Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o skupnem besedilu o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, ki ga je odobril spravni odbor v okviru proračunskega postopka (13911/2021 – C9-0428/2021 – 2021/0227(BUD))

P9_TA(2021)0465 A9-0326/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril spravni odbor, in zadevnih izjav Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (13911/2021 – C9-0428/2021),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, ki ga je Komisija sprejela 9. julija 2021 (COM(2021)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, ki ga je Svet sprejel 6. septembra 2021 in ga je 10. septembra 2021 posredoval Evropskemu parlamentu (11352/2021 – C9-0353/2021),

–  ob upoštevanju pisnega predloga spremembe št. 1/2022 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, ki ga je Komisija predstavila 12. oktobra 2021 (COM(2021)0642),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(1) in proračunskih sprememb, ki jih vsebuje,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(5),

–  ob upoštevanju člena 95 in člena 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila svoje delegacije v Spravnem odboru (A9-0326/2021),

1.  odobri skupni predlog;

2.  potrdi skupne izjave, priložene tej resoluciji;

3.  upošteva izjave Komisije, priložene tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2022 dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

KONČNA RAZLIČICA

Proračun 2022 – Elementi za skupne sklepe

Skupni sklepi vključujejo naslednja poglavja:

1.  Proračun 2022

2.  Proračun 2021 – predlogi sprememb proračuna št. 5/2021 in št. 6/2021

3.  Izjave

Kratek pregled

A.  Proračun 2022

V skladu z elementi za skupne sklepe:

–  Splošna raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2022 znaša 169 515,8 milijona EUR. Tako razlika do zgornje meje v večletnem finančnem okviru za leto 2022 znaša 1167,8 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti.

–  Splošna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2022 znaša 170 603,3 milijona EUR. Tako razlika do zgornje meje v večletnem finančnem okviru za leto 2022 znaša 1695,8 milijona EUR v odobritvah plačil.

–  V letu 2022 bo uporabljen instrument prilagodljivosti v znesku 368,4 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti v razdelku 6 Sosedstvo in svet.

Komisija ocenjuje, da odobritve plačil za leto 2022, povezane z uporabo instrumenta prilagodljivosti v letih 2019, 2020, 2021 in 2022, znašajo 467,2 milijona EUR. Predvideni razpored plačil povezanih neporavnanih zneskov za ta leta je podrobno prikazan v naslednji razpredelnici:

B.  Proračun 2021

Predlog spremembe proračuna št. 5/2021 je sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala Komisija.

Predlog spremembe proračuna št. 6/2021 je sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala Komisija.

1.  Proračun 2022

1.1.  „Zaprte“ vrstice

Če v teh sklepih ni navedeno drugače, so vse proračunske vrstice potrjene, kot je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2022, kakor je bil spremenjen v dopolnilnem pismu št. 1/2022.

Poleg tega so vse proračunske vrstice, ki jih je Svet spremenil in Parlament odobril v svoji obravnavi, potrjene kakor jih je spremenil Svet.

Za vse druge proračunske vrstice se je spravni odbor dogovoril o sklepih, navedenih v naslednjih razdelkih od 1.2 do 1.7.

1.2.  Horizontalna vprašanja

Decentralizirane agencije

Prispevek EU (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil ter številu delovnih mest) za vse decentralizirane agencije bo takšen, kakor ga je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2022 in kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, z izjemo naslednjih agencij:

—  V podrazdelku 2b:

—  Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust, proračunski člen 07 10 07) se dodeli 5 dodatnih delovnih mest, raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil pa se poveča za 380 000 EUR, pri čemer se upošteva, da v povprečju zaposlitve potekajo sredi leta.

—  Za Evropsko javno tožilstvo (EPPO, proračunski člen 07 10 08) se raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritve plačil poveča za 3 750 000 EUR zaradi zaposlitve okrepitve, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2022, kakor je bil spremenjen v dopolnilnem pismu št. 1/2022, pri čemer se upošteva, da v povprečju zaposlitve potekajo konec prvega četrtletja namesto sredi leta.

—  V razdelku 4:

—  Evropskemu azilnemu podpornemu uradu (EASO, proračunski člen 10 10 01) se dodeli 5 dodatnih delovnih mest, raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil pa se poveča za 380 000 EUR, pri čemer se upošteva, da v povprečju zaposlitve potekajo sredi leta.

—  Za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex, proračunski člen 11 10 01) se raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil zmanjša za 65 000 000 EUR.

Izvajalske agencije

Prispevek EU (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil ter številu delovnih mest) za izvajalske agencije bo takšen, kakor ga je predlagala Komisija v predlogu proračuna in kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

Na predlog Parlamenta je bil sprejet dogovor o obsežnem svežnju, ki vključuje 56 pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, za katere je namenjenih skupaj 89,5 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

To vključuje ukrepe, predvidene za ustanovitev evropske diplomatske akademije, ki jo bo izvajala Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD).

Pri tem svežnju so upoštevane zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, določene v finančni uredbi.

1.3.  Razdelki odhodkov v finančnem okviru – odobritve za prevzem obveznosti

Po upoštevanju navedenih sklepov o „zaprtih“ proračunskih vrsticah, agencijah, pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih se je spravni odbor dogovoril o naslednjem:

Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli.

Pri povečanju odobritev za prevzem obveznosti za program za enotni trg (Izboljšanje konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, in podpiranje njihovega dostopa do trgov, proračunska vrstica 03 02 02) v višini 30 milijonov EUR se 10 milijonov EUR nameni za zagotavljanje različnih oblik podpore sektorju turizma.

Dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti je zato določena v višini 21 775,1 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke razdelka 1 v višini 102,9 milijona EUR.

V skladu s členom 15(3) finančne uredbe(6) se spravni odbor strinja, da bodo odobritve za prevzem obveznosti ponovno na voljo v proračunskih vrsticah za raziskave v skupnem znesku 117,3 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, to je povečanje za 40 milijonov EUR v primerjavi z ravnjo, ki jo je predlaga Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022. Naslednja proračunska vrstica se je povečala, njene proračunske opombe pa so se ustrezno spremenile:

Te odobritve so del skupnega zneska do višine 0,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) za obdobje 2021–2027, kakor je bilo dogovorjeno v okviru večletnega finančnega okvira. Tako za obdobje 2023–2027 ostaja na voljo znesek do višine 372,8 milijona EUR v cenah iz leta 2018.

Podrazdelek 2a – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli:

Dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti je zato določena v višini 49 708,8 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke podrazdelka 2a v višini 30,2 milijona EUR.

Podrazdelek 2b – Odpornost in vrednote

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli.

Glede na trenutne razmere na področju obrestnih mer in nedavne operacije financiranja instrumenta za okrevanje se odobritve za proračunsko vrstico 06 04 01 lahko zmanjšajo za 244,7 milijona EUR, pri čemer se v celoti ohrani zmogljivost za financiranje nepovratnega dela instrumenta za okrevanje v letu 2022. V primerjavi s predlogom proračuna se dodatnih 20 milijonov EUR prenese na leto 2027, da se izravna ustrezna predhodna dodelitev sredstev za program EU za zdravje.

Povečanje odobritev za prevzem obveznosti za evropsko solidarnostno enoto v višini 3,0 milijona EUR (Evropska solidarnostna enota, proračunski člen 07 04 01) in del povečanja odobritev za prevzem obveznosti v višini 5 milijonov EUR od skupnih 35 milijonov EUR za program Erasmus+ (za skupni učinek v višini 8 milijonov EUR) se nameni pripravi in izvajanju dejavnosti v skladu z evropskim letom mladih 2022.

Dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti je zato določena v višini 6330,2 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke podrazdelka 2b v višini 130,8 milijona EUR.

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli:

Dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti znaša zato 56 235,4 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke razdelka 3 v višini 283,6 milijona EUR, od katerih znaša razlika do posebne zgornje meje v višini 270,1 milijona za „odhodke, povezane s trgom, in neposredna plačila“.

Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli:

Povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 20 milijonov EUR za sklad za azil, migracije in vključevanje (Sklad za azil, migracije in vključevanje, proračunski člen 10 02 01) se nameni financiranju preselitve afganistanskih beguncev.

Povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 25 milijonov EUR za sklad za integrirano upravljanje meja – instrument za upravljanje meja in vizume (Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, proračunski člen 11 02 01) se nameni obvladovanju migrantske krize na meji z Belorusijo.

Dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti je zato določena v višini 3091,2 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke razdelka 4 v višini 99,8 milijona EUR.

Razdelek 5 – Varnost in obramba

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022. Zato se predlaga, da se dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti določi na 1 785,3 milijona EUR, tako da ostane razlika do zgornje meje za odhodke razdelka 5 v višini 82,7 milijona EUR.

Razdelek 6 – Sosedstvo in svet

Odobritve za prevzem obveznosti so določene na ravni, ki jo je predlagala Komisija v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, vendar s popravki, sprejetimi v spravnem odboru in podrobno navedenimi v spodnji tabeli:

Pri Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa se povečanji odobritev za prevzem obveznosti v znesku 75 milijonov EUR (Rezerva za nove izzive in prednostne naloge, proračunski člen 14 02 04) in 50 milijonov EUR (Ljudje – Globalni izzivi, proračunska postavka 14 02 02 40) namenita za ukrepe za boj proti pandemiji, tudi za cepiva.

Zato se predlaga, da se dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti določi na 17 170,4 milijona EUR, pri čemer v razdelku 6 ni več razlike do zgornje meje za odhodke ter se uporabi instrument prilagodljivosti v znesku 368,4 milijona EUR.

Razdelek 7 – Evropska javna uprava

Število delovnih mest v kadrovskih načrtih institucij in odobritve, ki jih je Komisija predvidela v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, je spravni odbor potrdil z naslednjimi izjemami:

—  oddelek Evropskega parlamenta, za katerega je odobrena različica Parlamenta;

—  oddelek Sveta, za katerega je odobrena različica Sveta.

—  oddelek Sodišča Evropske unije, kateremu se v kadrovskem načrtu doda 9 delovnih mest, raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil pa se poveča za 684 000 EUR ob upoštevanju zaposlovanja v povprečju sredi leta;

—  oddelek Evropskega računskega sodišča, kateremu se v kadrovskem načrtu doda 13 delovnih mest, povezanih z NGEU in do leta 2027, raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil pa se poveča za 988 000 EUR ob upoštevanju zaposlovanja v povprečju sredi leta;

—  oddelek Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), za katerega se (i) kadrovski viri povečajo za 7 delovnih mest v kadrovskem načrtu in 3 delovna mesta za pogodbene uslužbence, raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil pa se poveča za 655 000 EUR ob upoštevanju zaposlovanja v povprečju sredi leta; (ii) raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil poveča za 990 500 EUR za izvajanje ukrepov, predvidenih „za ustanovitev evropske diplomatske akademije“, kot je predlagal Evropski parlament v svoji obravnavi; in (iii) raven odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil poveča za 1,0 milijona EUR za „Zmogljivost strateškega komuniciranja“, proračunska postavka 2 2 1 4.

Prilagoditve, zaradi katerih se je razdelek 7 povečal za 0,8 milijona EUR, so prikazane v naslednjih tabelah:

Oddelek 2 – Evropski svet in Svet

Oddelek 4 – Sodišče Evropske unije

Oddelek 5 – Evropsko računsko sodišče

Oddelek 10 – Evropska služba za zunanje delovanje

Zaradi tega dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti znaša 10 620,1 milijon EUR, kar pomeni, da ostane 437,9 milijona EUR do zgornje meje za odhodke razdelka 7, od tega pa razlika do posebne zgornje meje za „Upravne odhodke institucij“ znaša 240,1 milijon EUR.

Posebni tematski instrumenti: ESPG, SEAR in rezerva za prilagoditev na brexit

Odobritve za prevzem obveznosti za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG), rezervo za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) ter rezervo za prilagoditev na brexit so določene na ravni, ki jo je Komisija predlagala v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022.

1.4.  Odobritve plačil

Skupni znesek odobritev plačil v proračunu za leto 2022 je tak kot v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom 1/2022, z naslednjimi popravki, sprejetimi v spravnem odboru:

1.  upoštevana je bila dogovorjena raven odobritev za prevzem obveznosti za nediferencirane odhodke (razdelki 1 do 6), za katere je raven odobritev plačil enaka ravni odobritev za prevzem obveznosti. To velja za zmanjšanje stroškov financiranja Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) za 244,7 milijona EUR. Če se upošteva tudi prilagoditev prispevka Unije za decentralizirane agencije, skupni učinek pomeni zmanjšanje za 305,2 milijona EUR;

2.  zaradi prilagoditev v okviru razdelka 7 povečanje znaša 0,8 milijona EUR;

3.  odobritve plačil za vse nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih je predlagal Parlament, so določene na 25 % ustreznih odobritev za prevzem obveznosti ali na ravni, ki jo predlaga Parlament, če je ta nižja. V primeru razširitve obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov se uporabi raven odobritev plačil, ki je bila določena v predlogu proračuna, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, povečana za 25 % ustreznih novih odobritev za prevzem obveznosti, ali raven, ki jo predlaga Parlament, če je ta nižja. Skupni učinek je povečanje za 22,1 milijona EUR;

4.  prilagoditve diferenciranih proračunskih vrstic za odhodke, katerih skupni učinek je povečanje za 262,0 milijona EUR.

Prilagoditve, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja za 20,3 milijona EUR, so prikazane v naslednji tabeli:

Skupna raven odobritev plačil znaša 170 603,3 milijona EUR, kar pomeni zmanjšanje za 20,3 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022.

1.5.  Rezerve

Poleg rezerv iz predloga proračuna, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, ni dodatnih rezerv.

1.6.  Proračunske opombe

Besedilo proračunskih opomb ustreza predlogu proračuna, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, z naslednjimi popravki, sprejetimi v spravnem odboru:

—  Proračunske vrstice v razdelku Evropskega parlamenta, ki jih je ta sam spremenil, so potrjene brez sprememb.

—  Proračunske vrstice, v katerih so spremembe Evropskega parlamenta potrjene brez sprememb:

Člen 07 10 01 — Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)

Besedilo se spremeni:

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) zagotavlja in razširja pomembno znanje na področju dela in socialnih zadev, s čimer prispeva k trdnim in na dokazih utemeljenim politikam na teh področjih. Glavna dejavnost Eurofounda se nanaša na raziskave na področju zaposlovanja, delovnih razmer, odnosov med delodajalci in delojemalci ter kakovosti življenja. Dejavnosti Eurofounda prispevajo k naslednjim prednostnim nalogam: povečanju udeležbe na trgu dela in boju proti brezposelnosti z ustvarjanjem delovnih mest, izboljševanjem delovanja trga dela in spodbujanjem vključevanja ter enakosti spolov; izboljšanju delovnih razmer in trajnostnosti dela skozi celotno življenje, razvijanju odnosov med delodajalci in delojemalci za zagotovitev pravičnih in produktivnih rešitev v spreminjajočem se okviru politike, izboljševanju življenjskih standardov in spodbujanju socialne kohezije spričo ekonomskih razlik in socialnih neenakosti, kot je razlika v zaposlovanju in plačah med spoloma.

—  Proračunske vrstice, za katere so bile proračunske opombe iz predloga proračuna, kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom, potrjene z naslednjimi spremembami:

–  Postavka 01 02 02 53 — Sklop za podnebje, energijo in mobilnost — Skupno podjetje za evropske železnice

Odstavek se spremeni tako:

Skupno podjetje za evropske železnice prispeva k izvajanju programa Obzorje Evropa, zlasti sklopa za podnebje, energijo in mobilnost. Pospešilo bo razvoj in uvajanje inovativnih tehnologij (zlasti digitalnih tehnologij in avtomatizacije), da bi se dosegel privlačnejši, uporabnikom prijazen, konkurenčen, cenovno dostopen, za vzdrževanje enostaven in učinkovit evropski železniški sistem in uresničili cilji evropskega zelenega dogovora, kot je prenos znatnega dela notranjega cestnega tovornega prometa, ki predstavlja 75 % vsega notranjega tovornega prometa, na železniški promet in promet po celinskih plovnih poteh.

–  Postavka 07 20 04 06 — Posebne pristojnosti na področju socialne politike, vključno s socialnim dialogom

Odstavek se spremeni tako:

–  ukrepe, ki se nanašajo na predhodna posvetovanja med predstavniki evropskih sindikatov, zlasti za kritje stroškov za pomoč pri oblikovanju njihovih mnenj in uskladitvi njihovih stališč glede razvoja politik Unije, zlasti po krizi zaradi COVID-19.

–  Postavka 1 3 0 1, Oddelek 10 Evropska služba za zunanje delovanje — Usposabljanje

Doda se naslednje besedilo:

Proračun za usposabljanja bi moral jasno pokazati in podpirati pomen spodbujanja enakosti spolov, upoštevanja različnosti in boja proti spolni pristranskosti, vključno s politiko proti nadlegovanju, v vseh naših institucijah (vključno s sedežem ESZD, delegacijami EU ter misijami in operacijami SVOP) in tudi v izbirnih postopkih. To bi moralo vključevati obvezna usposabljanja in pobude, v skladu z določbami akcijskega načrta EU za enakost spolov III in z njim povezanega delovnega dokumenta služb Komisije pa bi morali poseben poudarek posvečati odgovornosti srednjega in višjega vodstva na teh področjih.

—  V skladu s členom 15(3) finančne uredbe se spravni odbor strinja, da bo znova dal na voljo odobritve za prevzem obveznosti v proračunski vrstici 01 02 02 10. Proračunske opombe bodo ustrezno prilagojene:

Pri tem se razume, da spremembe, ki jih je vnesel Evropski parlament ali Svet, ne morejo spremeniti ali razširiti področja uporabe obstoječe pravne podlage ali posegati v upravno samostojnost institucij ter da se lahko ukrep krije iz razpoložljivih sredstev.

1.7.  Proračunska nomenklatura

O proračunski nomenklaturi, ki jo je Komisija predlagala v predlogu proračuna, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2022, je bil dosežen dogovor, ki vključuje nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, razen novega pilotnega projekta „Spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v regijah EU – premostitev podatkovnih vrzeli“, ki se bo izvajal v okviru razdelka 1 večletnega finančnega okvira, proračunski člen PP 01 22 06, namesto v okviru podrazdelka 2b večletnega finančnega okvira.

2.  Proračun 2021

Predlog spremembe proračuna št. 5/2021 je sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala Komisija.

Predlog spremembe proračuna št. 6/2021 je sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala Komisija.

3.  Izjave

3.1.  Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvah plačil

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj tudi v letu 2022 pozorno in dejavno spremlja izvajanje programov iz sedanjega in prejšnjega VFO (zlasti v podrazdelku 2a in na področju razvoja podeželja). V ta namen jo pozivata, naj pravočasno predstavi posodobljene podatke o stanju in ocenah v zvezi z odobritvami plačil za leto 2022 (pri tem pa po potrebi upošteva izboljšano natančnost napovedi držav članic). Če se izkaže, da odobritve, vnesene v proračun za leto 2022, ne zadostujejo za kritje potreb, jo pozivata še, naj čim prej predstavi ustrezno rešitev, med drugim predlog spremembe proračuna, in jima tako omogoči, da za upravičene potrebe čim prej in brez odlašanja sprejmeta vse morebitne nujne odločitve. Če je ustrezno, bosta upoštevala nujnost zadeve in po potrebi skrajšala rok osmih tednov za sprejetje odločitve. Enako velja tudi, če bi se izkazalo, da so odobritve, vnesene v proračun za leto 2022, višje od potrebnih.

3.2.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o stroških financiranja Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) v letu 2022

Zaradi trenutnih ugodnih razmer na področju obrestnih mer in ob upoštevanju letošnjih stroškov izdaje v okviru operacij financiranja iz NGEU se lahko odobritve, načrtovane za stroške financiranja EURI [proračunska vrstica 06 04 01], zmanjšajo, pri čemer pa se v celoti ohrani zmogljivost financiranja nepovratne komponente NGEU v letu 2022.

V členu 5(2) sklepa o virih lastnih sredstev je določeno, da se „[gl]avnica sredstev [...] začne odplačevati pred koncem VFO 2021–2027, z minimalnim zneskom, če to dopuščajo neporabljeni zneski za plačevanje obresti, ki zapadejo v okviru posojil iz odstavka 1 tega člena, ob ustreznem upoštevanju postopka iz člena 314 PDEU“.

Poleg tega je v uvodni izjavi 20 sklepa o virih lastnih sredstev navedeno, da bodo „[z]neski, ki niso bili, kot je bilo predvideno, porabljeni za plačila obresti, [...] uporabljeni za predčasna odplačila pred iztekom VFO za obdobje 2021–2027, in sicer z najnižjim zneskom, ter se lahko povišajo nad to raven, če bodo po letu 2021 uvedeni novi viri lastnih sredstev v skladu s postopkom iz tretjega odstavka člena 311 PDEU“.

Ker v letu 2022 ne bo mogoče odplačevati glavnice:

—  bo znesek v višini 90 milijonov EUR, od katerih je 70 milijonov EUR že vključenih v predlog proračuna, prestavljen v leto 2027, ko bo lahko uporabljen bodisi za plačila obresti bodisi za predčasna odplačila. Ta prestavitev se izravna z ustreznimi vnaprejšnjimi izplačili za program EU za zdravje;

—  se Evropski parlament in Svet brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa strinjata, da se zneski, ki so na voljo v proračunski vrstici 06 04 01, na podlagi predloga Komisije ter ocene potreb in možnosti za predčasna odplačila v obdobju 2024–2027 z uporabo razpoložljivih rezerv in z mobilizacijo enotnega instrumenta za rezervo, upoštevaje finančno načrtovanje programov v okviru razdelka 2b, povečajo za 224,7 milijona EUR.

Ta mehanizem zagotavlja, da bo skupni znesek za vrstico EURI, vključen v prvotno finančno načrtovanje programov za leto 2022, uporabljen za plačila obresti ali za predčasna odplačila v sklopu VFO za obdobje 2021–2027.

3.3.   Enostranska izjava Komisije o proračunski preudarnosti v zvezi z obrestno vrstico EURI

Komisija opozarja, da je obrestna vrstica EURI ([proračunska vrstica 06 04 01]) namenjena plačilu stroškov financiranja in likvidnostnih stroškov zadolževanja v okviru NGEU, kolikor so ti pripisani proračunu EU. Zneske, ki se ne uporabijo za plačila obresti, je treba v skladu s členom 5(2) in uvodno izjavo 20 sklepa o virih lastnih sredstev uporabiti za predčasna odplačila dolga.

Višja inflacija glede na možnost, da bodo nominalne obrestne mere višje, kot je bilo predvideno pri načrtovanju te vrstice, terja večjo proračunsko preudarnost v zvezi z upravljanjem obrestne vrstice EURI.

Komisija bo zato pri izpolnjevanju svojih obveznosti na podlagi člena 314, odstavki 2, 5 in 8, PDEU predlagala proračunske ukrepe, ki bodo ob morebitnem sprejetju zagotovili, da bo skupni znesek, ki je bil prvotno načrtovan v VFO za obdobje 2021–2027 [14 976 milijonov EUR v tekočih cenah] za vrstico EURI, v celoti uporabljen za plačilo stroškov obresti ali za predčasna odplačila.

Komisija bo vsako leto v sklopu predstavitve predloga proračuna poročala o kumulativnem izvajanju vrstice EURI, o prestavljenih zneskih v vrstici EURI in o znesku, ki je bil v okviru enotnega instrumenta za rezervo rezerviran za doseganje tega cilja..

3.4.  Enostranska izjava Evropske komisije o boju proti revščini otrok v okviru Evropskega socialnega sklada plus

Boj proti revščini otrok bo postal še pomembnejši, zlasti v okviru okrevanja po krizi zaradi COVID-19, zato je treba zanj nameniti dovolj sredstev. V ta namen se v Uredbi (EU) 2021/1057 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) od držav članic zahteva, da ustrezen znesek svojih sredstev iz ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodelijo za izvajanje jamstva za otroke prek ciljno usmerjenih ukrepov in strukturnih reform za boj proti revščini otrok. Za vse države članice, v katerih je bil povprečni delež otrok, mlajših od 18 let, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, v obdobju 2017–2019 nad povprečjem Unije, je določena izrecna minimalna dodelitev v višini 5 %.

Pogajanja med Komisijo in državami članicami o programih za obdobje 2021–2027 še potekajo, natančni zneski, ki jih je treba načrtovati v podporo jamstvu za otroke v vseh državah članicah, pa bodo znani, ko bodo ta pogajanja končana.

Komisija bo v skladu s priporočilom Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke {dok. SWD(2021) 62 final} redno poročala o njegovem izvajanju, pri čemer bo upoštevala poročila koordinatorjev za jamstvo za otroke iz držav članic in Odbora za socialno zaščito. Hkrati bo izvajanje tega priporočila pozorno spremljala v okviru evropskega semestra. Poudariti želi, da lahko države članice financiranje, namenjeno izvajanju jamstva za otroke, načrtujejo v obsegu, ki presega minimalne zahteve iz uredbe o ESS+. Uporabijo lahko tudi druga sredstva EU, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, pa tudi nacionalna finančna sredstva.

3.5.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o nameri, da se v letu 2022 zagotovijo največji možni viri za naravne nesreče v sklopu „Solidarnostni sklad Evropske unije“ rezerve za solidarnost in nujno pomoč

Vse tri institucije priznavajo, da izjemni obseg naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2021, ustvarja pritisk na razpoložljivost sredstev v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije. Ta sklad se namreč financira izključno iz rezerve za solidarnost in nujno pomoč in zanj ni mogoče uporabiti drugih virov financiranja.

Spravni odbor se je dogovoril, da se humanitarna pomoč v razdelku 6 proračuna za leto 2022 poveča za 211 milijonov EUR. Zato se lahko uporaba sredstev iz rezerve za solidarnost in nujno pomoč v obdobju med 1. januarjem in 31. avgustom 2022 omeji na zunanje izredne razmere, s čimer se bodo 1. septembra 2022 sprostila dodatna sredstva za Solidarnostni sklad Evropske unije, enaka znesku povečanja humanitarne pomoči v okviru razdelka 6. Tako bomo lahko izkazali kar največjo možno solidarnost z državami članicami, ki jih prizadenejo naravne nesreče, hkrati pa povečali zmogljivost proračuna EU za hitro odzivanje na zunanje izredne razmere.

3.6.  Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi kadrovskega načrta Računskega sodišča

EP in Svet se zavedata, da bo NGEU povzročil dodatno delovno obremenitev za Računsko sodišče, ki je ne bo mogoče v celoti kompenzirati s prerazporeditvami v okviru obstoječega proračuna. Zato soglašata, da se v letu 2022 v kadrovski načrt Računskega sodišča doda 20 delovnih mest.

