, in naj opravi neodvisen pregled vseh primerov v kazenskopravnem sistemu, pri katerih je bila izrečena smrtno kazen za kazniva dejanja, storjena v otroštvu, ali na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem, pa tudi primerov, v katerih ni bilo poštenega sojenja, ter naj ugotovitve pregleda objavi; poziva k mednarodnemu in nacionalnemu dialogu o preostalih ovirah za odpravo smrtne kazni za vse mladoletne prestopnike, s čimer bi utrli pot popolni odpravi smrtne kazni v Savski Arabiji;

5.  pozdravlja, da so se oblasti pred kratkim odločile spremeniti smrtno kazen, izrečeno Aliju Al Nimru, Davudu Al Marhunu in Abdulahu Al Zaherju za kazniva dejanja, ki naj bi jih zagrešili kot mladoletne osebe, pri čemer gre za nujen korak pri izpolnjevanju nacionalnih in mednarodnih obveznosti Savdske Arabije na področju človekovih pravic, zlasti v okviru Konvencije o otrokovih pravicah; poziva, naj se jih izpusti, kakor zahtevajo tudi strokovnjaki OZN za človekove pravice, ki so že opozorili tudi na to, da gre pri njihovih kaznivih dejanjih za kriminalizacijo uveljavljanja temeljnih pravic, vključno s svobodo zbiranja in izražanja;

6.  poziva savdske oblasti, naj znova preučijo primere vseh zapornikov, obsojenih na smrtno kazen, da bi jim kazen spremenili ali jim ponudili novo in pravično sojenje, pri katerem ne bo izrečena smrtna kazen;

7.  odločno poziva delegacijo EU in diplomatske misije držav članic EU v Savdski Arabiji, naj nujno zahtevajo obisk mladoletnih prestopnikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni;

8.  poziva Svet, naj ustavi izvoz tehnologije za množični nadzor in drugega blaga z dvojno rabo, ki bi se lahko uporabilo za spodbujanje notranje represije in utišanje civilne družbe, iz EU v Savdsko Arabijo; poudarja, da imajo podjetja za informacijsko varnost in nacionalne obveščevalne službe, ki delujejo v EU, izrecno odgovornost, pa tudi moralno in pravno obveznost, da se izogibajo situacijam, ko bi njihovi sedanji ali nekdanji uslužbenci Savdski Arabiji pomagali pri zatiranju lastnega prebivalstva, tako da bi posredno ali neposredno delali za savdske oblasti pri zatiranju notranjega nasprotovanja in svobode govora;

9.  poziva savdsko vlado, naj spoštuje zaveze iz Konvencije proti mučenju, ki jo je ratificirala, in odločno spodbuja Kraljevino Savdsko Arabijo, naj ratificira izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju in drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerih cilj je odprava smrtne kazni;

10.  ostro obsoja prakso izrekanja strogih zapornih kazni zagovornikom človekovih pravic, miroljubnim kritikom in aktivistom, ter znova izraža solidarnost s pomembnim delom zagovornikov človekovih pravic in poudarja, da je treba zaščititi svobodo govora in izražanja;

11.  zahteva, da se nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, zagovornike pravic žensk, miroljubne kritike in aktiviste, med katerimi so Abdurahman Al Sadhan, Mohamed Al Otaibi, Khaled Al Omair, Mohamed Al Rabiah, Isra Al Ghomgham, Musa Al Hašim, Ahmed Al Matrud, Khaled Al Ghanimi, Ali Al Uvaišer, Mudžtaba Al Muzain, Valid Abu Al Khair, Abdulaziz Al Šubaili, Isa Al Nukhaifi in Nathir Al Madžed;

12.  poziva, naj se podeli popolna svoboda zagovornikom človekovih pravic, na primer Ludžajn Al Hatlul, ki je začasno izpuščena, a zanjo še vedno veljajo omejitve, in sicer naj se jim med drugim odpravi prepoved potovanj zanje in njihove družinske člane, razveljavi prepoved dela, ukine spletni nadzor in povrnejo vse državljanske pravice;

13.  opozarja, da je dobitnik nagrade Saharova Raif Badavi v zaporu že devet let; poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj povečajo pritisk na savdsko vlado in se zavzamejo za njegovo takojšnjo izpustitev;

14.  poudarja, da so pravice do svobode izražanja, mirnega združevanja in zbiranja zaščitene v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poziva savdske oblasti, naj odpravijo omejitve za zagovornike človekovih pravic, ki jim prepovedujejo, da bi javno spregovorili v družbenih omrežjih in mednarodnih medijih;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi prakse tajnega zasliševanja; vztraja, da bi bilo treba diplomatskim misijam, vključno z opazovalci iz delegacije EU v Savdski Arabiji ali institucij EU, in mednarodnim nevladnim organizacijam dovoliti, da bi se udeležile zaslišanj in obiskale savdske zapore, da bi zagotovili poštene in pravične sodne postopke;

16.  poziva vlado Savdske Arabije, naj tesno sodeluje z organi OZN, izda stalno povabilo za obisk vsem nosilcem mandata v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice ter proaktivno sodeluje, zlasti s posebnimi poročevalci OZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje;

17.  je zelo zaskrbljen zaradi ohlapne opredelitve terorizma v državnem protiterorističnem zakonu; obsoja, da se specializirano kazensko sodišče, ki je namenjeno obravnavi terorizma, uporablja kot orodje za kaznovanje zagovornikov človekovih pravic;

18.  odločno poziva savdsko vlado, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

19.  znova poudarja, da so mehanizmi, kot je dialog o človekovih pravicah med EU in Savdsko Arabijo, pomembni za spodbujanje nadaljnjih razprav, in poziva, naj se dialog nemudoma začne; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in vse delegacije EU, ki sodelujejo pri dialogu, naj se pred tem obrnejo na civilno družbo, da bi pridobile najnovejše informacije in se seznanile s posameznimi primeri; spodbuja uporabo primerjalnih meril za merjenje napredka razprav;

20.  obsoja dejstvo, da je savdski politični sistem še vedno povsem nedemokratičen in kljub napovedanim ambicioznim reformam na področju človekovih pravic še naprej močno zatira najglasnejše nasprotnike; poudarja, da je umor novinarja Džamala Hašodžija v prostorih savdskega konzulata v Istanbulu 2. oktobra 2018 za kritike v Savdski Arabiji, med katerimi so mnogi trenutno pridržani zaradi miroljubnega aktivizma, še vedno srhljivo sporočilo; odločno podpira uporabo globalnega mehanizma sankcij na področju človekovih pravic za vse, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic v Savdski Arabiji, tudi za umor novinarja Džamala Hašodžija; poziva mednarodno skupnost, naj še enkrat natančno obravnava poročilo Agnes Callamard, v katerem je bila navedena vpletenost savdskega princa Mohameda Bin Salmana;

21.  poziva države članice, predsednika Sveta, podpredsednika/visokega predstavnika in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj na vseh uradnih in neuradnih srečanjih s savdskimi sogovorniki izrazijo pomisleke glede človekovih pravic, zlasti ko gre za smrtno kazen; obžaluje zadržani diplomatski pristop EU do Savdske Arabije na področju človekovih pravic; zato poziva vse evropske diplomatske službe v Riadu in drugod po Savdski Arabiji, naj sistematično uporabljajo mehanizme iz smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, vključno z javnimi izjavami, diplomatskimi demaršami, spremljanjem sojenja in obiski v zaporu;

22.  poziva EU, naj podpre vse ukrepe Sveta OZN za človekove pravice, da bodo oblasti Kraljevine Savdske Arabije odgovarjale za kršitve človekovih pravic; poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice predlaga imenovanje posebnega poročevalca OZN za človekove pravice v Savdski Arabiji;

23.  poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj pri stikih s savdskimi oblastmi okrepijo podporo civilni družbi in naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti še bolj podprejo delo zagovornikov človekovih pravic ter po potrebi olajšajo izdajo nujnih vizumov in jim zagotovijo začasno zatočišče v državah članicah EU;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju OZN, visoki komisarki OZN za človekove pravice, Komisiji OZN za položaj žensk, Svetu za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu Al Saudu, prestolonasledniku Mohamedu Bin Salmanu Al Saudu, vladi Kraljevine Savdske Arabije in generalnemu sekretarju Centra za nacionalni dialog Kraljevine Savdske Arabije.

(1) UL C 345, 16.10.2020, str. 67.
(2) UL C 449, 23.12.2020, str. 133.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0260.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0053.
(5) UL L 206, 11.6.2021, str. 1.


Pregled makroekonomskega zakonodajnega okvira
PDF 198kWORD 63k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o pregledu makroekonomskega zakonodajnega okvira za boljši učinek na evropsko realno gospodarstvo ter večjo preglednost pri odločanju in demokratično odgovornost (2020/2075(INI))
P9_TA(2021)0358A9-0212/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je bila podpisana leta 1957 v Rimu,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 121, 122, 126 in 136 ter Protokola št. 12,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo)(1), in z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. februarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012/2),

–  ob upoštevanju poročila štirih predsednikov z dne 5. decembra 2012 z naslovom Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji, poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in dokumenta Komisije z dne 31. maja 2017 z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 03/2018 z naslovom Revizija postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 o pregledu ekonomskega upravljanja (COM(2020)0055),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2020 o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast (COM(2020)0123),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 o proračunu EU kot gonilu načrta okrevanja za Evropo (COM(2020)0442),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za Uredbo Sveta o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 (COM(2020)0441),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (uredba o taksonomiji)(13),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 16/2020 z naslovom Evropski semester – s priporočili za posamezne države se obravnavajo pomembna vprašanja, vendar jih je treba bolje izvajati,

–  ob upoštevanju ocene fiskalnih pravil EU Evropskega fiskalnega odbora (EFB) z dne 11. septembra 2019 s poudarkom na zakonodajnem šesterčku in dvojčku, letnega poročila EFB z dne 29. oktobra 2019, izjave EFB z dne 24. marca 2020 o covidu-19, ocene EFB z dne 1. julija 2020 o fiskalni naravnanosti, primerni za euroobmočje v letu 2021, in letnega poročila EFB za leto 2020 z dne 20. oktobra 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru in načrtu za okrevanje Next Generation EU, covidu-19, podnebnih spremembah, varnosti in zunanjih odnosih,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje(16),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19(17),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. julija 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020(18),

–  ob upoštevanju letne strategije Komisije za trajnostno rast za leto 2021 z dne 17. septembra 2020 (COM(2020)0575),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora(20),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(21),

–  ob upoštevanju februarske evropske gospodarske napovedi Komisije – Zima 2021 (institucionalni dokument 144) iz februarja 2021,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Eno leto po izbruhu COVID-19: odziv fiskalne politike (COM(2021)0105),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 o pregledu ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, (EU) št. 1174/2011, (EU) št. 1175/2011, (EU) št. 1176/2011, (EU) št. 1177/2011, (EU) št. 472/2011 in (EU) št. 473/2013 ter o primernosti Direktive Sveta 2011/85/EU (COM(2020)0055),

–  ob upoštevanju evropske gospodarske napovedi Komisije – Pomlad 2021 (institucionalni dokument 149) iz maja 2021,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2021 z naslovom Usklajevanje ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva (COM(2021)0500),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A9-0212/2021),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

A.  ker je bil v zadnjih 30 letih okvir ekonomskega upravljanja večkrat spremenjen, da bi odpravili pomanjkljivosti pri njegovi zasnovi in izvajanju ter ga prilagodili novim gospodarskim izzivom;

B.  ker sedanji okvir vsebuje konceptualne in praktične pomanjkljivosti, zaradi katerih so se oblikovala prezapletena pravila, poleg tega pa je prišlo do slabega izvrševanja, pomanjkanja odgovornosti in tudi pomanjkanja spodbud za izvajanje simetričnih proticikličnih politik; ker sedanji okvir ni uspel zmanjšati razlik v EU niti zaščititi ali spodbuditi javnih naložb, ki bi podprle rast;

C.  ker so bile po svetovni finančni krizi zaporedne reforme ekonomske in monetarne unije usmerjene v zmanjševanje tveganja, niso pa uvedle elementov delitve tveganja;

D.  ker je v programih makroekonomskega prilagajanja manjkala nacionalna odgovornost, poleg tega pa so ti programi negativno vplivali na družbeno strukturo držav, ki so jih izvajale;

E.  ker je Komisija leta 2015 sprejela smernice o tem, kako najbolje izkoristiti prožnost v pravilih Pakta za stabilnost in rast za krepitev povezave med strukturnimi reformami, naložbami in fiskalno odgovornostjo;

F.  ker se Evropska unija spopada z več dolgoročnimi izzivi, in sicer javnozdravstveno krizo, podnebno krizo in pomanjkanjem naložb v javno infrastrukturo, ki vsi še povečujejo socialno-ekonomske razlike;

G.  ker izziv dvojnega prehoda zahteva dodatne javne naložbe, ki pa jih sedanji fiskalni okvir omejuje; ker so bile naložbe javnega in zasebnega sektorja že pred krizo nezadostne, kljub zgodovinsko nizkim obrestnim meram;

H.  ker so se bruto javne naložbe zaradi finančne krize in krize državnega dolga zmanjšale, v številnih državah članicah pa so neto javne naložbe celo negativne, kar pomeni, da sedanji fiskalni okvir vodi v pretirano recesivne ukrepe za konsolidacijo in prispeva k zmanjšanju javnih naložb v obdobjih fiskalne konsolidacije;

I.  ker v financiranju naložb obstajajo velike vrzeli, ki bi jih bilo treba zapolniti: 470 milijard EUR na leto do leta 2030 za uresničitev okoljskih ciljev EU(22), 142 milijard EUR na leto za družbeno infrastrukturo, kot so bolnišnice ali šole,(23) in 190 milijard EUR na leto za stabilizacijo javnega kapitala(24);

J.  ker je bila stopnja javnega dolga visoka že na začetku pandemije in ker bodo izjemna gospodarska recesija in izjemni nacionalni fiskalni ukrepi, sprejeti v odziv na pandemijo, ter potrebna sredstva za podporo trajnostnega in vključujočega okrevanja vplivali na javne finance, zaradi česar bo razmerje med javnim dolgom in BDP v EU doseglo novo najvišjo vrednost nad 100 % BDP;

K.  ker sta okoljska(25) in socialna trajnost povezani s tveganji za dolgoročno fiskalno vzdržnost;

L.  ker pandemija povzroča izjemen zunanji šok z obsežnimi asimetričnimi učinki, kar negativno vpliva na gospodarske obete EU in povečuje razlike med državami članicami;

M.  ker so se ob pandemiji povečale že obstoječe neenakosti in revščina, poleg tega pa se je pokazal pomen evropskega socialnega modela in njegovih obstoječih socialnih varovalnih mrež;

N.  ker v Evropi gospodarske napovedi(26),(27) kažejo na različno hitro, nepopolno in neenakomerno okrevanje; ker se kampanja cepljenja odvija vedno hitreje in ker je zelo verjetno, da bo prišlo do razlik in poglabljanja neenakosti med državami, sektorji in segmenti družbe, zlasti med mladimi delavci, ženskami in nizko usposobljenimi delavci;

O.  ker za gospodarstva nekaterih držav članic še vedno obstajajo dolgoročna tveganja, zato bi bilo treba ob prenehanju podpore uvesti ukrepe za lažje ustvarjanje in prerazporejanje delovnih mest, in sicer s programi prekvalifikacije, po potrebi skupaj z dohodkovno podporo;

P.  ker lahko geopolitična tveganja vplivajo na vzdržnost državnega dolga;

Q.  ker se je diskrecijska fiskalna podpora med državami članicami razlikovala po velikosti in sestavi, pri čemer se je jasno pokazala pozitivna korelacija med fiskalnim manevrskim prostorom in obsegom političnega ukrepanja, to pa je privedlo do asimetričnega odziva ter bi lahko povzročilo tudi neenake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in dodatno poglobilo razlike pri hitrosti okrevanja;

R.  ker je EU z odzivom na krizne razmere(28) okrepila ekonomsko in monetarno unijo ter je bila doslej uspešna pri vzpostavljanju zaupanja, tako da se je zmanjšala nestanovitnost finančnih trgov; v zvezi s tem poudarja pomen izdajanja obveznic EU;

S.  ker je Komisija leta 2020 začela javno posvetovanje v zvezi s pregledom učinkovitosti okvira ekonomskega upravljanja, ki pa ga je morala prekiniti zaradi izbruha pandemije covida-19;