EP in Svet poudarjata pomen, ki ga pripisujeta delu Računskega sodišča, zlasti v zvezi s finančnimi revizijami in revizijami skladnosti, s katerimi Računsko sodišče izpolnjuje svojo primarno nalogo preverjanja zakonitosti in pravilnosti vseh prihodkov in odhodkov ter ki so kot dve plati iste medalje neločljivo povezane z revizijami smotrnosti poslovanja, s katerimi se preverjajo gospodarnost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju proračuna EU. Dobro finančno poslovodenje tega proračuna je temelj legitimnosti Unije.

V zvezi s tem EP in Svet menita, da mora Računsko sodišče za izvajanje teh ključnih dejavnosti nujno dodeliti zadostna sredstva.

EP in Svet na splošno priznavata tudi pomen priporočil, ki jih Računsko sodišče pripravi na podlagi člena 287(4), drugi pododstavek, PDEU, hkrati pa opozarjata, da je Evropsko sodišče pojasnilo, da je cilj te določbe „prispevati k izboljšanju finančnega poslovodstva Unije s pošiljanjem poročil institucijam in dajanjem odgovorov nanje“.

EP in Svet pozivata Računsko sodišče, naj v delovne dokumente za prihodnja proračunska obdobja vključi pregled tega, kako je bilo v preteklem letu osebje dodeljeno dejavnostim za finančne revizije, revizije skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja, in sicer za delo na podlagi člena 287(4) PDEU in podporne službe.

3.7.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o pregledu poteka pandemije v letu 2022

Vse tri institucije se zavezujejo, da bodo do konca junija 2022 pregledale potek odziva na pandemijo, zlasti kar zadeva cepljenja na mednarodni ravni, in na tej podlagi razmislile o nujnosti morebitnih ukrepov, ki jih bo predlagala Komisija.

3.8.   Enostranska izjava Komisije o migracijah

Glede na stalne potrebe, ki se pričakujejo v prihodnjih letih, Komisija potrjuje, da namerava zagotoviti, da bo povprečno letno financiranje na področju migracij za države južnega sosedstva iz dodeljenih sredstev za sklop „sosedstvo“ v okviru instrumenta NDICI-GE (Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa) in po potrebi iz drugih instrumentov ostalo vsaj na ravni, predvideni za leto 2022.

3.9.  Enostranska izjava Komisije o razdelku 7

Komisija opozarja, da finančno načrtovanje razdelka 7 temelji na predpostavki, da se število zaposlenih v institucijah ne bo spreminjalo. Ugotavlja, da proračun za leto 2022 ni skladen s to predpostavko, in poudarja, da bi lahko povečanje števila zaposlenih v prihodnje glede na naraščajočo inflacijo povzročilo pritiske na razdelek 7 v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0432. (2) UL L 424, 15.12.2020, str. 1. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (6) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2021 za proračunsko leto 2021: humanitarna pomoč beguncem v Turčiji (12444/2021 – C9-0380/2021 – 2021/0226(BUD))

P9_TA(2021)0466 A9-0327/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 44,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, ki je bil dokončno sprejet 18. decembra 2020(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2021, ki ga je Komisija sprejela 9. julija 2021 (COM(2021)0460),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2021, ki ga je Svet sprejel 5. oktobra 2021 in ga posredoval Evropskemu parlamentu 14. oktobra 2021 (12444/2021 – C9-0380/2021),

–  ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0327/2021),

A.  ker je predlog spremembe proračuna št. 5/2021 namenjen stalni podpori najranljivejšim beguncem v Turčiji zaradi krize v Siriji in predstavlja prvi del predlogov Komisije za nadaljnje financiranje, namenjeno sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in drugih delih regije;

B.  ker Komisija ocenjuje, da je potrebnih 325 milijonov EUR za povečanje obsega pomoči iz vodilnega programa mreže socialne varnosti v sili (ESSN), ki zagotavlja mesečna denarna nakazila več kot 1,8 milijona beguncem, in sicer od marca 2022 do začetka leta 2023, ko naj bi ta program prešel na razvojno pomoč; ker je Komisija predlagala, da bo pokrila ta znesek z uporabo preostale razlike do zgornje meje iz razdelka 6 v letu 2021, preostali znesek pa bo financiran iz sredstev za humanitarno pomoč v letih 2021 in 2022;

C.  ker je predlog spremembe proračuna št. 5/2021 namenjen uporabi 149,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, v letu 2021 pa niso zahtevane dodatne odobritve plačil;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 5/2021, kot ga je predložila Komisija;

2.  poudarja, da znesek zgornje meje razdelka 6 verjetno ne bo zadostoval, da bi se lahko odzvali na večje krize v sosedstvu Unije in svetu od prvega leta večletnega finančnega okvira 2021–2027; je zaskrbljen, ker stalna podpora beguncem v Turčiji ni bila upoštevana niti pri pogajanjih o sedanjem večletnem finančnem okviru niti v Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa; poudarja, da v sedanjih razmerah proračun Unije ne more biti edini vir financiranja za nadaljnjo podporo beguncem;

3.  meni, da bi bilo treba v okviru spravnega postopka o splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2022 doseči celovit sporazum, ki bi zajemal financiranje Unije za nadaljnjo podporo beguncem v Turčiji in širši regiji v letu 2021 in naslednjih letih;

4.  odobri stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 5/2021;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 5/2021 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 93, 17.3.2021. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (5) UL L 424, 15.12.2020, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2021 za proračunsko leto 2021 – dodatni odmerki cepiva za države z nizkim in nižjim srednjim dohodkom, okrepitev mehanizma Unije na področju civilne zaščite in druge prilagoditve odhodkov in prihodkov (14038/2021 – C9-0425/2021 – 2021/0326(BUD))

P9_TA(2021)0467 A9-0329/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 44,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021, ki je bil dokončno sprejet 18. decembra 2020(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 6/2021, ki ga je Komisija sprejela 8. oktobra 2021 (COM(2021)0955),

–  ob upoštevanju izjave Spravnega odbora o skupnem dogovoru o vsebini splošnega proračuna za proračunsko leto 2022, ki vključuje tudi sprejetje predloga spremembe proračuna št. 6/2021,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 6/2021, ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2021 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (14038/2021 – C9-0425/2021),

–  ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0329/2021),

A.  ker naj bi s predlogom spremembe proračuna št. 6/2021 zagotovili dodatne odobritve za pospešitev cepljenja po svetu, kritje aktivacije sredstev z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite in kritje odhodkov, ki izhajajo iz sporazumov o zunanjem ribolovu, pa tudi prilagodili nekatere odhodke in prihodke;

B.  ker se predlog spremembe proračuna št. 6/2021 nanaša zlasti na naslednje točke:

C.  ker neto učinek predloga spremembe proračuna št. 6/2021 na odhodke pomeni povečanje sredstev za prevzem obveznosti za 473,5 milijona EUR; ker Komisija ni zahtevala dodatnih sredstev za plačila;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 6/2021, kot ga je predložila Komisija;

2.  pozdravlja predlog, da se zagotovi nujno financiranje dodatnih 200 milijonov odmerkov cepiva proti COVID-19, ki jih je predsednica Komisije v govoru o stanju v Uniji obljubila državam z nizkim in nižjim srednjim dohodkom; ugotavlja, da je Parlament odločno zahteval pospešitev svetovne kampanje cepljenja, med drugim med obravnavo proračuna Unije za proračunsko leto 2022;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2021;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 6/2021 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 93, 17.3.2021, str. 1. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (5) UL L 424, 15.12.2020, str. 1. (6) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine (2021/2011(INI))

P9_TA(2021)0468 A9-0280/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173, ki govori o industrijski politiki EU in med drugim tudi o konkurenčnosti industrije EU, in ob upoštevanju člena 208, v katerem je določeno, da mora EU pri izvajanju svojih politik, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3), ki govori o notranjem trgu, trajnostnem razvoju in socialno-tržnem gospodarstvu, in člena 5(3), ki določa načelo subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k PEU in PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(1) (uredba o taksonomiji),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov(2) (uredba o pošiljkah odpadkov),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(3) (uredba o konfliktnih mineralih),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije(4) (uredba EU proti subvencijam),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv(6) (okvirna direktiva o odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES(7) (direktiva o rudarskih odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah(8) (direktiva o industrijskih emisijah),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(9) (direktiva o presoji vplivov na okolje),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic(10) (direktiva o pticah),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(11) (direktiva o habitatih),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin(12) (direktiva o nefinančnem poročanju),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 12 „odgovorna poraba in proizvodnja“ in ciljem trajnostnega razvoja 15 „življenje na kopnem“,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

–  ob upoštevanju smernic za ocenjevanje življenjskega kroga proizvodov ob upoštevanju družbenega vidika iz programa OZN za okolje 2009,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom The Role of Critical Minerals in Clean Energy Transitions (Vloga kritičnih rudnin pri prehodu na čisto energijo),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) iz maja 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

–  ob upoštevanju predstavitve Evropske agencije za okolje z dne 13. januarja 2021 z naslovom Growth without economic growth (Rast brez gospodarske rasti),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 30. avgusta 2021 z naslovom Improving the climate impact of raw material sourcing (Izboljšanje vpliva pridobivanja surovin na podnebje),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2021 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti,

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz septembra 2020 z naslovom Study on the EU’s list of Critical Raw Materials (2020) (Študija o seznamu EU o kritičnih surovinah (2020)) in spremne preglednice dejstev o kritičnih surovinah,

–  ob upoštevanju napovedovalne študije Komisije, objavljene 3. septembra 2020, z naslovom Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 5. novembra 2018 z naslovom Report on critical raw materials and the circular economy (Poročilo o kritičnih surovinah in krožnem gospodarstvu),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih(20),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 10. decembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (COM(2020)0798),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. septembra 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020)0474),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2020 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2021 – vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098), in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Leading the way to a global circular economy: state of play and outlook (Utiranje poti svetovnemu krožnemu gospodarstvu: stanje in obeti) (SWD(2020)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. februarja 2021 z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066),

–  ob upoštevanju publikacije OECD iz 12. februarja 2019 z naslovom Global Material Resources Outlook to 2060: Economic Drivers and Environmental Consequences, (Svetovne napovedi o materialnih virih do leta 2060: gospodarski dejavniki in posledice za okolje),

–  ob upoštevanju publikacije Svetovne banke iz leta 2020 z naslovom Minerals for Climate Action: The Mineral Intensity of the Clean Energy Transition (Rudnine za podnebne ukrepe: rudninska intenzivnost prehoda na čisto energijo),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. novembra 2019 z naslovom Krožno gospodarstvo v gradbeništvu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. oktobra 2019 z naslovom Več krožnosti – prehod na trajnostno družbo,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0280/2021),

A.  ker so kritične surovine izvorni dejavnik za ustvarjanje industrijske vrednosti in so zato pomembne za sektorje nižje v vrednostni verigi; ker je strateškega pomena, da EU zmanjša svojo odvisnost, zaščiti svoje tokove, vrednostne in dobavne verige ter da podpre, spodbudi in digitalizira ekosisteme, saj gre za novo temeljno zmožnost v mednarodni (industrijski) konkurenci; ker bi morala celovita strategija za kritične surovine vključevati visoke okoljske in družbene standarde;

B.  ker naraščajoče prebivalstvo in vsi scenariji prehoda na digitalno, energetsko zelo učinkovito in podnebno nevtralno gospodarstvo pomenijo večje povpraševanje po teh surovinah(21);

C.  ker bodo tehnologije, za katere so potrebne kritične surovine, odločilne za to, da bosta EU in svet kot celota lahko dosegla cilje iz Pariškega sporazuma;

D.  ker bi morala celovita strategija EU za kritične surovine temeljiti na visokih okoljskih in socialnih standardih ter standardih človekovih pravic, upoštevati pa bi morala tudi naravno pomanjkanje rudnin;

E.  ker EU premore samo 1 % surovin za vetrno energijo, manj kot 1 % surovin za litijeve baterije, manj kot 1 % surovin za gorivne celice, samo 2 % surovin, potrebnih v robotiki, in samo 1 % surovin za fotonapetostne sklope na osnovi silicija(22);

F.  ker je v Komisija v sporočilu o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 navedla 137 proizvodov in surovin (ki predstavljajo 6 % skupne vrednosti uvoza blaga v EU), ki se uporabljajo v občutljivih ekosistemih, od katerih je EU močno odvisna – predvsem v energetsko intenzivnih industrijskih panogah in zdravstvenem ekosistemu –, ter drugih proizvodov, pomembnih za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; ker je 52 % teh proizvodov uvoženih iz Ljudske republike Kitajske;

G.  ker je pandemija covida-19 negativno vplivala na svetovne dobavne verige in povzročila pomanjkanje kritičnih surovin v Evropi;

H.  ker je na področju kritičnih surovin eden od velikih izzivov v Evropi recikliranje; ker ima sektor recikliranja kritičnih surovin velik potencial za ustvarjanje delovnih mest; ker bo po izračunih sektor recikliranja pogonskih baterij do leta 2035 v EU ustvaril okrog 10.500 delovnih mest;

I.  ker recikliranje, nadomeščanje z recikliranimi viri in spreminjanje vedenjskih in potrošniških vzorcev lahko ustavijo naraščanje povpraševanja po kritičnih surovinah;

J.  ker je bila po podatkih Univerze OZN leta 2016 skupna vrednost sekundarnih surovin v odpadni električni in elektronski opremi ocenjena na 55 milijard EUR(23); ker se po podatkih iste raziskave z do 90 % elektronskih odpadkov na svetu trguje nezakonito ali se jih nezakonito odlaga;

K.  ker postaja jasno, tudi glede na predvidene nove obveznosti za primerno skrbnost, da je treba poiskati nove trajnostne poti do virov ter da bi bilo treba v EU in njeni soseščini ob spoštovanju visokih trajnostnih standardov izkoristiti potencial za pridobivanje surovin, pri tem pa v celoti upoštevati možnosti krožnega gospodarstva, kot so recikliranje, zasnova proizvodov, nadomeščanje in zmanjšana uporaba materialov;

L.  ker Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z dne 25. marca 2021 „poudarja, kako pomembno je razširiti opredelitev in paradigmo kritičnih surovin; V skladu s konvencionalnim pojmovanjem kritične surovine v glavnem prihajajo iz rudarskega sektorja. To razumevanje je preozko in omejuje razvoj zelene energije. Danes je za surovine na osnovi lesa veliko več učinkovitih možnosti uporabe kot v preteklosti. To je področje, ki se razvija z izjemno hitrostjo, in sega od tekstila do novih, lažjih in okolju prijaznejših baterijskih tehnologij. Biogospodarstvo ima edinstvene možnosti, da pripomore k odpornosti gospodarstva EU in geopolitični stabilnosti naše celine. Hkrati bi uporaba obnovljivih surovin pomagala blažiti podnebne spremembe, saj omogoča zadrževanje emisij fosilnih goriv v zemlji in ustvarja sektorje fosilnih goriv, ki so odporni z okoljskega vidika“;

M.  ker, kot je v svojem mnenju poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor, „je izredno malo primerov, ko je izvoz surovin v državah v razvoju spodbudil trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, ki bi koristil večjim delom prebivalstva. Ravno obratno, izvoz je pogosto povezan s socialnim izkoriščanjem in onesnaževanjem okolja. Od tega ima običajno koristi le nekaj dobičkarjev“;

N.  ker EU številne kritične surovine dobavlja iz maloštevilnih tretjih držav, saj ji Kitajska dobavlja 98 % elementov redke zemlje, Turčija 98 % borata, Južna Afrika 71 % platine, 80 % iridija, 80 % rodija in 93 % rutenija(24);

O.  ker scenariji za prihodnost kažejo, da bo EU leta 2030 za baterije za električna vozila in shranjevanje energije potrebovala do 18-krat več litija in 5-krat več kobalta, leta 2050 pa skoraj 60-krat več litija in 15-krat več kobalta kot znaša trenutna dobava celotnemu gospodarstvu EU(25);

P.  ker se v EU pripravljajo štirje projekti trajnostnega litijevega rudarjenja v skupni vrednosti 2 milijard EUR, ki bi se morali začeti izvajati med letoma 2022 in 2024; ker naj bi do leta 2025 v sektorju baterij EU pokrili do 80 % potreb po litiju in tako neposredno prispevali k njeni strateški neodvisnosti;

Q.  ker je pomanjkanje kritičnih surovin vse bolj zaskrbljujoče za industrijo in varnost, zlasti zaradi predvidenega eksponentnega povečanja proizvodnje, predvsem proizvodnje baterij, ki so bistvene za prehod na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

R.  ker mora EU okrepiti strateško avtonomijo na ključnih področjih, kot je oskrba s kritičnimi surovinami, kar je pomembno tudi za povečanje njene zmogljivosti na področju obrambe in vesolja;

S.  ker bo EU pri zadovoljevanju potreb po kritičnih surovinah še naprej odvisna od mednarodnih dobavnih verig, bodo imeli pomembno vlogo tudi ukrepi za večjo preglednost, učinkovitost in predvidljivost svetovnih trgov;

T.  ker sektor surovin v EU zagotavlja približno 350.000 delovnih mest in več kot 30 milijonov delovnih mest v predelovalnih industrijah, ki so od nje odvisne(26); ker bi lahko s prehodom na bolj krožno gospodarstvo do leta 2030 v EU dosegli neto povečanje za 700.000 delovnih mest(27);

U.  ker so delavci v rudarskih dejavnostih potencialno izpostavljeni škodljivim in nevarnim pogojem; ker se pravice in varstvo delavcev po svetu in na različnih rudarskih območjih zelo razlikujejo;

V.  ker se kritične surovine ne pojavljajo ločeno, temveč so v rudi pomešane z neplemenitimi kovinami, in ker je za njihovo predelavo potrebna znatna količina energije; ker sta konkurenčnost in donosnost proizvodnje zato odvisna od razpoložljivosti zanesljive in cenovno ugodne energije ter odkrivanja in razvoja ustreznih metod, postopkov in tehnologij;

W.  ker Evropska agencija za okolje v svojem poročilu z naslovom Rast brez gospodarske rasti navaja, da je gospodarska rast tesno povezana s povečano proizvodnjo, porabo in uporabo virov, kar negativno vpliva na naravo, podnebje in zdravje ljudi, ter da trenutne raziskave kažejo, da je malo verjetno, da bi lahko iz gospodarske rast popolnoma izločili njene vplive na okolje;

Izzivi in priložnosti

1.  meni, da je celostni pristop, ki vključuje celotno vrednostno verigo od zbiranja odpadkov in zasnove proizvodov, primerne za recikliranje, do snovne predelave, ustrezna strategija za večjo ponudbo kritičnih surovin; obžaluje pa, da je za zbiranje odpadkov in zasnovo proizvodov značilna nizka raven tehnološke pripravljenosti; poudarja, da za zadovoljitev vse večjega povpraševanja po kritičnih surovinah ne bo dovolj, če se bomo osredotočili zgolj na recikliranje; želi spomniti, da ima nadomeščanje kritičnih surovin sicer svoje omejitve v smislu učinkovitost proizvodov, da pa je to zaradi visokih cen in problema odvisnosti vseeno inherentni cilj prizadete industrije in z njo povezanih raziskovalnih projektov ter lahko prispeva k reševanju izzivov v zvezi z zadostnostjo teh surovin; poudarja, da si je treba na področju recikliranja in nadomeščanja kritičnih surovin ter zasnove proizvodov nenehno prizadevati za raziskave in inovacije in jih podpirati;

2.  poudarja, da je pridobivanje kritičnih surovin vezano na geografsko lokacijo, da je še vedno močno odvisno od energije iz fosilnih virov ter da lahko privede do posredne in neposredne selitve virov in nepoštene konkurence; ugotavlja, da je pridobivanje kritičnih surovin pogosto povezano s potencialno znatnimi vplivi na okolje, kot so izguba biotske raznovrstnosti ali onesnaževanje zraka, tal in vode, ter s potencialnimi spori z lokalnimi skupnostmi; poudarja, da morata rudarski in rafinerijski sektor preiti na obnovljive vire energije; zato opozarja, da je potrebna aktivna industrijska politika, ki bo preoblikovanje tega sektorja podpirala tako, da mu bo omogočila dostop do cenovno ugodnih virov čiste energije; opozarja tudi, da so razmere za dejavnosti nizkoemisijskega in trajnostnega rudarjenja v EU ugodne, ter poziva, naj se nadalje proučijo možnosti izkoriščanja virov iz držav članic, bogatih s kritičnimi surovinami;

3.  svari, da pri prehodu EU na podnebno nevtralnost ne bi smeli zgolj zamenjati odvisnosti od fosilnih virov z odvisnostjo od surovin; poudarja, da bi moral prehod zmanjšati odvisnost EU od uvoza kritičnih surovin; poudarja tudi, da so za zmanjšanje odvisnosti od kritičnih surovin pomembni inovacije, nove tehnologije, manjša poraba virov ter vzdrževanje in ponovna uporaba dragocenih surovin v EU;

4.  opozarja, da se bo zaradi razvoja in prihodnjega obsežnega uvajanja tehnologij, med drugim nastajajočih digitalnih aplikacij, proizvodnje energije iz obnovljivih virov in baterij za električna in lahka vozila, povečalo povpraševanje po nekaterih kritičnih in drugih surovinah; poziva, naj se upošteva, da se zaradi vse večjih podnebnih in digitalnih ambicij držav povečuje konkurenca na svetovnih trgih in dodatno ogroža njihovo zanesljivo oskrbo v Evropi;

5.  poziva Komisijo, naj še pred letom 2023 – torej še pred objavo naslednjega seznama kritičnih surovin – pregleda metodologijo za oceno kritičnosti, da bi ocenila, ali je treba seznam razširiti, pri tem pa naj upošteva razvoj mednarodnih razmer v zvezi s temi surovinami, scenarije prihodnjega povpraševanja po njih in drugih surovinah ter socialna in ekološka merila, ki morajo temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter ciljih trajnostnega razvoja, ter si tako ustvari širšo sliko razmer na področju ekstrakcije po svetu; Komisijo tudi poziva, naj pri analizi tveganj pri oskrbi ustrezno upošteva vse okoljske eksternalije pridobivanja in obdelave; poziva tudi k celoviti razpravi, v kateri bodo sodelovale vsi deležniki;

6.  poziva jo, naj pri tem ne bo pozorna samo na kritične surovine, temveč tudi na druge surove, ki so potrebne za trdne dobavne verige, neprekinjeno proizvodnjo ter zeleni in digitalni prehod in bi utegnile zaradi tega postati kritične, ter naj preuči, ali so te surovine razpoložljive v virih EU, ter pri tem upoštevati tudi naravno pomanjkanje rudnin; poudarja, da poleg specializiranih rudnin postajajo kritične tudi bolj razširjene surovine, na primer baker, helij in nikelj, saj se povpraševanje po njih v podnebno nevtralni družbi povečuje;

7.  poziva Komisijo, naj celovito oceni posledice različnih nizkoogljičnih tehnologij, tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in digitalnih tehnologij, ki medsebojno tekmujejo za iste kritične surovine, ter preuči kritične dobavne verige, tudi z vidika potreb v posameznih sektorjih; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo prevladali načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ ter rešitve z ničelnimi emisijami in z viri gospodarne rešitve;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta Next Generation EU obravnavani izzivi glede gospodarsko, okoljsko in socialno vzdržne oskrbe s kritičnimi surovinami; poziva države članice, naj vlagajo več v recikliranje kritičnih surovin ter v svoje strateške načrte za okrevanje vključijo potrebe po teh surovinah, vire njihove dobave in s tem povezane stroške;

9.  poziva k naložbam v usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, tudi v okviru mehanizma za pravični prehod, saj se znanja in veščine na področju rudarstva lahko uporabijo tudi pri ekstrakciji, predelavi in recikliranju kovin in rudnin, po možnosti v istih regijah; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ta sredstva namenjena tudi za odpravljanje socialnih, zaposlitvenih in okoljskih posledic tega prehoda na nekdanjih rudarskih območjih;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj za te surovine čim prej zasnujejo pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI), da bi oblikovale strateški in trajnostni načrt za svoje potrebe v zelenem in digitalnem prehodu, pri tem pa upoštevale potrebe, vire oskrbe ter (socialne, okoljske in finančne) stroške; poudarja, da bi moral ta projekt zajemati vse ustrezne vidike, da bi zmanjšali kritičnost teh surovin in odvisnost od njih, kot so recikliranje, ponovna uporaba, nadomeščanje, zmanjšanje uporabe materialov in rudarjenje; poudarja, da bi morali s temi projekti sprostiti neizkoriščen potencial v državah EU, bogatih s kritičnimi surovinami, v katerih pa so ti znatni viri še neizkoriščeni;

11.  poziva Komisijo, naj na področju kritičnih surovin spodbuja raziskave in razvoj ter znanje, spretnosti in kompetence v malih in srednjih podjetjih, in sicer v okviru strategije za rast vrhunskih tehnologij EU, kot so litij-ionske baterije, gorivne celice, vetrne turbine, elektromotorji, fotonapetostna tehnologija, robotika, droni, tridimenzionalni tisk ter široka paleta digitalnih tehnologij in medicinskih naprav;

12.  poziva Komisijo, naj izvede celovito, znanstveno in z dokazi podprto oceno učinka, da bi določila minimalne količine kritičnih surovin strateškega pomena, ki so potrebne za dvojni prehod;

13.  ugotavlja, da so zanesljive in polno delujoče vrednostne verige, ki vključujejo recikliranje, ključnega pomena in temeljni pogoj za to, da bo EU lahko dosegla cilje iz evropskega zelenega dogovora, industrijske strategije EU ter digitalnega in zelenega prehoda ter da bo ohranila industrijsko konkurenčnost in zmogljivost za inovacije;

14.  meni, da je treba nujno zagotoviti možnosti financiranja za trajnostno proizvodnjo, predelavo ali recikliranje vseh kritičnih surovin, navedenih v sporočilu Komisije o odpornost na področju kritičnih surovin;

15.  poziva Komisijo, naj predlaga znanstveno utemeljena trajnostna merila za opredelitev trajnostnih naložb v rudarskem sektorju v okviru uredbe o taksonomiji; poudarja, da je treba rudarski industriji EU omogočiti, da prispeva k dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu;

16.  poziva EU, naj podpre in financira tehnološki razvoj na področju kritičnih surovin, da bi povečali njihovo učinkovitost in nadomeščanje ter izboljšali postopke recikliranja in zaprte zanke na področju materialov; zlasti poudarja, da so potrebni posebni finančni instrumenti in ciljno usmerjena sredstva za raziskave in inovacije za postopke recikliranja, ter pozdravlja predlog, da bi se v letu 2021 v okviru programa Obzorje Evropa, Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih programov za raziskave in inovacije na področju kritičnih surovin spodbujale raziskave in inovacije v zvezi s predelavo odpadkov, naprednih materialov in nadomeščanja; poudarja tudi, da so raziskave in razvoj pomembne, da bi postali bolj izvedljivi postopki prečiščevanja, zlasti na jaloviščih in v manjših rudnikih; poziva Komisijo, naj sprejme programe podpore, s katerimi bo spodbujala inovacije na področju novih tehnik rudarjenja in nove projekte v rudarstvu majhnega obsega; poziva k razvoju novih in inovativnih tehnologij na področju trajnostnega rudarstva kritičnih surovin v EU;