1.  poziva Komisijo, naj ponovno začne javno razpravo o pregledu evropskega okvira ekonomskega upravljanja in na podlagi pregleda pripravi celovite, v prihodnost usmerjene zakonodajne predloge; je seznanjen, da je bil pregled okvira ekonomskega upravljanja zaradi pandemije odložen;

Fiskalna politika za trajnostno in vključujoče okrevanje

2.  pozdravlja uporabo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, ki je v celoti upravičena zaradi gospodarskih in socialnih posledic pandemije; je seznanjen, da se z uporabo klavzule ne odložijo postopki pakta, in priznava, da bo to Komisiji in Svetu omogočilo, da sprejmeta potrebne ukrepe za politično usklajevanje v okviru pakta, pri tem pa ne bosta upoštevala proračunskih zahtev, ki bi se običajno uporabljale; poudarja, da so na podlagi splošne odstopne klavzule države članice lahko sprejele ukrepe v zvezi z velikim obsegom odhodkov in prihodkov, da bi čim bolj zmanjšale gospodarske in socialne posledice pandemije, in opozarja, da bi bilo treba fiskalno podporo odpraviti postopoma, saj bi tako podprli prizadevanja držav članic za podporo okrevanju ter za krepitev gospodarske in socialne odpornosti; je seznanjen s prožnostjo sedanjega okvira za ekonomsko upravljanje, ki spremlja usklajen politični odziv na krizo zaradi covida-19;

3.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 3. marca 2021 s predstavljenimi premisleki o deaktivaciji oz. nadaljnji uporabi splošne odstopne klavzule; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem upoštevati splošno oceno stanja gospodarstva, ki bi temeljila predvsem na kvantitativnih merilih; se strinja, da bi moralo biti ključno merilo raven gospodarske dejavnosti v EU oz. euroobmočju v primerjavi z ravnmi pred krizo; vseeno poudarja, da so v EU in gospodarstvu euroobmočja pomembne spremembe zdravstvenih, socialnih in gospodarskih razmer; pozdravlja sporočilo Komisije o usklajevanju ekonomskih politik, v katerem je navedeno, da se bo splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast v letu 2022 še naprej uporabljala, deaktivirali pa naj bi jo leta 2023;

4.  meni, da bo pregled okvira ekonomskega upravljanja potekal v težkih razmerah, ko so obrestne mere nizke, zadolženost pa izjemno globoka, ter ob velikem svežnju za fiskalno okrevanje, ki ga sestavljajo nepovratna sredstva in posojila, financirana z dolgom EU;

5.  meni, da je treba okvir EU za ekonomsko upravljanje pregledati; se strinja z Evropskim fiskalnim odborom, da je pomembno imeti jasno začrtano pot k revidiranemu fiskalnemu okviru, po možnosti pred deaktivacijo splošne odstopne klavzule;

6.  se zaveda, da bo pregled težji ter bolj sporen in razdiralen, če se bo začel po deaktivaciji splošne odstopne klavzule; zato meni, da bi bilo treba o pregledu okvira ekonomskega upravljanja razmisliti pred morebitno ponovno uporabo fiskalnih pravil;

7.  ugotavlja, da bi v sedanjih razmerah uporaba sedanjega fiskalnega okvira, zlasti prilagoditvenih poti, privedla do hitrega zmanjševanja dolga, kar bi lahko ogrozilo okrevanje gospodarstev, države članice pa bi bile morda manj zavezane spoštovanju pravil;

8.  poziva Komisijo, naj za države članice pripravi jasne smernice v zvezi s fiskalno politiko v obdobju uporabe splošne odstopne klavzule, da bi dosegle ugoden srednjeročni fiskalni položaj in zagotovile srednjeročno fiskalno vzdržnost; poziva, naj se po deaktivaciji splošne odstopne klavzule in dokler revidirani okvir ekonomskega upravljanja še ni pripravljen, uporabijo vse določbe sedanjega okvira, ki omogočajo prožnost, kot je „klavzula o izrednih dogodkih“, pri čemer naj se obravnava vsaka država posebej, da bi preprečili prezgodnjo fiskalno konsolidacijo in omejili tveganja dolgotrajne škode;

9.  meni, da je treba ukrepe v okviru ekonomskih kazalnikov in prilagoditvenih poti izvajati previdno, zato poziva k reviziji vademekuma in kodeksa ravnanja, ki spremljata Pakt za stabilnost in rast; poudarja, da bi morali s fiskalnimi smernicami preprečevati prociklične trende, spodbujati navzgor usmerjeno konvergenco ter krepiti trajnostno, vključujoče, zeleno in digitalno okrevanje, ki bi prispevalo k ciljem evropskega zelenega dogovora in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, pri tem pa bi morali upoštevati različne razmere v državah članicah in odpravljati makroekonomska neravnotežja;

10.  meni, da bi bilo treba posojila v okviru instrumenta Next Generation EU (NGEU) evidentirati kot državni dolg; poziva Komisijo, naj pri posodobitvi smernic za izvajanje Pakta za stabilnost in rast odhodke, financirane iz posojil NGEU, obravnava enako kot v svojem sporočilu o prožnosti obravnava prispevke v Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI);

11.  poziva, naj se ekspanzivna fiskalna naravnanost nadaljuje, dokler bo to potrebno, da bi podprli okrevanje po pandemiji covida-19 in spodbudili preobrazbo, s katero bodo gospodarstva postala okolju prijaznejša ter bolj digitalna in vključujoča, obenem pa zagotovili fiskalno vzdržnost v srednjeročnem obdobju; svari pred prezgodnjim umikom podpore in se strinja s priporočilom Komisije, da bi morala fiskalna politika ostati prožna in se po potrebi prilagoditi spreminjajočim se razmeram; poudarja, da bi morali ob napredku pri okrevanju ukrepi za fiskalno podporo postati bolj ciljno usmerjeni; podpira politike, ki so prilagojene dani fazi pandemije, strategiji za gospodarsko okrevanje in razmeram v posameznih državah;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice oblikovale verodostojne strategije za ukinitev kriznih ukrepov, ne da bi pri tem onemogočile prihodnjo fiskalno usmeritev;

13.  se zaveda, da lahko pandemija dolgoročno povzroči zmanjševanje akumulacije kapitala in škoduje trgu dela, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarstvo; poudarja, da bo okrevanje verjetno ostalo neenakomerno, s fiskalno politiko pa bi bilo treba omejiti negativne učinke in zmanjšati neenakosti, in sicer s podpiranjem tistih segmentov gospodarstva in družbe, pri katerih obstaja večje tveganje zaostanka;

14.  poziva države članice, naj visokokakovostno fiskalno podporo vključijo v verodostojen srednjeročni okvir in pripravijo trdne načrte za srednjeročno fiskalno politiko, da bi zagotovile, da bodo ekspanzivni fiskalni ukrepi, kjer so ti potrebni, podprti z rastjo in vključujočimi ukrepi, ter naj zagotovijo, da bo fiskalna politika proticiklična, pri čemer bi morale upoštevati, da so izredni ukrepi fiskalne politike začasni in omejeni ter namenjeni doseganju srednjeročne fiskalne vzdržnosti; poziva države članice, naj spremljajo fiskalna tveganja, zlasti pogojne obveznosti, če je to ustrezno; želi spomniti, da postaja vse bolj pomembno spremljanje fiskalnih tveganj v zvezi z vzdržnostjo; ugotavlja, da bi se s tovrstno dobro prakso upravljanja javnih financ izboljšali preglednost in odgovornost;

15.  pozdravlja, da so se institucije EU in države članice takoj in usklajeno odzvale, da bi preprečile oster porast insolventnosti podjetij in brezposelnosti; priporoča, naj se splošnejša podpora postopoma nadomesti z bolj ciljno usmerjenimi programi, da bi omejili tveganja za težave in škodo v podjetjih; priporoča, naj se javna podpora nameni le podjetjem, ki so lahko dolgoročno uspešna z vidika zelene in digitalne agende EU;

16.  ugotavlja, da fiskalna naravnanost držav članic in njihov makroekonomski okvir pogosto spodbujata prociklične fiskalne politike, tako v dobrih kot v slabih časih, saj v ugodnih razmerah ne ustvarjajo zadostnih rezerv, v težkih razmerah pa ne izkoriščajo dovolj fiskalnega manevrskega prostora; ugotavlja tudi, da so države članice, ki so imele fiskalni manevrski prostor, na splošno bile zmožne mobilizirati svežnje fiskalnih spodbud veliko hitreje in brez stroškov izposojanja, kar je pripomoglo k ublažitvi negativnih socialno-ekonomskih učinkov pandemije;

17.  poudarja, da je fiskalna politika izjemno pomembna za to, da bodo države članice enako zmožne poskrbeti za trajnostno, zeleno, digitalno in vključujoče okrevanje, hkrati pa za to, da bodo zagotovile vzdržno fiskalno politiko in vzdržen državni dolg v dolgoročnem obdobju;

18.  meni, da je skupni evropski fiskalni odziv (NGEU) bistven za okrevanje gospodarstva; poziva, naj se sredstva instrumenta NGEU začnejo hitro in učinkovito uporabljati – pri tem pa naj se dosledno spoštujejo dogovorjena merila –, saj bodo imela pomembno vlogo pri podpiranju trajnostnega in vključujočega gospodarskega okrevanja ter spodbujanju produktivnosti in naložb po vsej EU;

Pregled makroekonomskega zakonodajnega okvira

19.  poudarja, da sta monetarna in fiskalna politika neločljivo povezani, pri čemer je treba v celoti spoštovati mandat ECB in njeno neodvisnost ter ohraniti njeno demokratično legitimnost; je seznanjen, da sta bili obe politiki ustrezno in odgovorno oblikovani ter da sta bili uspešni pri zagotavljanju potrebne podpore gospodarstvom po pandemiji covida-19, in sicer prva z ohranitvijo ugodnih pogojev financiranja, druga pa s podpiranjem podjetij, delavcev in ljudi, kar kaže, da je pri teh dveh politikah obstajala pripravljenost za odziv na sedanjo krizo; meni, da sedanjih fiskalnih ukrepov ne bi smeli prezgodaj umakniti, da ne bi izničili spodbud iz programa za okrevanje;

20.  poudarja, da je monetarna politika v zadnjih nekaj letih nosila glavno breme stabilizacije in kriz; ugotavlja, da se je ob krizi, ki jo je povzročila pandemija, pokazalo, da za stabilizacijo ne more biti odgovorna zgolj monetarna politika in da bi morala imeti fiskalna politika močnejšo vlogo; čeprav so sedanje monetarne razmere spodbujevalne in podpirajo okrevanje gospodarstva v krizi, svari, da se ne bi smeli preveč zanašati na spodbujevalno naravnanost monetarne politike in na izredno nizke stroške državnega dolga;

21.  poudarja, da bodo imele nacionalne fiskalne politike skupaj s politikami Unije pomembno vlogo pri izpolnjevanju zavez in obveznosti Evropske unije v svetovnem boju proti podnebnim spremembam;

22.  poudarja, da bi lahko realne obrestne mere srednje- do dolgoročno ostale nizke zaradi strukturnih dejavnikov, kot so staranje prebivalstva, naraščajoči prihranki, nizka inflacija, pripravljenost za naložbe in upočasnitev produktivnosti; meni, da bi morali z makroekonomskimi politikami obravnavati dejavnike, ki lahko povzročijo dolgotrajno stagnacijo, in sicer z uvajanjem trajnostnih, uravnoteženih in socialno pravičnih reform, ki bi spodbujale rast in produktivnost; opozarja, da je za dolgotrajna stagnacijo med drugim značilno upadanje obsega delovne sile, majhno povpraševanje, presežni prihranki in malo naložb;

23.  poudarja, da moramo biti pripravljeni na manj ugodne scenarije; ugotavlja, da so se zaradi šoka ob pandemiji covida-19 povečali prihranki in da so bile nekatere odločitve za naložbe odložene; poudarja, da bi se potem, ko bodo omejitveni ukrepi umaknjeni in bo gospodarstvo okrevalo, lahko obrestne mere zvišale zaradi višjih inflacijskih pričakovanj; poudarja, da je za sprostitev dodatnih sredstev, zlasti v okviru okrevanja EU, pomembno spodbujati javne in zasebne naložbe; poudarja, da za rast ni pomemben le obseg naložb, temveč tudi oblikovanje kakovostnih naložbenih programov in njihovo izvajanje; ugotavlja, da je med zadnjo krizo prišlo do znatnih naložbenih izgub in poudarja, da je za povečanje donosnosti naložb pomembno ponovno gospodarsko okrevanje;

24.  meni, da je ustrezen in verodostojen okvir ekonomskega upravljanja nujen za vzdržne fiskalne politike, zadolževanje in primanjkljaj, s katerimi bi zagotovili verodostojne poti za zmanjšanje dolga, in sicer bi moral ta okvir spodbujati dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter hkrati zagotoviti ugodne pogoje financiranja, zlasti dolgoročno; meni tudi, da bi moral okvir vključevati elemente, s katerimi bi preprečili prociklične politike in v ugodnih razmerah ustvarili zadostne rezerve, da bi lahko po potrebi kratkoročno uporabili funkcijo makroekonomske stabilizacije ter zagotovili boljše in pregledno upravljanje, na katerem bi temeljilo gospodarstvo v korist ljudem;

Celovita analiza vzdržnosti državnega dolga

25.  ugotavlja, da so se ravni državnega dolga znatno povečale in dosegle skoraj 102 % skupnega deleža javnega dolga v BDP v euroobmočju, po napovedih pa naj bi se ta delež v letih 2021 in 2022 še povečal, in da so nekatere države članice že precej zadolžene; ugotavlja, da so se razmere od določitve maastrichtskih meril spremenile; zato poudarja, da bi bilo treba okvir ekonomskega upravljanja pregledati ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer in da bi moral novi okvir temeljiti na izkušnjah obstoječega in v celoti spoštovati primarni pogodbi, hkrati pa bi moral izhajati iz dejstev in biti usmerjen v prihodnost;

26.  meni, da je treba okvir Unije za ekonomsko upravljanje pregledati, da bi poenostavili pravila o dolgu in izboljšali njihovo izvršljivost ter jih zasnovali tako, da bodo podpirala dolgoročno gospodarsko rast z ustreznimi javnimi in zasebnimi naložbami;

27.  meni, da bi bilo treba ob pregledu okvira ekonomskega upravljanja razmisliti o načinu, da bi posamezne države svoj dolg zmanjševale s hitrostjo, ki bi bila primerna zanje, saj bi tako ohranili dolgoročno fiskalno vzdržnost ter trajnostno in vključujočo rast; poziva, naj cilji glede dolga ustrezno odražajo novo gospodarsko stvarnost in izzive posameznih držav;

28.  meni, da bi se z evropskimi varnimi vrednostnimi papirji okrepila finančna stabilnost, izboljšala bi se transmisija monetarne politike in povečala mednarodna vloga eura;

29.  se zaveda, da se bodo zelo visoki proračunski primanjkljaji v letih 2020 in 2021 ter nominalni padec BDP odražali v deležu javnega dolga v BDP;

30.  priznava, da je zaradi nizkih obrestnih mer fiskalna politika pod manjšim pritiskom, saj so stroški servisiranja državnega dolga nižji; vztraja, da je treba pri analizi srednjeročne vzdržnosti državnega dolga ustrezno upoštevati posledice nizkih obrestnih mer, morebitne spremembe obrestnih mer in morebitne prihodnje ukrepe monetarne politike; ugotavlja, da se za države članice premije za tveganje lahko povečajo, zlasti za tiste z visokim ali naraščajočim dolgom, kar bi lahko dodatno obremenilo fiskalno politiko in gospodarstvo;

31.  poudarja, da bodo stroški servisiranja dolga v bližnji prihodnosti verjetno ostali nizki zaradi velikega deleža dolga z dolgimi zapadlostmi in včasih negativnim donosom obveznic, primarni primanjkljaj pa se lahko izravna z ugodno razliko med nominalno obrestno mero in stopnjo nominalne rasti BDP; ugotavlja, da se lahko sedanje ugodno stanje glede stroškov servisiranja dolga sorazmerno hitro spremeni, medtem ko je za vzdržno zmanjšanje državnega dolga potrebno precej daljše obdobje; meni, da so nizki stroški servisiranja dolga priložnost za to, da se visoke stopnje dolga ohranijo in postopno dosežejo vzdržno raven, da se spodbudi potencialna rast in da se poveča odpornost gospodarstva;

32.  poudarja, da so asimetrične stopnje rasti v državah članicah posledica strukturnih težav; meni, da rast ni edini cilj, saj je za to, da bi ustvarili gospodarstvo, ki deluje v korist ljudi, ter dosegli cilje zelenega dogovora in Pariškega sporazuma, potrebna usmerjena podpora politike, vključno s fiskalnimi prizadevanji;

33.  opozarja, da so poleg reform zelo pomembne politike, ki spodbujajo rast, ter trajnostne zasebne in javne naložbe, s katerimi bomo povečali potencial rasti in dosegli cilje EU v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, okrepili konkurenčnost in produktivnost ter poglobili enotni trg; ponovno poudarja, da imajo v prihodnost usmerjene naložbe in odhodki pozitivne učinke prelivanja na srednje- in dolgoročno vzdržnost dolga; poziva države članice, naj vodijo vzdržne fiskalne politike, obenem pa naj ohranijo javne naložbe, ki se financirajo na nacionalni ravni in podpirajo rast;

34.  poziva Komisijo, naj opravi celovito in pregledno analizo vzdržnosti državnega dolga, da bi oblikovalcem politik pomagala pri oblikovanju ustrezne, jasne in pregledne prilagoditvene poti za posamezno državo; opozarja, da bi z uporabo inovativnih orodij in metod, kot so stresni testi in stohastična analiza, bolje ocenili morebitna tveganja za dinamiko javnega dolga (kot so razlike med obrestno mero in gospodarsko rastjo, sestava dolga, demografski trendi in vzdržnost) ter kakovost javne porabe.