17.  poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in druge institucije EU, naj v sodelovanju z mednarodnimi partnerji zagotovijo tehnično in strateško finančno podporo za dolgoročne strateške naložbene projekte na področju kritičnih surovin, med drugim naj poiščejo nova orodja za delitev tveganj v rudarskem sektorju, ter naj spodbujajo in podpirajo naložbe v raziskave na področju trajnostnega pridobivanja in predelave teh surovin ter obratov za njihovo rafiniranje, da bi bile te dejavnosti v skladu s pravili ter visokimi socialnimi in okoljskimi standardi EU, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

Strateška avtonomija in odpornost

18.  pozdravlja ustanovitev evropskega zavezništva za surovine (ERMA) in – glede na svetovne geopolitične razmere in morebitne trgovinske napetosti z bogatimi državami proizvajalkami, ki niso članice EU – tudi to, da se zavezništvo trenutno osredotoča na najbolj kritične surovine, in sicer na elemente redke zemlje in magnete, ter na kvantitativne cilje v zvezi s pridobivanjem v EU in zunaj nje, da bi podprlo povezave za dolgoročno oskrbo za ogromno število malih in velikih proizvajalcev v EU ter zmanjšalo sedanjo odvisnost od nekaj držav, ki niso članice EU; poudarja vlogo tega zavezništva kot kanala za naložbe in ga spodbuja, naj se nadalje vključi v predhodne ocene za sprostitev javnih in zasebnih naložb v trajnostne projekte na področju kritičnih surovin, za katere je bila opravljena ocena vpliva na okolje;

19.  meni, da je pomembno nadalje razvijati evropsko zavezništvo za surovine, predvsem v zvezi s tistimi surovinami, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, kot so kritične surovine, potrebne za shranjevanje in pretvorbo energije;

20.  pozdravlja namen Komisije, da na podlagi opazovalnice EU za kritične tehnologije vzpostavi sistem spremljanja sedanje odvisnosti in tveganja za prihodnjo tehnološko odvisnost, ter poziva k tesnemu sodelovanju med opazovalnico in spremljanjem potreb po kritičnih surovinah;

21.  obžaluje, da strateško kopičenje zalog še ni vključeno v akcijski načrt, in poziva Komisijo, naj se usmeri tudi v zagotavljanje oskrbe s kritičnimi surovinami v EU, tako da države članice spodbuja k strateškemu kopičenju zalog v okviru usklajenega pristopa, kadar analiza pokaže, da je to primerno; meni, da strateško kopičenje zalog skupaj z drugimi strateškimi ukrepi prispeva k zmanjšanju odvisnosti od kritičnih surovin; poudarja, da bi moralo biti povečanje razpoložljivosti tesno povezano z zmanjšanjem povpraševanja, pri tem pa bi bilo treba upoštevati celotno vrednostno verigo, od zasnove in delovanja do konca življenjske dobe;

22.  meni, da je zavedanja o možnih težavah glede pomanjkanja kritičnih surovin premalo in bi ga bilo treba okrepiti; poziva Komisijo, naj evropsko zavezništvo za surovine razširi, da bi okrepila sodelovanje med industrijskimi akterji v celotni vrednostni verigi, državami članicami, regijami in državami, ki niso članice EU, sindikati, civilno družbo, raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, vlagatelji in nevladnimi organizacijami v sektorjih gospodarstva EU, ki so jih najbolj prizadela ozka grla pri oskrbi s kritičnimi surovinami, in sicer bodisi prek okvira, ki ga ponuja zavezništvo, bodisi z oblikovanjem zavezništev posameznih industrijskih sektorjev in deležnikov; opozarja na zaposlitveni potencial domačih projektov in zato poziva k spodbujanju celovitega socialnega dialoga; v zvezi s tem poudarja, da so potrebna tesnejša partnerstva med akterji, predvsem v rudarskih regijah, in uporabniki na področju kritičnih surovin nižje v vrednostni verigi, zlasti druga industrijska zavezništva, ter skupna zavest in dolžnost, da je treba vzpostaviti trajnostne in krožne vrednostne verige;

23.  meni, da so potrebni večje usklajevanje in skupna prizadevanja za razvoj odpornih dobavnih verig, da se zadosti povpraševanju po sedanjih in prihodnjih kitičnih surovinah za industrijske potrebe EU, da se preprečijo prekinitve dobavnih verig in zmanjša odvisnost ter ohranijo visoki družbeni in okoljski standardi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v EU ocena uvoza in izvoza ter svetovne ponudbe in povpraševanja po kritičnih surovinah, usklajevanje kopičenja zalog in spremljanje nabave nujno potrebnih surovin izvajajo na skladen in usklajen način, na primer z ustanovitvijo delovne skupine za kritične surovine;

24.  poziva Komisijo, naj diverzificira dobavno verigo tako za primarne kot za sekundarne vire, in poziva k večji preglednosti informacij o dobavnih verigah;

25.  ugotavlja, da so vse večje napetosti med velesilami razkrile strateške ranljivosti EU, zlasti pri zagotavljanju ključnih virov, vključno s kritičnimi surovinami in predelanim materialom; ugotavlja tudi, da je mogoče s spremljanjem odvisnosti od primarnih proizvodov in dostopom do kritičnih surovin povečati odpornost trajnostnih dobavnih verig; ugotavlja, da bi bilo treba pri prehodu na krožno gospodarstvo posebno pozornost nameniti ključnim dobavnim verigam, v katerih je odvisnost EU od kritičnih surovin še posebej visoka;

26.  ponovno poudarja, da ima optimizirana uporaba proizvodov in storitev tudi potencial krožnega gospodarstva; poziva Komisijo in države članice, naj v novi pobudi za trajnostne proizvode podprejo nove trajnostne in krožne poslovne modele (vključno s pristopom proizvoda kot storitve), pod pogojem, da varčujejo z viri, zmanjšujejo vplive na okolje in jamčijo varstvo potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo te pristope z uvedbo regulativnih okvirov;

27.  meni, da je pomembno podpirati pristop krožnega gospodarstva vzdolž celotne vrednostne verige (od zasnove do snovne predelave) ključnih tehnologij za energetski in digitalni prehod ter prehod na področju mobilnosti, kot so vetrne elektrarne, sončne elektrarne, proizvodnja baterij, električna mobilnost in pametna omrežja; poziva Komisijo, naj prehod na krožno gospodarstvo določi za prednostno nalogo, da bomo zmanjšali odvisnost EU od uvoza, izboljšali učinkovito rabo virov, optimizirali njihovo porabo ter obdržali dragocene surovine v EU in jih ponovno uporabili; opozarja, da je v svoji resoluciji o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo zahteval, da se preuči možnost, da se na podlagi celovite ocene učinka predlaga jasno in lahko razumljivo usklajeno označevanje trajnostnosti, na primer v obliki indeksa, in popravljivosti, na primer v obliki enotne lestvice popravljivosti;

28.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami, ki niso članice EU, na področju trajnostnega pridobivanja kritičnih surovin, zlasti s podobno mislečimi državami, ter v Svetovni trgovinski organizaciji;

Zaprtje zank na področju materialov

29.  poudarja, da je treba postaviti dobro delujoče sekundarne trge kritičnih surovin, da se zagotovijo stalni sekundarni tokovi, okrepi industrijski ekosistem EU in ohranijo delovna mesta v proizvodnem sektorju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči saldo uvoza in izvoza sekundarnih ključnih surovin v EU in hitro vzpostavi tržno opazovalnico za ključne sekundarne surovine, vključno s kritičnimi surovinami; poudarja, da mora biti obravnava kritičnih surovin v državah, ki niso članice EU, skladna s standardi EU; poudarja, da en pristop za vse tu ni prava rešitev; poudarja, da je doseganje čistih in varnih ciklov materialov osnovni pogoj za vzpostavitev verodostojnega trga sekundarnih surovin v EU;

30.  pozitivno gleda na predlog, da bi evidentirali potencialne vire sekundarnih kritičnih surovin v zalogah in odpadkih EU ter pri predelavi stranskih proizvodov; spodbuja Komisijo, naj to nalogo postavi na prednostno mesto in jo izvede celo prej, kot je bilo načrtovano; spodbuja jo tudi, naj v to zajame tudi sedanje razpoložljive tehnologije, ki se uporabljajo za zmanjševanje povpraševanja po kritičnih surovinah in povečanje ponovne uporabe kritičnih surovin v dobavni verigi; poudarja, da je treba spodbujati uvedbo sodelovalnih instrumentov za trg s kritičnimi surovinami, kot je evropska platforma surovin, in vanje vključiti tudi krožne tokove proizvodov ter njihova gibanja, da se oceni, katere sekundarne surovine je mogoče reciklirati;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj možne projekte sekundarne predelave podprejo s posebnimi spodbudami, med drugim s pospešenim postopkom za pridobivanje licenc, ter zagotovijo spodbude za predelavo kritičnih surovin in zagotavljanje zanesljivega, varnega in trajnostnega dostopa do njih;

32.  podarja pomen recikliranja odpadkov, saj je v električni ali elektronski opremi precejšnja vsebnost kritičnih surovin; poudarja, da povečanje obsega recikliranja dolgoročno morda ne bo zadostovalo za zmanjšanje rudarjenja; ugotavlja tudi, da bi lahko s prehodom na bolj krožno gospodarstvo ustvarili 700.000 delovnih mest(28), zlasti dodatna delovna mesta v obratih za recikliranje in popravila; ugotavlja, da sta razstavljanje in recikliranje velika priložnost za to, da se delovna mesta v industriji vrnejo v EU; nadalje poudarja, da se je z razvojem recikliranja mogoče odzvati na prihodnje potrebe po surovinah;

33.  poudarja, da se bo delež zbranih litij-ionskih pogonskih baterij za recikliranje predvidoma občutno povečal do sredine 30. let 21. stoletja, s čimer bo zagotovljen pomemben sekundarni vir dobave;

34.  je seznanjen, da je za uspeh procesov recikliranja industrijskih kritičnih surovin še vedno potrebnih ogromno javnih in zasebnih naložb v infrastrukturo za zbiranje, predhodno obdelavo in predelavo, pa tudi v inovacije, raziskave in širšo uporabo teh tehnologij ter v znanja in veščine, obenem pa je treba zagotoviti zaposlitvene priložnosti, ki naj bi se v prihodnjih desetletjih močno povečale; poziva Komisijo, naj zagotovi spodbude za recikliranje in predelavo kritičnih surovin iz tokov rudarskih odpadkov, odpadkov iz predelave ter gospodarskih odpadkov, da se zagotovi zanesljiv, varen in trajnosten dostop do njih;

35.  spodbuja Komisijo, naj predlaga minimalne cilje glede recikliranih kritičnih surovin in namenske cilje za njihovo recikliranje, skupaj s trdnim okvirom za spremljanje, po zgledu predloga uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki bo temeljil na celoviti, znanstveni in z dokazi podprti oceni učinka, v kateri bo ocenila minimalne količine kritičnih surovin, potrebne za proizvode, ki bodo olajšali dvojni prehod, delež tega povpraševanja, ki bi mu bilo mogoče zadostiti z recikliranjem v skladu z obstoječimi ocenami, in razpoložljivost potrebne tehnologije; ugotavlja, da morebitni cilji zmanjševanja uporabe kritičnih surovin ne bi smeli povzročiti zmanjšanja izkoristka surovin pod temi minimalnimi količinami;

36.  priznava, da se na degradiranih območjih (odlagališča industrijskih odpadkov in jezovi za rudniško jalovino) pogosto nahajajo zavržene kritične surovine, elementi redke zemlje ter drugi minerali in kovine, ki se uporabljajo v tehnoloških proizvodih; zato spodbuja dokumentiranje, ocenjevanje in črpanje dragocenih materialov s teh degradiranih območij, če je le možno in izvedljivo; poudarja, da je treba za to, da bi lahko izkoristili ta potencial, v ustrezne mehanizme za financiranje raziskav, razvoja in inovacij vključiti boljše tehnologije prečiščevanja;

37.  poudarja, da je potreben strožji nadzor nad izvozom ključnih surovin iz EU in da je treba vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za izvajalce recikliranja, ki izpolnjujejo potrebne standarde za varno in učinkovito predelavo; poziva Komisijo, naj pri pregledu uredbe o pošiljkah odpadkov prepreči nezakonit izvoz odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine; poziva k določitvi zahtev, ki bodo izvoz odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine, omogočale le, če bodo v ciljni državi predelani pod pogoji, ki so enakovredni socialnim in okoljskim standardom EU;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja glede ustreznega zbiranja in recikliranja proizvodov ob koncu življenjske dobe, ki vsebujejo kritične surovine, namesto da jih kopičimo v gospodinjstvih, zavržemo na odlagališča ali sežgemo;

39.  poziva Komisijo, naj poleg zahtev za okoljsko primerno zasnovo, s katerimi bi znatno izboljšali dolgoživost, trajnost, popravljivost, modularnost ter primernosti izrabljenih proizvodov za ponovno uporabo in recikliranje, proizvedenih ali prodanih v EU, predlaga tudi ukrepe za zasnovo proizvodov, ki bodo prilagojeni različnim kategorijam izdelkov, za enostavno prepoznavanje in odstranitev delov ali sestavnih delov, ki vsebujejo kritične surovine, zlasti pri popotrošniških odpadkih; poudarja, da bi morali ti ukrepi ustvariti konkurenčne prednosti za podjetja EU, jim ne bi smeli nalagati nesorazmernega finančnega bremena in bi morali spodbujati inovacije;

40.  je prepričan, da je nadomeščanje kritičnih surovin koristno, če jih lahko nadomestimo z zelo razširjenimi materiali, nima pa pravega pomena, če tudi nadomestni material ni trajnosten, če ne pripomore k reševanju vprašanja omejenosti virov oziroma če je kritičen ali bi to zaradi nadomeščanja postal; se zaveda, da je pomembno ohraniti kakovost in ekonomsko vzdržnost proizvodov; poziva Komisijo, naj spodbuja in poveča raziskave in inovacije na področju nadomeščanja kritičnih surovin za različne vrste uporabe;

Pridobivanje iz EU

41.  želi opozoriti, da lahko sicer s pametno zasnovo proizvodov, ponovno uporabo materialov, nadomeščanjem z recikliranimi viri in spodbujanjem manjše porabe materialov in manjšega potrošniškega odtisa močno zmanjšamo primarno povpraševanje in da bi bilo treba ta potencial v celoti izkoristiti, da pa je za primere, ko povpraševanju po kritičnih surovinah ne moremo zadostiti na ekonomsko vzdržen način z omenjenimi ukrepi ali ko bi se zaradi tega poslabšala kakovost proizvodov, potrebno odgovorno in trajnostno pridobivanje kritičnih surovin po opravljeni predhodni presoji vpliva, da bi zmanjšali potencialni družbeni in okoljski učinek;

42.  poudarja, da v EU za primarno in sekundarno pridobivanje virov veljajo najvišji okoljski in socialni standardi na svetu, ki jih je treba ustrezno izvrševati, se zagotavlja na tisoče visokokvalificiranih delovnih mest in je nujno za zeleni in digitalni prehod; zato poziva vse akterje, naj spodbujajo projekte za odgovorno in trajnostno pridobivanje kritičnih surovin v EU za podpiranje lokalne proizvodnje in ozaveščajo o okoljskih odtisih uvoza kritičnih surovin iz držav zunaj EU; meni, da je to treba določiti z odprtim, preglednim in znanstveno utemeljenim postopkom, v katerega bodo že zgodaj vključeni vsi ustrezni deležniki in lokalne skupnosti;

43.  je trdno prepričan, da odgovorno pridobivanje virov v EU lahko temelji samo na učinkovitem socialnem dialogu, s čimer se podpira zdravje in varnost delavcev, zagotavljajo dostojna delovna mesta in delovni pogoji ter ščitijo pravice delavcev s spodbujanjem enakosti spolov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci v tem sektorju zaščiteni z ustrezno osebno zaščitno opremo;

44.  opozarja na priložnost za razvoj odgovorne in trajnostne vrednostne verige baterij s pridobivanjem kritičnih surovin, kot so grafit, kobalt in litij, iz novih zmogljivosti v EU;

45.  je seznanjen z namero Komisije, da bo za raziskave in operacije črpanja virov ter okoljsko upravljanje po zaprtju infrastrukture začela programe za opazovanje Zemlje in zaznavanje na daljavo; poudarja, da je regulativni nadzor v času delovanja mogoče okrepiti z metodami za daljinsko zaznavanje;

46.  ugotavlja, da so za preusmeritev v krožno gospodarstvo v številnih industrijah in storitvah EU potrebna posebna znanja in spretnosti ter kompetence, da se zagotovita visoka okoljska učinkovitost in varnost delavcev, ter poudarja posebno vlogo, ki jo imajo pri tem prehodu tisti, ki so prvi na trgu, mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja; ugotavlja tudi, da je rudarski sektor vse bolj avtomatiziran, medtem ko sta recikliranje in ponovna izdelava še vedno bolj delovno intenzivna; poudarja, da je pomembno v EU ohraniti, razvijati in nadgrajevati ustrezno strokovno znanje in veščine na področju rudarstva in tehnologij obdelave, pa tudi recikliranja in drugih relevantnih tehnologij v EU, povezanih s kritičnimi surovinami in stranskimi proizvodi, saj se nekateri od teh lahko uporabijo pri proizvodnji zelo naprednih kemijskih proizvodov; z obžalovanjem ugotavlja, da je treba surovine, ki se trenutno pridobivajo v EU, pogosto izvoziti v Azijo za prečiščevanje, saj EU nima več ustreznega strokovnega znanja in tehnologij, kar prav tako povzroča neke vrste odvisnost;

47.  poziva Komisijo, naj zahteva, da se zagotovi učinkovita raba industrijskih tokov stranskih proizvodov, ki vsebujejo kritične surovine; poudarja, da je zlasti v rudarstvu veliko možnosti za predelavo in ločevanje redkih zemljin;

48.  poudarja pomembno vlogo držav članic pri povečanju trajnostne domače dobave kritičnih surovin iz primarnih in sekundarnih virov; poziva države članice, naj izboljšajo pravočasnost, predvidljivost in preglednost postopkov za izdajo dovoljenj za projekte iskanja in pridobivanja virov, ne da bi se pri tem znižali okoljski in družbeni standardi;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo trajnostno pridobivanje kritičnih surovin temeljilo na pristopu, ki bo skrbel za uravnoteženost povečane potrebe EU po trajnostno pridobljenih kritičnih surovinah ter potrebe po varstvu narave in biotske raznovrstnosti;

50.  poudarja, da bi s povečano in prožnejšo predvidljivostjo in učinkovitostjo pri izdajanju dovoljenj ter dajanjem prednosti energiji iz obnovljivih in prehodnih nizkoogljičnih virov pomagali sprostiti potrebne naložbe;

51.  pričakuje, da bo Komisija zagotovila dodatne podrobnosti o operacionalizaciji projektov s kritičnim surovinami kot oblik alternativnih poslovnih modelov in virov regionalnega zaposlovanja v premogovniških in drugih regijah v prehodu;

Diverzifikacija

52.  poziva Komisijo, naj krepi odnose z vsemi obstoječimi državami dobaviteljicami kritičnih surovin za EU, naj sistematično in strateško naveže nova partnerstva za kritične surovine, če je mogoče, v sodelovanju z našimi zavezniki, ob upoštevanju suverenosti držav, ki niso članice EU, nad lastnimi viri, da bi kritične surovine lahko postale vir blaginje za države v razvoju, naj spodbuja udeležbo malih in srednjih podjetij ter to postavi za horizontalno nalogo v svojih zunanjih in notranjih politikah, rezultate pa predstavi še v letu 2021; pozdravlja načrte Komisije za oblikovanje tesnih in vzajemnih mednarodnih partnerstev s spodbujanjem svetovne agende o surovinah, pri katerih bi si prizadevali za strateška partnerstva EU, ki bi omogočila zanesljivo oskrbo in prinesla razvojne koristi;

53.  poudarja, da evropski zeleni dogovor ne bo imel prav nobenega vpliva na podnebne spremembe, če bo emisije toplogrednih plinov EU zgolj prenesel na njene trgovske partnerje; zato poziva EU, naj si prizadeva za sklenitev izvršljivih večstranskih sporazumov o zajezitvi globalnega segrevanja in izvozu svojih okoljskih standardov, med drugim na področju pridobivanja in predelave; meni, da bo EU morala pripraviti nove trgovinske in naložbene sporazume, nove modele finančne in tehnične pomoči in na splošno nov pristop k mednarodni diplomaciji, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji;

54.  pozdravlja zavezanost EU odgovornemu in trajnostnemu pridobivanju in spodbuja Komisijo, naj kot izhodišče vzame standard za odgovorno rudarjenje, ki ga je razvila pobuda za odgovorno rudarjenje, pri čemer naj upošteva potrebe malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba to zavezo podkrepiti z oprijemljivo tehnično podporo, prenosom znanja, pridobivanjem znanja in veščin, gradnjo institucij, pravnimi okviri, razvojem institucij in političnim dialogom s partnerskimi državami; poudarja, da je treba sprejeti enotne politike v zvezi z etičnimi standardi za pridobivanje kritičnih surovin; poudarja, da je treba tu aktivirati več državnih in zasebnih akterjev, da bodo tudi sami sprejeli standarde trajnostnosti in jih izvajali;

55.  pozdravlja javno zavezo Komisije, da bo leta 2021 pripravila zakonodajni predlog o potrebni skrbnosti in odgovornosti podjetij, in vztraja, da ta zakonodaja omogoča obravnavo kršitev človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov v vrednostnih verigah; želi spomniti na svojo resolucijo s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij;

56.  meni, da bi morali mednarodni sporazumi voditi k bolj odgovornemu in trajnostnemu pridobivanju virov na svetovni ravni; poziva k okrepljenemu sodelovanju za razvoj mednarodnih dogovorov o boljšem spremljanju, obveščanju in uvedbi izvoznih omejitev za kritične surovine, s čimer bi promovirali odgovorno pridobivanje virov in povečali krožnost v tem sektorju;

57.  ponavlja poziv iz svoje resolucije o novi strategiji EU-Afrika, da bi se dogovorili o poštenem in trajnostnem izkoriščanju kritičnih surovin v Afriki; podpira prizadevanja Komisije, da bi z afriškimi državami sklenila novo partnerstvo za kritične surovine, kar bi okrepilo vrednostno verigo v Afriki, ki bi tako postala bolj etično, okoljsko in tehnološko trajnostna, in omogočila podporo EU za gradnjo zmogljivosti;

58.  poziva Komisijo, naj na pomembnih mednarodnih forumih okrepi dejavnosti na področju standardizacije v zvezi z visokokakovostnimi sestavnimi deli s kritičnimi surovinami, saj je to pomembno za podjetja iz EU, zlasti za mala in srednja podjetja;

59.  poziva k razširitvi in okrepitvi trajnostnih kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na trajnostno ravnanje s fosforjem; poudarja, da imajo te prakse tudi sinergijski učinek manjšega podnebnega in biotskega odtisa;

60.  poziva Komisijo, naj predlaga učinkovita pravila za vseunijski sistem zbiranja, da bi povečali stopnjo zbranih odpadkov, ki vsebujejo kritične surovine; poziva Komisijo, naj poleg drugih možnosti za razširjeno odgovornost proizvajalca oceni tudi uvedbo kavcijskih shem v zakonodajo EU o odpadkih, zlasti v direktivo o odpadni električni in elektronski opremi, pri čemer naj upošteva značilnosti različnih proizvodov in zagotovi, da bodo te sheme združljive v vseh državah članicah, zato da bi potrošnike spodbudili, da bodo izrabljeno električno in elektronsko opremo, zlasti manjše naprave, oddali v namenske obrate za zbiranje in recikliranje, in pri tem se je treba opreti na pozitivne izkušnje kavcijskih shem za steklo in plastiko v več državah članicah;

61.  obžaluje, da je zaradi nizke stopnje recikliranja pri nekaterih načinih uporabe(29) ter zaradi izvoza aluminijevih odpadkov(30) in ostankov delež recikliranega vložka ob koncu življenjske dobe nižji, kot bi ga bilo sicer mogoče doseči; poudarja, da bi si morala EU pri aluminiju prizadevati za 100-odstotni delež recikliranja ob koncu življenjske dobe in sprejeti ustrezne ukrepe za to;

62.  poziva Komisijo, naj da prednost pridobivanju kritičnih surovin iz že obstoječih domačih rudnikov pred novimi rudniki, npr. iz rudniške jalovine, odpadnega materiala, odlagališč in z učinkovitejšim mestnim rudarjenjem, če je tako bolj trajnostno, na primer če ima manjši okoljski vpliv, tudi v smislu energije in rabe kemikalij; poudarja, da je treba to ekstrakcijo in poznejšo obnovo izvesti z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in tako zagotoviti najboljšo ekološko uspešnost in ekonomsko upravičenost;

63.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni fazi po zaključku rudarskih dejavnosti in izrabljenim kritičnim surovinam glede na hierarhijo ravnanja z odpadki, kot določa okvirna direktiva o odpadkih, zlasti kadar so kritične surovine tudi nevarne snovi;

64.  meni, da bi morala dovoljenja in koncesije za rudarjenje vsebovati zahteve za varno, učinkovito in trajnostno predelavo vseh kritičnih surovin, ki jih je mogoče ekonomsko in tehnično predelati; poziva Komisijo, naj nujno izvede zahteve Parlamenta iz resolucije o izvajanju direktive o rudarskih odpadkih; poudarja, da vprašalnik, ki se trenutno uporablja kot sistem poročanja iz člena 18 direktive, ne ustreza svojemu namenu, in poziva Komisijo, naj zasnuje usklajen, digitaliziran in pregleden sistem EU za registracijo, ki bo temeljil na harmoniziranih opredelitvah in merilih za obdelavo rudarskih odpadkov ter zajel vse potrebne podatke o vplivu na okolje, tudi o vsebinskih koncentracijah odpadkov;

65.  poziva Komisijo, naj poostri izvrševanje in zagotovi polno izvajanje veljavne okoljske zakonodaje EU ter po potrebi predlaga ustrezne spremembe;

66.  spodbuja k celoviti oceni, ali bi bilo smiselno vključiti rudarski sektor v področje uporabe direktive o industrijskih emisijah glede na veliki vpliv rudarskih dejavnosti na okolje, povprečno velik obseg rudarskih projektov, razlike v standardih za obvladovanje onesnaževanja, ki se uporabljajo na rudarskih območjih po EU, in morebitno razširitev rudarskih dejavnosti za kritične surovine v EU; predlaga, naj se določijo najboljše razpoložljive tehnologije za obnovo rudnikov, zlasti v zvezi s tlemi in vodo;

67.  spodbuja Komisijo, naj pregleda direktivo o presoji vplivov na okolje, da se pri rudarskih projektih vseh velikosti zagotovi izvedba presoje vplivov na okolje in da bodo te ocene opravile neodvisne tretje strani;

68.  meni, da mora prihodnji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah zajeti tudi emisije, povezane z rudarskimi dejavnostmi, in uvoz kritičnih surovin;

69.  je seznanjen z izzivi in tveganji, ki jih predstavlja rudarjenje na zavarovanih območjih, to je na območjih Natura 2000 in meni, da bi moralo ostati strogo omejeno; poudarja, da rudarstvo na zavarovanih območjih sloni na pogojih, določenih v direktivah o pticah in habitatih, ter poudarja, da je treba za vsak nov rudarski projekt ali projekt črpanja naravnih virov opraviti temeljito presojo vplivov na okolje, da se čim bolj zmanjša njihov vpliv na okolje; poziva države članice in rudarsko industrijo, naj v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja sprejmejo ustrezne ukrepe za ohranitev, s katerimi bi tudi povrnili ugodno stanje ohranjenosti habitatov in vrst, za katere je bilo območje določeno; v zvezi s tem opozarja na smernice Komisije za pridobivanje neenergetskih mineralnih surovin in Naturo 2000(31) ter s tem povezane študije primerov in najboljše prakse;

70.  opozarja na zaveze Komisije, da morskih mineralov z mednarodnega morskega dna ne bo mogoče izkoriščati, dokler se zadostno ne raziščejo učinki globokomorskega rudarjenja na morsko okolje, biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti, dokler niso znana vsa tveganja in dokler se ne ugotovi, ali tehnologije in operativne prakse ne bi povzročile resne škode okolju, kar je v skladu s previdnostnim načelom, in Parlament in Svet poziva, naj se temu tudi sama zavežeta; spodbuja Komisijo, naj to zavezo uresniči s konkretnimi ukrepi za zaščito teh izredno ranljivih ekosistemov;

71.  poziva Komisijo, naj preuči zakonodajne možnosti v skladu s konvencijo iz Espooja in Aarhuško konvencijo, zato da bodo lokalne oblasti sprejele in uveljavile pravico lokalnih skupnosti do učinkovitega in vključujočega sodelovanja v postopkih za izdajo dovoljenj za nove projekte iskanja in pridobivanja v vseh fazah rudarskih projektov in pri obravnavanju vlog za podaljšanje že obstoječih rudnikov, ter naj zagotovi, da bodo imele lokalne skupnosti pravico do učinkovitega pravnega varstva, ki ga bodo upravljala neodvisna sodišča in nadzorni organi popolnoma brez nasprotij interesov.