Okvir za usklajevanje fiskalne politike EU

35.  poziva Komisijo, naj med postopkom pregleda razmisli o vlogi fiskalne politike v evropskem gospodarstvu, pri čemer naj obravnava pomanjkljivosti, ki so bile v fiskalnem okviru EU ugotovljene že pred izbruhom pandemije(29), upošteva pa naj tudi njene posledice;

36.  poziva Komisijo, naj preuči, kako spodbujati fiskalno vzdržnost in uvajanje proticikličnih pravil, ter razmisli o tem, kako bi poenostavila okvir in povečala svojo avtonomnost pri izvrševanju pravil znotraj okvira, v katerem bo odgovornost jasneje določena; poziva tudi, naj se vzpostavijo mehanizmi prožnosti, ki bodo jasno določeni in pregledno sproženi, kadar koli je izkoriščanje prožnosti dobro utemeljeno z večjo učinkovitostjo in verodostojnostjo; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti okvir, ki bo zagotovil usklajenost fiskalnih politik ter pri katerem se bodo upoštevale spremembe v gospodarstvu in pogojih financiranja, pa tudi posebnosti in politični cilji posameznih držav članic; poleg tega meni, da bi moral okvir EU za usklajevanje fiskalne politike omogočati spodbujanje dolgoročne trajnostne in vključujoče rasti v EU, hkrati pa ohraniti zaščitne ukrepe pred tveganji za vzdržnost dolga;

37.  je seznanjen s predlogom Evropskega fiskalnega odbora, da bi bilo treba fiskalni okvir EU obnoviti na podlagi treh načel: (i) okvirna referenčna vrednost za dolg, tj. ciljni delež dolga in prilagoditvena pot za njegovo zmanjšanje za vsako državo posebej; (ii) enotni kazalnik fiskalne uspešnosti, tj. pravilo o odhodkih za države, katerih dolg presega njegov ciljni delež, in (iii) splošna odstopna klavzula, katere uporaba bi bila podprta z mnenjem na podlagi neodvisne analize in svetovanja;

38.  poudarja, da mora biti prilagoditvena pot za posamezne države določena realistično in pregledno, da bi bila bolj prilagojena njihovi stvarnosti in temeljila na vzdržni stopnji dolga posameznih držav članic;

39.  v skladu s predlogom Evropskega fiskalnega odbora meni, da bi bila fiskalna pravila v EU bolj pregledna, če bi uvedli pravilo o nominalni zgornji meji javne porabe(30), ki bi ga uporabili, kadar bi javni dolg države presegel določen prag; meni, da bi morala biti rast te zgornje meje odvisna od pričakovane potencialne rasti proizvodnje, pričakovane inflacije in oddaljenosti od referenčne vrednosti za dolg; opozarja, da bi bili stroški servisiranja dolga in plačila nadomestil za brezposelnost (po nespremenjenih stopnjah) izključeni, rast odhodkov pa bi bila prilagojena učinku diskrecijskih sprememb pri javnofinančnih prihodkih (tj. neposrednih in posrednih davčnih stopenj);

40.  ugotavlja, da bo prilagoditvena pot, ki bo določena za posamezne države članice in za katero bodo prevzele odgovornost, bolj verodostojna in bo prispevala, da bodo države članice bolj spoštovale pravila; ugotavlja tudi, da bi morala biti pot za posamezne države določena na podlagi pregledne in celovite ekonomske analize ter razprave med državami članicami in Evropsko komisijo v okviru evropskega semestra, v katerega bi lahko po potrebi vključili posvetovanje z Evropskim fiskalnim odborom in nacionalnimi neodvisnimi fiskalnimi institucijami;

41.  poudarja, da pravila o odhodkih vsebujejo elemente za avtomatsko stabilizacijo(31); ugotavlja, da so se ta pravila izkazala za učinkovitejša pri zmanjševanju procikličnosti fiskalne politike(32); poudarja, da so avtomatski stabilizatorji pomembni zaradi vse večje negotovosti; je seznanjen tudi s priporočilom Evropskega fiskalnega odbora, naj se vzpostavi kompenzacijski račun, v katerem se bodo zbirala odstopanja od načrtovane rasti neto primarnih odhodkov;

42.  poudarja, da morajo nosilci političnega odločanja imeti možnost, da brez težav preverijo in nadzorujejo poglavitna merila v okviru ekonomskega upravljanja, saj se bo tako povečala preglednost in razumljivost tako za oblikovalce politik kot za javnost; ugotavlja, da za koncepte, kot je analiza proizvodne vrzeli, to ne velja; poudarja, da bo v obdobju po krizi negotovost glede proizvodne vrzeli še večja kot v preteklosti; meni, da potencialne rasti proizvodnje sicer ni mogoče opazovati in jo je treba oceniti, vendar je v primerjavi s proizvodno vrzeljo manj verjetno, da bo revidirana;

43.  v skladu z mnenjem Evropskega fiskalnega odbora predlaga splošno odstopno klavzulo, katere uporabo bi morala v primeru nepredvidenih gospodarskih razmer priporočiti Komisija in o njej odločiti Svet, podprta pa bi bila lahko z mnenjem, ki bi temeljilo na neodvisni in natančno določeni ekonomski analizi, saj bi bil s tem postopek v primeru nepredvidljivih okoliščin manj zapleten, še vedno pa bi bilo mogoče ukrepati; poudarja pa, da bi bilo treba v primeru sodelovanja neodvisnega organa jasno določiti njegovo sestavo, da bi zagotovili objektivnost pri presojanju pravil ter neodvisnost organa, poleg tega pa v postopku ne bi prihajalo do zamud;

44.  poudarja, da se v razmerah, ko so javne finance pod pritiskom, javne naložbe običajno zmanjšajo; ugotavlja, da so za reševanje sedanjih gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov v EU potrebna natančno usmerjena prizadevanja, zlasti v zvezi s socialno odpornostjo, podnebnimi spremembami in digitalizacijo; poudarja, da je okvir EU za ekonomsko upravljanje pomemben za to, da vlade lahko ohranijo javne naložbe, ne da bi pri tem ogrozile vzdržnost dolga; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za bolj kakovostne javne finance; poziva, naj se v revidiranem okviru večji poudarek nameni kakovosti javnega dolga; poudarja, da kakovostne javne finance krepijo dolgoročno vzdržnost državnega dolga in povečujejo dolgoročni potencial rasti;

45.  opozarja, da po mnenju Evropskega fiskalnega odbora nekateri jasno določeni odhodki, ki spodbujajo trajnostno rast, ne bi bili upoštevani pri zgornji meji rasti neto primarnih odhodkov;

46.  poudarja, da javni prihodki pomembno prispevajo k vzdržnim javnim financam in da lahko njihova stabilnost pomaga zagotoviti verodostojno strategijo za zmanjšanje državnega dolga; poziva države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in davčnim utajam ter pranju denarja; ponovno poudarja, da države članice z učinkovitimi ukrepi na tem področju ustvarjajo zaupanje v upravljanje javnih financ; opozarja, da mora biti politika odhodkov odgovorna, da bi se izognili pritisku za povečanje davkov;

47.  ugotavlja, da Evropski fiskalni odbor odločno zagovarja uvedbo skupne fiskalne zmogljivosti na evropski ravni, ki bi ustvarila spodbude za večje spoštovanje fiskalnih pravil EU; nadalje ugotavlja, da so se s tem mnenjem strinjale tudi druge institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad in ECB;

48.  pozdravlja pobudi NGEU in SURE; poudarja, da se NGEU financira z izdajanjem dolžniških instrumentov, za katere jamči proračun EU; opozarja, da bodo z izdajanjem evropskih dolžniških instrumentov(33) na voljo evropska visokokakovostna sredstva; poziva Komisijo, naj izkoristi vse možnosti svežnja za okrevanje gospodarstva in instrumenta SURE, da bi izboljšala konvergenco med državami članicami, uveljavila politike EU in zmanjšala izpostavljenost EU gospodarskim pretresom; opozarja, da sta bila sedanja instrumenta NGEU in SURE zasnovana kot začasna, in poudarja, da mora biti načrt za odplačilo dolga, vezanega na obveznice NGEU in SURE, pregleden;

Nadzor makroekonomskih neravnotežij

49.  poudarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji pomemben pri odkrivanju, preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij v EU; je seznanjen z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča(34), da čeprav je mehanizem za izvajanje tega postopka na splošno dobro zasnovan, njegov potencial ni bil v celoti izkoriščen, da bi z njim lahko učinkovito preprečili in odpravljali neravnotežja; ugotavlja tudi, da klasifikacija držav članic z neravnotežji ni pregledna, da javnost ni dovolj seznanjena s postopkom in njegovimi posledicami ter da se v priporočilih ne spodbujajo dovolj politični ukrepov za odpravo teh neravnotežij, zlasti v euroobmočju;

50.  poziva k učinkovitejši uporabi poročila o mehanizmu opozarjanja, pri čemer je seznanjen z zadnjo tehnično revizijo preglednice v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, ki jo je opravila Komisija, ter pozdravlja podrobno in celovito analizo, na kateri temelji poročilo; vztraja, da mora ta preglednica upoštevati in se osredotočiti na smiselne kazalnike in pragove, ki jasneje odražajo neravnotežja v euroobmočju, poleg tega mora temeljiti na podatkih in biti pregledna; opozarja, da morajo biti priporočila za posamezne države namenjena temu, da države članice usmerjajo pri prihodnjih ukrepih; meni, da bi morala biti priporočila manj ambiciozna, zato pa bi jim morale države bolj slediti, pri čemer bi morala biti priporočila, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, usmerjena v politične ukrepe z neposrednim učinkom na neravnotežja, po potrebi pa bi morala biti usklajena s priporočili za euroobmočje;

51.  meni, da morajo biti povezani učinki postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ter Pakta za stabilnost in rast jasno razvidni in usklajeni, da bi dosegli njune cilje;

52.  v zvezi s tem podpira predloge Evropskega fiskalnega odbora, da se premisleki glede postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji upoštevajo pri zgoraj omenjenem pravilu o odhodkih, po katerem bi imele države z visokim primanjkljajem na tekočem računu na podlagi medsebojnega dogovora nižjo zgornjo mejo ciljnih odhodkov, medtem ko bi imele države s čezmernim zunanjim presežkom višjo zgornjo mejo za stopnjo rasti odhodkov;

53.  poziva, naj se v postopku v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v večji meri vključijo makrobonitetni organi, da bi makroekonomska neravnotežja bolje prepoznali z makrobonitetnega vidika, pa tudi nacionalni odbori za produktivnost, da bi v postopku dosegli večje skupno razumevanje makroekonomskih razmer;

Upravljanje

54.  poudarja, da so institucionalni okvir EU in metoda Skupnosti pomembna za določitev in učinkovito izvrševanje pravil ter za zaščito ter krepitev politične zavezanosti in odgovornosti, in opozarja, da šibka politična zavezanost ali odgovornost na nacionalni ravni vodita v še večje nespoštovanje pravil;

55.  poudarja, da je treba okrepiti demokratično legitimnost, odgovornost in nadzor okvira ekonomskega upravljanja; meni, da bi bilo treba za večjo zavezanost obveznosti določiti na ravni, kjer se sprejemajo ali izvajajo odločitve, pri čemer bi morali nacionalni parlamenti nadzorovati nacionalne vlade, Evropski parlament pa bi moral nadzorovati evropsko izvršno oblast; zato poudarja vlogo institucij in opozarja, da je pri izvajanju okvira ekonomskega upravljanja EU doseči ustrezno ravnovesje med obveznostmi različnih institucij;

56.  opozarja, da je evropski semester že uveljavljen okvir za usklajevanje proračunskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih politik po vsej Evropski uniji, s katerim se podpirajo dolgoročni cilji EU glede trajnostne rasti, vzdržnih javnih financ in navzgor usmerjene konvergence; ugotavlja, da je bil izvorni semester razširjen, tako da zdaj med drugim vključuje vidike, povezane s finančnim sektorjem in obdavčevanjem, pa tudi cilje OZN glede trajnostnega razvoja; ugotavlja, da mora EU za nadaljnjo krepitev ekonomske in socialne odpornosti uresničevati načela evropskega stebra socialnih pravic; opozarja, da spodbujanje trajnostne rasti vključuje spodbujanje fiskalnih politik, namenjenih doseganju ugodnega srednjeročnega fiskalnega položaja in srednjeročne fiskalne vzdržnosti, spodbujanje socialno pravičnih strukturnih reform, pospeševanje naložb za spodbujanje potenciala rasti ter podpiranje vključujočega prehoda na trajnostno in digitalno gospodarstvo; poudarja, da bi morali ministri za zaposlovanje in socialne zadeve ter finančnimi ministri, zlasti v euroobmočju, pri usklajevanju politik tesneje sodelovati; poudarja, da je bil koncept evropskega semestra uveden z Uredbo (EU) št. 1175/2011, ki je vključena v pregled ekonomskega upravljanja EU, in da so predlogi Komisije o tem, kako izboljšati proces semestra, dobrodošli;

57.  poudarja, da je pomanjkanje odgovornosti ena od glavnih slabosti evropskega semestra; ugotavlja, da je treba njegov okvir zasnovati tako, da bo vključeval sklop dolgoročnih ciljev in smernic na ravni EU, na podlagi katerih se bodo usklajevale politične odločitve, ki bi morale ustrezno odražati nacionalne potrebe in prednostne naloge, oblikovati pa bi se morale na podlagi odprtega in vključujočega političnega dialoga med EU ter nacionalnimi institucijami in deležniki; meni, da so izkušnje v zvezi z upravljavsko strukturo mehanizma za okrevanje in odpornost lahko s pridom uporabijo pri določanju odgovornosti na nacionalni ravni, spodbujanju strateških ciljev EU in trajnostne rasti ter uveljavljanju priporočil za posamezne države;

58.  poziva k ustrezni vključitvi Evropskega parlamenta v proces evropskega semestra; poudarja, da je treba njegove splošne cilje in smernice določiti na podlagi celovite razprave;

59.  želi spomniti, da je v sporazumu o boljši pripravi zakonodaje poudarjeno, da morata Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca svoja pooblastila izvrševati na enakopravni osnovi in da ju mora Komisija zato obravnavati enako, ter poudarja vlogo in odgovornost nacionalnih parlamentov; opozarja, da Evropski parlament v skladu s členoma 121 in 126 PDEU ne more ne nadzorovati ne spremeniti priporočil, ki jih Svet sprejme v okviru evropskega semestra;