72.  pozdravlja, da Komisija v svojem sporočilu o pregledu trgovinske politike poudarja kritične surovine; poziva k odločni trgovinski politiki, v kateri bosta poudarjeni diverzifikacija in odpornost dobavnih verig ter namenjena prednost izboljšanju svetovnih mehanizmov in mehanizmov EU za vzpostavljanje ugodnega trgovinskega okolja za industrijo Unije;

73.  poudarja, da se industrija EU sooča z ostro mednarodno konkurenco za dostop do surovin in da je ranljiva za omejevalne izvozne ukrepe držav, ki niso članice EU; se zaveda, da se bodo cene zaradi večjega svetovnega povpraševanja najverjetneje povišale, in spodbuja Komisijo, naj pripravi analizo te problematike;

74.  poziva Komisijo, naj čim bolj diverzificira vire oskrbe s kritičnimi surovinami, poveča učinkovitost rabe virov in zmanjša sedanjo odvisnost od peščice držav, ki niso članice EU, in sicer tako da podpira naložbe, pri katerih evropski in svetovni partnerji ter mala in srednja podjetja uresničujejo dolgoročno mednarodno strategijo za pridobivanje; poudarja, da bi bilo treba ta cilj doseči s krepitvijo obstoječih partnerstev in trgovinskih sporazumov ter oblikovanjem novih strateških sporazumov ali skupnih podjetij EU z državami, bogatimi z viri, in drugimi podobno mislečimi državami, pri tem pa upoštevati jasno opredeljene prednostne naloge; v zvezi s tem pozdravlja dialog s Kanado, Avstralijo in Čilom, katerega cilj je okrepiti trgovinske odnose na področju kritičnih surovin; poziva Komisijo, naj še okrepi sodelovanje na naslednji konferenci EU–ZDA–Japonska o kritičnih materialih; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s ključnimi mednarodnimi dobavitelji na Zahodnem Balkanu, v vzhodni Evropi, Latinski Ameriki in Afriki, pa tudi s Kitajsko in drugimi državami v razvoju na svetovnem trgu;

75.  poudarja, da lahko prihodnji sporazumi EU o prosti trgovini in partnerstvu ne le povečajo naložbe, pač pa vzpostavijo tudi zanesljiv politični in gospodarski okvir, zato bi morali v skladu z napovedmi Komisije v strategiji Trgovina za vse vključevati posebne določbe o kritičnih surovinah, da bi spodbudili sodelovanje, poskrbeli za skladnost z mednarodnimi obveznostmi, odpravili in preprečili izvozne omejitve ter spoštovali veljavna pravila za neposredne tuje naložbe pred sklenitvijo in po njej; poziva Komisijo, naj dodatno okrepi spremljanje in izvrševanje sporazumov o prosti trgovini, vključno s poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju, s čimer bi zagotovila, da bodo trgovinski partnerji opredelili in izpolnili zaveze in določbe o odgovornem pridobivanju kritičnih surovin ter da se bodo upoštevali morebitni pomisleki skupnosti, na katere vplivajo ekstraktivne dejavnosti; poudarja, da bi to moralo biti med prednostnimi nalogami glavnega uradnika za trgovinsko skladnost;

76.  poziva Komisijo, naj začne razpravo v Svetovni trgovinski organizaciji o omejitvah, ki jih za razširitev krožnega gospodarstva predstavljajo zahteve glede lokalne vsebine, vzpostavi okrepljeno partnerstvo z različnimi svetovnimi regijami, zlasti z Afriko, in poskrbi, da bodo sporazumi o prosti trgovini odražali okrepljene cilje krožnega gospodarstva;

77.  poziva k strožji uporabi pravil o poreklu, da se zaščiti proizvodnja surovin in prepreči izogibanje v regijah, v katerih za gospodarske subjekte veljajo manj stroge zahteve glede trajnostnosti in industrijskih subvencij; poudarja, da je treba pri vseh novih dejavnostih pridobivanja, ki jih izvajajo podjetja, dejavna na trgu EU, upoštevati uredbo o konfliktnih mineralih, pravila o odgovornem pridobivanju, navedena v direktivi o nefinančnem poročanju, in mednarodne standarde odgovornega pridobivanja surovin; poziva k prepovedi uvoza kritičnih surovin, povezanih s kršitvami človekovih pravic in pravic delavcev, na primer prisilnim delom ali delom otrok;

78.  poudarja, da je v celoti delujoč večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, ključnega pomena za zagotavljanje odprtih in trajnostnih trgovinskih tokov kritičnih surovin; izraža zaskrbljenost, ker nekatere članice Svetovne trgovinske organizacije, med njimi Kitajska, uporabljajo izvozne omejitve za kritične surovine, in poziva vse članice, naj se vzdržijo takih politik; zato poziva Komisijo, naj s pomočjo mednarodnih forumov omeji takšne izkrivljajoče omejitve izvoza kritičnih surovin; v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za ambiciozno reformo Svetovne trgovinske organizacije, da bi se borili proti izkrivljanju mednarodne trgovine in nepoštenim trgovinskim praksam, zagotovili stabilno in predvidljivo mednarodno trgovinsko okolje ter pošteno in učinkovito konkurenco po vsem svetu;

79.  pozdravlja skupno izjavo s tristranskega srečanja ministrov za trgovino Japonske, ZDA in Komisije ter podpira predlagano opredelitev industrijskih subvencij; pozdravlja, da opredelitev presega področje sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter uredbe EU proti subvencijam in širše opredeljuje subvencijo; meni, da so takšni ukrepi bistveni za enake konkurenčne pogoje na področju kritičnih surovin, saj industrijske subvencije, zlasti na Kitajskem, z izkrivljanjem mednarodne konkurence resno ogrožajo industrijo in delavce EU;

80.  pozdravlja skupno pobudo EU in ZDA v zvezi z obravnavo presežnih zmogljivosti za jeklo in aluminij na svetovni ravni ter poziva k celovitim in hitrim ukrepom, ki bodo terjali odgovornost držav, kot je Kitajska, ki podpirajo politike, ki izkrivljajo trgovino; vendar opozarja Komisijo, da so tarife iz oddelka 232 zakona ZDA zaenkrat v celoti veljavne in da je treba to vprašanje nujno rešiti;

81.  se strinja z oceno Komisije, da bi imela sprememba valute pri plačilih EU za uvoz kritičnih surovin iz drugih mednarodnih denarnih enot v euro določene prednosti, saj bi bilo mogoče umiriti nestanovitnost cen in zmanjšati odvisnost uvoznikov EU in izvoznikov iz tretjih držav od trgov dolarskega financiranja;

o
o   o

82.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 198, 22.6.2020, str. 13. (2) UL L 190, 12.7.2006, str. 1. (3) UL L 130, 19.5.2017, str. 1. (4) UL L 176, 30.6.2016, str. 55. (5) UL L 197, 24.7.2012, str. 38. (6) UL L 312, 22.11.2008, str. 3. (7) UL L 102, 11.4.2006, str. 15. (8) UL L 334, 17.12.2010, str. 17. (9) UL L 124, 25.4.2014, str. 1. (10) UL L 20, 26.1.2010, str. 7. (11) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (12) UL L 330, 15.11.2014, str. 1. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0073. (14) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0359. (15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0321. (16) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0040. (17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (18) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0108. (20) UL C 298, 23.8.2018, str. 132. (21) Svetovna banka, Minerals for Climate Action: The Mineral Intensity of the Clean Energy Transition (Rudnine za podnebne ukrepe: rudninska intenzivnost prehoda na čisto energijo); napovedovalna študija Evropske komisije; OECD, Global Material Resources Outlook to 2060: Economic Drivers and Environmental Consequences, (Svetovne napovedi o materialnih virih do leta 2060: gospodarski dejavniki in posledice za okolje). (22) Napovedovalna študija Komisije. (23) Baldé, C.P., Forti V., Gray, V., Kuehr, R., Stegmann,P. The Global E-waste Monitor – 2017 (Globalno spremljanje elektronskih odpadkov), Univerza OZN, International Telecommunication Union (Mednarodna telekomunikacijska zveza) & International Solid Waste Association (Mednarodno združenje za trdne odpadke), Bonn/Ženeva/Dunaj, 2017. (24) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti. (25) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti. (26) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2021. (27) Sporočilo Komisije iz leta 2020 z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti. (28) Sporočilo Komisije z naslovom Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti. (29) Leta 2013 je delež recikliranja aluminija, ki se uporablja v prometu in gradbeništvu, ob koncu življenjske dobe znašal več kot 90 %, medtem ko je bilo recikliranega le 60 % aluminija, ki se uporablja za embalažo. (30) „Če bi tok aluminijevih odpadkov in ostankov, izvoženih v letu 2015, predelali v EU, bi se delež recikliranega vložka ob koncu življenjske dobe povečal na 16 % (Passarini idr., 2018)“, iz študije Komisije o seznamu kritičnih surovin EU. (31) Generalni direktorat za okolje, Smernice za pridobivanje neenergetskih mineralnih surovin in Naturo 2000 Povzetek, Evropska komisija, Bruselj, 2019.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o reviziji finančne uredbe glede na začetek veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (2021/2162(INI))

P9_TA(2021)0469 A9-0295/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) (finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(5) (uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(6),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(7),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni oceni določb o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil v finančni uredbi(8) (skupna izjava),

–  ob upoštevanju časovnega načrta za ciljno usmerjeno revizijo finančne uredbe, ki ga je Komisija objavila 19. marca 2021,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(11),

–  ob upoštevanju svojega predloga resolucije z dne 27. maja 2021 o pregledu finančne uredbe in smernic Komisije za javno naročanje storitev, povezanih s politiko,

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 9. aprila 2021 s smernicami o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo(12),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in se uporablja od 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o strategiji za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2021 z naslovom Boljše pravno urejanje: s skupnimi močmi za boljšo zakonodajo (COM(2021)0219),

–  ob upoštevanju študije o 50 največjih upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike in Kohezijskega sklada v posamezni državi članici EU, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor in jo je maja 2021 pripravil tematski sektor za proračunske zadeve generalnega direktorata za notranjo politiko,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A9-0295/2021),

A.  ker je Komisija po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 objavila časovni načrt in začela javno posvetovanje, da bi po potrebi uskladila finančno uredbo s pravili, o katerih se je dogovoril zakonodajalec v okviru svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ter predlagala omejene in ciljno usmerjene izboljšave, ki so potrebne zaradi spreminjajočih se razmer, na primer po krizi zaradi pandemije COVID-19 ali spričo vse večjih priložnostih za digitalizacijo;

B.  ker so se Parlament, Svet in Komisija glede instrumenta NextGenerationEU (NGEU) v skupni izjavi strinjali, da bodo določbe o zunanjih namenskih prejemkih, zlasti tiste iz člena 21(5) finančne uredbe, ter določbe o poročanju o najemanju in dajanju posojil ocenjene in po potrebi revidirane med naslednjo revizijo finančne uredbe; ker so tri institucije potrdile, da se za namenske prejemke uporabljajo veljavna pravila o revizijah in postopku razrešnice;

C.  ker je bila stopnja črpanja sredstev v večletnem finančnem okviru 2014–2020 prenizka in jo je treba izboljšati, zlasti z vidika malih in srednjih podjetij, in sicer z izboljšanjem in okrepitvijo postopkov odločanja in dodeljevanja ter načel in postopkov, ki urejajo oblikovanje, izvrševanje in nadzor proračuna EU;

D.  ker bi bilo treba pri reviziji finančne uredbe upoštevati varnostne interese Unije, vključno s ključnimi infrastrukturnimi in telekomunikacijskimi projekti, pri tem pa poseben poudarek nameniti merilom, ki jih mora izpolnjevati upravičenec, če želi zaprositi za sredstva EU ali jih prejemati;

E.  ker je spoštovanje načel pravne države bistven pogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

F.  ker ocena učinka ni bila izvedena, čeprav bi lahko, kot je opozorilo Evropsko računsko sodišče, državljani z njo dobili jasne informacije o dostopnosti sredstev EU v okviru revizije finančne uredbe;

1.  ugotavlja, da je prihajajoča revizija finančne uredbe potrebna, ker bo začel veljati sveženj večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki vključuje instrument NGEU, da revizija poleg posodobitve pravnih določb zajema tudi pomembne inovacije v proračunskem sistemu in da se želi z njo omogočiti tudi ustrezno izvajanje medinstitucionalnega sporazuma;

2.  meni, da bi si bilo treba z revizijo prizadevati za posodobitev pravil, ki se uporabljajo za proračun EU, in sicer glede na njegov najnovejši razvoj ter v skladu s proračunskimi načeli in vrednotami Unije, pa tudi za povečanje parlamentarnega nadzora, demokratične odgovornosti, preglednosti, državljanskega udejstvovanja ter sposobnosti hitrega in učinkovitega odzivanja na potrebe državljanov, zlasti med krizami;

3.  meni, da vsesplošna revizija pravil, ki se uporabljajo za proračun, v tem trenutku sicer ni potrebna, je pa treba v finančno uredbo vnesti ciljno usmerjene izboljšave in poenostavitve, zlasti kadar povečujejo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor ter izboljšujejo izvrševanje proračuna EU;

4.  meni, da bi bilo treba med glavne cilje revizije finančnih pravil EU uvrstiti boljšo zaščito finančnih interesov Unije, zagotavljanje skladnosti s pogoji pravne države, krepitev pravil o javnih naročilih, da bi preprečili morebitno navzkrižje interesov in povečali preglednost, zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, izboljšanje učinkovitosti porabe, da bi povečali evropsko dodano vrednost ter poenostavili dostop državljanov, malih in srednjih podjetij ter lokalnih in regionalnih oblasti do financiranja EU;

5.  meni, da bi bilo treba načeloma zagotoviti enako raven zaščite za celotni proračun EU, ne glede na to, ali gre za neposredno, posredno ali deljeno upravljanje;

Demokratična odgovornost za sodoben proračun

6.  ugotavlja, da sta se v zadnjem desetletju znatno povečala število in področje uporabe zunajproračunskih instrumentov ter da se je z instrumentom NGEU ta praksa še razširila, saj se je proračun EU, čeravno začasno, močno povečal z zunanjimi namenskimi prejemki, da se je lahko Unija spoprijela z enim največjih izzivov doslej, z zadolževanjem za kreditiranje in neposredne odhodke EU pa so bile ustvarjene obveznosti do leta 2058; opozarja, da ta razvoj dogodkov ogroža osrednja proračunska načela, kot so enotnost in točnost proračuna, ravnotežje in univerzalnost;

7.  ugotavlja, da se je EU hitro in odločno odzvala na krizo zaradi bolezni COVID-19, podprla prizadete države članice ter zajezila socialno-ekonomske posledice pandemije; ugotavlja, da krizno upravljanje zahteva hitro ukrepanje; vendar opozarja, da to nikoli ne sme biti izgovor za to, da se pri tem zaobide Parlament, saj se s tem spodkopava demokratična odgovornost; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije vse pogosteje uporablja za oblikovanje novih mehanizmov in organov s proračunskimi posledicami za proračun EU, pri čemer je vloga Parlamenta omejena zgolj na pravico do obveščenosti; vztraja, da mora imeti Parlament pri proračunskem nadzoru takšnih pobud ustrezno vlogo; poleg tega poudarja, da je pomembno zagotoviti pomembno vlogo pri odločanju v zvezi z vsemi programi EU, ki temeljijo na nacionalnih izvedbenih načrtih, pa tudi pri nadzoru nad njimi;

8.  poudarja, da usklajeno zbiranje nacionalnih prispevkov, ki temeljijo na bruto nacionalnem dohodku v obliki zunanjih namenskih prejemkov in zunaj proračunskega postopka, ni omejeno na NGEU, temveč je bilo izbrano tudi za instrument za begunce v Turčiji, pogodbe o cepivu proti COVID-19 in morda v prihodnosti organ za pripravljenost na izredne zdravstvene razmere in odzivanje nanje; opozarja, da je bilo najemanje posojil na kapitalskih trgih več let značilno za proračunske operacije Unije, in sicer v tolikšni meri, da sta Komisija in parlament že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej precej pred vzpostavitvijo evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, začasne podpore za zmanjševanje tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah ali instrumenta NGEU, pozvala, naj se to metodo vključi v proračun;

9.  je zaskrbljen, da bodo zneski, doslej največji, ki so bili dani na voljo v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, za katerega bodo morale države članice Komisiji poročati le o splošnem napredku pri doseganju mejnikov, za Evropsko računsko sodišče pomenili velik izziv pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti porabe;

10.  je zaskrbljen, ker zunajproračunski mehanizmi in zlasti uporaba zunanjih namenskih prejemkov resno ogrožajo zmožnost Parlamenta, da opravlja naloge sprejemanja odločitev, nadzora in podelitve razrešnice ter, bolj na splošno, sposobnost javnih ali zasebnih institucij, da razumejo proračun Unije in terjajo odgovornost Komisije; opozarja na skupno izjavo in znova izraža pričakovanje, da bodo finančna pravila EU posodobljena, predvsem ko gre za vlogo proračunskega organa in proračunsko strukturo teh mehanizmov, da bi jih približali načelom in odgovornostim, določenim v pogodbah; meni, da se mora to načelo demokratične odgovornosti in nadzora pri odločanju odražati v finančni uredbi;

11.  meni, da mora imeti Parlament kot veja proračunskega organa možnost, da po potrebi nadzira in odobri način, na katerega Komisija uporablja in upravlja zunanje namenske prejemke ter najema in ponuja posojila; predlaga, naj se ustrezni členi finančne uredbe, vključno s členi 7, 46 in 56, revidirajo in dopolnijo, s čimer bi pojasnili, da so zunanji namenski prejemki, sredstva in obveznosti, povezani z najemanjem in dajanjem posojil, vključeni v proračun EU, tako da jih nadzira in o njih poroča Evropsko računsko sodišče, ter da sta lahko proračunski organ in organ za podelitev razrešnice ustrezno obveščena o morebitnih obtožbah o zlorabi, korupciji, goljufijah ali kršitvah načel pravne države, tudi kadar države članice nimajo dovolj instrumentov za boj proti goljufijam, med drugim v zvezi s zunajproračunskimi instrumenti;

12.  meni, da bi bilo treba zunanje namenske prejemke v skladu s trenutnim členom 21 finančne uredbe ter sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz zunajproračunskih poslov, vključno z najemanjem posojil na kapitalskih trgih, razporediti v ustrezne proračunske vrstice ter jih razvrstiti v skladu s proračunsko nomenklaturo in konsolidirati v delih II in III proračuna Unije; meni, da bi morale postati sestavni del proračuna EU in bi jih moral proračunski organ sprejeti kot del tega proračuna;

13.  poziva k reviziji zahtev po poročanju o strategiji Komisije za upravljanje dolga, vključno z zapadlostjo, časovnim razporedom plačil in vlogo novih virov lastnih sredstev pri vračanju dolga, da se prilagodijo večji kompleksnosti ter tveganju najemanja in dajanja posojil v zvezi s proračunom Unije;

14.  poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi letne računovodske izkaze in druge obveznosti finančnega poročanja, ki veljajo za splošni proračun Unije v okviru finančne uredbe, da bi spodbudila udeležbo malih in srednjih podjetij v ustreznih programih, vključenih v sveženj večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, vključno z instrumentom NGEU;

15.  meni, da je treba glede na proračunske posledice s finančno uredbo vzpostaviti postopek za odločanje o lokaciji decentraliziranih agencij; poudarja, da bi moral tak postopek temeljiti na objektivnih merilih, ohranjati pristojnosti Parlamenta kot sozakonodajalca in preprečevati samovoljne načine sprejemanja odločitev, kot je metanje kovanca;

Pravna država

16.  poudarja, da obstaja torej jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije, vključno z evropskim instrumentom za okrevanje, v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo, kakor so opredeljena v finančni uredbi; poudarja, da dobro finančno poslovodenje temelji na učinkovitem pregonu primerov goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, korupcijo in navzkrižji interesov, pa tudi na sodnem nadzoru odločitev javnih organov, ki ga izvajajo neodvisna sodišča; poudarja, da so goljufive in koruptivne prakse, kar zadeva gospodarnost in učinkovitost, že po definiciji v nasprotju z dobrim finančnim poslovodenjem, kot je opredeljeno v členu 33(1) finančne uredbe, saj so te prakse povsem nezdružljive z zagotavljanjem najboljše količine in kakovosti po najboljši ceni, pa tudi z doseganjem optimalnega razmerja med uporabo virov in doseganjem ciljev; opozarja, da so se Parlament, Svet in Komisija po sprejetju uredbe o pogojenosti dogovorili, da bodo preučili možnost, da bi ob naslednji reviziji finančne uredbe vanjo vključili vsebino uredbe o pogojenosti; zato poziva Komisijo, naj pripravi ustrezen predlog; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za nadaljnje izboljšanje usklajenosti vseh instrumentov EU, da bi zagotovili dobro finančno poslovodenje in zaščito finančnih interesov Unije, vključno z letnim poročilom Komisije o stanju pravne države; meni, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti preventivnim predhodnim ukrepom, s katerimi bi poskrbela, da države članice uporabljajo člen 63(2) finančne uredbe;

17.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se proračun Unije porabi za projekte ali organizacije, ki spoštujejo vrednote Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, da se zaščitijo finančni interesi Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije priročne kazalnike, ki bi jih vključili v finančno uredbo in z njimi na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, izvajali ciljno usmerjene predhodne in naknadne kontrole za odkrivanje morebitne neskladnosti z vrednotami Unije pri uporabi sredstev EU;

18.  pozdravlja smernice Komisije o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov v skladu s finančno uredbo, katerih cilj je ozaveščanje in spodbujanje enotne razlage in uporabe pravil o navzkrižju interesov; obžaluje pa, da se v nekaterih državah članicah na najvišji ravni še vedno pojavljajo vprašanja v zvezi z navzkrižjem interesov; poziva Komisijo, naj oceni, ali so ustrezne določbe finančne uredbe dovolj učinkovite pri preprečevanju in odpravljanju navzkrižja interesov pri izvrševanju in nadzoru proračuna EU;

Digitalna orodja

19.  poudarja, da je pomembno vedeti, kako se porabljajo sredstva EU in kdo ima dejansko korist od njih, da se zaščitijo finančni interesi EU ter odkrijejo goljufije, korupcija in predvsem navzkrižje interesov; ugotavlja, da je študija o 50 največjih upravičencih do sredstev EU, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor, pokazala, da podatki za identifikacijo gospodarskih subjektov in njihovih dejanskih lastnikov niso zlahka dostopni ali pa do njih sploh ni mogoče priti; meni, da bi z obvezno centralizacijo informacij v enotnem in interoperabilnem sistemu poročanja in spremljanja ter v uporabnikom prijazni javni podatkovni zbirki EU z informacijami o neposrednih in končnih upravičencih ter dostopnimi podatki v strojno berljivi obliki odpravili razdrobljenost in pomanjkanje preglednosti, ki ju je pokazala študija, ter okrepili javni nadzor in zaupanje v javno porabo EU; ugotavlja, da bo to skupaj s celovito opredelitvijo navzkrižja interesov na ravni EU povečalo učinkovito zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da je treba glede na razkritje iz Pandorinih dokumentov nujno vzpostaviti preglednost v zvezi z dejanskimi lastniki; poudarja vlogo Evropskega javnega tožilstva in pomen njegovega sodelovanja z institucijami EU, državami članicami in Evropskim uradom za boj proti goljufijam;