60.  poziva k strožjemu demokratičnemu nadzoru na unijski in nacionalni ravni, da bi od nacionalnih vlad zahtevali odgovornost; poudarja, da večja nacionalna politična zavezanost oz. odgovornost vodita k doslednejšemu spoštovanju pravil; poziva k nadaljnjemu poglabljanju medparlamentarnega sodelovanja, med drugim tudi v okviru konference iz člena 13 fiskalnega dogovora, da bi omogočili obsežno in pravočasno razpravo, kadar je potrebna;

61.  priznava, da je pomembno, da se z makroekonomskim dialogom EU poveča odgovornost in izboljša politično usklajevanje, zato poziva, naj se oba okrepita z dialogom na ravni euroobmočja in na nacionalni ravni, pri čemer naj v slednjem sodelujejo predstavniki vlade, združenja delodajalcev in sindikati, na obeh ravneh pa naj se predvidijo izmenjave s centralnimi bankami;

62.  želi spomniti, da lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta v skladu z zakonodajo povabi predsednika Sveta, Komisije in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika Euroskupine, da nastopijo pred njim, to pa velja tudi za države članice, ki so v posebnem postopku ekonomskega upravljanja;

63.  poudarja, da je pomembno evropski steber socialnih pravic izvajati in okoljske cilje uresničevati v skladu z zavezami EU glede podnebja, okolja in trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in Evropski svet, naj te zaveze nujno upoštevata pri ekonomskem upravljanju Unije; poziva, naj se pregled socialnih kazalnikov evropskem stebru socialnih pravic v celoti upošteva pri spremljanju uspešnosti držav članic pri uresničevanju načel stebra; je seznanjen s pobudo Komisije, ki je potrdila, da bo revidirani pregled socialnih kazalnikov vključen v okvir za politično usklajevanje v okviru evropskega semestra; je seznanjen, da so voditelji EU pozdravili skupni predlog evropskih socialnih partnerjev za alternativni sklop kazalnikov za merjenje gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka, ki dopolnjujejo BDP kot merilo blaginje ter kažejo na vključujočo in trajnostno rast; poziva, naj se pregled socialnih kazalnikov bolj odraža v političnih priporočilih;

64.  meni, da bi morala biti uskladitev nacionalnih fiskalnih politik z zavezami EU iz Pariškega sporazuma med prednostnimi nalogami ter da bi morali biti koncept konkurenčne trajnosti in njene štiri osi, navedene v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020, še naprej glavne prednostne naloge dolgoročne strategije EU za rast v skladu z evropskim zelenim dogovorom; ugotavlja, da podnebje predstavlja resnično in resno tveganje za vzdržnost fiskalnih politik držav članic;

65.  se strinja z Računskim sodiščem, da je treba priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra bolje pripraviti in izvajati(35); predlaga, naj se politična priporočila natančneje usmerijo v kratkoročne in dolgoročne politične cilje za posamezne države;

66.  pozdravlja, da se je vloga neodvisnih fiskalnih institucij v nacionalnem proračunskem postopku znatno povečala, saj je fiskalna politika s spremljanjem in neodvisno analizo postala preglednejša in odgovornejša; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo neodvisne fiskalne institucije izpolnjevale pogoje za uresničevanje svojega mandata in opravljanje nalog, ter poudarja, da je treba po potrebi poskrbeti, da bodo te institucije odgovorne pred Evropskim in nacionalnimi parlamenti;

67.  poudarja, da bi boljše izvrševanje dosegli, če bi si vsaka država članica prizadevala za močno zavezanost gospodarskopolitičnim priporočilom in da bi si bilo treba v tem okviru prizadevati za pravo ravnovesje med medsebojno podporo in medsebojnim pritiskom ter med spodbudami in odvračilnimi dejavniki;

68.  pozdravlja sprejetje medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo;

69.  poziva Komisijo, naj dodatno razmisli o pripravi in izvajanju programov makroekonomskega prilagajanja, pri čemer naj zlasti upošteva, da je treba v procesu odločanja še povečati preglednost, zavezanost in demokratično odgovornost, pri čemer morajo ustrezno sodelovati deležniki in Evropski parlament; v zvezi s tem želi Komisijo in Svet spomniti na stališče, ki ga je Parlament sprejel na plenarnem zasedanju v zvezi z Uredbo (EU) št. 472/2013;

70.  ugotavlja, da so države članice, ki zaključijo program makroekonomskega prilagajanja, pod okrepljenim nadzorom tudi v okviru evropskega semestra in da se lahko po potrebi pri njih izvede poglobljeni pregled;

71.  ugotavlja, da sta Evroskupina in vrh držav evroobmočja neformalna foruma za razpravo v okviru Sveta za ekonomske in finančne zadeve; poziva države članice, naj delujejo v okviru Skupnosti ter tako zagotovijo, da bo Evropski parlament deloval v svoji vlogi sozakonodajalca in uresničeval pravico do demokratičnega nadzora;

72.  poziva, naj se za Evroskupino vzpostavi poslovnik, ki bo povečal preglednost odločanja in demokratično odgovornost; poziva k skupnemu dogovoru med Euroskupino in Evropskim parlamentom o tem, kako bi bilo te cilje mogoče najbolje doseči; poudarja, da so pomembni mehanizmi, ki državam članicam, ki niso članice euroobmočja, po potrebi omogočajo sodelovanje v razpravi;

73.  poudarja, da mora biti okvir odločanja o ekonomskem upravljanju EU v skladu z metodo Skupnosti;

74.  poudarja, da je razprava o ekonomskem upravljanju z državljani, organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji ter različnimi deležniki na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni pomemben del konference o prihodnosti Evrope; v zvezi s tem meni, da je konferenca o prihodnosti Evrope lahko forum za razmislek o večji demokratični legitimnosti pri določanju in uveljavljanju skupnih pravil EU o usklajevanju gospodarskih politik, ki bi jo dosegli z večjo udeležbo Evropskega parlamenta kot demokratičnega javnega foruma za to področje;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Euroskupini, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 19.
(2) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 140.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(7) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(8) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(9) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(10) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(11) UL C 407, 4.11.2016, str. 86.
(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(13) UL L 198, 22.6.2020, str. 13.
(14) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.
(15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.
(17) UL L 159, 20.5.2020, str. 1.
(18) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.
(19) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0220.
(20) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0305.
(21) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.
(22) Komisija, Identifying Europe’s recovery needs (Prepoznavanje potreb Evrope za okrevanje), (SWD(2020)0098), 27.5.2020, str. 14–16.
(23) Ta ocena zajema le zdravstveno in dolgotrajno oskrbo (70 milijard EUR), izobraževanje in vseživljenjsko učenje (15 milijard EUR) ter cenovno dostopna stanovanja (57 milijard EUR). Vir: Fransen, L., Bufalo, G., Reviglio, E., Boosting Investment in Social Infrastructure in Europe - Report of the High-Level Task Force on Financing Social Infrastructure in Europe (Spodbujanje naložb v družbeno infrastrukturo v Evropi - Poročilo delovne skupine na visoki ravni za financiranje družbene infrastrukture v Evropi), 2018, str. 116.
(24) Komisija, Identifying Europe’s recovery needs (Prepoznavanje potreb Evrope za okrevanje), (SWD(2020)0098), 27.5.2020, str. 18–20.
(25) Extreme disasters tend to lower economic output (Ekstremne nesreče običajno povzročijo nižje gospodarske rezultate) (Botzen, Deschenes in Sanders, 2019); Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi lahko večje nesreče, povezane z vremenom, negativno vplivale na realni BDP na prebivalca in da bi države, ki so bolje opremljene za ukrepanje ob večjih naravnih nesrečah, te posledice lažje ublažile.
(26) Pomladanske gospodarske napovedi Komisije iz leta 2021 kažejo recesijo v višini –6,1 % BDP v EU in –6,6 % BDP v euroobmočju v letu 2020. Rast BDP naj bi se kratkoročno le počasi povečevala, in sicer naj bi v EU v letu 2021 dosegla 4,2 % in v letu 2022 4,4 %, v euroobmočju pa naj bi v letu 2021 dosegla 4,3 % in v letu 2022 4,4 %.
(27) World Economic Outlook: Managing Divergent Recoveries (Svetovne gospodarske napovedi: kako ukrepati ob različno uspešnem okrevanju), Mednarodni denarni sklad (april 2021).
(28) Zlasti s svežnjem za okrevanje in instrumentom SURE.
(29) Evropski fiskalni odbor (2018), Letno poročilo za leto 2018, september; Evropski fiskalni odbor (2020), letno poročilo za leto 2020, september.
(30) Zgornja meja, določena za tri do pet let, ki bi bila odvisna od pričakovane potencialne rasti proizvodnje, pričakovane inflacije in oddaljenosti od referenčne vrednosti za dolg.
(31) Ocena Evropskega fiskalnega odbora o fiskalnih pravilih EU s poudarkom na zakonodaji šesterčka in dvojčka: „zgornja meja neto primarnih izdatkov vsebuje element za avtomatsko stabilizacijo: če dejanska proizvodnja raste počasneje kot po trendni stopnji potencialne proizvodnje, bo rast neto primarnih odhodkov presegla slednjo, naraščajoči delež odhodkov v BDP pa bo pomagal stabilizirati gospodarstvo; če pa bo BDP dejansko rasel hitreje od trenda, se bo delež neto odhodkov v BDP zmanjšal.“
(32) Manescu, C., Bova, E. (2021), Effectiveness of national expenditure rules: Evidence from EU member states (Učinkovitost nacionalnih pravil o odhodkih: kaj kažejo podatki držav članic EU).
(33) Obveznice v okviru instrumentov NGEU in SURE.
(34) Posebno poročilo št. 03/2018: Revizija postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, Evropsko računsko sodišče.
(35) Evropsko računsko sodišče.


Razmere v Nikaragvi
PDF 134kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o razmerah v Nikaragvi (2021/2777(RSP))
P9_TA(2021)0359RC-B9-0400/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o stanju na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi(1) ter z dne 8. oktobra 2020 o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi(2),

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998(4) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(5), Sklepa Sveta (SZVP) 2020/607 z dne 4. maja 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2019/1720 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi(6), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/606 z dne 4. maja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) 2019/1716 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi(7) in sklepov o podaljšanju teh sankcij do 15. oktobra 2021,

–  ob upoštevanju izjave o vse slabših političnih razmerah v Nikaragvi, ki jo je v imenu Evropske unije 10. junija 2021 podal visoki predstavnik, izjave o novem volilnem zakonu, ki jo je 6. maja 2021 podala njegova uradna govorka in skupne izjave o Nikaragvi, ki jo je 22. junija 2021 sprejelo 59 držav na 47. zasedanju sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve in predsednika delegacije za odnose z državami Srednje Amerike z dne 15. junija 2021 o pridržanju opozicijskih voditeljev v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjave o Nikaragvi, ki naj bi jo 28. maja 2021 podal uradni govorec visoke komisarke OZN za človekove pravice in ustnega poročila o stanju na področju človekovih pravic v Nikaragvi, ki ga je 22. junija 2021 na 47. zasedanju sveta za človekove pravice podala visoka komisarka (OZN) za človekove pravice Michelle Bachelet,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 6. maja 2021 o izvolitvi sodnikov vrhovnega volilnega sveta in volilni reformi v Nikaragvi ter resolucije Organizacije ameriških držav z dne 15. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjav Medameriške komisije za človekove pravice, glasil, ki jih je objavil posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ter pripomb komisarke Antonie Urrejola in predsednika Medameriške komisije za človekove pravice na izrednem zasedanju stalnega sveta Organizacije ameriških držav 23. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju poglavja o Nikaragvi v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2020, ki ga je Svet sprejel 21. junija 2021,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju nikaragovske ustave,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker se je stanje človekovih pravic in demokracije po nasilnem zatrtju državljanskih protestov aprila 2018 še močno poslabšalo; ker je bila odtlej vsaj 130 osebam odvzeta svoboda iz političnih razlogov, nasprotniki vlade in njihove družine pa živijo v stalnem strahu pred nadlegovanjem policije in vladnih podpornikov, tako osebno kot na spletu; ker se od protestov leta 2018 aktiviste in oporečnike vse pogosteje kaznuje s samovoljnim pridržanjem; ker so aktivisti še posebej izpostavljeni tveganju nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ker se s priporniki v zaporu ravna slabo ter se jim odreka zdravstvena oskrba in dostop do odvetnikov, prav tako pa so tarča napadov in spolnega nasilja, medtem ko se tiste, ki protestirajo proti vladi, namesti v strogo varovane zapore, kjer so deležni okrepljenega nadzora, preiskav in izolacije; ker je to še posebej zaskrbljujoče za položaj žensk in starejših, ki se jim odvzame prostost;

B.  ker je bilo od leta 2018 zaradi trenutnih razmer več kot 108 000 Nikaragovcev prisiljeno pobegniti in poiskati azil v sosednjih državah, od teh pa jih je tri četrtine zaprosilo za zaščito v Kostariki;

C.  ker je nikaragovska narodna skupščina 4. maja 2021 sprejela reforme volilnega zakona št. 331, ki vključuje nedavno sprejete kazenske zakone; ker se s to reformo vnašajo pravila, ki omejujejo volilno tekmo in izvrševanje političnih pravic, kar še dodatno omejuje udeležbo politične opozicije, in ki omejujejo javne svoboščine v nasprotju z mednarodnimi standardi, med drugim zlasti pravico do udeležbe v javnem življenju, svobodo združevanja, svobodo izražanja, pravico do socialnih protestov in pravico do zagovarjanja pravic; ker ta reforma ne upošteva zahtev opozicije, civilne družbe in mednarodne skupnosti;

D.  ker je novi vrhovni volilni svet organ, ki nadzoruje in vodi volilni proces v Nikaragvi; ker je to proces, ki bi ga moral voditi nepristranski, neodvisen in pregleden organ, ki spoštuje demokratična načela ter učinkovito in pluralistično izvrševanje državljanskih in političnih pravic prebivalstva; ker je člane vrhovnega volilnega sveta imenovala nikaragovska narodna skupščina, ki jo strogo nadzoruje predsednik Daniel Ortega, zaradi česar je ta organ pristranski in nepregleden ter dodatno spodkopava politični proces; ker ta imenovanja in nedavne volilne reforme niso rezultat dialoga med vlado in opozicijskimi skupinami, h kateremu sta EU in mednarodna skupnost večkrat pozvali, temveč jih je vsilila vladajoča večina;

E.  ker so nikaragovske oblasti v zadnjih tednih brez ustreznega pravnega postopka razpustile dve politični stranki, pri tem pa uporabile metode, ki so v nasprotju z mednarodnimi normami; ker se z razpustitvijo političnih strank (Partido de Restauración Democrática in Partido Conservador) in sprožitvijo kazenskih preiskav, ki bi lahko privedle do izključitve opozicijskih kandidatov, brez dolžnega pravnega postopanja ne spodkopava le pravica kandidatov, ki želijo kandidirati na volitvah, pač pa tudi pravica volivcev, da izvolijo kandidate po lastni izbiri; ker so ti ukrepi skupaj z uporabo pravosodnega sistema v politične namene v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi standardi in pomenijo resno kršitev pravic nikaragovskega prebivalstva, ki jih imajo v skladu z nikaragovsko ustavo in mednarodnim pravom;

F.  ker je bilo od začetka junija 2021 vsaj 21 članov demokratične opozicije, vključno s šestimi predsedniškimi kandidati ter sindikalnimi in političnimi voditelji, samovoljno aretiranih na podlagi politično motiviranih izmišljenih in dvoumnih kazenskih obtožb brez kakršnih koli dokazov v postopku, ki so ga zaznamovale hude kršitve procesnih jamstev, kar kaže na pomanjkanje neodvisnosti sodstva; ker na desetine prepoznavnih političnih nasprotnikov poroča, da so tarča sistematičnega nadlegovanja in nenehnega ustrahovanja, pri čemer je policijska patrulja stalno nameščena pred njihovimi domovi ali pa jih zasleduje na cesti, zaradi česar se ne morejo prosto gibati;

G.  ker nikaragovska vlada zadnjih nekaj let sprejema čedalje bolj omejevalne zakone, na primer zakon o ureditvi vprašanja tujih agentov, posebni zakon proti kibernetski kriminaliteti, zakon proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, zakon o pravici ljudi do neodvisnosti, suverenosti in samoodločbe za mir ter zakon o spremembi zakonika o kazenskem postopku, s katerim se je obdobje preiskave z ustavno določenega obdobja 48 ur podaljšalo na 90 dni; ker ti zakoni institucionalizirajo zatiranje in legalizacijo dejanj, storjenih v državi od njihovega sprejetja;