20.  poudarja, da bi morala finančna uredba vključevati določbe, ki bi od odgovornih akterjev zahtevale zbiranje in vodenje enotnih evidenc gospodarskih subjektov in dejanskih lastnikov, da bi bila mogoča identifikacija v vseh programih EU, ne glede na to, kdo jih izvaja in na kakšen način se upravljajo (neposredno, posredno ali deljeno); poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo to potekalo prek digitalnega, interoperabilnega in standardiziranega zbiranja informacij o prejemnikih sredstev Unije, vključno s tistimi, ki na koncu neposredno ali posredno prejemajo sredstva Unije, in njihovimi dejanskimi lastniki; meni, da bi morale te zahteve upoštevati vse ustrezne informacije, da bi se povečala zmožnost in zmogljivost Komisije za odkrivanje goljufij; poudarja, da je treba odpraviti vse tehnične in pravne ovire za zbiranje podatkov o strukturah podjetij in dejanskem lastništvu;

21.  poudarja, naj se podatki načeloma prosto objavljajo, pri tem pa je treba upoštevati zahteve glede varstva podatkov in stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije; priznava, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v splošnem nima zadržkov glede varstva podatkov pri vzpostavitvi takšne interoperabilnosti, vendar poudarja, da je potrebna jasna pravna podlaga; meni, da morajo obvezne informacije, zbrane za namene revizije in nadzora, vključevati vsaj registracijsko številko za pravne subjekte, nacionalno identifikacijsko številko za fizične osebe, ustrezno šifro ali edinstven identifikator posameznega programa financiranja EU, navedbo vrste upravičenca, podizvajalcev, dejanskih lastnikov, podatek, ali upravičenec prejema tudi državno pomoč, in kontaktne podatke; poudarja, da podatkovna zbirka ne bi smela biti povsem samoregulirana, temveč bi morala nabore podatkov ustvariti Komisija ali zunanji organ, da se zagotovijo skladni in visokokakovostni podatki; zahteva, da morajo ostati informacije o prejemnikih sredstev Unije javno dostopne vsaj pet let;

22.  poudarja, da mora sistem olajšati združevanje posameznih zneskov, povezanih z istim neposrednim ali končnim upravičencem oziroma dejanskim lastnikom, ter biti na voljo v vseh jezikih EU; meni, da bi morali javno dostopni sistemi omogočati tako posamezna iskanja s pomočjo spletnega orodja kot sistemsko analizo z masovnim prenosom podatkov v strojno berljivi in interoperabilni obliki; poudarja, da bodo standardizirani, odprti podatki v celotnem ciklu javnega naročanja, vključno s končnimi upravičenci pogodbenih podjetij, civilni družbi in nevladnim akterjem zagotovili zbirko orodij in potrebne informacije za spremljanje integritete, pravičnosti in učinkovitosti trgov javnih naročil; poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo za večjo interoperabilnost med obstoječimi podatkovnimi zbirkami EU in nacionalnimi podatkovnimi zbirkami ter orodji za podatkovno rudarjenje, da bi olajšali analizo tveganja in odkrivanje goljufij;

23.  ugotavlja, da se pri deljenem upravljanju uporablja sistem ARACHNE; poudarja, da ARACHNE obogati podatke, ki jih posredujejo organi upravljanja, z javno dostopnimi informacijami, da bi identificiral projekte, upravičence, pogodbe in izvajalce, ki bi lahko bili izpostavljeni ne le tveganju goljufij, pač pa tudi navzkrižju interesov; meni, da bi bilo treba člen 63 finančne uredbe spremeniti tako, da bi dodali sistem ARACHNE kot obvezno orodje za oceno tveganja in splošno uporabo ne glede na način upravljanja, ki ga Komisija da na voljo državam članicam in zaupanja vrednim subjektom, ti pa bi morali vanj vnašati informacije; meni, da bi morala uredba vsebovati tudi kazalnike, s katerimi lahko sistem ARACHNE določi oceno tveganja gospodarskih subjektov; poudarja, da je treba te osnovne kazalnike uskladiti z razlogi za izključitev iz sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev ter s tekočimi preiskavami Evropskega javnega tožilstva in Evropskega urada za boj proti goljufijam, s čimer bi zagotovili, da bodo izključeni gospodarski subjekti vidni tudi v sistemu ARACHNE; poziva k čim večji interoperabilnosti med sistemom ARACHNE in drugo programsko opremo, da bi zmanjšali potrebo po večkratnem vnosu informacij v različne sisteme IT in posledično upravno breme; meni, da bi moral biti sistem ARACHNE enostavnejši in prijaznejši za uporabo, tudi kar zadeva standardizacijo kazalnikov tveganja, na primer z vizualizacijo; poudarja, kako pomembno je, da se prevzame popolna odgovornost in operativne pravice za ARACHNE ter poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi po potrebi za upravljanje sistema zadolžila interno službo;

24.  opozarja, da je bil leta 2018 ustanovljen odbor na visoki ravni, da bi ocenil primere v podatkovni zbirki, ki se predložijo v zgodnje odkrivanje ali izključitev; poziva, naj se mnenje odbora EDES glede na izkušnje, ki jih ima s sistemom, upošteva pri reviziji finančne uredbe in istočasno kot Komisiji posreduje tudi Parlamentu; ugotavlja, da se sistem EDES trenutno uporablja le pri neposrednem in posrednem upravljanju; meni, da bi bilo treba gospodarske subjekte, ki pri neposrednem in posrednem upravljanju veljajo za tveganje za finančne interese EU, kot tveganje obravnavati tudi pri deljenem upravljanju in obratno; zato poziva, naj postane uporaba sistema EDES pri deljenem upravljanju obvezna; ugotavlja tudi, da sistem EDES ne razlikuje med hčerinskimi družbami večjih družb; poziva Komisijo, naj to ločuje in v pravilih za zgodnje odkrivanje in izključitev natančno navede, kateri subjekt večnacionalne družbe ali korporacije z več podjetji je registriran za zgodnje odkrivanje ali izključitev; poziva, naj se sprejme obveza, da se bo sistem EDES posodobil, ko bodo akterji, vključeni v izvajanje, ugotovili goljufije ali druga pomembna dejstva; meni, da izključene pravne ali fizične osebe (dejanski lastniki) v času izključitve ne bi smele biti več končni prejemniki ali upravičenci, ki lahko prejemajo plačila iz proračuna EU; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k temu, da bodo te subjekte ali fizične osebe med obdobjem izključitve izvzele tudi iz prispevkov iz nacionalnih proračunov; obžaluje, da je v podatkovni zbirki navedenih razmeroma malo gospodarskih subjektov; meni, da je to znak, da se sistem EDES ne izvaja pravilno; poudarja, da je odbor EDES v letu 2020 obravnaval 20 primerov, 28 pa se jih je pripravljalo; poudarja, da je treba odboru dodeliti zadostna sredstva, ki bodo ustrezala morebitnemu povečanju pristojnosti; poleg tega poziva Komisijo, naj pregleda merila, da bi zmanjšala kompleksnost in povečala uporabnost sistema EDES v praksi;

25.  poudarja, da je sicer zelo pomembno poznati končne upravičence sredstev EU, da se zagotovi pravilna uporaba, a imata pomembno vlogo tudi dostopnost in enostavnost digitalnih platform za javna naročila, pri katerih so vključena sredstva EU; opozarja, da je Komisija sprejela koncept „digitalne zasnove“ in načelo „najprej pomisli na male“, da bi zagotovila zadostno udeležbo malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj ta načela upošteva tudi pri reviziji finančne uredbe v okviru izvajanja svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

Priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola

26.  obžaluje, da je imelo v prejšnjem večletnem finančnem okviru le 21,7 % programov EU kazalnike, povezane s spolom; vztraja, da je treba vključevanje načela enakosti spolov bolj upoštevati pri pripravi in izvrševanju proračuna, tudi s ciljno usmerjenimi spodbudami; poziva k sistematičnemu in celovitemu zbiranju po spolu razčlenjenih podatkov v kontekstu vseh politik in programov EU, da bi izmerili vpliv na enakost spolov; pričakuje, da bo Komisija v skladu z medinstitucionalnim sporazumom razvila metodologijo za merjenje ustreznih odhodkov na ravni programov v večletnem finančnem okviru 2021–2027; poziva Komisijo, naj vključevanje načela enakosti spolov in pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola vključi v ustrezne določbe finančne uredbe;

Vključevanje podnebnih vprašanj in biotske raznovrstnosti

27.  znova poudarja zavezo Unije, da bo vsaj 30 % sredstev, ki so na voljo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in instrumentu NGEU, porabila za reševanje podnebnih izzivov, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu; pričakuje, da bo Komisija razvila zanesljivo in jasno metodologijo za spremljanje porabe za podnebne ukrepe in njene uspešnosti ter da jo bo dosledno uporabljala na vseh področjih politike; poudarja, da je treba to metodologijo pretočiti v pravila o izvrševanju proračuna, da se omogoči učinkovito in uspešno spremljanje sredstev, ki se uporabljajo za boj proti podnebnim spremembam, tako na področju blažitve podnebnih ukrepov kot pri prilagajanju nanje; poziva Komisijo, naj doda ustrezna sklicevanja na vključevanje podnebnih ukrepov in spremljanje v ustrezne določbe finančne uredbe v skladu z medinstitucionalnim sporazumom, s čimer bi zagotovila, da bo proračun Unije odporen na podnebne spremembe;

28.  poudarja, kako pomembno je, da se odhodki, ki prispevajo k ustavitvi in preusmeritvi izgube biotske raznovrstnosti, natančno spremljajo, in sicer na osnovi učinkovite, pregledne in celovite metodologije, ki jo bo določila Komisija v sodelovanju s Parlamentom in Svetom; poudarja, da morajo pravila o izvrševanju proračuna v finančni uredbi odražati tudi to metodologijo;

29.  meni, da bi se moralo v finančni uredbi odražati izvajanje načela neškodovanja v skladu s smernicami, objavljenimi v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost;

Evropski steber socialnih pravic

30.  meni, da bi morala finančna uredba omogočiti ustrezno izvajanje evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi bilo treba pred izplačilom iz proračuna EU zagotoviti, da upravičenci spoštujejo osnovne standarde za pogoje zaposlovanja delavcev ter varnost in zdravje pri delu;

Sprostitev obveznosti

31.  predlaga, naj se ponovna uporaba sredstev, ki so bila sproščena zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov v skladu s členom 15(3) finančne uredbe, razširi onkraj raziskav in inovacij ter naj zajema vsa sredstva; meni, da bi morala biti sproščena proračunska sredstva v celoti na voljo v letu, ki sledi letu njihove sprostitve;

Skrbniški skladi EU

32.  vztraja, naj se finančna uredba revidira, da se zagotovi ustrezna vloga Parlamenta pri ustanavljanju, nadzoru in spremljanju vseh novih skrbniških skladov, vključno s pripravo ustanovnega sporazuma in uporabo prispevka Unije, izvajanjem, nadaljevanjem in morebitno likvidacijo; ponavlja, da bi moral biti Parlament vključen vsaj kot opazovalec, prav tako pa bi moral imeti možnost spremljati dejavnosti upravnih organov določenega skrbniškega sklada; poudarja, da so popolne podrobne in pravočasne kvantitativne in kvalitativne informacije o izvajanju posameznega skrbniškega sklada bistvene za učinkovit demokratični nadzor in spremljanje; opozarja, da obsežna uporaba skrbniških skladov spodkopava načelo enotnosti proračuna EU;

33.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo skrbniški skladi Unije zagotovili jasno prepoznavnost Unije, in jo poziva, naj poveča ozaveščenost o rezultatih in dosežkih skrbniškega sklada z okrepitvijo določb o učinkovitem komuniciranju z državljani in tesnejših odnosih med komunikacijskimi dejavnostmi, kot velja za evropske strukturne in investicijske sklade;

Javno naročanje

34.  ugotavlja, da je bil priročnik Komisije o javnih naročilih nazadnje posodobljen januarja 2020, vendar ni bil objavljen ali posredovan Parlamentu, da bi podal svoje mnenje; zahteva redno posvetovanje s Parlamentom o prihodnjih revizijah in obveščanje o njihovi uporabi;

35.  ugotavlja, da je sedanja opredelitev „poklicnega nasprotja interesov“ omejena na nasprotje interesov, ki vpliva na zmožnost gospodarskega subjekta, da izvede pogodbo; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnejšo opredelitev in poskrbi, da njena izvedbena pravila o javnih naročilih ne bodo dopuščala, da bi se pogodbe o storitvah, povezanih s politiko, sklepale s podjetji, ki so ekonomsko pod nadzorom matičnega podjetja ali skupine, ki ima v lasti deleže, povezane z dejavnostmi, ki niso v skladu z okoljskimi, socialnimi in zelenimi cilji EU;

36.  poziva Komisijo, naj spremeni člen 167(1)(c) finančne uredbe in vanj vključi opredelitev „navzkrižja poklicnih interesov“, s čimer bi institucijam EU omogočila, da sprejmejo blažilne ukrepe za ponudnike, ki imajo finančni interes za naročilo storitev, povezano s politiko, pri tem pa naj upošteva sklep Evropskega varuha človekovih pravic v skupni preiskavi št. 853/2020/KR o odločitvi Komisije, da podjetju BlackRock Investment Management odda naročilo za študijo o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev v bančna pravila EU; znova poudarja, da splošni pogoji javnih naročil Komisije za storitve vsebujejo standardne določbe o navzkrižju poklicnih interesov z zahtevami, da morajo izvajalci proaktivno razkriti vse situacije, ki bi lahko pomenile navzkrižje interesov; poziva Komisijo, naj posodobi in izpopolni finančno uredbo, da bi obravnavala poklicno navzkrižje interesov in v zvezi s tem še bolj točno in popolno prostovoljno obveščala ponudnike, ki sodelujejo na razpisu, na primer s sprejetjem ustreznih sankcij, če prostovoljno obvestilo ni upoštevano, vključno z začasno prepovedjo sodelovanja na javnih razpisih v primeru hudih kršitev;

37.  meni, da bi morale vse institucije EU, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, na spletnih mestih objaviti jasna pravila o nabavi, odhodkih in spremljanju ter čim bolj pregledno objaviti vsa oddana naročila; je seznanjen s smernicami Komisije o uporabi okvira javnega naročanja v izrednih razmerah, povezanih s krizo zaradi COVID-19; spodbuja Komisijo, naj zbere in oceni pridobljene izkušnje javnih naročnikov z okvirom za javna naročila, zlasti njegov učinek na mala in srednja podjetja, ter jih upošteva v finančni uredbi, tako da opredeli merila za določitev izjemnih/neobičajnih okoliščin, v katerih se lahko uporabi začasna/prilagojena/potrebna prožnost pri izvajanju pravil o javnih naročilih;

38.  ugotavlja, da bi morala prihodnja revizija finančne uredbe upoštevati avtonomne strateške interese EU, vključno s pošteno konkurenco, in potrebo po spodbujanju ustvarjanja delovnih mest v EU v vrsti industrijskih panog, ki so ključne za doseganje prihodnjih ciljev politike Unije, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje za pošteno konkurenco; poziva Komisijo, naj poskrbi za določitev ambicioznih meril za dodelitev, zlasti ob upoštevanju dodane vrednosti projektov za Unijo in načela ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva, naj se v pravila o javnih naročilih vključijo zaščitni ukrepi, da bi pri dodeljevanju ocenili dejavnosti podjetij, ki so v nasprotju s socialnimi in okoljskimi cilji Unije;

39.  ugotavlja, da predlog Komisije za uredbo o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, obravnava morebitne izkrivljajoče učinke tujih subvencij na enotnem trgu in je ključnega pomena za uresničevanje posodobljene industrijske strategije EU; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji finančne uredbe upošteva industrijsko strategijo, da bi zagotovila poštene in konkurenčne pogoje na enotnem trgu;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

40.  ugotavlja, da je med poslanci Evropskega parlamenta veliko zanimanja za predlaganje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ter da mora Komisija zaradi omejenih finančnih sredstev, ki so na voljo za te projekte in ukrepe, za predloge uporabiti strog izbirni postopek; meni, da imajo lahko razpoložljiva finančna sredstva in sprejemljivost predlogov koristi od večje prožnosti med tremi svežnji sredstev za pilotne projekte, pripravljalne ukrepe (prvo leto) in pripravljalne ukrepe (drugo in tretje leto);

Revizija, nadzor in razrešnica

41.  ugotavlja, da so z novo proračunsko nomenklaturo, sprejeto z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, korelacije med programi in proračunskimi poglavji postale natančnejše, zato ima Komisija več diskrecije pri samostojnih prerazporeditvah med programskimi sklopi; meni, da bi bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor proračunskega organa nad prerazporeditvami;

42.  kritizira dolgotrajnost revizijskih in kontrolnih postopkov pri deljenem upravljanju, vključno z dolžino posledičnih razčiščevalnih postopkov, kot je določeno v sektorski zakonodaji; poudarja, da dolgotrajni postopki povečujejo tveganje nedovoljenega razkritja zaupnih dokumentov; meni, da ni sprejemljivo vztrajanje Komisije pri tem, da morajo za Parlament veljati zahteve glede zaupnosti v zvezi z revizijo in kontradiktornim postopkom tudi v primerih upravičenega javnega interesa, ki vključujejo javne osebnosti; pričakuje, da bo Komisija izboljšala revizijske in kontrolne postopke pri deljenem upravljanju in jih skrajšala ter uskladila s časovnim okvirom, ki se uporablja v skladu z uredbo o pogojih;

43.  opozarja, da vse tri institucije priznavajo, da se obstoječa revizijska pravila in postopek razrešnice uporabljajo za namenske prejemke, in poziva, naj se to ustrezno odraža v finančni uredbi;

44.  obžaluje, da revizijski in razčiščevalni postopki ter postopki za uporabo finančnega popravka sedaj trajajo več let; poziva Komisijo, naj revidira pravila za revizijo in postopke finančnih popravkov, da bi se omogočili hitrejši sklepi in izterjava neupravičeno izplačanih sredstev EU;

45.  ugotavlja, da se člen 59 finančne uredbe nanaša na to, da se na „druge institucije Unije“ prenesejo potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki jih zadevajo; pozdravlja, da koncept „prenosa“ poudarja avtonomijo drugih institucij pri upravljanju njihovih sredstev; kljub temu ugotavlja, da Komisija dosledno zastopa mnenje, ki ga je izrazila že večkrat, da sama ne more nadzirati dejavnosti izvajanja, ki jih opravljajo druge institucije; predlaga, naj se to vprašanje reši s spremembo člena 260 finančne uredbe, da bo Parlament v postopku razrešnice izrecno odgovoren za nadzor izvrševanja proračuna drugih institucij;

46.  meni, da je treba spremeniti člen 2(67) finančne uredbe, da se med „institucije Unije“ doda Evropsko javno tožilstvo;

47.  ugotavlja, da člen 262 finančne uredbe zahteva, da institucije in organi Unije iz členov 70 in 71 finančne uredbe poročajo o ukrepih, sprejetih na podlagi sklepa o razrešnici; meni, da bi tej zahtevi koristila določitev razumnega roka za poročanje o sprejetih ukrepih; poziva Komisijo, naj 30. september v letu, ki sledi letu, ki se pregleduje, vključi v postopek razrešnice kot rok iz člena 262 finančne uredbe;

48.  ugotavlja, da Komisija redno ocenjuje upravljavske in kontrolne sisteme organov držav članic v skladu s pravili za posamezni sektor; meni, da pomanjkljivosti, ugotovljene v eni državi članici, ne veljajo nujno za druge države članice in da bi morali biti popravni ukrepi, s prilagajanjem bodisi pravnim zahtevam bodisi smernicam za izvajanje, sorazmerni in prilagojeni državi članici, za katero te ugotovitve veljajo;

49.  meni, da bi morale ocene EU dosledno upoštevati standarde EU; meni, da v primerih, ko obstajajo strožji nacionalni standardi, uporaba teh standardov ne bi smela škodovati upravičencu; meni, da bi bilo treba spremeniti člen 126 finančne uredbe o navzkrižnem opiranju na ocene, da bi odražal to načelo;

50.  spodbuja Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov; meni, da bi se morali pregledi osredotočati na predhodno preverjanje izračunov možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, naknadna preverjanja pa bi bilo treba uporabiti za izboljšanje sistema izračunavanja, razen v primerih suma goljufije;

51.  meni, da je obveznost iz člena 93 finančne uredbe v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja uslužbenca presplošna in bi jo bilo treba osredotočiti bolj na hudo malomarnost;

Kmetijstvo

52.  meni, da bi morala ostati mogoča odstopanja od pravila, da je treba odhodke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada knjižiti v računovodske izkaze za proračunsko leto na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra istega leta; poziva Komisijo, naj razmisli o prilagoditvi finančne uredbe, s čimer bi poskrbela, da bodo finančna pravila, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, veljala tudi po potrebnih spremembah, tudi če sklad ne bo več v celoti vključen v uredbo o skupnih določbah(13);

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 424, 15.12.2020, str. 1. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23. (5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (6) UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (7) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (8) UL C 444 I, 22.12.2020, str. 6. (9) UL C 445, 29.10.2021, str. 15. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0103. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0287. (12) UL C 121, 9.4.2021, str. 1. (13) UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2021 o farmacevtski strategiji za Evropo (2021/2013(INI))

P9_TA(2021)0470 A9-0317/2021

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU o konkurenčnih pravilih,

–  ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in člena 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) o pravici vseh evropskih državljanov do preventivnega zdravstvenega varstva,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19(4), v kateri je pozval k akcijskemu načrtu za redke in zapostavljene bolezni,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Pomanjkanje zdravil – kako rešiti vse večji problem(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju(6),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Dohe o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in javnega zdravja (sporazum TRIPS) in sklepa Generalnega sveta Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 30. avgusta 2003 o izvajanju odstavka 6 deklaracije iz Dohe,

–  ob upoštevanju 72. resolucije Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije iz maja 2019 o izboljšanju preglednosti trgov z zdravili, cepivi in drugimi zdravstvenimi proizvodi,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/933 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila(13),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014(14),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 z naslovom Vzpostavitev okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov(15),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom Oblikovanje evropske zdravstvene unije: krepitev odpornosti EU na čezmejne grožnje za zdravje (COM(2020)0724) in spremljajočih zakonodajnih predlogov(16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o evropski strategiji za zdravila (COM(2020)0761),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2020 o strategiji EU za cepiva proti COVID-19 (COM(2020)0245),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. februarja 2021 o evropskem načrtu za boj proti raku (COM(2021)0044),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta SAMIRA – strateške agende Komisije za uporabo ionizirajočega sevanja v medicini z dne 5. februarja 2021 kot podpore evropskemu načrtu za boj proti raku,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. junija 2021 z naslovom Prva spoznanja v zvezi s pandemijo COVID-19 (COM(2021)0380),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), ki je naslednji korak k dokončanju evropske zdravstvene unije (COM(2021)0576),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. januar 2018 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij (COM(2018)0051) in dela skupnih ukrepov evropske mreže za vrednotenje zdravstvenih tehnologij,

–  ob upoštevanju skupne ocene Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Uredbe (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (SWD(2020)0163),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o inovacijah v korist pacientov,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2016 o krepitvi ravnovesja v farmacevtskih sistemih v EU in njenih državah članicah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. decembra 2020 o pridobljenih spoznanjih na področju zdravja(17),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0317/2021),

A.  ker je zdravje bistvenega pomena za blaginjo Evropejcev, pravičen dostop do zdravstvenega varstva pa je eden od stebrov nacionalnih zdravstvenih politik držav članic in EU; ker Listina priznava temeljne pravice državljanov do zdravja, visokega življenjskega standarda in zdravljenja; ker so za pravičen dostop do zdravstvenega varstva ter do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil bistveni javni zdravstveni sistemi; ker je razpoložljivost zdravil za paciente eden izmed osrednjih ciljev EU in Svetovne zdravstvene organizacije, pa tudi eden izmed ciljev trajnostnega razvoja št. 3;

B.  ker eno od 20 načel evropskega stebra socialnih pravic, ki ga je okrepila izjava iz Porta, določa, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva;

C.  ker bi morali biti pacienti v središču vseh zdravstvenih politik in vključeni v celotno regulativno pot zdravil; ker med državami članicami in v njih obstajajo neenakosti pri dostopu ter ker bi bilo treba nameniti posebno pozornost ljudem v ranljivem položaju s posebnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z ženskami, zlasti nosečnicami, otroki, starejšimi, invalidi, kroničnimi bolniki in bolniki s komorbidnostjo, bolniki v oddelkih za intenzivno nego in osebami na dolgotrajnem zdravljenju;

D.  ker so kronične bolezni in zdravstvene potrebe starajočega se prebivalstva skupaj z visokimi in vse višjimi cenami zdravil in povečanimi stroški družbe za oskrbo breme, ki vodi v proračunske omejitve in težave pri cenovni dostopnosti ter resno ogroža vzdržnost evropskih zdravstvenih sistemov; ker je uvajanje integriranih modelov oskrbe za kronične in druge dolgotrajne bolezni na podlagi večdisciplinarnega pristopa k zdravstvenemu varstvu, osredotočenega na ljudi, bistvenega pomena za zagotavljanje visokokakovostnih zdravstvenih storitev;

E.  ker se bo konkurenčna, zanesljiva, inovativna in odporna evropska farmacevtska industrija, ki bo temeljila na raziskavah, bolje odzivala na potrebe pacientov in na strateške potrebe, povezane z javnim zdravjem, gospodarsko rastjo, delovnimi mesti, trgovino ter znanstvenim in tehnološkim napredkom;

F.  ker bi morali novo evropsko farmacevtsko strategijo pozdraviti kot novo priložnost;

G.  ker so proizvajalci zdravil v EU leta 2019 z več kot 37 milijardami EUR pomembno prispevali k naložbam v raziskave; ker ta sektor neposredno zagotavlja 800 000 delovnih mest in 109,4 milijarde EUR trgovinskega presežka; ker sektor posredno – višje in nižje v vrednostni verigi – ustvarja približno še trikrat več delovnih mest kot neposredno; obžaluje, da ni zbirnih podatkov o skupnem znesku javnega financiranja za farmacevtski sektor v EU;

H.  ker so med različnimi državami članicami razlike v zdravstvenih sistemih, nacionalnih predpisih, izvajanju zakonodaje EU in postopkih za določanje cen in dovoljenje za promet; ker te razlike izhajajo iz pristojnosti držav članic za zdravje; ker lahko razlike povzročijo razdrobljenost in nepredvidljive okoliščine za akterje v farmacevtskem sektorju, ki delujejo zunaj svoje države; ker je pomembno priznati, da morajo Komisija in države članice sodelovati, da bi določile ambiciozne načrte izvajanja z jasnimi časovnicami in potrebnim dolgoročnim financiranjem za izvajanje konkretnih ukrepov, ki izhajajo iz farmacevtske strategije za Evropo;

I.  ker splošna poraba zdravil še naprej raste, tako v svetu kot v EU; ker se precej zdravil predpiše, izda, proda ali uporabi neustrezno; ker se z napačno uporabo zdravil tratijo dragoceni viri, lahko pa tudi povzroči zdravstvene in okoljske nevarnosti;