H.  ker nenehno nadlegovanje in kriminalizacija neodvisnih medijev omejujeta pravico do svobode izražanja in spodkopavata pravico javnosti do resnične obveščenosti; ker je svoboda izražanja na spletu in drugje v vseh demokracijah vseskozi izjemno pomembna, še toliko pomembnejša pa je v volilnem obdobju; ker želijo vladni organi in provladni mediji z javnimi izjavami očrniti tiste, ki jih imajo za oporečnike;

I.  ker ti zaskrbljujoči dogodki, ki jih nadzira nikaragovska vlada, kažejo, da režim vse globlje tone v avtoritarizem, saj onemogoča demokracijo, nacionalno razumevanje in mednarodno posredovanje za mirno rešitev konflikta ter želi več kot očitno preprečiti, da bi bile 7. novembra 2021 organizirane svobodne in poštene volitve; ker so EU, drugi mednarodni akterji in organizacije za človekove pravice opozorili, da obstaja utemeljen strah, da se bodo ti zakoni uporabljali za ljudi, ki nasprotujejo represivnim politikam;

J.  ker je interdisciplinarna skupina neodvisnih strokovnjakov Medameriške komisije za človekove pravice že opozorila, da se metode, ki se uporabljajo za zatiranje uličnih protestov, lahko štejejo za hudodelstva zoper človečnost;

K.  ker ni bilo izvedeno skoraj nobeno od priporočil, ki jih je za Nikaragvo podal urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, zaradi česar se je nadaljevalo nekaznovanje in je prišlo do nadaljnjih kršitev;

L.  ker je nikaragovska narodna skupščina z reformo zakona o varstvu potrošnikov (zakon 842) banke obvezala, da odprejo račune za sorodnike ljudi, ki so jih ZDA in druge države sankcionirale zaradi obtožb o korupciji, pranju denarja in kršitvah človekovih pravic; ker je družina Ortega-Murillo obtožena gradnje poslovnega imperija na področju telekomunikacij, energetike in drugih sektorjev;

M.  ker so razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU in so vključeni v pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

1.  izraža solidarnost z nikaragovskim prebivalstvom ter ostro obsoja vse represivne ukrepe nikaragovskih oblasti zoper demokratične opozicijske stranke in njihove člane, novinarje in druge medijske delavce, študente, domorodna ljudstva, zagovornike človekovih pravic in civilno družbo, pa tudi njihove družinske člane, in predvsem obžaluje smrtne žrtve, ki so jih ti ukrepi povzročili; poziva, naj se nemudoma prenehajo izvajati omejevalni ukrepi, represija in kršitve človekovih pravic ter naj nikaragovska vlada prevzame odgovornost za hude kršitve, ki jih je zagrešila od leta 2018;

2.  poziva, naj se nemudoma in brezpogojno izpusti vse samovoljno pridržane politične zapornike, med katerimi so predsedniški kandidati Cristiana Chamorro, Arturo Cruz, Félix Maradiaga, Juan Sebastián Chamorro, Miguel Mora in Medardo Mairena, politični voditelji José Pallais, José Adán Aguerri, Dora María Téllez, Hugo Torres, Víctor Hugo Tinoco, Violeta Granera, Ana Margarita Vijil, Suyen Barahona in Pedro Joaquín Chamorro ter drugi opozicijski aktivisti, zagovorniki človekovih pravic in novinarji; poziva tudi, naj se spoštuje njihova temeljna pravna jamstva, človekove pravice ter državljanske in politične pravice; poziva, naj vlada nemudoma dokaže, da so zaporniki še živi in kje se nahajajo; opozarja, da je treba osebam v izgnanstvu dati popolna zagotovila, da se bodo lahko vrnile v državo;

3.  poziva nikaragovsko vlado, naj odpravi dejansko stanje obleganja, spoštuje vlogo nacionalne policije kot nepolitične, nepristranske in neposvetovalne sile, razoroži paravojaške sile, spoštuje sporazume, podpisane z državljansko zvezo, in začne znova spoštovati pravice državljanov; ponovno poziva vlado, naj organizacijam civilne družbe omogoči, da bodo lahko delovale v varnem in spodbudnem okolju, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

4.  ponavlja, da je treba znova vzpostaviti vključujoč dialog in demokracijo, saj je to edini miren izhod iz politične, gospodarske in socialne krize v Nikaragvi; poudarja, da je treba reforme sprejeti na vključujoč in pregleden način; poziva delegacijo EU v Nikaragvi, naj nadaljuje in okrepi diplomatsko sodelovanje v volilnem procesu in se pri oblasteh še naprej zavzema za politično rešitev krize v Nikaragvi;

5.  poziva nikaragovske oblasti, naj takoj spremenijo volilno zakonodajo v skladu z mednarodnimi parametri, ki jih je Organizacija ameriških držav zahtevala v resoluciji z dne 21. oktobra 2020, v različne volilne strukture imenujejo nepristranske ljudi, povrnejo pravni status strankam, ki jim je bil odvzet, spoštujejo pravico Nikaragovcev, da volijo in so izvoljeni, ter zagotovijo neomejeno prisotnost nacionalnih in mednarodnih organov za opazovanje volitev, hkrati pa se zavežejo k političnemu soobstoju po volitvah; poudarja, da je treba, če naj bi volitve in iz njih izhajajočo vlado priznal Evropski parlament, izvesti spremembe, ki jih zahtevajo Organizacija ameriških držav in mednarodne organizacije, predvsem ponovno vzpostavitev pravic in svoboščin, ki omogočajo svoboden, verodostojen in pravičen volilni proces;

6.  obsoja sprejetje in izvajanje omejevalnih in kaznovalnih zakonov in poziva, naj se jih nemudoma razveljavi; poudarja, da so ti zakoni v nasprotju s pravicami in svoboščinami Nikaragovcev, ki so določene v ustavi Republike Nikaragve, Medameriški demokratični listini in drugih mednarodnih pogodbah, katerih podpisnica je Nikaragva; obsoja, da avtoritarna nikaragovska vlada neprimerno uporablja institucije in zakone, da bi kriminalizirala organizacije civilne družbe in politične nasprotnike;

7.  ponovno poziva nikaragovske oblasti, naj omogočijo neoviran dostop Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR), Medameriški komisiji za človekove pravice (IACHR) in njeni interdisciplinarni skupini neodvisnih strokovnjakov (GIEI), posebnemu mehanizmu spremljanja za Nikaragvo (MESENI), mednarodnim organizacijam civilne družbe in evropskim institucijam, da bi zagotovili spoštovanje človekovih pravic v državi; ponovno poziva, naj se organizacijam zagovornikov človekovih pravic, kot je nikaragovski center za človekove pravice (CENIDH), povrne status pravne osebe;

8.  poziva nikaragovsko vlado, naj ustanovi neodvisno preiskovalno enoto, ki bo vključevala mednarodne strokovnjake in bo nadzorovala verodostojne, nepristranske in izčrpne preiskave urada generalnega državnega tožilca o domnevni odgovornosti najvišjih policijskih uradnikov za hude kršitve človekovih pravic, storjene v okviru represivnih ukrepov leta 2018 in pozneje;

9.  poziva Integracijski sistem Srednje Amerike (SICA) in njegove države članice, naj dejavno sodelujejo pri zaščiti, varovanju in spodbujanju demokracije ter varstvu človekovih pravic v Nikaragvi, kot je določeno v protokolu iz Tegucigalpe iz leta 1991 in okvirni pogodbi o demokratični varnosti v Srednji Ameriki iz leta 1995, ki v členu 1 navaja, da demokracija temelji na obstoju vlad, izvoljenih na splošnih in svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter na brezpogojnem spoštovanju vseh človekovih pravic v državah, ki sestavljajo srednjeameriško regijo;

10.  poziva projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF), naj poskrbi za potrebno usklajevanje z Uradom ZDA za nadzor nad tujim premoženjem, da bi zagotovili mednarodno finančno varnost glede na nezakonite operacije režima Ortega-Murillo in njegovih sodelavcev ter njihove trgovinske odnose in premoženje v evropskih državah; poudarja, da je FATF Nikaragvo oktobra 2020 uvrstil na črni seznam;

11.  poziva Svet in države članice, naj hitro razširijo seznam posameznikov in subjektov, ki jih je treba sankcionirati, vključno s predsednikom in podpredsednikom Nikaragve ter njunimi najožjimi sodelavci, pri čemer naj posebno pozornost namenijo temu, da nikaragovsko ljudstvo ne bo čutilo posledic; poudarja, da je treba ohraniti pomoč EU organizacijam civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic in prebivalcem Nikaragve v okviru razvojnih in humanitarnih programov EU in med drugim zagotoviti, da bo dosegla resnične upravičence, ne pa vlade in oblasti, da bi ublažili posledice pandemije COVID-19 in sedanje vladne represije ter preprečili, da bi ta kriza postala humanitarna kriza; opozarja, da mora Nikaragva glede na pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike spoštovati in utrditi načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, in zahteva, da se glede na sedanje okoliščine uveljavi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;

12.  pozdravlja in podpira prizadevanja in koristno delo delegacije EU v Nikaragvi v zelo zapletenem okolju; poziva EU in njene države članice, naj prek svojih predstavnikov in veleposlaništev v Nikaragvi pozorno spremljajo razmere na terenu, tudi s spremljanjem sojenj in obiski kritikov in opozicijskih voditeljev v zaporu ali v hišnem priporu;

13.  poziva delegacijo EU v Nikaragvi in po potrebi države članice, naj olajšajo izdajanje nujnih vizumov in zagotovijo začasno zatočišče iz političnih razlogov v državah članicah;

14.  prosi, da njegova konferenca predsednikov v Nikaragvo napoti misijo za ugotavljanje dejstev, v kateri bo sodelovala delegacija za odnose z državami Srednje Amerike, da bi ocenili razmere na področju človekovih pravic in politične razmere;

15.  ponavlja svoj poziv iz resolucije z dne 14. marca 2019, naj se Italiji nemudoma izroči Alessio Casimirri, ki še naprej živi v Managui pod zaščito nikaragovske vlade, saj je bil v Italiji dokončno obsojen na šest kazni dosmrtnega zapora na podlagi dokazane vpletenosti v ugrabitev in umor Alda Mora, nekdanjega predsednika italijanske vlade in predsednika stranke Krščanska demokracija, ter umor policistov iz njegovega spremstva 16. marca 1978 v Rimu;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL C 255, 29.6.2021, str. 65.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0259.
(3) UL L 346, 15.12.2012, str. 3.
(4) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1.
(5) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 13.
(6) UL L 139 I, 4.5.2020, str. 4.
(7) UL L 139 I, 4.5.2020, str. 1.


Represija nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
PDF 141kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP) (2021/2788(RSP))
P9_TA(2021)0360RC-B9-0406/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 19. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020(1), z dne 20. januarja 2021 o stanju človekovih pravic v Turčiji, zlasti o primeru Selahattina Demirtaşa in drugih zapornikov vesti(2) in z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020 (SWD(2020)0355),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in tega, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2021 o zunanjih odnosih ter drugih relevantnih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. marca 2021 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2021)0008),

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju stotin ljudi na jugovzhodu Turčije ter izjav z dne 21. in 25. decembra 2020;

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija z dne 18. marca 2021 o zadnjih ukrepih glede Ljudske demokratske stranke,

–  ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se visoke pogodbenice obvezujejo, da bodo spoštovale končne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

–  ob upoštevanju sodbe velikega senata ESČP z dne 22. decembra 2020 v zadevi Demirtaş proti Turčiji (14305/17),

–  ob upoštevanju resolucije 2347 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 23. oktobra 2020 z naslovom New crackdown on political opposition and civil dissent in Turkey: urgent need to safeguard Council of Europe standards (Novo zatiranje politične opozicije in nasprotovanja civilne družbe v Turčiji – nujna potreba po varovanju standardov Sveta Evrope), ter resolucije 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 z naslovom The worsening situation of opposition politicians in Turkey: what can be done to protect their fundamental rights in a Council of Europe member State? (Poslabšanje položaja opozicijskih politikov v Turčiji – kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope?),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so v okviru splošnega nazadovanja, ki vpliva na temeljne svoboščine in pravno državo, opozicijske stranke v Turčiji, zlasti Ljudska demokratska stranka, nenehno in vse bolj tarča turških oblasti;

B.  ker je 17. marca 2021 generalni državni tožilec turškega kasacijskega sodišča ustavnemu sodišču najprej predložil predlog za odločanje o prenehanju delovanja stranke HDP, tretje največje politične stranke v turškem parlamentu; ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 31. marca 2021 v tej obtožnici odkrila postopkovne pomanjkljivosti ter se odločila, da jo bo vrnila uradu generalnega državnega tožilca; ker je bila 7. junija 2021 predložena spremenjena obtožnica, v kateri sta bili poleg prenehanja delovanja stranke zahtevani prepoved političnega delovanja za skoraj 500 politikov stranke HDP in zamrznitev njenih bančnih računov; ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 21. junija 2021 soglasno sprejela spremenjeno obtožnico;

C.  ker je generalni državni tožilec večino obtožb zoper stranko HDP utemeljil na protestih v Kobanîju, v zvezi s katerimi še poteka sodni postopek proti politikom te stranke, med drugim proti nekdanjima sopredsednikoma Selahattinu Demirtaşu in Figen Yüksekdağ; ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil osrednji izvršni odbor stranke HDP (z dne 6. oktobra 2014), v katerem so bili ljudje pozvani, naj protestirajo v solidarnosti s prebivalci Kobanîja proti organizaciji ISIS in proti turškemu embargu na to mesto; ker je bilo med protesti ubitih več kot 50 ljudi, med katerimi je bila velika večina članov stranke HDP ali njenih simpatizerjev, ki so umrli v spopadih s turško policijo;

D.  ker je v tako imenovanem kobanskem procesu 108 obtožencev iz stranke HDP; ker je bilo 28 od njih aretiranih in čakajo na sojenje; ker obstajajo sodne omejitve za šest oseb in nalogi za prijetje 75 oseb; ker bo Parlament še naprej pozorno spremljal kobanski proces in druge zadevne primere;

E.  ker je ustavno sodišče doslej prepovedalo šest prokurdskih političnih strank;

F.  ker je ESČP večkrat ugotovilo, da ukinjanje političnih strank krši pravico do združevanja iz člena 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah; ker Evropski svet v svojih sklepih z dne 24. junija 2021 navaja, da ciljna usmerjenost v politične stranke pomeni veliko nazadovanje na področju človekovih pravic in je v nasprotju z obveznostmi Turčije, da spoštuje demokracijo in pravno državo, ter da dialog o tem vprašanju ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo;

G.  ker je bila Deniz Poyraz, uslužbenka in članica stranke HDP, 17. junija 2021 umorjena v prostorih stranke v İzmirju; ker naj bi bila po smrti pohabljena; ker je bilo v letih 2015 in 2016 napadenih na stotine pisarn stranke HDP, tudi sedež v Ankari, številne med njimi pa so bile požgane;

H.  ker je v zaporu še vedno približno 4000 članov stranke in funkcionarjev, tudi številni poslanci;

I.  ker je bil trem poslancem stranke HDP odvzet parlamentarni mandat in poslanska imuniteta, nato pa so bili aretirani;

J.  ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine poslali povzetke postopkov za odvzem parlamentarne imunitete 20 poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank; ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz stranke HDP, voditelju Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kılıçdaroğluju in po enemu poslancu iz vsake druge opozicijske stranke, in sicer Stranke demokratičnih regij (DBP), Stranke İYİ (Dobra stranka), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);

K.  ker je Kemal Kılıçdaroğlu kot vodja glavne opozicijske stranke kazensko preganjan zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ker se sooča tudi s tožbo, ki jo je 11. januarja 2021 vložil predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki zahteva 1 milijon TRY odškodnine;

L.  ker je bil Selahattin Demirtaș, nekdanji sopredsednik stranke HDP in predsedniški kandidat na volitvah leta 2014 in 2018, več kot štiri leta pridržan na podlagi neutemeljenih obtožb in kljub temu, da je ESČP v dveh sodbah presodilo, da ga je treba izpustiti;

M.  ker je v isti sodbi ESČP navedlo, da je poziv sedeža stranke HDP k solidarnosti s prebivalci Kobanîja ostal v mejah političnega govora, saj jih ni mogoče razlagati kot poziv k nasilju; ker je sodišče navedlo, da obžalovanja vrednih nasilnih dejanj, do katerih je prišlo med 6. in 8. oktobrom 2014, ni mogoče šteti za neposredno posledico tvitov sedeža stranke HDP;

N.  ker so od lokalnih volitev, ki so potekale 31. marca 2019, 59 od 65 demokratično izvoljenih županov stranke HDP na jugovzhodu Turčije nadomestili guvernerji ali skrbniki provinc, ki jih je imenovala vlada, ker so bili ti župani v kazenski preiskavi zaradi domnevnih povezav s terorizmom; ker je bilo 32 od 36 aretiranih med sodnim postopkom izpuščenih, šest izvoljenih sožupanov pa je še vedno v zaporu;

O.  ker vse hujše strukturne težave, ki povzročajo pomanjkanje institucionalne neodvisnosti sodstva, še naprej vplivajo na pravice opozicijskih strank;

1.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nenehnih napadov in pritiskov na opozicijske stranke v Turčiji, zlasti zaradi načina, na katerega je stranka HDP, vključno s svojo mladinsko organizacijo, specifično in vse bolj tarča turških oblasti; obsoja represijo nad stranko HDP in drugimi turškimi opozicijskimi strankami, ki ogroža pravilno delovanje demokratičnega sistema; poziva turško vlado, naj konča te razmere in zagotovi, da bodo lahko vse politične stranke v državi svobodno in v celoti izvajale svoje zakonite dejavnosti v skladu s temeljnimi načeli pluralističnega in demokratičnega sistema;

2.  ostro obsoja obtožnico, ki jo je turško državno tožilstvo ponovno vložilo na ustavnem sodišču in v kateri se zahtevata razpustitev stranke HDP in prepoved političnega delovanja za skoraj 500 članov te stranke, vključno z večino njenega sedanjega vodstva, kar bi jim v naslednjih petih letih preprečilo izvajanje kakršne koli politične dejavnosti; je globoko zaskrbljen zaradi soglasne odločitve ustavnega sodišča, da sprejme to zadevo; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zadeva glede razpustitve stranke HDP vrhunec zatiranja te stranke, ki traja že več let in v okviru katerega se je sodilo na tisoče članom stranke, izvršnim organom, poslancem, lokalnim svetnikom in sožupanom, predvsem zaradi obtožb, povezanih s terorizmom;

3.  je trdno prepričan, da je to, da se ne ovira sodelovanje stranke HDP v turških demokratičnih institucijah, osnovni način za bolj vključujočo turško družbo in ustvarjanje pozitivnih obetov za mirno rešitev kurdskega vprašanja; v zvezi s tem ponovno poudarja, da bi bila glede na trdno zavezanost stranke HDP delovanju prek demokratičnih institucij prepoved stranke srednjeročno huda politična napaka in bi povzročila nepopravljivo škodo pluralizmu in demokratičnim načelom, zaradi česar milijoni volivcev v Turčiji ne bi bili zastopani;

4.  ostro obsoja grozljiv uboj članice in uslužbenke stranke HDP Deniz Poyraz ter napad na pisarne stranke v İzmirju; izraža sožalje njenim sorodnikom in prijateljem; poziva oblasti, naj ta primer temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;

5.  poziva turške oblasti, naj ne podžigajo sovraštva do stranke HDP in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njenih pisarn, uslužbencev in uradnikov, vključno s poslanci ter izvoljenimi lokalnimi svetniki in sožupani;

6.  obsoja samovoljno uporabo načela pravne države med potekajočim kobanskim procesom, kar je privedlo do ponovnega odprtja zadeve, in med postopkom, zlasti pomanjkanje neodvisnosti sodstva, nepristranskosti, popolne pravičnosti in postopkovnih jamstev; je globoko zaskrbljen zaradi zlorabljanja široko zastavljene protiteroristične zakonodaje; ponovno poziva turške oblasti, naj svojo protiteroristično zakonodajo uskladijo z mednarodnimi standardi in tako resnično zaščitijo temeljne pravice in svoboščine ter sorazmernost in enakost pred zakonom;

7.  obsoja odločitev, da se poslancem stranke HDP Leyli Güven, Ömerju Faruku Gergerlioğluju in Musi Farisoğullarıju odvzameta parlamentarni mandat in imuniteta, ter njihovo kasnejšo aretacijo; pozdravlja nedavno sodbo ustavnega sodišča z dne 1. julija 2021, v kateri je soglasno razsodilo, da so bile kršene pravice poslanca Ömerja Faruka Gergerlioğluja do izvolitve in sodelovanja v političnih dejavnostih ter njegova pravica do osebne svobode in varnosti; pozdravlja njegovo izpustitev in poziva turške oblasti in nižja sodišča, naj izvršijo odločitev ustavnega sodišča in nemudoma obnovijo njegov parlamentarni status; poziva k takojšnji izpustitvi preostalih dveh poslancev iz stranke HDP in k opustitvi vseh obtožb proti njima; obsoja, da se opozicijskim poslancem redno preklicuje parlamentarni status, kar resno škodi podobi turškega parlamenta kot demokratične institucije;

8.  ostro obsoja, da sta že od novembra 2016 zaprta nekdanja sopredsednika stranke Ljudske demokratske stranke Figen Yüksekdağ in Selahattin Demirtaș, ki je v preteklosti kandidiral na predsedniških volitvah; želi opozoriti na sodbo ESČP z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji, ki jo je potrdil veliki senat s sodbo z dne 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtaşa nemudoma izpustijo; je zgrožen nad nenehnim nespoštovanjem in neizvajanjem sodb ESČP s strani turških oblasti, tudi v drugih primerih, kot je primer Osmana Kavale, v zvezi s katerim bi lahko Odbor ministrov Sveta Evrope sprožil postopek za ugotavljanje kršitev proti Turčiji; poziva k popolnemu sodelovanju s Svetom Evrope pri okrepitvi pravne države, pravic manjšin, demokracije in temeljnih pravic;

9.  je močno zaskrbljen tudi zaradi postopnega povečevanja pritiska na glavno opozicijsko stranko (CHP) in njenega vodjo Kemala Kılıçdaroğluja, in sicer so stranki s sodnim odlokom zaplenili strankarske brošure, Kılıçdaroğlu pa je doživel tudi javne grožnje in celo fizične napade; obsoja zahtevo za odvzem imunitete Kemalu Kılıçdaroğluju zaradi njegovih političnih izjav, pa tudi kazenski pregon zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi nenehnega političnega in sodnega nadlegovanja predsednice stranke CHP v istanbulski provinci Canan Kaftancıoğlu;

10.  je močno zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska na vse opozicijske stranke ter zaradi najnovejše odločitve tožilcev ministrstva za pravosodje, da skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine predložijo povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskim poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank; poudarja, da na splošno sovražno okolje vpliva na druge opozicijske voditelje, kot je predsednica stranke İYİ Meral Akşener, ki so jo nedavno med obiskom Rizeja verbalno napadli podporniki vladajoče stranke;

11.  obsoja, da so se turške oblasti na podlagi spornih dokazov odločile odstaviti demokratično izvoljene župane in jih nadomestile z neizvoljenimi skrbniki, kar spodkopava lokalno demokracijo; je seznanjen s političnimi, zakonodajnimi in upravnimi ukrepi, ki jih je turška vlada sprejela za ohromitev občin, ki jih vodijo župani opozicijskih strank v Istanbulu, Ankari in Izmirju; obžaluje, da sedanja vlada zlorablja finančna sredstva in upravo države, da bi oslabila ali utišala opozicijo;

12.  poudarja, da ti ukrepi še dodatno spodkopavajo možnosti politične opozicije, da bi uveljavljala svoje pravice in odigrala svojo demokratično vlogo; je zelo zaskrbljen zaradi resnega nazadovanja na področju pravice opozicijskih strank do delovanja, kar priča o skrb vzbujajočem stanju človekovih pravic v Turčiji ter nenehnem spodkopavanju demokracije in pravne države, kar pomeni kršitev københavnskih meril;

13.  meni, da sta spodkopavanje načel pravne države in sistemska odsotnost neodvisnosti sodstva še zmeraj povezani z odločitvami sodišča glede svobode delovanja opozicijskih strank; poziva Turčijo, naj zagotovi pluralizem ter spoštuje svobodi združevanja in izražanja v skladu z zaščito, določeno v turški ustavi, in mednarodnimi obveznostmi Turčije;

14.  poziva delegacijo EU v Turčiji, naj še naprej spremlja položaj politične opozicije, tudi z opazovanjem sojenj, vključno s kobanskim procesom, dajanjem izjav za javnost in prošnjami za dovoljenje za obiske v zaporu;

15.  meni, da bi moral biti poleg izboljšanja zunanjepolitičnih vprašanj napredek pri vseh pozitivnih programih, ki bi se lahko ponudili Turčiji, odvisen tudi od izboljšanja razmer na področju državljanskih in človekovih pravic ter pravne države v državi, vključno s pravicami žensk, kot so pravice, ki jih zagotavlja Istanbulska konvencija, verska svoboda ter pravice etničnih manjšin in skupnosti LGBTI;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0234.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0028.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0017.


Vzpostavitev morskih zavarovanih območij na Antarktiki in ohranitev bitoske raznovrstnosti v Antarktičnem oceanu
PDF 150kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o vzpostavitvi morskih zavarovanih območij na Antarktiki in ohranitvi biotske raznovrstnosti v Antarktičnem oceanu (2021/2757(RSP))
P9_TA(2021)0361B9-0369/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev 13 in 14,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD),

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), zlasti dela XII,

–  ob upoštevanju Konvencije o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov (Konvencija CAMLR),

–  ob upoštevanju globalnega poročila Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) o oceni biološke raznovrstnosti in ekosistemskih storitev z dne 31. maja 2019,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju z dne 24. septembra 2019 in posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C z dne 8. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Mission Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters (Misija Morska zvezda 2030: Obnova naših oceanov in voda), ki jo je 22. septembra 2020 objavil odbor misije Komisije za zdrave oceane, morja ter obalne in celinske vode,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 16. septembra 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrha med EU in Kitajsko 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev skupine G7 o naši skupni agendi za ukrepanje na svetovni ravni za boljšo obnovo z dne 13. junija 2021,

–  ob upoštevanju izjave z vrha med EU in ZDA z dne 15. junija 2021 o približevanju prenovljenemu čezatlantskemu partnerstvu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o vplivu morskih odpadkov na ribištvo(5),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Antarktiki, podpisane 1. decembra 1959,

–  ob upoštevanju Madridskega protokola o varstvu okolja k pogodbi o Antarktiki, podpisanega 4. oktobra 1991 (Madridski protokol),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je dobro ekološko stanje oceana ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje kontinuitete njegovih ekosistemskih storitev, kot sta absorpcija ogljikovega dioksida in proizvodnja kisika;

B.  ker je na Antarktiki in v Antarktičnem oceanu izjemno bogat ekosistem rastlinskih in živalskih vrst, nekatere pa imajo status ogrožene ali ranljive vrste na rdečem seznamu ogroženih vrst Svetovne zveze za varstvo narave;

C.  ker je ocean bistvenega pomena za blaženje podnebnih sprememb in absorbira več kot 90 % toplote, ki jo ujamejo naše emisije ogljikovega dioksida; ker je največji aktivni ponor ogljika na svetu, saj je iz teh emisij sekvestriral več kot 30 % ogljika(6);

D.  ker se je Antarktika od leta 1989 do leta 2018 segrela za 1,8 °C, kar je trikrat več od svetovnega povprečja(7); ker naj bi se Grenlandija in antarktične ledene plošče v 21. stoletju in kasneje zmanjševale vse hitreje;

E.  ker je antarktični kril bistveni del prehranske verige za številne morske plenilce (pingvine, kite, tjulnje, ribe) v Antarktičnem oceanu;

F.  ker Medvladni panel za podnebne spremembe v posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju(8) navaja, da so podnebni mehanizmi odvisni od zdravja oceanov in morskih ekosistemov, ki so zdaj izpostavljeni globalnemu segrevanju, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju morske biotske raznovrstnosti, zakisljevanju, zmanjševanju količine kisika in obalni eroziji;

G.  ker je Organizacija združenih narodov razglasila desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj (2021–2030), da bi izboljšali oceanske znanosti in pridobili skupno znanje;

H.  ker Pogodba o Antarktiki, ki je začela veljati pred 60 leti 23. junija 1961, v členu IX poziva k varstvu in ohranjanju živih virov na Antarktiki; ker so ta prizadevanja opredeljena v Madridskem protokolu; ker ta protokol Antarktiko opredeljuje kot naravni rezervat, ki je namenjen miru in znanosti, in določa osnovna načela, ki se uporabljajo za dejavnosti na Antarktiki;

I.  ker so se Evropski uniji in njenim državam članicam, Avstraliji, Norveški, Združenemu kraljestvu in Urugvaju 28. aprila 2021 kot podpornice predloga za vzpostavitev dveh morskih zavarovanih območij v južnem (Antarktičnem) oceanu, v vzhodni Antarktiki in v Weddellovem morju, pridružile Združene države Amerike in Nova Zelandija;

J.  ker v Komisiji za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) potekajo pogajanja za vzpostavitev teh dveh novih morskih zavarovanih območij s skupno površino približno 3 milijone km2; ker bi odobritev teh morskih zavarovanih območij prispevala k uresničevanju zavez EU in svetovnih zavez glede varstva morske biotske raznovrstnosti;

K.  ker so morska zavarovana območja pomembno orodje za varstvo oceanskih ekosistemov, saj lahko povečajo raznolikost in številčnost vrst, hkrati pa tudi odpornost oceanov na okoljske vplive, vključno s podnebnimi spremembami;

L.  ker so voditelji skupine G7 izjavili, da v celoti podpirajo zavezo CCAMLR o oblikovanju reprezentativnega sistema morskih zavarovanih območij na območju Konvencije CAMLR v Antarktičnem oceanu na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj;

M.  ker so EU in ZDA izrazile polno zavezanost k spodbujanju uspešnega in ambicioznega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti in polno podporo določitvi novih morskih zavarovanih območij v Antarktičnem oceanu ter nadaljnjemu sodelovanju pri spodbujanju trajnostnega modrega gospodarstva, trajnostnega ribolova in preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

N.  ker je Parlament odločno podprl ambiciozne ukrepe za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti, zlasti v svoji resoluciji o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja in resoluciji o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15);

O.  ker je Parlament pozval Komisijo, naj zagovarja ambiciozen model mednarodnega upravljanja o morski biotski raznovrstnosti, ki bo presegal nacionalne jurisdikcije, ter prizna vsa morja in oceane kot svetovno skupno dobro; ker je nadalje pozval EU, naj si na naslednjem zasedanju medvladne konference o biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije prizadeva za sprejetje ambicioznega svetovnega sporazuma o oceanih, s katerim bi po vsem svetu zaščitili morsko biotsko raznovrstnost na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;

P.  ker v Organizaciji združenih narodov potekajo pogajanja o izvedbenem sporazumu za zaščito morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki predvideva vzpostavitev morskih zavarovanih območij na odprtem morju;

1.  poudarja, da imajo ekosistemi in biotska raznovrstnost na Antarktiki in v Antarktičnem oceanu izjemno vrednost in znanstveni pomen ter da je Weddellovo morje ključnega pomena za svetovno kroženje oceanov in svetovno podnebje; poudarja, kako pomembno je zagotoviti njihovo hitro in učinkovito zaščito;

2.  izraža polno podporo prizadevanjem Evropske unije in njenih držav članic, Avstralije, Norveške, Združenega kraljestva, Urugvaja, Združenih držav Amerike in Nove Zelandije za vzpostavitev dveh novih morskih zavarovanih območij na vzhodu Antarktike in v Weddellovem morju v Antarktičnem oceanu; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru priprav na letno zasedanje CCAMLR leta 2021 okrepijo dvostranska in večstranska prizadevanja, da bi se zagotovila podpora za vzpostavitev teh morskih zavarovanih območij v prihodnjih mesecih, zlasti pa naj se osredotočijo na članice CCAMLR, ki so izrazile nasprotovanje predlogom morskih zavarovanih območij;