J.  ker 40 % zdravil, ki se tržijo v EU, izvira iz držav zunaj EU, medtem ko je 60–80 % zdravilnih učinkovin proizvedenih na Kitajskem in v Indiji; ker selitev dela proizvodnje bistvenih sestavin zdravil, cepiv in medicinskih pripomočkov neposredno vpliva na zdravljenje pacientov;

K.  ker je namen za selitev proizvodnje v tretje države pogosto to, da bi se znižali proizvodni stroški; ker se stroški prihranijo v glavnem zaradi manj strogih standardov na področju okolja, varnosti in delovnega prava;

L.  ker se v strategiji priznava, da imajo lahko generična in podobna biološka zdravila ključno vlogo pri tem, da postane dostop za paciente bistveno pravičnejši, zdravstveni sistemi pa vzdržnejši, pa tudi, da se njihov vstop na trg po izteku tržne ekskluzivnosti zdravil ne bi smel zavleči;

M.  ker podobna biološka zdravila prinašajo še druge priložnosti poleg razpoložljivosti zdravil, kot so deljene koristi v celotnem zdravstvenem sistemu, ter tako pacientom zagotavljajo boljšo zdravstveno oskrbo in storitve;

N.  ker veliko inovacij farmacevtske industrije ne prinaša resničnih prelomnih izboljšav za paciente, ampak so bodisi podobna zdravila („me-too“), ki so samo še ena učinkovina, ki se uporablja za isti zdravstveni namen, vendar brez drugih prednosti, bodisi prinašajo samo manjše izboljšave z znatno višjimi stroški; ker bi bilo za paciente koristno, če bi okvir za farmacevtsko industrijo v Evropi bolj spodbujal resnične prebojne inovacije;

O.  ker obstajajo prepričljivi dokazi, da zdravila pronicajo v okolje, zlasti tla in vodo; ker ima lahko njihova prisotnost negativne posledice za divje živali, kot so ribe, ptice in žuželke, in s tem širše vpliva na stabilnost posameznih ekosistemov; ker se ta zdravila v nižjih koncentracijah pojavljajo tudi v pitni vodi; ker mora evropski zeleni dogovor spodbujati razvoj žive, dinamične, trajnostne in čiste farmacevtske industrije v EU;

P.  ker je treba ukrepati v celotnem življenjskem ciklu zdravil, da bi zmanjšali rabo virov, izpustov ter ravni farmacevtskih odpadkov in ostankov v okolje;

Q.  ker covid-19 vpliva na telesno in duševno zdravje ljudi in gospodarstvo; ker je razkril prednosti in pomanjkljivosti EU; ker sta za krepitev odpornosti naših nacionalnih zdravstvenih sistemov na čezmejne grožnje potrebna močnejša evropska integracija ter večja izmenjava zdravstvenih in epidemioloških podatkov na evropski ravni; ker bi morala evropska zdravstvena unija prispevati k tesnejšemu sodelovanju, usklajevanju in izmenjavi znanja na področju zdravja med državami članicami in ustreznimi deležniki in jih spodbujati;

R.  ker se je ob motnjah v svetovni dobavni verigi, do katerih je prišlo zaradi pandemije covida-19, pokazalo, kako močno je zdravstvo EU odvisno od tretjih držav; ker je razumevanje temeljnih vzrokov za pomanjkanje zdravil ključno, da bi se v Evropi ustrezno odzvali na ta dolgotrajen izziv; ker bi bilo treba odprto strateško avtonomijo in zanesljivost oskrbe EU zagotoviti z razpršitvijo dobavnih verig za esencialna zdravila in medicinske izdelke, vključno z evropskimi proizvodnimi obrati, pa tudi s pravili o javnih naročilih, pri katerih cena ne bi bila edino merilo;

S.  ker so med pandemijo covida-19 neusklajeni ukrepi na nacionalni ravni, kot sta kopičenje in ustvarjanje pretiranih zalog, ogrozili pravično oskrbo na vseh trgih; ker bi nas morala ta izkušnja izučiti, da bi preprečili, da se to ponovi v kriznih razmerah v prihodnosti;

T.  ker so izkušnje s pandemijo covida-19 med drugim pokazale, da so evropska farmacevtska industrija in proizvajalci odporni in da imajo pripravljene načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da bi se izognili večjim motnjam pri kritičnih izdelkih; ker je bilo to mogoče tudi zaradi vzpostavljenega dvostranskega dialoga in dvosmerne komunikacije, preglednosti povpraševanja in tesnega sodelovanja med vladami/regulatorji in akterji, kar bi bilo treba redno vzdrževati in nadaljevati;

U.  ker mora farmacevtska strategija, če želi biti zares učinkovita, izhajati iz izkušenj, pridobljenih med pandemijo covida-19, in upoštevati, da je med izbruhom covida-19 odpornost izkazala industrija zdravil brez patentne zaščite, saj bo le tako lahko nadgradila obstoječo evropsko proizvodno zmogljivost;

V.  ker so obstoječe težave pri svetovni proizvodnji in dobavi zdravil, kot so omejene zmogljivosti za proizvodnjo cepiv v najmanj razvitih državah in v državah s srednjimi dohodki, pomanjkanje esencialnih zdravil in neenako delovanje oskrbovalne verige, v pandemiji postale še očitnejše; ker se je strategija EU za cepljenje izkazala za uspešno pri zagotavljanju cepiv vsem državljanom v EU; ker je EU prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju cepiv na svetovni ravni, saj cepiva stalno izvaža, vzpostavila pa je tudi instrument COVAX in ga financirala; poudarja, da je treba storiti več, da bi dosegli polno precepljenost držav z nizkimi in srednjimi dohodki;

W.  ker so se inovativni projekti na področju raziskav in razvoja, kot je VACCELERATE, med pandemijo izkazali za koristne in bi morali dolgoročno postati ekonomsko vzdržni;

X.  ker lahko genske in celične terapije, personalizirana medicina, nanotehnologija, cepiva naslednje generacije, e-zdravje in pobuda „1 + milijon genomov“ prinesejo koristi pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju vseh bolezni ter oskrbi prizadetih pacientov, če so učinkoviti, varni, cenovno ugodni in dostopni vsem pacientom, ki jih potrebujejo;

Y.  ker v skladu s pristopom „eno zdravje“ farmacevtska strategija pokriva celoten življenjski cikel zdravil in medicinskih pripomočkov, ki vključuje zbiranje in proizvodnjo vhodnih snovi, raziskave, preskušanje, proizvodnjo, dovoljenje za promet, farmakovigilanca pred trženjem in po njem, poraba in odstranjevanja zdravil, ter prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, evropskega načrta za boj proti raku, digitalnega prehoda in podnebne nevtralnosti;

Z.  ker se mora strategija usmeriti v krepitev inovacijskega potenciala evropskih farmacevtskih raziskav, zadovoljevanje potreb pacientov ter priznavanje in krepitev povezave z industrijsko strategijo EU, strategijo za mala in srednja podjetja ter evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom, saj bo Unija le tako ohranila vodilni položaj v farmacevtskem razvoju;

Pacienti v središču zdravstvenih politik

1.  želi spomniti, da je zdravstveno varstvo človekova pravica, ki je določena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah; obžaluje, da med državami članicami in tudi med različnimi regijami v državah članicah obstajajo razlike pri dostopu do visokokakovostnih zdravstvenih storitev, tudi pri dostopu do zdravil; poziva k nacionalnim in evropskim ukrepom, po potrebi tudi zakonodajnim, s katerimi bi obravnavali te razlike in poskrbeli, da bodo imeli pacienti pravico do splošnega, cenovno dostopnega, učinkovitega, varnega in pravočasnega dostopa do esencialnih in inovativnih zdravil;

2.  poudarja, da je Unija odgovorna za zakonodajo na področju farmacije in dopolnjevanje politik javnega zdravja, zato naj bi usklajevala nacionalne ukrepe, da bi bile cenovno dostopne in visokokakovostne zdravstvene storitve na voljo vsem državljanom in prebivalcem EU;

3.  poudarja, da je za Unijo geostrateškega pomena, da na področju zdravstva spet postane neodvisna, in da mora diverzificirati svoje oskrbovalne verige, da bi zagotovila hitro in učinkovito oskrbo s cenovno dostopnimi zdravili, medicinsko opremo, medicinskimi pripomočki, zdravilnimi učinkovinami, diagnostičnimi orodji in cepivi ter da bi preprečila njihovo pomanjkanje, pri čemer mora dati prednost interesom in varnosti pacientov;

4.  poudarja, da je covid-19 prinesel izjemne izzive za zdravstvene sisteme in njihovo vzdržnost, poleg tega pa je močno vplival na položaj pacientov, tudi tistih s kroničnimi boleznimi, in na njihove možnosti za zdravljenje in oskrbo; poziva Komisijo in države članice, naj vpliv pandemije na paciente in odpornost zdravstvenih sistemov ocenijo in obravnavajo ter si skupaj prizadevajo za to, da noben pacient ne bo zapostavljen in da bo neprekinjena oskrba zagotovljena tudi v izrednih razmerah;

5.  poudarja, da bi morale biti javne naložbe v raziskave usmerjene v krepitev javnega zdravja in obravnavanje nezadovoljenih zdravstvenih potreb, zlasti na področjih, ki niso zajeta v zasebnem sektorju in ki v zgodnji fazi raziskav in razvoja vključujejo regulatorje, univerze, zdravstvene delavce, paciente in plačnike, saj bi s tem zagotovili, da bodo raziskovalne prednostne naloge v skladu z družbenimi potrebami; poudarja, da sta močna vključenost pacientov in dialog z njimi v celotnem življenjskem ciklu zdravil in zdravljenj nujna, da bi s farmacevtsko strategijo prišli do inovacij visoke vrednosti in bili na sploh uspešni, za to pa je potrebno tudi ustrezno posvetovanje s predstavniki potrošnikov in pacientov v vseh fazah izvajanja strategije;

6.  poziva Komisijo, naj začne postopek opredeljevanja neizpolnjenih zdravstvenih potreb, ki ga bo usklajevala Evropska agencija za zdravila, da bi oblikovali splošno sprejeto opredelitev, ki bi prispevala k boljši usmeritvi raziskovalnih potreb in preprečila uporabo različnih opredelitev neizpolnjenih zdravstvenih potreb, ki v zgodnji fazi vodijo v določanje pretirano visokih cen pri trženju zdravil;

7.  poziva Komisijo, naj uporabi in usklajuje farmacevtske, industrijske in digitalne strategije, prenovljeno trgovinsko politiko EU in druge ustrezne politike, da bi spodbujala evropsko konkurenčnost in zagotovila, da bo EU sposobna konkurirati regijam, ki so njene tekmice;

8.  poudarja, da so javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj inovativnih diagnostičnih postopkov, pa tudi dostop do varnih, učinkovitih in kakovostnih zdravil in zdravljenja bistvene za napredek pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni ter za bolj kakovostno življenje pacientov;

9.  opozarja, da bi bilo treba zagotoviti, da bodo javne in zasebne naložbe ustrezale terapevtskim in diagnostičnim potrebam pacientov, z ustreznimi regulativnimi in zakonodajnimi ukrepi, in sicer tudi v primeru redkih bolezni, redkih vrst raka pri odraslih, raka pri otrocih in nevrodegenerativnih boleznih ter v zvezi s protimikrobično odpornostjo;

10.  pozdravlja, da namerava Komisija oceniti in pregledati sedanji okvir spodbud; poziva Komisijo, naj spodbuja konkurenco s prilagoditvijo regulativnega okvira in spodbujanjem naložb v zdravila sirote in pediatrična zdravila brez patentne zaščite, med drugim na področju onkologije, raka pri otrocih in nevroloških bolezni;

Zdravila in protimikrobična odpornost

11.  opozarja, da protimikrobična odpornost prinaša resna in vse večja tveganja za javno zdravje, okolje, proizvodnjo hrane in gospodarsko rast; priznava vrednost javnozdravstvenih kampanj, namenjenih preprečevanju okužb s cepljenjem;

12.  meni, da protimikrobična odpornost resno ogroža javno zdravje; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo projekte za izboljšanje diagnostike in razvoj novih antibiotikov, poleg tega pa naj oblikujejo protokol za preudarno uporabo antibiotikov in kampanjo ozaveščanja zdravstvenih delavcev, s katero bi spodbudili bolj ciljno usmerjeno zdravljenje, ki bi temeljilo na dejanskih potrebah pacientov;

13.  predlaga, naj imata pobuda za inovativna zdravila in Evropska investicijska banka dejavnejšo vlogo pri financiranju inovativnih pobud na področju protimikrobične odpornosti; poudarja, da je treba izvajati skupni akcijski načrt zoper odpornost proti antimikrobikom in za obvladovanje zdravstvenih okužb; ugotavlja, da je treba olajšati dostop do novih antibiotikov ter ohraniti dostop do že obstoječih;

14.  meni, da je treba nujno uvesti skupne terapevtske smernice EU za protimikrobična zdravila, v katerih bodo določeni sledljivi cilji na ravni EU glede zmanjšanja uporabe teh zdravil, in da je treba komunikacijske kampanje o protimikrobični odpornosti usklajevati z enotnim časovnim razporedom na ravni EU, da bi bili ljudje bolj seznanjeni s protimikrobično odpornostjo, odpornimi različicami in posledicami tega pojava;

15.  poudarja, da bi morali pri zmanjševanju in optimizaciji uporabe protimikrobičnih zdravil, pa tudi pri razvoju novih zdravil, vključno z protimikrobičnimi snovmi, nujno slediti pristopu „eno zdravje“; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo obstoječi zakonodajni okvir v zvezi z protimikrobično odpornostjo in po potrebi pripravijo predlog za njegovo revizijo;

Raziskave zdravil

16.  poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi revidira sistem spodbud za raziskave in razvoj novih zdravil za neizpolnjene diagnostične in terapevtske potrebe, pri čemer naj pri ocenjevanju projektov, ki jih spodbuja farmacevtska industrija za boj proti raku, tudi raku pri otrocih, da prednost javnemu interesu in varnosti pacientov, zlasti da bi spodbudila razvoj zdravil za raka pri otrocih, ki se prvič uporabljajo pri otrocih, pa tudi za redke bolezni, nevrodegenerativne in psihične bolezni ter za protimikrobično odpornost, da bi našli več terapevtskih možnosti in izpolnili potrebe pacientov in zdravstvenih sistemov;

17.  Komisijo tudi poziva, naj spodbuja oblikovanje okvira EU za usmerjanje in redno ocenjevanje izvajanja nacionalnih načrtov za boj proti tem boleznim, države članice pa poziva, naj podpirajo raziskave in razvoj, usmerjene v neizpolnjene zdravstvene potrebe; poudarja, da s sistemom, ki bo temeljil le na spodbudah za raziskave, ne bo mogoče doseči potrebnih ciljev na področju boja proti redkim boleznim;

18.  poziva Komisijo, naj financira javne raziskave o uporabi zdravil z novim namenom, nenamenskih zdravil in zdravil brez patentne zaščite, ki se lahko varno in učinkovito uporabljajo pri pacientih; poudarja, da morajo biti zdravila, ki so bila razvita v okviru javno financiranih raziskav, enako dostopna po vsej Uniji po pravični in cenovno sprejemljivi ceni ter da lahko za ta zdravila imetnik dovoljenja za promet po potrebi razmisli o prostovoljnem neizključujočem izdajanju dovoljenj; poudarja, da bi bilo treba sredstva EU nameniti projektom, v zvezi s katerimi so raziskave najbolj potrebne;

19.  poudarja, da so za obravnavanje neizpolnjenih potreb pacientov zelo pomembne nenehne inovacije, tudi v sektorju zdravil brez patentne zaščite; poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezen regulativni okvir, s katerim bi omogočili razvoj „zdravil z dodano vrednostjo“ ter priznali to kategorijo cenovno dostopnih inovacij in njeno vrednost za zdravstvene sisteme, tako da bi zagotovili ustrezne spodbude zanjo;

20.  pozdravlja pobudo za začetek pilotnega projekta za preskušanje okvirnih določb o novih indikacijah za zdravila brez patentne zaščite in podlage za morebitne regulativne ukrepe; pri tem poudarja, da sta pri tem nujna in zelo pomembna prispevek in sodelovanje industrije in univerz;

21.  poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za oblikovanje okvira za zakonodajo o zdravilih in sistem povračil, ki bo usmerjen v pomembne inovacije v korist pacientov in manj spodbujal zdravila, ki so le nova različica obstoječih zdravil brez dodane vrednosti (zdravila „me-too“), ali izredno draga zdravila, ki pacientom prinašajo le manjše koristi;

22.  poziva Komisijo, na revidira Uredbo (ES) št. 141/2000 in Uredbo (ES) št. 1901/2006; poziva, naj se oceni učinkovitost financiranja in projektov javno-zasebnih partnerstev, zlasti da bi izboljšali odnos med lokalnimi zdravstvenimi organi, univerzami in industrijo; priznava, da je treba storiti več, da bi zadovoljili potrebe pacientov, ki jih obravnavata ti dve uredbi, in poziva Komisijo, naj na pomembnih manj pokritih področjih omogoči izvajanje ukrepov, s katerimi bi racionalizirali, poenostavili in prilagodili regulativne postopke;

23.  poudarja, da lahko znanstveno priznana integrativna medicina, ki jo odobrijo javni zdravstveni organi, pomaga pacientom pri vzporednih učinkih različnih bolezni in njihovega zdravljenja, kot v primeru raka; poudarja, da je treba razviti holističen, integrativen in na pacienta osredotočen pristop ter po potrebi spodbujati dopolnilno uporabo tovrstnih terapij pod nadzorom medicinskih strokovnjakov;

24.  poziva Komisijo, naj podpre dodatne raziskave v premalo zastopanih skupinah, kot so starejši, otroci, ženske in pacienti s komorbidnostjo, vključno z debelostjo, ki se pojavlja bodisi kot primarno obolenje bodisi kot kronična bolezen, ki privede do pojava drugih nenalezljivih bolezni; poudarja, da je treba pri raziskavah, diagnosticiranju, zdravljenju in obravnavi učinkov zdravil in terapevtikov upoštevati spol, saj so ženske v vseh življenjskih obdobjih premalo zastopane v biomedicinskih in zdravstvenih raziskavah in podatkih; poudarja, da je zato pri ženskah, pa tudi pri starejših, dokazna podlaga šibkejša, zaradi česar so številne bolezni pri ženskah diagnosticirane v premajhnem obsegu, na primer bolezni srca in ožilja;

25.  poziva Komisijo, naj nadgradi prizadevanja v okviru evropskega načrta za boj proti raku in zagotovi, da bo Evropa postala svetovni center odličnosti v raziskavah in razvoju na novih, inovativnih področjih medicine; poudarja, da lahko najnovejše tehnologije, kot so nanozdravila, prinesejo rešitve za sedanje izzive, na primer na področju zdravljenja raka ter bolezni srca in ožilja; poudarja, da bi bilo ta inovativna področja medicine treba podpreti z regulativnim okvirom za centralizirani postopek izdaje dovoljenja za promet za nanozdravila;

26.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo financiranje za biomedicinske raziskave in razvoj pogojeno s tem, da so naložbe pregledne in sledljive, da je obvezna oskrba v vseh državah članicah ter da naložbe prispevajo k čim bolj ugodnim razmeram za paciente, vključno z dostopnostjo in cenovno sprejemljivostjo proizvedenih zdravil;

27.  poudarja, da bi morale raziskave, proizvodnja in uporaba zdravil temeljiti na etičnih načelih, ki zagotavljajo spoštovanje življenja, dostojanstva in celovitosti posameznika;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj raziskav na področju zdravil za lajšanje bolečin;

29.  pozdravlja načrt SAMIRA, ki ga je Komisija objavila 5. februarja 2021; poziva jo, naj v okviru pregleda farmacevtske zakonodaje vzpostavi regulativni okvir, ki bo primeren za uporabo radiološke in nuklearne tehnologije tudi v terapevtske namene, ne samo za diagnosticiranje;

30.  poziva k začetku pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI) v farmacevtskem sektorju, ki je potreben za predhodno določanje ciljnih bolezni ali tehnologij;

31.  opozarja, da je mogoče za financiranje farmacevtskih raziskovalnih projektov, kot so Obzorje Evropa, program InvestEU, Program EU za zdravje, kohezijska politika in program za digitalno Evropo za projekte, ki se osredotočajo na uporabo umetne inteligence, uporabiti več evropskih programov;

32.  poziva, naj se v farmacevtski strategiji EU več pozornosti nameni vsem vidikom zdravil, vezanih na spol; poudarja, naj se v raziskavah zdravil, ki podpirajo raziskave in razvoj medicine, osredotočene na posamezni spol, odražajo raznolikost družbe in vprašanja, povezana s spolom, v fiziologiji, ter zagotovi, da se bodo ti vidiki upoštevali pri izdajanju dovoljenj za promet;

Oblikovanje cen in stroški zdravil

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja dialog z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki, da bi spodbujali proizvodnjo zdravil v Evropi, in sicer s krepitvijo odpornosti proizvodnje in oskrbe in z ocenjevanjem dodatnih meril za določanje cen v posameznih državah, ne da bi to prineslo dodatne stroške za paciente ali vplivalo na vzdržnost zdravstvenega sistema; poudarja, da bi morala ta merila vključevati visoke okoljske proizvodne standarde, zanesljivo upravljanje oskrbovalne verige ter naložbe v inovacije in raziskave;

34.  poleg tega priporoča, naj Komisija in države članice zagotovijo, da se pri določanju cen upošteva tudi, ali je bila za podporo inovacijam, proizvodnji in raziskavam uporabljena kakršna koli vrsta javnega financiranja, kakšna je vrednost terapevtskih koristi zdravila, ali je zadevno zdravilo generično ali podobno biološko zdravilo, pa tudi osnovne in širše potrebe prebivalstva;

35.  poudarja, da bi bilo treba v tem dialogu še naprej spodbujati sodelovanje pri pogajanjih o cenah in po potrebi skupno javno naročanje; opozarja, da bi moralo določanje nacionalnih cen temeljiti na preglednosti dejavnikov, kot so javne in zasebne raziskave, stroški razvoja in dodana terapevtska vrednost; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo informacij med državami članicami o neto cenah zdravil s sodelovanjem pri evropski integrirani podatkovni bazi o cenah (EURIPID);

36.  poziva Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve sklada EU, ki bi ga sofinancirale države članice in ki bi temeljil na načelu pogojevanja ter se pogajal o zdravilih sirotah ter drugih novih, personaliziranih zdravilih ter jih kupoval, da bi pacientom iz različnih držav članic zagotovili enak dostop do učinkovitih terapevtikov in zdravljenj ter preprečili, da bi posamezne enote zdravstvenega varstva nosile pretirane in nerazumne stroške za zdravljenje redkih bolezni;

37.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri uvajanju ukrepov za večjo preglednost na področju raziskav in razvoja ter proizvodnje zdravil; zahteva večjo preglednost cen in poziva države članice, naj si še naprej prostovoljno izmenjujejo primere dobre prakse pri določanju cen; opozarja, da mora biti glede na raznolikost v EU določanje cen še naprej nacionalna pristojnost;

38.  poziva Komisijo, naj redno ocenjuje in pregleduje sistem spodbud, poveča preglednost cen ter opozarja na dejavnike, ki omejujejo cenovno dostopnost in dostop pacientov do zdravil; poziva jo tudi, naj obravnava temeljne vzroke pomanjkanja zdravil in predlaga vzdržne rešitve, ki bodo spodbujale tudi konkurenco zdravil s patentno zaščito in brez nje ter pravočasen vstop generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg;

39.  poudarja, da je treba najti ustrezno ravnovesje med spodbujanjem razvoja zdravil, zlasti kadar ni drugih možnosti zdravljenja, na eni strani ter zaščito javnega interesa s preprečevanjem izkrivljanja konkurence in nenamernih učinkov ter zagotavljanjem cenovne dostopnosti in razpoložljivosti zdravil na drugi strani;

40.  nadalje poziva Komisijo, zlasti njen generalni direktorat za konkurenco, in pristojne nacionalne organe, naj pozorno spremljajo vsakršno protikonkurenčno ravnanje in preiščejo protikonkurenčne prakse v farmacevtski industriji;

41.  poziva, naj bo poraba javnih sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj, čim bolj pregledna, ter naj se zagotovi javen in preprost dostop do pogojev za patente/dovoljenje za promet ter ugotovitvah kliničnih preskušanj in informacij o javnih oz. zasebnih prispevkih;

42.  vztraja, da je treba zagotoviti enak dostop do cenovno sprejemljivih zdravil v EU; podpira kolektivna pogajanja s farmacevtsko industrijo o ceni zdravil, kot sta pobuda Beneluxa in izjava iz Valette; meni, da bi morala farmacevtska industrija v okviru javno financiranih raziskav spoštovati pogoj cenovne dostopnosti zdravil;

Vloga generičnih in podobnih bioloških zdravil

43.  poudarja, da generična in podobna biološka zdravila pacientom omogočajo dostop do učinkovitih in varnih možnosti zdravljenja, povečujejo konkurenco, ponujajo dostopno in cenovno sprejemljivo zdravljenje ter močno prispevajo k proračunski vzdržnosti zdravstvenih sistemov, saj prinašajo prihranke pri stroških, hkrati pa ohranjajo visoko kakovostno zdravstveno varstvo;

44.  poudarja, kako pomembna so generična in podobna biološka zdravila ter zdravila z dodano vrednostjo za stalno izboljševanje enakega dostopa pacientov in za prispevanje k vzdržnim zdravstvenim sistemom v Evropski uniji, kjer dostop še ni enak; poziva Komisijo, naj nemudoma zagotovi zdravo konkurenco po izteku ekskluzivnosti intelektualne lastnine, tako da zagotovi razpoložljivost podobnih bioloških zdravil takoj, ko je to mogoče, in odstrani vse ovire konkurence za dostop, npr. s patentnimi povezavami, prepovedjo praks podaljševanja pravic intelektualne lastnine, ki neupravičeno upočasnijo dostop pacientov do zdravil, ter omogočitvijo enotnega globalnega razvoja;

45.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, s katerimi bi podprla večjo prisotnost teh zdravil na trgu in naj na ravni EU uskladi razlago Bolarjeve določbe o morebitnih izjemah od pravnega okvira za enotni patentni sistem za proizvajalce generičnih zdravil;

46.  jo nadalje poziva, naj spodbudi raziskave, razvoj in proizvodnjo generičnih in podobnih bioloških zdravil v EU ter predlaga protokole EU za medsebojno zamenljivost podobnih bioloških zdravil, kot jih opredeljuje Evropska agencija za zdravila, pri čemer pa je treba spoštovati posamezne potrebe pacientov ter svobodo zdravnikov, da predpišejo najboljše zdravljenje za vsakega pacienta, pri tem pa morajo zagotoviti, da je pacient ves čas informiran in ima poglavitno vlogo pri sprejemanju odločitev;

47.  spodbuja države članice, naj ocenijo ukrepe za spodbujanje uporabe finančnih prihrankov, ustvarjenih v nacionalnem zdravstvenem sistemu z uporabo podobnih biološko zdravil, ter jih na pregleden in oprijemljiv način ponovno vlagajo v izboljšanje storitev oskrbe; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bi podprle pregledne prakse glede prihrankov, povezanih s podobnimi biološkimi zdravili; poziva Evropsko komisijo, naj podpre ureditve, kot so programi udeležbe v dohodku („gainsharing“);

48.  poudarja, da mora Komisija še naprej preprečevati protikonkurenčne prakse, da bi zagotovila konkurenčen trg generičnih in podobnih bioloških zdravil;

49.  poudarja, da je treba izboljšati izobraževanje o podobnih bioloških zdravilih; poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo namenskega vseevropskega spletnega informacijskega središča spodbuja ustrezne izobraževalne in komunikacijske dejavnosti med zdravstvenimi delavci;

Zamude pri vstopu zdravil na trg

50.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija začela pilotni projekt za boljše razumevanje temeljnih vzrokov za zamude pri vstopu zdravil na trg; poziva Komisijo, naj pregleda velike razlike v povprečnem številu dni med odobritvijo zdravila in dnem, ko je na voljo pacientom, med državami EU ter naj predlaga nove načine za izboljšanje regulativnega postopka in njegove izvedbe ter uvede inovativne rešitve, s katerimi bi zmanjšali zamude pri vstopu zdravil na trg;

51.  poudarja, da je treba morebitno revizijo regulativnih postopkov in pristopov k ocenjevanju znanstvenih dokazov izvesti previdno, da bi ustrezno upoštevali koristi pacientov ter varnostne vidike;

52.  poudarja, da je treba skrajšati čas odobritve zdravil, tako da se po potrebi določi rok za odobritev na nacionalni ravni in ga uskladi s časom, ki ga za odločitev potrebuje Evropska agencija za zdravila, da bi zagotovili hiter in enak dostop do zdravil za vse v EU ter preprečili diskriminacijo med državljani EU; opozarja, da bi imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in njegovi distributerji lahko bistveno prispevali k razpoložljivosti zdravil po vsej EU, tako da bi se preprečili prekinitev dobave zdravil in zamudam pri vstopu na trg, do katerih prihaja zgolj zaradi komercialnih dejavnikov;

Javno-zasebna partnerstva in inovacije

53.  poudarja, da razpisi za javno-zasebna partnerstva prinašajo koristi za nacionalne zdravstvene sisteme pri financiranju raziskav in proizvodnje inovativnih zdravil ter raziskav o spremembi namena zdravil, in opozarja, da je sodelovanje med univerzami in farmacevtskim sektorjem bistveno za izmenjavo znanja in informacij v korist vseh pacientov po vsej Uniji;

54.  poudarja, da je treba pri tem sodelovanju zagotoviti, da raziskovalne prednostne naloge izhajajo iz potreb pacientov in potreb na področju javnega zdravja ter da se javna sredstva vlagajo na pregleden način, da bi zagotovili razpoložljivost in cenovno dostopnost izdelkov, ustvarjenih v teh partnerstvih ter z drugimi javnimi sredstvi;

55.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo evropsko partnerstvo za inovativne zdravstvene rešitve usmerjal javni interes; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa sprejme in izvaja splošno politiko o tovrstni pogojenosti;

Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA)

56.  pozdravlja inkubator HERA, vzpostavljen 17. februarja 2021, ki je osredotočen na boj proti različicam covida-19;

57.  je seznanjen s predlogom Komisije za vzpostavitev organa HERA; meni, da bi ta organ moral odkrivati grožnje za zdravje, spodbujati in podpirati razvoj inovacij, vzpostaviti seznam zdravil večjega terapevtskega interesa na evropski ravni, olajšati njihovo proizvodnjo v EU, spodbujati skupna javna naročila in ustvariti strateško zalogo teh zdravil;

58.  poziva, naj se organu zagotovijo zadostni viri in avtonomnost pri izvajanju pooblastil za široko obravnavo vseh čezmejnih groženj zdravju, ki bi lahko EU prizadela srednjeročno in ne zgolj v zvezi s pandemijo covida-19, vključno z viri za razvoj novih terapevtikov proti virusnim in bakterijskim patogenom;

59.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo organ HERA temeljil na javnem interesu in učinkovito prispeval k razvoju, razpoložljivosti in cenovni dostopnosti varnih in učinkovitih zdravstvenih protiukrepov;

60.  ponovno poudarja, da bi morala Komisija razmisliti tudi o ustanovitvi evropskega ustreznika ameriškega organa za napredne biomedicinske raziskave in razvoj; pozdravlja, da je Komisija pripravila predlog za evropski organ HERA, vendar izraža razočaranje, da Parlament ni bil vključen v svoji vlogi sozakonodajalca;

Prakse javnega naročanja

61.  poudarja, da so pomembna nova skupna javna naročila EU, ki jih sklenejo Komisija in države članice, med drugim zlasti za zdravila za nujne primere in neizpolnjene terapevtske potrebe, saj bodo tako postala cenovno dostopnejša in bolj razpoložljiva po vsej EU; poziva, naj se preučijo možnosti uporabe teh praks pri redkih boleznih in raku, pri čemer je treba jasno določiti mejnike, cilje in zaveze, ki bi jih sprejele vse vključene strani; poudarja, da je treba zagotoviti visoko raven preglednosti teh pobud in izkoristiti izkušnje, pridobljene pri skupnem nakupu izdelkov v zvezi s covidom-19; poudarja, da skupno javno naročanje ne sme negativno vplivati na dobavne tokove, tako da bi povečal tveganje pomanjkanja v EU;

62.  poudarja, da bi moralo skupno javno naročanje temeljiti na deljeni odgovornosti in pravičnem pristopu ter na pravicah in obveznostih vseh udeleženih strani; poudarja tudi, da bi morali proizvajalci, ki zagotavljajo dogovorjene ravni proizvodnje, in organi, ki kupujejo dogovorjene rezervirane količine, določiti jasne zaveze in jih spoštovati;

63.  nadalje opozarja, da bi bilo treba pri skupnem javnem naročanju v postopku oddaje upoštevati kvalitativna merila, kot so sposobnost proizvajalca, da zagotovi zanesljivost oskrbe med zdravstveno krizo;

64.  poudarja, da bi moralo biti področje uporabe skupnih javnih naročil jasno določeno, saj lahko obstajajo novi inovativni antibiotiki, nova cepiva in kurativna zdravila ter zdravila za redke bolezni, pri čemer bi bilo treba upoštevati potrebo po bolj uravnoteženi kombinaciji javno-zasebnih naložb, jasni odgovornosti proizvajalcev ter zadostni prožnosti za države članice v skladu z nacionalnimi posebnostmi, pri tem pa bi morale spoštovati sprejete zaveze;

65.  pozdravlja trditev v strategiji, da lahko ukrepi na področju javnega naročanja spodbudijo konkurenco in izboljšajo dostop do zdravil; poziva Komisijo, naj v okviru Direktive 2014/24/EU(18) čim prej predlaga smernice za države članice, zlasti v zvezi s tem, kako naj najbolje uporabijo merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, da ne bi upoštevale zgolj merilo najnižje cene; poudarja, da je zanesljiva oskrba bistven dejavnik in da mora biti kvalitativno merilo v okviru dodeljevanja javnih farmacevtskih naročil in javnih razpisov za dobavo zdravil; poudarja pomen razpršene oskrbe in vzdržnih praks pri javnem naročanju zdravil; predlaga, da bi morala ta bistvena merila še naprej vključevati tudi naložbe v proizvodnjo zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v EU, pa tudi število in lokacijo proizvodnih obratov, zanesljivost oskrbe, ponovno vlaganje dobička v raziskave in razvoj ter izpolnjevanje socialnih, okoljskih in etičnih standardov ter standardov kakovosti;

66.  meni, da bi lahko v času krize del skupnih javnih naročil Unije v duhu solidarnosti vnaprej dodelili tretjim državam z nizkimi in srednjimi dohodki, ko je to ustrezno in če te države za to zaprosijo;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o uvedbi postopkov javnih naročil, v okviru katerih so lahko naročila oddana več uspešnim ponudnikom, vključno s skupnimi ponudniki;

Dostop do zdravil v EU

68.  je zaskrbljen, ker sta dostopnost in cenovna sprejemljivost zdravil še vedno težava za nacionalne zdravstvene sisteme in ker so inovativna zdravila v nekaterih državah članicah draga ali iz komercialnih razlogov sploh niso na trgu;

69.  poziva Komisijo, naj preuči politike in ugotovi, ali obstajajo možnosti za zagotovitev, da se zdravila, odobrena po centraliziranem postopku, tržijo v vseh državah članicah in ne le v tistih, ki so komercialno zanimive; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vse oblike spodbud na ravni EU vodile v pošteno in cenovno dostopno oblikovanje cen zdravil, zlasti inovativnih, v vseh državah članicah;

70.  pozdravlja namero Komisije, da pregleda farmacevtsko zakonodajo, da bi tako spodbudila trdno in pošteno konkurenco, podprla države članice pri stabilizaciji in uravnoteženju nacionalnih sistemov določanja cen zdravil, spodbujala pravične nacionalne sisteme določanja cen zdravil ter zagotovila enak dostop do zdravil in medicinskih izdelkov v vseh državah članicah; poudarja, da so odločitve o cenah zdravil in povračilih stroškov zanje v pristojnosti držav članic;

71.  poudarja, da bi lahko imel umik s trga resne posledice za razpoložljivost zdravil in bi tako lahko oviral dostop pacientov do pravočasnega, enakega in visokokakovostnega zdravljenja; poudarja, da bi bilo treba osnovna zdravila umakniti s trga v primerih, ko so pacientom na voljo nadomestna in enakovredna zdravljenja, v zvezi z njimi pa bi morala veljati obveznost zgodnje priglasitve za imetnike dovoljenj za promet z zdravili in distributerje, da bi organi držav članic lahko obvladali položaj imetnikov dovoljenj za promet z zdravili in distributerjev v interesu pacientov;

72.  poziva Komisijo, naj razmisli o novih postopkih za spodbujanje spremembe namena zdravil; poziva Komisijo, naj olajša širšo nenamensko uporabo zdravil, vključno s cenejšimi zdravili in zdravili, ki se uporabljajo za redke oblike raka, če obstajajo trdni znanstveni dokazi o učinkovitosti in varnosti za paciente; poleg tega poudarja priložnost za nov okvir za podporo trženju in uporabi zdravil z novimi odobrenimi indikacijami, da bi sprememba namena v EU postala privlačnejša;

73.  poziva Komisijo, naj razvije zdravstvene strategije na evropski ravni s skupnim naborom zdravil za zdravljenje rakavih obolenj, nalezljivih bolezni in redkih bolezni ter drugih bolezni, za katere še zlasti primanjkuje zdravil; poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve skupnih meril za določanje cen, da bi bila zdravila cenovno dostopna; meni, da bi bilo omogočanje hitrejšega dostopa, ne da bi to ogrožalo varnost, še posebej koristno za paciente s hudimi kroničnimi boleznimi; v skladu s tem predlaga, da se pacientom omogoči sodelovanje pri odločitvah o tveganju in koristih zgodnjega dostopa do novih in inovativnih zdravil in zdravljenja;

74.  spodbuja vključevanje skupnosti, oblikovanih na podlagi bolezni, v postopke znanstvenega svetovanja Evropske agencije za zdravila za redke vrste raka in bolezni, da bi lahko regulatorjem nudile svoje strokovno znanje o bolezni in da bi upoštevali njeno redkost in neizpolnjene potrebe;

Podpiranje pregledne konkurenčne in inovativne farmacevtske industrije EU v odziv na potrebe na področju javnega zdravja

75.  poudarja, da je konkurenčna, samozadostna in trajnostna farmacevtska industrija EU strateško pomembna za Unijo, saj spodbuja inovacije, raziskave in visokokakovostna delovna mesta ter je bolj odzivna na potrebe pacientov; poudarja, da industrija potrebuje trdno, prožno in predvidljivo regulativno okolje z omejenim upravnim bremenom, ki bo varovalo načelo preventive in razpoložljivosti varnih, učinkovitih in visokokakovostnih zdravil na trgu EU; poudarja, da bi moral sistem dovoljenj za promet temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru ter preprečevati podvajanje in vsakršno dodatno upravno breme;

76.  pozdravlja velik poudarek in več pobud, vključenih v farmacevtsko strategijo, v zvezi s potrebo po optimizaciji in posodobitvi obstoječega regulativnega okvira, kot so revizija zakonodaje o spremembah, bolj digitalizirani in učinkoviti regulativni procesi, uvedba elektronskih informacij o izdelku, racionalizacija ocenjevanja aktivnih učinkovin ter še boljši proizvodni procesi/upravljanje proizvodnje in viri; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem hitro napreduje in kar najbolje izkoristi obstoječa digitalna orodja na ravni EU (telematika);

77.  poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi uvedejo finančne spodbude, da se ohrani in razvije industrijska farmacevtska osnova EU, od proizvodnje aktivnih učinkovin do proizvodnje, pakiranja in distribucije zdravil; želi spomniti, da je ta sektor strateškega pomena in da so potrebne naložbe v evropska podjetja, da bi razpršili vire in spodbudili razvoj inovativnih proizvodnih tehnologij, s katerimi bi lahko izboljšali odzivnost celotnih proizvodnih linij; opozarja, da bi moralo vsakršno javno financiranje omogočiti najboljše rezultate za paciente, tudi kar zadeva dostopnost proizvedenih zdravil, vse to pa ob spoštovanju pogojev glede preglednosti, sledljivosti in obveznosti dobave;

78.  želi spomniti na sporočilo Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, ki preučuje strateško odvisnost EU, tudi pri proizvodnji aktivnih učinkovin in drugih izdelkov, povezanih z zdravjem, ki bi lahko povzročila ranljivost EU in vplivala na njene temeljne interese, sklicuje pa se na farmacevtsko strategijo, s katero bi se lahko te težave reševale;

79.  opozarja, da so globalno zdravje in globalne dobavne verige nujne za razvoj lokalnih proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti v EU in državah v razvoju, zlasti v smislu farmacevtskih raziskav, razvoja in proizvodnje, ki morajo biti vedno v skladu s socialnimi standardi in spoštovati potrebno skrbnost industrije; poziva Komisijo, naj strategije na področju industrije, intelektualne lastnine in farmacije uporabi za lažjo premostitev trajnih vrzeli pri raziskavah in proizvodnji zdravil s partnerstvi za razvoj proizvodov in ustanavljanjem odprtih centrov za raziskave in proizvodnjo;

80.  meni, da so farmacevtski proizvodni obrati del kritične evropske zdravstvene infrastrukture; zato poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo neposredne tuje naložbe v tem sektorju; predlaga uporabo evropskega programa za varovanje kritične infrastrukture v sektorju zdravstvene infrastrukture;

81.  poudarja, da bi lahko z novimi sporazumi o vzajemnem priznavanju potrdil o dobri proizvodni praksi in razširitvijo področja uporabe obstoječih (predvsem na inšpekcijske preglede in preskušanje serij) z več državami z visokimi proizvodnimi standardi lažje vključili v proizvodno dobavno verigo obrate v državah, ki niso članice EU, ne da bi se odrekli evropskim standardom, kar bi omogočilo večjo proizvodno zmogljivost v času krize;

82.  poziva Komisijo, naj predlaga vključitev okoljskih standardov, zlasti o ravnanju z odpadki in odpadno vodo, v smernice o dobri proizvodni praksi na mednarodni ravni;

83.  poudarja potrebo po izpopolnjevanju, prekvalificiranju in dodatnemu kvalificiranju delavcev za kariero v zdravstvu, da bi bili bolje pripravljeni na morebitne izredne in krizne razmere; poziva k razmisleku o izpopolnjevanju in preusposabljanju vseh zaposlenih v celotni vrednostni verigi ter k povečanju možnosti za usposabljanje strokovnjakov za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko;

84.  poudarja najnovejši razvoj farmacevtskih izdelkov za individualno zdravljenje bolezni in pacientov, ki vključuje natančne proizvodne korake in potrebo po upoštevanju velike občutljivosti na okoljske in prometne razmere ter zapletenosti logistike dobavne verige; poziva Komisijo, naj poveča sinergije med evropskimi skladi ter drugimi instrumenti in politikami EU, da podpre načrtovanje in delovanje zanesljivih proizvodnih procesov in distribucijskih omrežij, ki zagotavljajo prožno, odzivno in ponovljivo proizvodnjo;

85.  poziva Komisijo k razširitvi vloge Evropske agencije za zdravila pri ocenjevanju kombiniranih izdelkov med zdravili in medicinskimi pripomočki/diagnostičnimi orodji za poenostavitev razdrobljenega nadzornega okvira; meni, da bi bilo mogoče večjo regulativno prožnost in učinkovitost doseči z uvedbo znanstvenih ocen za izdajo dovoljenj za promet, ki bi bolj temeljile na strokovnem znanju, v Evropski agenciji za zdravila;

86.  meni, da je spodbujanje in nadgrajevanje privlačnega evropskega industrijskega ekosistema za farmacevtski sektor eden bistvenih pogojev za nadaljnje spodbujanje selitve proizvodnih obratov nazaj v EU; meni tudi, da bi lahko takšna selitev prispevala k večji neodvisnosti evropskih zdravstvenih sistemov od tretjih držav in večji odpornosti na motnje, saj prekinitve oskrbe ogrožajo paciente, ki tako ne morejo priti do priporočenega alternativnega zdravljenja;

87.  poziva Komisijo, naj v statistiko EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) vključi podatke o samoprijavljenem pomanjkljivem dostopu do zdravil, saj dostop do zdravil doslej v EU-SILC namreč ni bil zajet;

88.  podpira prilagoditev obstoječih okvirov za sprejemljivost pri sprejemanju odločitev in uvedbo tehnologij umetne inteligence, da se zagotovijo načini, ki bodo omogočali razvoj, uvajanje in uporabo umetne inteligence v zdravstvenih sistemih na podlagi vključevanja, gradnje zmogljivosti in zaupanja; ponovno poudarja, da je treba pri vseh tehnologijah, ki temeljijo na umetni inteligenci, zagotoviti stalen človeški nadzor; meni, da zakonodaja ne bi smela zaostajati za inovacijami; poziva Komisijo, naj uvede nekaj prožnosti v zakonodaji za hitro in učinkovito odzivanje na nove potrebe in izdelke ob spoštovanju varnostnih in etičnih meril;

89.  poziva Komisijo, naj olajša postopke za ocenjevanje, da bodo omogočali zgodnji in ponavljajoč se dialog o podatkih in dokazih, ki se ustvarijo; poziva Evropsko agencijo za zdravila in nacionalne agencije za zdravila, naj dajo prednost predložitvi podatkov iz randomiziranih kontroliranih kliničnih preskušanj, pri katerih se zdravilo v preskušanju v skladu z opredelitvijo Evropske agencije za zdravila primerja s standardnim zdravljenjem;

90.  ugotavlja, da bodo posledice odločitev, sprejetih v zvezi s farmacevtskim regulativnim okoljem EU, segle prek meja EU, saj več tretjih držav priznava zahteve EU in se zanaša nanje, zlasti ko gre za olajšanje izvoza in opustitev zahtev za njihovo preskušanje v tretjih državah, če prihajajo iz EU; zato poudarja, da je pomembno ohraniti te sporazume o vzajemnem priznavanju s tretjimi državami, če je to mogoče, in zagotavljati, da ostanejo aktualni;

91.  poudarja, da se mora EU osredotočiti na razvoj ustreznih zmogljivosti za trajnostno proizvodnjo aktivnih snovi, surovin in zdravil, s katerimi bi zmanjšala odvisnost od zunanjih virov; poziva, naj se zagotovi večja pravna varnost za razvijalce zdravil;

Dodatni varstveni certifikati

92.  poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost in odstrani mehanizem dodatnih varstvenih certifikatov, da bi preprečila zamude pri dostopu do generičnih zdravil ter izboljšala finančno vzdržnost zdravstvenih sistemov;

93.  opozarja na razlike v veljavnosti patentov in dodatnih varstvenih certifikatov v različnih državah članicah; poziva Komisijo, naj pregleda uporabo dodatnih varstvenih certifikatov na podlagi tehnološkega in znanstvenega napredka, da bi omogočili, da bi generična in podobna biološka zdravila postala konkurenčnejša znotraj in zunaj EU;

94.  poziva Komisijo, naj oceni učinek, ki bi ga imel predlog o enotnem dodatnem varstvenem certifikatu na vstop generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg in na pravičen dostop pacientov do zdravljenja, ter na podlagi te ocene po potrebi predlaga enoten dodatni varstveni certifikat;

95.  poudarja, da bi bilo treba uporabo dodatnih varstvenih certifikatov dovoliti samo v izjemnih in utemeljenih primerih;

Inovativna in nova zdravila

96.  poudarja, da so raziskave in razvoj ključni za razvoj inovativnih zdravil, terapij in diagnoz;

97.  poudarja, da lahko genske in celične terapije, posamezniku prirejena zdravila, radionuklidna terapija, nanotehnologija, cepiva naslednje generacije, vključno z derivati mRNA, e-zdravje in pobuda Več kot en milijon genomov prinesejo ogromne koristi pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju vseh bolezni ter pri spremljanju po zdravljenju, če se dokaže njihova dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi zdravstvenimi tehnologijami; poudarja preobrazbeni potencial teh novih terapij in tehnologij za paciente in tudi širšo družbo, na primer z omogočanjem prehoda z dolgotrajnega obvladovanja in oskrbe na enkratno zdravljenje, s čimer se prispeva k zmanjšanju stroškov za zdravstvene sisteme in krepijo njihova učinkovitost, trajnost in odpornost; poziva Komisijo, naj spodbuja zadostno strokovno znanje, razvije ustrezne regulativne okvire, usmerja nove poslovne modele, dosledno zagotavlja visoke standarde za varne izdelke ter izvaja informacijske kampanje za ozaveščanje in spodbujanje uporabe teh inovacij; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne vire, s katerimi bi Evropska agencija za zdravila učinkovito dosegla te cilje;

98.  priznava, da se zdravila za napredno zdravljenje bistveno razlikujejo od tradicionalnih zdravil, ker obravnavajo temeljne vzroke bolezni, ter da bi lahko zaradi svoje temeljne trajnosti in potencialnih kurativnih lastnosti postala prihodnost medicine; priznava, da bodo regulativni organi, kot je Evropska agencija za zdravila, v prihodnjih letih pregledali in odobrili več deset zdravil za napredno zdravljenje, zaradi česar poudarja, da mora Komisija poleg svojega akcijskega načrta za zdravila za napredno zdravljenje vzpostaviti trdno regulativno okolje, ki bo omogočalo dostop vsem upravičenim evropskim pacientom, in še naprej utrjevati položaj Evrope kot pomembnega akterja na področju zdravil za napredno zdravljenje, da bi ostala konkurenčna pri razvoju teh zdravil na svetovni ravni;

99.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo obstoječi usklajevalni organi olajšali čezmejno zdravljenje na podlagi zdravil za napredno zdravljenje in da bodo imeli pacienti v vsej Evropi pravičen dostop do inovativnih terapij;

100.  poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila, da bi ustvarila točko „vse na enem mestu“ za razvijalce zdravil za napredno zdravljenje, kjer bodo lahko pridobili napotke in prek foruma komunicirali o njihovi uporabi;

101.  poziva Komisijo in Evropsko agencijo za zdravila, naj upoštevata celotni življenjski cikel vseh inovativnih zdravil in terapij, vključno z genskimi in celičnimi terapijami, posamezniku prirejenimi zdravili, nanotehnologijo in cepivi naslednje generacije, ter zagotovita okvir, ki bo ustrezal svojemu namenu, za konkurenčnost zdravil brez patentne zaščite ob izgubi ekskluzivnosti; poziva Komisijo, naj vzpostavi regulativni okvir za nanozdravila in podobna biološka nanozdravila, ter poziva, naj se ti izdelki odobrijo po obveznem centraliziranem postopku;

102.  podarja, da sta uporaba novih in inovativnih zdravljenj ter njihova uspešna zagotovitev pacientom odvisni od znanja in pripravljenosti zdravstvenih delavcev ter tehnične podlage, ki jim je na voljo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo medsebojno sodelovanje z izmenjavo znanja in primerov dobre prakse v zvezi z novimi inovativnimi zdravili in zdravljenji, da bi bolje pripravile svoje zdravstvene delavce;

Klinična preskušanja

103.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja uredbo o kliničnem preskušanju(19), da bi olajšala uvedbo harmoniziranih in usklajenih obsežnih kliničnih preskušanj na ravni EU; poudarja, da bi morala biti združenja bolnikov bolj vključena v oblikovanje raziskovalnih strategij za javna in zasebna klinična preskušanja, da bi zagotovili, da preskušanja ustrezajo neizpolnjenim potrebam evropskih pacientov; pozdravlja revizijo zakonodaje o zdravilih, da bi zmanjšali birokracijo in zakonodajo prilagodili vrhunskim izdelkom, znanstvenemu napredku in tehnološkemu preoblikovanju; podpira klinična preskušanja, ki so bolj usmerjena v paciente, ter nov okvir za načrtovanje inovativnih preskušanj in pilotni projekt za sprejetje okvira za ponovno uporabo zdravil brez patentne zaščite; pozdravlja začetek platforme za spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiv, ki jo podpira mreža za klinična preskušanja po vsej EU; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost rezultatov kliničnih preskušanj, tako da si bodo farmacevtska podjetja pravočasno izmenjala podatke na ravni udeležencev, pozitivne in negativne rezultate, protokole in druge dokumente v zvezi s preskušanji;

104.  poziva Komisijo, naj zagotovi stalen dialog med Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropsko agencijo za zdravila in razvijalci cepiv o vzpostavitvi in delovanju platforme za cepiva, da bi se spremljali učinkovitost in varnost cepiv;

105.  poziva, naj se v celoti izvajajo pravila o kliničnih preskušanjih, da se bodo utrdila jasna in sorazmerna pravila, ki bodo zagotavljala pravno varnost izvajalcev; poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje javnih raziskovalcev v kliničnih preskušanjih in omogoči hkratno izvajanje kliničnih preskušanj v več državah članicah za dolgoročne raziskave;

106.  poudarja, da se klinična preskušanja zdravil v fazi raziskav in razvoja zelo pogosto ne zaključijo uspešno, zato se zdravilo na koncu ne odobri;