3.  opozarja, da bi morala EU v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 uporabiti vse svoje diplomatske vzvode in zmogljivosti za ozaveščanje, da bi pripomogla k sprejetju sporazuma o določitvi obsežnih morskih zavarovanih območij v Antarktičnem oceanu;

4.  opozarja na zavezo Unije o varstvu morja, da bo pravno zaščitila vsaj 30 % morskega območja EU, pri čemer bo strogo zaščitila 10 % svojih morij; želi spomniti, da bi morala EU zagotoviti, da bi svetovni okvir za obdobje po letu 2020 vključeval ambiciozne svetovne cilje za leto 2030 v skladu z zavezami EU; nadalje ponavlja svoje stališče, da bi morala EU med pogajanji za svetovni okvir delovati kot vodilna v svetu in si prizadevati za visoke ambicije, ki bi bile vsaj tako visoke kot njene, to pa bi moralo vključevati pravno zavezujoče svetovne cilje za obnovo in zaščito vsaj 30 % do leta 2030; poudarja, da je treba zaščitena območja učinkovito zavarovati;

5.  opozarja na zavezo CCAMLR, da bo do leta 2012 na območju Konvencije CAMLR vzpostavila reprezentativen sistem morskih zavarovanih območij, ki bo varoval reprezentativne primere morskih ekosistemov, biotske raznovrstnosti in habitatov;

6.  poudarja, da Madridski protokol prepoveduje dejavnosti, povezane z mineralnimi viri na Antarktiki, razen za znanstvenoraziskovalne namene; poziva, naj se ta ključna določba ohrani tudi v prihodnjih sporazumih;

7.  poudarja, da so zaradi geografske izoliranosti Antarktičnega oceana dejavnosti spremljanja na območju Konvencije CAMLR zapletene in težke;

8.  poudarja, da več kot 80 % morskega dna še vedno ni izkoriščenega(9) in da so potrebne nadaljnje oceanografske raziskave, zlasti o vplivih onesnaževanja in podnebnih sprememb na ekosisteme;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s svetovnimi partnerji okrepijo mrežo morskih zavarovanih območij na svetovni ravni z boljšim upravljanjem, boljšim prostorskim načrtovanjem, ocenjevanjem in izvrševanjem, da bi povečali ekološko skladnost in povezljivost morskih zavarovanih območij;

10.  poudarja, da dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova močno ogrožajo trajnostni ribolov in odpornost morskih ekosistemov;

11.  poudarja, da mora biti turizem na Antarktiki trajnosten; zato poziva CCAMLR, naj zagotovi, da se bo turizem izvajal v skladu s tem in ne bo negativno vplival na ekosistem;

12.  poudarja, da bi vzpostavitev teh dveh novih morskih zavarovanih območij pomembno prispevala h globalni razsežnosti strategije EU za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo in države članice, naj to vzpostavitev uporabijo kot podlago v svetovnih pogajanjih v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti na konferenci OZN o biotski raznovrstnosti COP15 v Kunmingu na Kitajskem;

13.  ugotavlja, da bi z vzpostavitvijo morskih zavarovanih območij, ki bi pokrivala več kot 3 milijone km2 na vzhodu Antarktike in v Weddellovem morju, ustvarili eno največjih morskih zavarovanih območij v zgodovini;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Evropske komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam CCAMLR.

(1) UL C 232, 16.6.2021, str. 28.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0277.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0096.
(6) Bindoff, N. idr., Observations: Oceanic Climate Change and Sea Level, Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Ugotovitve: Oceanske podnebne spremembe in morska gladina, Podnebne spremembe 2007: fizikalno-znanstvena podlaga. Prispevek delovne skupine I k četrtemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe), Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo in New York, NY, ZDA, 2007. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/ar4-wg1-chapter5-1.pdf; Rhein, M. idr., Observations: Ocean, Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Ugotovitve: Ocean, Podnebne spremembe 2013: fizikalno-znanstvena podlaga. Prispevek delovne skupine I k petemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe), Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo in New York, NY, ZDA, 2013. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter03_FINAL.pdf; Cheng L. idr., 2019, Record-Setting Ocean Warmth Continued in 2019, Advances in Atmospheric Sciences (Rekordno visoka temperatura oceana tudi leta 2019, Napredek v atmosferski znanosti), zvezek 37, februar 2020, https://link.springer.com/article/10.1007/s00376-020-9283-7.
(7) Kyle R. Clem, Ryan L. Fogt, John Turner, Benjamin R. Lintner, Gareth J. Marshall, James R. Miller, James A. Renwick, Record warming at the South Pole during the past three decades, Nature Climate Change (Rekordno segrevanje južnega tečaja v zadnjih treh desetletjih, Naravne podnebne spremembe), 2020; DOI: 10.1038/s41558-020-0815-z.
(8) IPCC Special Report on the Ocean and Cryosphere in a Changing Climate. Summary for Policymakers (Posebno poročilo IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju. Povzetek za oblikovalce politik), 2019, https://www.ipcc.ch/srocc/chapter/summary-for-policymakers/.
(9) Služba National Ocean Service, 2021: https://oceanservice.noaa.gov/facts/exploration.html#:~:text=More%20than%20eighty%20percent%20of,the%20mysteries%20of%20the%20deep.


Kršitve prava EU in pravic državljanov LGBTIQ na Madžarskem zaradi sprejetih zakonodajnih sprememb v madžarskem parlamentu
PDF 193kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic državljanov LGBTIQ na Madžarskem zaradi sprejetih zakonodajnih sprememb v madžarskem parlamentu (2021/2780(RSP))
P9_TA(2021)0362B9-0412/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah za obdobje 2020–2025 (COM(2021)0142),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave LGBT EU, ki jo je leta 2019 izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(1) (uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske(4),

–  ob upoštevanju sklepa Sodišča Evropske unije z dne 3. junija 2021 v zadevi C-650/18, v katerem je Sodišče zavrnilo tožbo Madžarske zoper resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2018 o začetku postopka za ugotovitev obstoja očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila temeljne vrednote Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o poročilu o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države(9),

–  ob upoštevanju madžarskega zakona LXXIX iz leta 2021 o strožjem ukrepanju proti storilcem pedofilskih kaznivih dejanj in spremembi nekaterih zakonov o varstvu otrok (predlog zakona in – po razglasitvi – zakon),

–  ob upoštevanju preiskave evropske komisarke za enakost z dne 16. junija 2021 o skladnosti madžarske zakonodaje s pravom Unije,

–  ob upoštevanju pisma, ki so ga komisarji za pravosodje in notranji trg naslovili na madžarsko ministrico za pravosodje (Ares S(2021) 4587976) o neskladnosti osnutka zakona z več pravnimi določbami EU, vključno s členom 2 PEU o spoštovanju človekovih pravic, svobode in nediskriminacije,

–  ob upoštevanju pisma, ki ga je podpisalo 17 voditeljev držav ali vlad na zasedanju Evropskega sveta junija 2021 in v katerem izjavljajo, da se je treba še naprej boriti proti diskriminaciji skupnosti LGBTI,(10)

–  ob upoštevanju izjave ob robu seje Sveta za splošne zadeve z dne 22. junija 2021, ki jo je podpisalo 18 držav članic, o sprejetju madžarskega zakona(11),

–  ob upoštevanju priporočila CM/Rec(2016)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, in standardov, ki jih je sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju stališča komisarke Sveta Evrope za človekove pravice do tega zakona(12),

–  ob upoštevanju sodbe ESČP z dne 20. junija 2017 v zadevi Bayev in drugi proti Rusiji (pritožbi št. 67667/09 in 2 drugi)(13),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji za ustni odgovor z dne 22. junija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi sprejetih zakonodajnih sprememb v madžarskem parlamentu (O-000050/2021),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je madžarska državna skupščina 15. junija 2021 sprejela zakon, katerega prvotni namen je zaščititi otroke pred pedofilskimi prestopniki, s tem ciljem pa se strinjajo in si zanj prizadevajo vse institucije in države članice v Uniji; ker je bil zakon razglašen 23. junija 2021 in bo začel veljati 8. julija 2021(14); ker bo zakon resno in namerno omejil pravice in svoboščine oseb LGBTIQ in pravice otrok;

B.  ker je Madžarska nedavno podala več izjav v Svetu, v katerih je pojem „družbenega spola“ v nekaterih besedilih razlagala kot sklicevanje na spol in tako zanikala obstoj družbenega spola, zlasti v zvezi s konceptom kriznega upravljanja za morebitno misijo EU za skupno vojaško in obrambno politiko EU brez izvršilnih pooblastil v Mozambiku, uredbo o Skladu za pravični prehod in uredbo o skupnih določbah, pa tudi ob drugih priložnostih;

C.  ker so opredelitve zakona namenoma nejasne, da bi dosegle odvračilni učinek; ker zakon prepoveduje „prikazovanje in spodbujanje spolne identitete, ki se razlikuje od spola, dodeljenega ob rojstvu, spremembe spola in homoseksualnosti“ v šolah, televizijskih programih in javno dostopnih oglasih na vseh platformah za osebe, mlajše od 18 let, tudi v izobraževalne namene; ker po zakonu te vsebine ne veljajo kot obvestilo o javnih storitvah ali oglaševanje družbene odgovornosti, tudi če so namenjene odraslim; ker zakon uvaja spremembe zakona o varstvu otrok, zakona o varstvu družine, zakona o poslovnem oglaševanju, zakona o medijih in zakona o javnem šolstvu;

D.  ker je Parlament že obsodil zlorabo zakonov o informacijah, ki so na voljo mladoletnikom, zlasti na področju izobraževanja in medijev, da bi se cenzurirale vsebine in gradivo v zvezi z LGBTI, zlasti v Litvi in Latviji;

E.  ker je poljski predsednik Andrzej Duda leta 2018 izjavil, da bo razmislil o sprejetju t. i. zakona o „gejevski propagandi“, kot je bil sprejet v Rusiji, ki bi prepovedal medije, literaturo in srečanja LGBTIQ, kot je parada ponosa; ker je namestnik poljskega ministra za pravosodje Michal Wos junija 2021 napovedal, da Poljska trenutno pripravlja zakon, katerega namen je prepovedati „propagando LGBT“;

F.  ker je predsednik Češke republike Miloš Zeman junija 2021 v intervjuju za medije v zvezi z novim zakonom proti LGBTIQ na Madžarskem podal žaljive komentarje o transspolni skupnosti;

G.  ker je bil podoben zaskrbljujoč razvoj dogodkov opažen na Hrvaškem, zlasti napovedani predlog konservativne stranke Most, da se „prepoved izpostavljenosti otrok propagandi LGBT“ vključi v zakone, o katerih trenutno razpravlja hrvaški parlament, in napadi na osebe LGBTI dne 3. julija 2021, na dan 20. zagrebške parade ponosa; ker sta predsednik in podpredsednik stranke Most 4. julija 2021 napovedala tožbe proti organizacijam LGBTI, ki so stranko obtožile nestrpnosti in homofobije ter spodbujanja delitev in sovraštva;

H.  ker je Rusija leta 2013 uvedla zvezni zakon „za varstvo otrok pred informacijami, ki spodbujajo zavračanje tradicionalnih družinskih vrednot“, s katerim naj bi prepovedali prikazovanje homoseksualnosti v medijih kot nekaj normalnega; ker so številne organizacije za človekove pravice po vsem svetu izjavile, da ruska zakonodaja ogroža mlade osebe LGBTIQ;

I.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

J.  ker strategija Komisije za enakost oseb LGBTIQ določa skupno usmeritev Unije pri varovanju pravic oseb LGBTIQ v vseh državah članicah in ponovno poudarja, da sta enakost in nediskriminacija temeljni vrednoti in temeljni pravici v EU, zapisani v njenih Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah;

K.  ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen zakon označila za „sramoto“ in pristojnim komisarjem naročila, naj se obrnejo na madžarsko vlado(15); ker sta komisarja za pravosodje in za notranji trg na madžarskega ministra za pravosodje naslovila pismo, v katerem sta navedla, da zakon krši naslednje pravice: pravico do zasebnega in družinskega življenja (člena 7 in 9 Listine); pravico do svobode izražanja in obveščanja (člen 11 Listine); svobodo gospodarske pobude (člen 16 Listine) in prepoved diskriminacije (člen 21 Listine); ker se direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah(16), direktiva o elektronskem poslovanju(17) in člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko uporabljajo vsaj za nekatere od teh scenarijev in ker se lahko člena 34 in 36 PDEU prav tako uporabljata in kršita z izpodbijanimi določbami zakona; ker naj bi bil odgovor na to pismo posredovan do 30. junija 2021;(18) ker je madžarska ministrica za pravosodje odgovorila 1. julija 2021;

L.  ker je 18 držav članic(19) podpisalo izjavo, v kateri je Komisijo pozvalo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za zagotovitev popolnega spoštovanja prava EU, tudi tako, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije;

M.  ker je 17 voditeljev držav ali vlad 24. junija 2021 sprejelo skupno izjavo, da se bodo še naprej borili proti diskriminaciji skupnosti LGBTIQ in da ponovno potrjujejo, da bodo branili temeljne pravice oseb LGBTIQ(20);

N.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice člane madžarskega parlamenta pozvala, naj predlog zakona zavrnejo; ker je menila, da je zakon v nasprotju s pravicami in identitetami oseb LGBTIQ ter da omejuje svobodo izražanja in izobraževanja vseh Madžarov(21);

O.  ker so v skladu s priporočilom CM/Rec(2010)5 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete voditelji držav članic Sveta Evrope odgovorni za izobraževanje, boj proti predsodkom in diskriminaciji ter za sprejemanje oseb LGBTIQ;

P.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Bayev in drugi proti Rusiji razsodilo, da je zakonodaja, ki prepoveduje spodbujanje homoseksualnosti, znana tudi kot „zakon o gejevski propagandi“, v nasprotju s členom 10 (svoboda izražanja) in členom 14 (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je zato diskriminatorna in da je okrepila predsodke do oseb LGBTIQ, kar ni v skladu z vrednotami demokratične družbe;

Q.  ker je Parlament večkrat spodbudil države članice, naj zagotovijo pravico do celovite vzgoje o spolnosti, spolu in odnosih, ki je znanstveno točna, na dokazih temelječa, starosti primerna in neobsojajoča; ker so mednarodni organi za človekove pravice(22), kot je Svet Evrope, ugotovili, da imajo otroci in mladi pravico do celovite spolne vzgoje;

R.  ker je raziskava LGBT, ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice, pokazala, da je več kot polovica anketirancev vedno ali pogosto slišala ali videla negativne pripombe ali ravnanja v času šolanja, ker so sošolca ali vrstnika imeli za osebo LGBTI; ker se ta številka pri anketirancih, starih od 15 do 17 let, poveča na 70 %, kar kaže na to, da je treba sprejemanje in strpnost obravnavati v okviru izobraževanja;

Zakon, njegove določbe in kršitev prava EU

1.  najostreje obsoja zakon, ki ga je sprejel madžarski parlament in pomeni očitno kršitev vrednot, načel in zakonodaje EU; opozarja, da bo zakon v različne madžarske zakone uvedel določbe, ki kršijo temeljne pravice iz Listine in Pogodb ter zakonodaje EU o notranjem trgu (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah in direktiva o elektronskem poslovanju); meni, da zakon krši uveljavljeni pravni red EU;

2.  pozdravlja izjavo, ki jo je podpisalo 18 držav članic in v kateri pozivajo Komisijo, naj sproži sodni postopek, in pozdravlja, da so predlog zakona obsodili predsednica Komisije in posamezni komisarji; je seznanjen s pismom madžarski ministrici za pravosodje, v katerem je naprošena, da do 30. junija 2021 posreduje pojasnila in informacije o omenjenih vprašanjih; poziva Komisijo, naj odgovor objavi;

3.  je seznanjen s pozivom Komisije, da naj bo razprava z Madžarsko konstruktivna in lojalna; obžaluje pa, da je bil zakon kljub ogorčenju mednarodnih organizacij razglašen 23. junija 2021; poziva Komisijo, naj zaradi zakona nemudoma pravno ukrepa, tako da uvede pospešen postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski v skladu s členom 258 PDEU; poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi vsa postopkovna orodja Sodišča Evropske unije, vključno s prošnjami za hitri postopek in začasnimi ukrepi, tudi s kaznimi za neupoštevanje slednjega;