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij

107.  pozdravlja dogovor, ki sta ga dosegla Parlament in Svet o prihodnji uredbi o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, in poziva k njenemu hitremu sprejetju in doslednemu izvajanju, da bi spodbudili večje zbliževanje med državami članicami pri ocenjevanju zdravstvenih tehnologij in olajšali hiter dostop pacientov do inovativnega zdravljenja;

108.  poudarja, da bi bilo treba pri novih zdravstvenih tehnologijah dokazati klinično dodano vrednost in stroškovno učinkovitost v primerjavi s tistimi, ki so že na voljo na trgu; poudarja, da je vrednotenje zdravstvenih tehnologij orodje za podporo tej analizi ter da je zdaj to vrednotenje v Uniji zelo razdrobljeno, čeprav lahko omogoči sodelovanje pri zahtevah glede kliničnih dokazov in načrtovanju kliničnih preskušanj ter tako podpira pravočasno in na dokazih temelječe odločanje držav članic o dostopu pacientov do novih zdravil; ponovno poudarja, da Komisija in države članice uredbo izvajajo hitro in v skladu z dogovorjenim časovnim okvirom;

Veljavni okvir za dovoljenje za promet

109.  poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj z dovoljenjem za cepiva proti covidu-19 sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila, da bi preučila možnost razširitve uporabe tekočih pregledov na druga zdravila za nujne primere in ocenila, ali bi lahko dodatna regulativna prožnost prispevala k učinkovitejšemu sistemu izdaje dovoljenja, pri tem pa ohranila visoko raven varnosti, kakovosti in učinkovitosti;

110.  pozdravlja dejstvo, da se v strategiji priznava, da bo boljša uporaba elektronskih informacij o izdelku podprla boljše zagotavljanje informacij za paciente in večjo razpoložljivost zdravil, zlasti v kritičnih razmerah;

111.  poziva Komisijo, naj sodeluje z Evropsko agencijo za zdravila in regulativno mrežo EU, vključno z vsemi ustreznimi deležniki v tej panogi in zunaj nje, da bi razvili elektronske informacije o izdelku in jih uporabljali za vsa zdravila v EU in v vseh jezikih držav članic, v katerih se zdravila tržijo;

112.  poziva Komisijo, naj ponovno oceni sistem, ki vodi od pogojnega do standardnega dovoljenja za promet ali izrednega podaljšanja dovoljenja za promet, na podlagi zanesljivih kliničnih podatkov; poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj opravi temeljito končno oceno in zagotovi, da proizvajalci strogo spoštujejo vse zahteve za vsako zdravilo s pogojnim dovoljenjem za promet, da bo zagotovljena učinkovitost in varnost zdravila; poziva, naj se čas pred končno oceno skrajša s petih na tri leta, kadar je za tak ukrep na voljo dovolj kliničnih podatkov;

113.  spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila preuči, kako se lahko že uvedena orodja, kot so pospešena odobritev, zgodnji dialog, shema PRIME in razširjene smernice, uporabijo za to, da bodo zdravila hitreje na voljo pacientom, zlasti zdravila, ki imajo potencial za obravnavanje nujne grožnje za javno zdravje ali neizpolnjenih zdravstvenih potreb; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo sheme Evropske agencije za zdravila PRIME za življenjsko pomembna zdravila in v zakonodajni okvir vključi oznako PRIME, ne da bi to vplivalo na varnost pacientov; opozarja, da se pospešene sheme ne bi smele zlorabljati, kadar ni dovolj dokazov o rednem dovoljenju za promet;

114.  poziva Komisijo, Evropsko agencijo za zdravila in pristojne organe, naj izkoristijo vsa pragmatična prizadevanja v času krize zaradi covida-19, zlasti v zvezi z regulativno prožnostjo, ki omogoča uspešnejše obravnavanje pomanjkanja zdravil, tudi v nujnih primerih;

115.  zahteva dolgoročno spremljanje zdravil, ki se dajejo v promet, da bi odkrili morebitne škodljive neželene učinke in ocenili razmerje med ceno in terapevtsko učinkovitostjo;

Mala in srednja podjetja ter zdravila

116.  poziva Komisijo, naj ustvari ekosistem za inovacije, ki bo omogočal izmenjavo izkušenj in dostop za mala in srednja podjetja ter prispeval k temu, da EU postane središče svetovnih medicinskih inovacij; ugotavlja, da mora Komisija poiskati nove svetovalne formule, da bi manjšim podjetjem omogočila dostop do skladov za inovacije; poudarja, da birokratske ovire in zapletenost preprečujejo, da bi mala in srednja podjetja in javna raziskovalna središča v celoti izkoristila evropske programe za inovacije; poudarja, da je treba spodbujati dostop do financiranja v podporo prizadevanjem novih zagonskih ter malih in srednjih podjetij ob spoštovanju veljavnih pogojev in meril;

117.  podpira predlagani akcijski načrt Komisije glede intelektualne lastnine za posodobitev nabora obstoječih orodij in njihovo prilagoditev digitalni dobi;

118.  poziva k večji učinkovitosti sistema intelektualne lastnine za mala in srednja podjetja z ukrepi za poenostavitev postopkov registracije intelektualne lastnine, izboljšanje dostopa do strateškega svetovanja o intelektualni lastnini in olajšanje njene uporabe kot vzvoda za dostop do financiranja, na primer prek službe za pomoč malim in srednjim podjetjem na področju pravic intelektualne lastnine; poudarja, da je treba na evropski ravni dodeliti več sredstev za boj proti nepoštenim in izkoriščevalskim praksam na trgu zdravil;

119.  opozarja, da imajo mala in srednja podjetja ključno vlogo v farmacevtski vrednostni verigi, saj so pogosto prvi na trgu in gonilniki inovacij;

Povečanje odpornosti: preprečevanje pomanjkanja zdravil, varne dobavne verige, trajnostna zdravila, mehanizmi za odzivanje in pripravljenost na krize

120.  opozarja, da je odprta strateška avtonomija EU povezana s stalno in zadostno razpoložljivostjo zdravil v vseh državah članicah; v zvezi s tem ponavlja priporočila iz svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil; poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za zdravila, naj razvijejo sistem zgodnjega opozarjanja na pomanjkanje zdravil, ki bo temeljil na inovativni, uporabniku prijazni, pregledni in centralizirani digitalni platformi, na kateri bi si izmenjavali informacije in podatke o pomanjkanju zdravil ter se osredotočili na težave z oskrbo; meni, da bi moralo biti mogoče s takim sistemom določiti količino obstoječih zalog zdravil in povpraševanje po njih ter zagotavljati podatke, ki bi omogočali odkrivanje, napovedovanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil; poleg tega poziva Komisijo, naj poveča sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter spremlja obveznost vseh ustreznih deležnikov v oskrbi, da zagotovijo pravočasne in pregledne informacije o razpoložljivosti zdravil, povpraševanju po njih, vzporednih trgovinskih dejavnostih, prepovedi izvoza in izkrivljanju trga, ne da bi pri tem naložila nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen;

121.  poziva Komisijo, naj razvije mehanizem za zagotavljanje preglednosti proizvodnih in dobavnih verig v izrednih in tudi drugih razmerah; v zvezi s tem poudarja pomen spremljanja in boja proti ponarejenim zdravilom;

122.  poudarja, da je farmacevtski sektor še naprej pomemben industrijski steber, pa tudi gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest; poudarja, kako pomembno je ustvarjati kakovostna delovna mesta v EU za celotno farmacevtsko vrednostno verigo in področje medicine, tudi za zdravstveno osebje, s podporo instrumenta Next Generation EU; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in razvijanja znanj in spretnosti v farmacevtskem in zdravstvenem sektorju v vseh državah članicah EU, in sicer z omogočanjem geografske uravnoteženosti, zadrževanja nadarjenih kadrov in zaposlitvenih priložnosti v vsej EU;

123.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo inovativne in usklajene strategije ter okrepijo izmenjavo dobre prakse na področju upravljanja zalog; meni, da je Evropska agencija za zdravila organ, ki je najprimernejši, da postane regulativni organ, pristojen za preprečevanje pomanjkanja zdravil na ravni Evropske unije med krizami, pa tudi v normalnih razmerah;

124.  poziva Komisijo, naj dodatno razširi pooblastila Evropske agencije za zdravila, da ji omogoči spremljanje pomanjkanja zdravil, tudi ko ni zdravstvene krize, in zagotovi potrebne vire;

125.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da imetniki dovoljenj za promet z zdravilom in distributerji na debelo izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2001/83/ES, da bi zagotovili ustrezno in neprekinjeno oskrbo z zdravili ter spoštovali obveznosti obveščanja v primeru začasne ali trajne prekinitve dobave, ter naj te obveznosti dodatno pojasnijo, da bodo imetniki dovoljenj za promet z zdravilom poročali o pomanjkanju zdravil v predvidenem roku; poudarja, da je treba v primeru neizpolnjevanja teh pravnih obveznosti v skladu z obstoječim zakonodajnim okvirom uporabiti odvračalne in sorazmerne sankcije;

126.  vztraja, da obveznost javnih storitev iz člena 81 Direktive 2001/83/ES ne zadostuje za zagotavljanje zadostne dobave celotni EU; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila Izvršne usmerjevalne skupine EU za pomanjkanje in varnost zdravil, da bi preprečili in ublažili motnje v oskrbi med pandemijo in po njej;

127.  opozarja, da bi bilo treba nujno obravnavati in odpraviti temeljne vzroke pomanjkanja zdravil, pri tem pa upoštevati povezave med izzivi v dobavni verigi in pri proizvodnji;

128.  zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo revizija splošne farmacevtske zakonodaje temeljila na dobrem razumevanju temeljnih vzrokov pomanjkanja zdravil; poudarja, da mora farmacevtska industrija v Uniji vzpostaviti razpršeno dobavno verigo in oblikovati načrt, s katerim bo zmanjšala tveganje pomanjkanja zdravil ter tako ukrepala glede morebitnih ranljivosti in tveganj v zvezi z dobavno verigo; poudarja pa, da je treba vzpostaviti sistematične trajnostne politike, preden se uvedejo nesorazmerne regulativne zahteve, obveznosti oskrbe, kazni ali nepremišljeno ustvarjanje zalog, ki povzroča razdrobljenost enotnega trga ali ogroža gospodarsko vzdržnost izdelkov, kar lahko povzroči dodatno pomanjkanje;

129.  meni, da je pomembno, da se zaščiti notranji trg z zdravili in da Komisija preprečuje neupravičene omejitve uvoza in izvoza, ki lahko škodujejo enotnemu trgu in zmanjšajo dostopnost, ter jih odpravi, če do njih pride; poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi obravnava negativne učinke vzporedne trgovine na pomanjkanje zdravil v državah članicah ter se ustrezno loti težav in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi pacienti v EU pravočasno prejeli zdravila;

130.  poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi preprečila vstop ponarejenih zdravil na trg, saj so ti izdelki pogosto slabe kakovosti in škodljivi zdravju ter imajo velik gospodarski vpliv;

131.  ugotavlja, da države članice potrebujejo tehnično pomoč, da bodo lahko pravilno izvajale evropski sistem za preverjanje avtentičnosti zdravil;

132.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija še naprej spremljala združitve farmacevtskih podjetij, da bi preprečila izkrivljanje konkurence;

133.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi po vzoru mehanizma rescEU oblikovala evropsko varnostno rezervo za kritična zdravila, za katere je tveganje pomanjkanja visoko, da bi ublažila njihovo pogosto pomanjkanje;

134.  opozarja, da pomanjkanje zdravil neposredno vpliva na zdravje in varnost pacientov ter na nadaljevanje zdravljenja, zlasti ranljivega prebivalstva, kot so otroci, starejši, nosečnice, invalidi, pacienti s kroničnimi boleznimi ali rakom ter pacienti na intenzivni negi;

135.  poziva Komisijo, naj pripravi harmonizirano opredelitev pomanjkanja in standardizira zahteve glede poročanja v državah članicah, da se omogoči tesnejše sodelovanje in okrepljena izmenjava podatkov po Evropi;

Evropski zdravstveni podatkovni prostor, zdravstveni podatki in splošna uredba o varstvu podatkov

136.  pozdravlja pobudo za vzpostavitev interoperabilne digitalne infrastrukture za evropski zdravstveni podatkovni prostor, ki bo združeval realne podatke, da bi izkoristili ves njihov potencial in možnosti dostopa do redkih terapij ter zagotovili pošten, pregleden in nediskriminatoren dostop do podatkov po vsej Evropi; poudarja, da je podlaga za takšne pobude dosledna uporaba in izvrševanje splošne uredbe o varstvu podatkov(20) v vseh državah članicah EU;

137.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri zagotavljanju popolne in usklajene uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov pri izvajanju kliničnih raziskav po vsej EU;

138.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo zdravstvenih podatkov v popolni skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov; nadalje meni, da je izjemno pomembno omogočiti in spodbujati zaupanje in podatkovne inovacije na področju digitalnega zdravja, kar bo mogoče z izobraževanjem in krepitvijo zmogljivosti regulatorjev, industrije in pacientov;

139.  poudarja, da je treba spodbujati primarno in sekundarno uporabo zbranih zdravstvenih podatkov, in v zvezi s tem, da je treba jasneje opredeliti sekundarno uporabo podatkov v primerjavi s primarnim zbiranjem podatkov;

140.  poudarja, da bi morale Komisija in vse ustrezne agencije zaradi občutljive narave zdravstvenih podatkov zagotavljati, da se pri njihovih dejavnostih obdelave spoštujejo načela varstva podatkov, in sicer načela zakonitosti, poštenosti, preglednosti, omejitve namena, zmanjšanja količine podatkov, točnosti, omejitve hrambe, celovitosti in zaupnosti; poudarja tudi, da bi morali organi držav članic in EU strogo spoštovati načela varstva podatkov iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1725(21), hkrati pa določiti ustrezne tehnične in organizacijske varnostne ukrepe v skladu s členom 33 navedene uredbe;

141.  opozarja, da imajo lahko nove tehnologije, digitalizacija in umetna inteligenca ključno vlogo, saj raziskovalcem v evropskih laboratorijih omogočajo sodelovanje v mrežah ter izmenjavo ciljev in rezultatov, pri čemer pa je treba v celoti spoštovati evropski okvir za varstvo podatkov; poziva Komisijo, naj podpre ukrepe, ki spodbujajo odprto znanost, da bi pospešili izmenjavo podatkov in rezultatov raziskav v znanstveni skupnosti v Evropi in drugod;

142.  poudarja, da je potreben razvoj evropskih povezanih podatkovnih omrežij, ki bodo prispevala k optimalnim raziskavam, razvoju in zagotavljanju zdravstvene oskrbe; poudarja pomen izmenjave podatkov in dostopnosti podatkov pri izkoriščanju celotnega potenciala umetne inteligence na področju zdravstva, pri čemer je treba določiti trdne etične zahteve in določiti jasna pravila o odgovornosti; zavrača komercializacijo teh podatkov in ugotavlja, da je treba nujno ukrepati proti njihovi prodaji, med drugim farmacevtski industriji, zdravstvenim zavarovalnicam, tehnološkim podjetjem in delodajalcem;

143.  meni, da bi medsebojna povezanost in interoperabilnost infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva z evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom zagotovila razpoložljivost obsežnih, visokokakovostnih naborov zdravstvenih podatkov, ki so ključni za raziskave in zdravljenje patologij, posebno redkih bolezni in boleznih pri otrocih;

144.  podpira prilagoditev obstoječih okvirov za sprejemljivost pri sprejemanju odločitev in uvedbo tehnologij umetne inteligence, da se določi, kako je mogoče umetno inteligenco razvijati, uvajati in uporabljati v zdravstvenih sistemih na podlagi vključevanja, zmogljivosti in zaupanja;

Strukturirani dialog z deležniki

145.  priznava številne dejavnike pomanjkanja in zato pomen zagotavljanja sodelovanja proizvajalcev in drugih deležnikov v dobavni verigi pri preprečevanju in obvladovanju pomanjkanja zdravil;

146.  podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za strukturiran dialog z ustreznimi akterji v farmacevtski vrednostni verigi, javnimi organi, nevladnimi organizacijami pacientov in zdravstvenih organizacij, zdravstvenimi delavci, vključno s farmacevti, in raziskovalno skupnostjo saj je to eden od načinov za odpravljanje temeljnih vzrokov pomanjkanja zdravil in pomanjkljivosti v svetovni proizvodni in dobavni verigi kritičnih zdravil, farmacevtskih surovin, vmesnih izdelkov in aktivnih učinkovin, pa tudi za opredelitev priložnosti za inovacije; poziva Komisijo, naj zagotovi uravnoteženo zastopanost deležnikov;

147.  poziva Komisijo, države članice in ustrezne udeležene strani, naj čim prej in na podlagi tega strukturiranega dialoga pripravijo jasen in ambiciozen politični načrt za zagotovitev in posodobitev obstoječih zmogljivosti za proizvodnjo zdravil, tehnologij in aktivnih učinkovin v Evropi;

148.  meni, da je poleg strukturiranega dialoga o proizvodni in dobavni verigi potreben tudi širši politični farmacevtski forum na visoki ravni, ki bi povezal oblikovalce politik, regulatorje, organizacije bolnikov, predstavnike industrije in druge ustrezne deležnike v zdravstveni dobavni verigi, da bi si izmenjali izkušnje, pridobljene med izrednimi razmerami zaradi covida-19 in vzpostavili učinkovit okvir politike za dolgoročno preprečevanje pomanjkanja, omogočanje dostopa pacientov do zdravil, zmanjšanje zamud in zagotavljanje konkurenčnosti in inovacij;

149.  poudarja dragoceno vlogo evropske farmacije in priznava tudi njen dragocen prispevek med pandemijo, saj je neprekinjeno zagotavljala osnovne in kakovostne storitve; poudarja, da so farmacevti neodvisen in zanesljiv vir informacij; predlaga, naj imajo farmacevti dejavnejšo vlogo pri dejavnostih farmakovigilance za vrednotenje in spremljanje učinkovitosti zdravil, ter poziva države članice, naj jih vključijo v svoje zdravstvene, oskrbovalne in raziskovalne programe; poziva k večjemu priznavanju lekarn, ki delujejo na podeželju, saj ohranjajo poseljenost in skrbijo za dobro počutje državljanov;

Trajnostna in okolju prijazna zdravila

150.  poudarja, da mora biti farmacevtska industrija v celotnem življenjskem ciklu zdravil okolju prijazna in podnebno nevtralna ter da je treba pacientom zagotoviti dostop do varnega in učinkovitega farmacevtskega zdravljenja; poziva Komisijo, naj poveča inšpekcijske preglede in revizije v celotni proizvodni verigi, zlasti izven EU; jo poziva, naj zagotovi kakovostne standarde okoljske trajnosti za aktivne učinkovine, uvožene iz držav, ki niso članice EU; poziva Komisijo, naj obravnava problem gospodinjskih farmacevtskih odpadkov, tako da sprejme ukrepe za zmanjšanje embalaže in velikosti pakiranja, in tako zagotovi, da ni večje, kot je potrebno, pri čemer mora zagotoviti priročno in varno uporabo za paciente ali potrošnike z omejeno mobilnostjo, in naj zdravniške recepte uskladi z dejanskimi terapevtskimi potrebami; spodbuja Komisijo, naj preuči potencial elektronskih navodil za uporabo, ki bi dopolnjevala obstoječa navodila na papirju, s čimer bi se zmanjšala uporaba papirja v embalaži, hkrati pa bi se ohranil enak dostop do pomembnih informacij; priznava ukrepe, ki jih je že sprejela farmacevtska industrija, kot je pobuda Eco-Pharmaco-Stewardship;

151.  meni, da je evropski zeleni dogovor velika priložnost, da se proizvajalce zdravil spodbudi k sodelovanju pri načrtu za zeleno okrevanje, tako da bi proizvajali v skladu z okoljskimi in ekološkimi standardi;

152.  poudarja, da je treba z odpadnimi farmacevtskimi izdelki ravnati v skladu s cilji krožnega gospodarstva; meni, da bi za farmacevtsko industrijo morale veljati enake zahteve in standardi glede embalaže in ravnanja z odpadki kot za druge sektorje; poziva Komisijo, naj oblikuje enoten okvir za embalažo, ki bo upošteval prijaznost do uporabnika in značilnosti industrije;

153.  poziva Komisijo, naj razvije jasne smernice o vlogi politike javnih naročil pri spodbujanju okolju prijaznejših zdravil;

154.  poziva Komisijo, naj se odzove na pozive Parlamenta iz njegove resolucije z dne 17. septembra 2020 o strateškem pristopu k farmacevtskim izdelkom v okolju(22), zlasti glede revizije farmacevtske zakonodaje, da se okrepijo zahteve glede ocene tveganja za okolje ter pogoji za odobritev in uporabo zdravil, če dovoljenja za promet niso izdana z zamikom ali zavrnjena zgolj zaradi negativnega vpliva na okolje; poziva Komisijo, naj pospeši proces dohitevanja pri ocenah tveganja za okolje za zdravila za uporabo v humani medicini, ki so bila odobrena pred letom 2006 in te ocene še nimajo;

155.  opozarja, da so informacije, kot so vpliv zdravil na vodo, vedenje v okolju in razgradljivost, ključnega pomena za obvladovanje tveganja ter da bi morale biti te informacije pregledne in na voljo vsem ustreznim deležnikom; pozdravlja prizadevanja Komisije za reševanje problema zdravil v okolju; poudarja potrebo po nadaljevanju in krepitvi teh prizadevanj, zlasti glede naložb v tehnologije, ki zagotavljajo učinkovitejše rešitve pri odstranjevanju zdravil iz odpadne vode, ocene vpliva zdravil za uporabo v veterinarski medicini na okolje, razvoja stalnega spremljanja in izmenjave podatkov o morebitnih znatnih virih te vrste onesnaževanja;

156.  vztraja, da bi bilo treba v farmacevtski strategiji za Evropo upoštevati cilje akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal;

157.  podpira izvajanje načela „onesnaževalec plača“, da se poveča odgovornost farmacevtske industrije za onesnaževanje, ki ga utegne povzročiti;

158.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo raziskave, razvoj in inovacije na področju zdravil, ki so enako učinkovita za paciente in sama po sebi manj škodljiva za okolje;

159.  poudarja pomen naložb v iskanje novih alternativnih metod za razvoj zdravil, ki ne vključujejo živali, ne da bi pri tem znižali raven varovanja zdravja ljudi in brez poseganja v inovacije na področju zdravil;

Evropska unija vodilna v svetu na področju zdravstva

160.  poziva Komisijo, naj farmacevtski industriji EU ter malim in srednjim podjetjem še bolj olajša dostop do svetovnih trgov, in sicer z enakimi konkurenčnimi pogoji in trdnim in jasnim regulativnim okvirom, ki bo spodbujal najvišje standarde glede kakovosti in varnosti na mednarodni ravni ter omogočal trgovinske sporazume, ki bodo dajali prednost konkurenčnosti na podlagi inovacij, da bi farmacevtski sektor postal strateški steber EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski sporazumi prispevali k boljšemu dostopu do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil v EU in tretjih državah; poudarja, da je pomembno odpraviti trgovinske in netarifne ovire v tretjih državah ter zagotavljati pravičen dostop do mednarodnih trgov za podjetja, ki delujejo v EU;

161.  poziva Komisijo, naj olajša sklepanje dogovorov med Evropsko agencijo za zdravila in regulativnimi agencijami zunaj EU o preprečevanju izrednih razmer in usklajevanju odzivov nanje, pri čemer naj v celoti spoštuje najvišje standarde EU za varstvo osebnih podatkov; jo spodbuja, naj sodeluje s članicami Svetovne trgovinske organizacije, da bi olajšali trgovino z zdravstvenimi proizvodi, povečali odpornost v svetovnih dobavnih verigah s stalnim dostopom do surovin in prispevali k učinkovitemu odzivu v izrednih zdravstvenih razmerah;

162.  ponovno poudarja svojo zavezanost nadaljnjemu sodelovanju s Komisijo in Svetovno zdravstveno organizacijo pri standardizaciji varnih, učinkovitih in trajnostnih regulativnih okvirov za zdravila in izboljšanju dostopa do zdravil v svetu in njihove cenovne dostopnosti;

Patenti in Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine

163.  ugotavlja, da lahko patentno varstvo podjetja v veliki meri spodbudi k naložbam v inovacije in proizvodnji novih zdravil; hkrati ugotavlja, da lahko pride zaradi izključevalnega učinka patentov do omejene ponudbe na trgu ali manjšega dostopa do zdravil in farmacevtskih izdelkov; poudarja, da je treba doseči ravnotežje med spodbujanjem inovacij z izključevalnim učinkom patentov in zagotavljanjem dostopa do zdravil ter varovanjem javnega zdravja; opozarja, da lahko podjetje, ki trži zdravila, uživa podatkovno ekskluzivnost za obdobje osmih let od izdaje prvega dovoljenja za promet v skladu s členom 14(11) Uredbe (ES) št. 726/2004; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo omenjene uredbe, da bi omogočili začasno odobritev podelitve prisilnih licenc v primeru zdravstvene krize ter s tem proizvodnjo življenjsko pomembnih generičnih zdravil; opozarja, da gre pri tem za eno od možnosti za prožnost javnega zdravstva na področju patentnega varstva, ki je bila vključena že v Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, nato pa znova potrjena leta 2001 v deklaraciji iz Dohe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da izvajanje sporazumov EU o prosti trgovini ne bo oviralo možnosti sklicevanja na prožnost, ki jo zagotavlja sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, in naj zagotovi smernice za države članice, da bi spodbudila prostovoljno izdajanje licenc namesto takojšnjega prisilnega izdajanja; poudarja, da se sporazumi o prosti trgovini ne bi smeli osredotočati izključno na uveljavljanje standardov intelektualne lastnine v tretjih državah, temveč bi morali upoštevali vpliv na generična in podobna biološka zdravila v EU in tretjih državah ter zagotavljati usklajevanje regulativnih standardov;

o
o   o

164.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 263, 25.7.2018, str. 4. (2) UL C 433, 23.12.2019, str. 153. (3) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0228. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0226. (7) UL L 18, 22.1.2000, str. 1. (8) UL L 311, 28.11.2001, str. 67. (9) UL L 136, 30.4.2004, str. 1. (10) UL L 378, 27.12.2006, str. 1. (11) UL L 276, 20.10.2010, str. 33. (12) UL L 158, 27.5.2014, str. 1. (13) UL L 153, 11.6.2019, str. 1. (14) UL L 107, 26.3.2021, str. 1. (15) UL L 170, 12.5.2021, str. 1. (16) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. novembra 2020 o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (COM(2020)0725); predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. novembra 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (COM(2020)0726); predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. novembra 2020 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (COM(2020)0727). (17) UL C 450, 28.12.2020, str. 1. (18) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (19) Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1). (20) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (21) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). (22) UL C 385, 22.9.2021, str. 59.