4.  opozarja, da lahko v skladu s členom 259 PDEU država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, zadevo predloži Sodišču Evropske unije; poziva države članice, naj v zvezi s sprejetim zakonom uporabijo ta člen, če Komisija ne bo ukrepala; poziva države članice, naj pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložijo meddržavno tožbo v zvezi z vidiki, ki jih pravo EU ne zajema;

Postopki iz člena 7(1), ki so v teku

5.  poudarja, da ta zakon ni osamljen primer, temveč kaže, da gre za namerno in načrtovano postopno odpravljanje temeljnih pravic na Madžarskem; poudarja, da so organizirana fobija pred osebami LGBTIQ, ki jo podpira država, in dezinformacijske kampanje postale orodje madžarske vlade za politično cenzuro, in meni, da je to v nasprotju s členom 2 PEU; opozarja, da je bila Evropska unija razglašena za svobodno območje za osebe LGBTIQ(23);

6.  opozarja, da so kršitve človekovih pravic oseb LGBTIQ del širšega političnega programa, ki vodi v razgradnjo demokracije in pravne države, vključno s svobodo medijev, in bi jih bilo treba obravnavati kot sistemske kršitve člena 2 PEU; opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 12. septembra 2018(24) že izrazil zaskrbljenost zaradi pravice do enake obravnave in svobode izražanja;

7.  je močno zaskrbljen, ker so se razmere na področju pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem še poslabšale, odkar je Parlament sprožil člen 7(1); poudarja, da Svet v zvezi s tem v zadnjih letih ni ukrepal in ni prevzel odgovornosti;

8.  pozdravlja dejstvo, da je portugalsko predsedstvo prvič po letu 2019 opravilo zaslišanje v zvezi s pravno državo na Madžarskem v skladu s členom 7(1), ter izjave 18 držav članic, da ta zakon obsojajo; vendar poudarja, da mora dialog prinesti oprijemljive rezultate v obliki ukrepov, da bi se konkretno lotili primerov poslabšanja temeljnih pravic na Madžarskem; ponovno poziva Svet, naj Madžarski da konkretna priporočila, kot je določeno v členu 7(1) PEU, vključno s priporočilom, da zakon razveljavi, in določi roke za izvedbo teh priporočil; poziva slovensko predsedstvo, naj septembra 2021 opravi zaslišanje o Madžarski in čim prej izvede glasovanje o priporočilih; ugotavlja, da so bile človekove pravice oseb LGBTIQ v zadnjih letih postopoma odpravljene;

9.  opozarja, da je Madžarski svet za medije 2. marca 2021 napovedal, da bo sprožil sodni postopek proti medijski skupini RTL Madžarska po predvajanju kampanje „Family is Family“ (družina je družina); meni, da ti ukrepi pomenijo cenzuro medijskih vsebin in oglaševanja ter zato kršijo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah; poudarja, da je več radiodifuzijskih hiš po vsej EU pozvalo Komisijo, naj skupaj z organizacijami civilne družbe začne postopke za ugotavljanje kršitev(25); poziva Komisijo, naj uporabi vsa pravna orodja, ki jih ima na voljo, da bi obravnavala cenzuro materiala, ki je skladno z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah v povezavi z Listino;

10.  izraža globoko zaskrbljenost, ker se zaradi poslabšanja medijske svobode povečuje zvračanja krivde na manjšine in število napadov nanje, tudi na osebe LGBTIQ;

11.   opozarja, da je bila madžarska ustava decembra 2020 spremenjena tako, da določa, da je mati ženska in oče moški ter da Madžarska ščiti pravico otrok do spolne identitete v skladu s svojim spolom ob rojstvu in pravico do izobraževanja v skladu z ustavno identiteto države in sistemom vrednot, ki temeljijo na krščanski kulturi; ugotavlja, da kljub temu, da je družinsko pravo v nacionalni pristojnosti, sprememba ustave na ta način skupaj z nadaljnjo zakonodajo, vključno z omenjenim zakonom, neposredno zmanjšuje zaščito vrednot iz člena 2 PEU; ugotavlja, da je Beneška komisija sprejela mnenje o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020(26);

12.  opozarja, da je Beneška komisija 18. junija 2013 sprejela mnenje CDL-AD (2013)022-e o vprašanju prepovedi t. i. „propagiranja homoseksualnosti“ glede na nedavno zakonodajo v nekaterih državah članicah Sveta Evrope;

13.  opozarja, da je madžarski parlament sprejel zakonodajo, ki posvojitev omejuje na poročene pare in dejansko prepoveduje posvojitev osebam, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, ter samskim in neporočenim posameznikom, razen če minister za družinsko politiko izda posebno dovoljenje; poudarja, da ta zahteva članu vlade omogoča sprejemanje enostranskih odločitev v zvezi s tem;

14.  želi spomniti, da je bilo s sprejetjem člena 33 zakona omnibus iz leta 2020 dejansko prepovedano pravno priznanje spola za transseksualce in interseksualce na Madžarskem, s čimer so bile kršene njihove pravice do zasebnosti in so bili izpostavljeni diskriminaciji, kar ima lahko hude psihološke posledice in lahko omeji njihovo pravico do dejavnega sodelovanja v civilni družbi; ker je Nacionalni organ za varstvo podatkov in svobodo obveščanja (NADPFI) izdal mnenje o 33. členu, v katerem je trdil, da krši člen 5(1)(d) Splošne uredbe o varstvu podatkov(27); želi spomniti, da Komisija doslej ni sprejela nikakršnih ukrepov, da bi obravnavala to vprašanje; poziva Komisijo, naj preišče zadevo in po potrebi pravno ukrepa; ugotavlja, da je madžarsko ustavno sodišče(28) sicer razsodilo, da so deli zakona neustavni, vendar javni organi niso upoštevali njegove odločitve in še naprej zavračajo vloge, tudi če so bile vložene pred začetkom veljavnosti zakona; ugotavlja, da gre pri tem za kršitev načela pravne države;

15.  obsoja odločitev organa za varstvo potrošnikov v Budimpešti(29), ki je založnikom naročil, naj na otroške knjige, ki prikazujejo mavrične družine, natisnejo opozorilo, da knjige vsebujejo „vedenje, ki ni skladno s tradicionalnimi vlogami spolov“;

16.  je močno zaskrbljen zaradi krčenja prostora za nevladne organizacije na Madžarskem, vključno z nevladnimi organizacijami LGBTIQ; pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-78/18(30), ki določa, da je zakon št. LXXVI iz leta 2017 o preglednosti organizacij, ki prejemajo pomoč iz tujine, uvedel diskriminatorne in neutemeljene omejitve v zvezi z donacijami iz tujine v korist organizacijam civilne družbe, kar je kršitev njegovih obveznosti glede prostega pretoka kapitala, spoštovanja zasebnega življenja, varstva osebnih podatkov in svobode združevanja; je seznanjen z razveljavitvijo tega zakona, vendar je zaskrbljen zaradi novih omejitev za financiranje civilne družbe na Madžarskem, kot so selektivne revizije, ki jih izvaja državni revizijski urad, in obveznost, da se navedejo vsi donatorji v javnokoristnih poročilih, ki so javno dostopna; meni, da tovrstne omejitve niso ne potrebne ne sorazmerne in niso skladne s sodnim pravom Sodišča Evropske unije ali ugotovitvami poročila o financiranju združenj, ki ga je Beneška komisija sprejela na 118. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2019;

17.  izraža svojo neomajno predanost varstvu otrokovih pravic v EU in po svetu; meni, da bi morala biti vodilna načela za zagotavljanje spoštovanja najboljših interesov otroka strpnost, sprejemanje in raznolikost in ne spodbujanje strahu pred LGBTIQ in sovraštva do njih; v zvezi s tem meni, da je enačenje spolne usmerjenosti in spolne identitete s pedofilijo ali napadi na otrokove pravice jasen poskus instrumentalizacije jezika človekovih pravic, da bi sprejeli diskriminatorne politike; meni, da je to v nasprotju z mednarodnimi načeli in normami na področju človekovih pravic;

18.  je zaskrbljen, ker zakon spominja na tako imenovan ruski zakon o propagandi LGBT iz leta 2013, ki je močno škodoval skupnosti LGBTIQ v Rusiji; poziva Komisijo, naj dodatno preišče financiranje kampanj proti LGBTIQ v EU, ki so jasna grožnja demokraciji in nacionalni varnosti v EU;

Ukrepi, ki jih mora sprejeti Komisija

19.  znova poziva Komisijo in Svet, naj končno priznata, da je nujno treba ukrepati za zaščito vrednot iz člena 2 PEU in da države članice ne morejo spremeniti svoje zakonodaje, tudi ustavnih določb, na način, ki zmanjšuje varstvo teh vrednot(31); opozarja, da je to v okviru Pogodb prepovedano, kot je nedavno razložilo Sodišče Evropske unije v zadevi C-896/19(32);

20.  meni, da je zakon v neposrednem nasprotju s strategijo Komisije za enakost LGBTIQ; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se strategija enako izvaja v vsaki državi članici EU;

21.  poziva Svet in Komisijo, naj nujno odpravijo blokado horizontalne protidiskriminacijske direktive, ki je v Svetu blokirana že več kot 10 let(33);

22.  želi spomniti, da še ni bilo ustreznega odziva na pobudo Parlamenta o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi ga urejal medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poziva Komisijo in Svet, naj se s Parlamentom nemudoma začneta pogajati o medinstitucionalnem sporazumu v skladu s členom 295 PDEU;

23.  ponovno izraža svoje stališče o uredbi o pogojenosti, ki je začela veljati 1. januarja 2021 in se uporablja v celoti in neposredno v Evropski uniji in vseh njenih državah članicah za vsa sredstva iz proračuna EU, tudi sredstva iz instrumenta EU za okrevanje, ki so bila dodeljena od takrat;

24.  želi spomniti, da uredba o pogojevanju pravne države vsebuje jasno opredelitev pravne države, ki jo je treba razumeti v povezavi z drugimi vrednotami Unije, tudi temeljnimi pravicami in nediskriminacijo; meni, da diskriminacija manjšin, za katero so odgovorne države, neposredno vpliva na projekte, za katere so se države članice odločile uporabiti sredstva EU, in zato neposredno vpliva na zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj nemudoma sproži postopek iz člena 6(1) uredbe o pogojevanju pravne države;

25.  močno dvomi, da so madžarske oblasti zmožne upravljati s sredstvi EU na nediskriminatoren način in v skladu z Listino; poziva Komisijo, naj oceni sprejetje zakona v zvezi s horizontalnim omogočitvenim pogojem, da se zagotovi skladnost z Listino Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko(34) (uredba o skupnih določbah); poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe iz uredbe o skupnih določbah glede odhodkov, povezanih z zadevnimi skladi, ter naj poskrbi, da sporazum o partnerstvu in programi za Madžarsko ne bodo odobreni, dokler ne bo zagotovljena popolna skladnost s horizontalnim omogočitvenim pogojem, povezanih z vidiki Listine, kot to določajo členi uredbe o skupnih določbah; želi spomniti, da je mogoče akt Komisije, ki ni skladen s pravom EU, izpodbijati pred Sodiščem Evropske unije;

26.  je resno zaskrbljen glede skladnosti osnutka madžarskega načrta za okrevanje in odpornost z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(35) ter z Listino, poziva Komisijo in Svet, naj skrbno analizirata vse ukrepe, opisane v osnutku madžarskega načrta za okrevanje in odpornost, ter načrt odobrita le, če se ugotovi, da ne bo prispeval k izvajanju zakona, kar bo posledično privedlo do tega, da bo proračun EU dejavno prispeval h kršitvam temeljnih pravic na Madžarskem;

27.  opozarja, da so pravice LGBTIQ človekove pravice; ponovno poziva države članice, zlasti Madžarsko, naj poskrbijo, da bodo veljavna zakonodaja o izobraževanju in informacije, ki so na voljo mladoletnikom, v celoti skladne s temeljnimi pravicami, zapisanimi v pravu EU in mednarodnem pravu, ter naj zagotovijo dostop do celovite vzgoje o spolnosti in odnosih, ki je znanstveno natančna, temelji na dokazih, je primerna starosti in brez predsodkov; želi spomniti, da bi morale objavljene informacije odražati raznolikost spolnih usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti, da bi preprečili napačne informacije, ki temeljijo na stereotipih ali predsodkih; poziva Komisijo, naj sprejme vse nujne ukrepe, da zagotovi upoštevanje temeljnih pravic na Madžarskem; poziva institucije EU in države članice, naj nasprotujejo sovražnemu govoru do LGBGTIQ, zlasti ko prihaja od vlad in politikov;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladam in parlamentom držav članic, Svetu, Komisiji in Odboru regij.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.
(2) UL C 433, 23.12.2019, str. 66.
(3) UL C 255, 29.6.2021, str. 7.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014.
(5) Sodba Sodišča z dne 3. junija 2021 v zadevi Madžarska proti Parlamentu, C-650/18, ECLI:EU:C:2021:426.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0251.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0089.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0314.
(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0313.
(10) https://twitter.com/alexanderdecroo/status/1407977290189971457/photo/1
(11) https://wilmes.belgium.be/en/thirteen-countries-unite-belgiums-initiative-defend-lgbtiq-rights-europe
(12) https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/commissioner-mijatovic-urges-hungary-s-parliamentarians-to-reject-draft-amendments-banning-discussion-about-sexual-and-gender-identity-and-diversity?inheritRedirect=true&redirect=%2Fen%2Fweb%2Fcommissioner%2Fthematic-work%2Flgbti
(13) http://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-174422
(14) Zakon, objavljen v uradnem listu: https://njt.hu/jogszabaly/2021-79-00-00; https://magyarkozlony.hu/dokumentumok/ba643dee7b59c2a1901132e6e3320483d2245b56/megtekintes.
(15) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/statement_21_3164
(16) UL L 303, 28.11.2018, str. 69.
(17) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(18) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/api/files/attachment/869254/Letter%20by%20Commissioners%20Reynders%20and%20Breton.pdf
(19) Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Švedska, Latvija, Italija, Grčija, Avstrija, Ciper in Portugalska.
(20) https://twitter.com/alexanderdecroo/status/1407977290189971457?s=20
(21) https://www.coe.int/be/web/commissioner/-/commissioner-mijatovic-urges-hungary-s-parliamentarians-to-reject-draft-amendments-banning-discussion-about-sexual-and-gender-identity-and-diversity
(22) Konvencija o otrokovih pravicah, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, poročilo posebnega poročevalca ZN o pravici do izobraževanja.
(23) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0340.
(25) ACT, Madžarska: Broadcasting associations across Europe express dismay at anti-LGBTIQ bill & urge European Commission to open infringement proceedings (Združenja za radiodifuzijo po vsej Evropi so ogorčena zaradi zakona proti LGBTIQ in pozivajo Evropsko komisijo, naj začne postopek za ugotavljanje kršitev), Bruselj, 29. junij 2021.
(26) Hungary - Opinion on the constitutional amendments adopted by the Hungarian parliament in December 2020, adopted by the Venice Commission at its 127th Plenary Session (Madžarska – Mnenje o ustavnih spremembah, ki jih madžarski parlament sprejel decembra 2020, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 127. plenarnem zasedanju), Benetke in na spletu, 2. in 3. julija 2021 (CDL-AD(2021)029-e).
(27) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(28) http://public.mkab.hu/dev/dontesek.nsf/0/CB4CA4E8F72D33DFC125863A00604976?OpenDocument. Povzetek v angleščini je na voljo na spletni strani http://public.mkab.hu/dev/dontesek.nsf/0/CB4CA4E8F72D33DFC125863A00604976?OpenDocument&english&english
(29) https://www.kormanyhivatal.hu/hu/budapest/hirek/tisztessegtelen-kereskedelmi-gyakorlatot-folytat-a-labrisz-egyesulet-a-meseorszag-mindenkie-cimu-konyv-ertekesitesekor.
(30) Sodba Sodišča z dne 18. junija 2020, Evropska komisija proti Madžarski, C-78/18, ECLI:EU:C:2020:476.
(31) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe o pogojenosti (EU, Euratom) 2020/2092.
(32) Sodba Sodišča z dne 20. aprila 2021 v zadevi Repubblika v Il-Prim Ministru, C-896/19, ECLI:EU:C:2021:311.
(33) Predlog z dne 2. julija 2008 o direktivi Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).
(34) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.
(35) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov