Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vseh svojih predhodnih resolucij o Hongkongu, zlasti tistih z dne 8. julija 2021 o Hongkongu, zlasti primeru časopisa Apple Daily(1), z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu(2), z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o državni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga(3), z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu(4) in z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(5),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 16. septembra 2021 o novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko(6), z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov(7), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(8) in z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(9),

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 20. decembra 2021 o volitvah zakonodajnega sveta, ki so potekale 19. decembra 2021, in z dne 9. junija 2021 o spremembah hongkonškega volilnega sistema, njegove izjave v imenu EU z dne 11. marca 2021 o hongkonškem volilnem sistemu ter vseh drugih njegovih izjav o razmerah v Hongkongu,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. junija 2021, da bo hongkonški časopis Apple Daily prenehal izhajati,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 21. oktobra 2021 o izključitvi demokratično izvoljenih članov okrožnih svetov in krčenju prostora za civilno družbo,

–  ob upoštevanju 11. strateškega dialoga med EU in Kitajsko z dne 28. septembra 2021 med podpredsednikom/visokim predstavnikom Josepom Borrellom in kitajskim državnim svetnikom/zunanjim ministrom Wang Yijem,

–  ob upoštevanju komentarjev predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela po srečanju voditeljev EU in Kitajske 14. septembra 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Charlesa Michela in predsednice Ursule von der Leyen o zaščiti interesov in vrednot EU v kompleksnem in pomembnem partnerstvu po 22. vrhu EU in Kitajske, ki je potekal 22. junija 2020,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije, ki sta jo kitajska in britanska vlada registrirali pri Združenih narodih 12. junija 1985,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. julija 2020 o Hongkongu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966 in pomislekov Odbora OZN za človekove pravice z njegovega seznama zadev z dne 26. avgusta 2020 v zvezi s četrtim rednim poročilom Hongkonga na Kitajskem,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo ostati spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, kar je v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da jih upošteva pri svojem razvoju in mednarodnem sodelovanju;

B.  ker Hongkong zavezuje Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in je pravno zavezan, da spoštuje pravice do svobode obveščanja, izražanja in združevanja ter zagotavlja dolžno pravno postopanje; ker bo kmalu opravljena revizija v zvezi s tem, kako Hongkong izpolnjuje svoje obveznosti iz pakta;

C.  ker je policija v Hongkongu med 1. julijem 2020 in koncem leta 2021 aretirala ali odredila aretacijo najmanj 139 oseb v zvezi z zakonom o državni varnosti; ker je bilo konec leta 2021 uradno obtoženih 94 oseb, od katerih jih je bilo 60 v priporu; ker je miroljubno politično izražanje v skladu z zakonom o državni varnosti nesorazmerno omejeno in celo kaznivo; ker so bili ugledni aktivisti, kot je Chow Hang-tung, obtoženi, da so državljane spodbujali k prižiganju sveč v spomin na žrtve Trga nebeškega miru, in ker je bilo Hongkonško zavezništvo v podporo patriotskim demokratičnim gibanjem Kitajske razpuščeno, potem ko so oblasti spominski shod s svečami na Trgu nebeškega miru, ki ga skupina organizira že 30 let, označile kot ogrožanje državne varnosti; ker zakon o državni varnosti očitno krši načelo „ena država, dva sistema“ in skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije;

D.  ker je politična opozicija v Hongkongu po aretacijah 55 oseb na podlagi zakona o državni varnosti 6. in 7. januarja 2021, med katerimi je bila večina prodemokratičnih zakonodajalcev in aktivistov, pravzaprav izginila;

E.  ker je 17. junija 2021 500 policistov preiskalo prostore časopisa Apple Daily ter zaseglo računalnike in dokumente, med katerimi so nekateri vsebovali novinarsko gradivo, in aretiralo pet vodilnih uslužbencev časopisa; ker so bili po zakonu o državni varnosti vsi obtoženi sodelovanja s tujimi državami ali zunanjimi elementi, da bi ogrozili državno varnost; ker je časopis Apple Daily 23. junija 2021 objavil, da bo po 26 letih prenehal obratovati; ker je obtožba prodemokratičnega aktivista in nekdanjega lastnika podjetja Apple Daily Jimmyja Laija in šestih nekdanjih novinarjev časopisa Apple Daily za zaroto, da razdeljujejo uporniško gradivo, dodaten napad na svobodo tiska v Hongkongu;

F.  ker je 29. decembra 2021 200 policistov preiskalo prostore časopisa Stand News, zaseglo njegove računalnike in dokumente ter aretiralo sedem ljudi, ki so bili vsi višji ali nekdanji višji uslužbenci podjetja, zaradi zarote, in sicer naj bi izdajali uporniške objave; ker je bilo obratovanje časopisa Stand News takoj ustavljeno; ker je bilo delovanje hongkonške spletne medijske hiše DB Channel v mestu zaustavljeno, saj njen pridržani soustanovitelj Frankie Fung čaka na sojenje na podlagi zakona o državni varnosti; ker je še ena prodemokratična spletna medijska hiša – Citizen News nedavno napovedala, da bo prenehala delovati, in se pri tem sklicevala na vse slabše medijsko okolje;

G.  ker je organizacija Amnesty International konec leta 2021 zaradi zakona o državni varnosti zaprla svoji pisarni v Hongkongu, zaradi česar organizacije za človekove pravice dela ne morejo opravljati svobodno in brez strahu pred resnimi povračilnimi ukrepi vlade; ker je med 1. januarjem 2021 in 4. januarjem 2022 zaradi represije prenehalo delovati več kot 60 organizacij civilne družbe, vključno z 12 sindikati, osmimi medijskimi organizacijami, osmimi sosedskimi skupinami, sedmimi strokovnimi skupinami, petimi študentskimi organizacijami in štirimi verskimi skupinami;

H.  ker je bilo v Hongkongu zaprtih na desetine prodemokratičnih aktivistov, na primer Ma Chunman, Tony Chung Hon-lam in Chow Hang-tung;

I.  ker je Evropska unija še vedno globoko zaskrbljena zaradi zakona Ljudske republike Kitajske o državni varnosti v Hongkongu; ker gre za občutljivo vprašanje, ki ima daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, državljane EU in tuje državljane, organizacije civilne družbe iz EU in mednarodne skupnosti, pa tudi za poslovno zaupanje v Hongkong; ker se je z začetkom veljavnosti zakona o državni varnosti povečalo tveganje za državljane EU v Hongkongu;

J.  ker je v velikem interesu Evropske unije, da Hongkong v skladu z načelom „ena država, dva sistema“ ostane območje stabilnosti in blaginje, in ker Evropska unija pripisuje velik pomen temu, da Hongkong v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami ohrani visoko stopnjo avtonomije; ker sta ti načeli v sedanjih okoliščinah na robu prepada;

K.  ker so 19. decembra 2021 potekale volitve v zakonodajni svet „samo za domoljube“ v skladu z novimi pravili, ki jih je uvedel Peking in so dejansko prepovedovala kandidaturo prodemokratičnih strank, v skladu z njimi pa je bilo kaznivo pozivati volivce, naj volitve bojkotirajo ali oddajo prazne glasovnice, ker je Posebno upravno območje Hongkong grozilo mednarodnim medijskim hišam, ki so poročale o volitvah, razširilo glasovanje na Hongkonžane, ki prebivajo v celinski Kitajski, in je glasovalo le 30 % registriranih volivcev; ker so nedavne spremembe volilnega sistema v nasprotju z zavezami k večji demokratični zastopanosti iz temeljnega zakona; ker v Hongkongu ni več prodemokratične opozicije, saj se njeni predstavniki bodisi ne smejo udeležiti volitev ali pa so zaprti;

L.  ker je bilo julija 2021 21 prodemokratičnih kandidatov diskvalificiranih, ko so kandidirali na parlamentarnih volitvah v Macau; ker na volitvah za sedmo zakonodajno skupščino Macaa 12. septembra 2021 ni bilo prave politične opozicije, kar bi lahko privedlo do dolgoročne socialne nestabilnosti in je bilo tudi vzrok za rekordno nizko volilno udeležbo, ki je znašala 42,38 %; ker je bilo novinarjem na javni radioteleviziji Macaa naročeno, naj spodbujajo patriotizem, spoštovanje in ljubezen do Kitajske, in ker je vsaj šest novinarjev odstopilo, odkar so bila uvedena nova uredniška pravila, kar kaže, da pomisleki glede zakona o državni varnosti vplivajo tudi na druge regije; ker temeljni zakon Macaa ščiti tudi svobodo tiska in bo v veljavi do leta 2049;

M.  ker se povečuje pritisk na hongkonško civilno družbo, kar se kaže z razpustitvijo Konfederacije sindikatov Hongkonga, Hongkonškega zavezništva v podporo patriotskim demokratičnim gibanjem Kitajske, kitajske skupine odvetnikov na področju človekovih pravic, hongkonške zveze poklicnih učiteljev in civilne fronte za človekove pravice ter z zaprtjem urada Amnesty International;

N.  ker je izvršna predsednica Hongkonga Carrie Lam povedala, da bo Posebno upravno območje uvedlo 23. člen zakona o državni varnosti, ki bo kriminaliziral tuje politične organizacije in jih odvračal od izvajanja dejavnosti v Hongkongu;

O.  ker je treba zagotoviti neodvisnost sodstva, saj ima ključno vlogo pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Hongkongu;

P.  ker je Parlament v resoluciji z dne 8. julija 2021 pozval Komisijo, Svet in države članice, naj zavrnejo vabila, da bi se vladni predstavniki in diplomati udeležili zimskih olimpijskih iger v Pekingu 2022, razen če kitajska vlada dokaže preverljivo izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu;

Q.  ker se Kitajska poslužuje napadalne retorike in je uvedla nepojasnjeno in neprijavljeno dejansko prepoved, ki litovskim izdelkom preprečuje vstop na kitajski trg; ker ti nezakoniti ukrepi in prakse tako kršijo vsa mednarodna trgovinska pravila in pravila Svetovne trgovinske organizacije kot tudi neposredno vplivajo na temeljna načela enotnega trga EU;

1.  najostreje obsoja dejstvo, da so svoboda izražanja, svoboda združevanja in svoboda tiska v Hongkongu tako močno omejene kot na Kitajskem, ter ponovno izraža solidarnost s hongkonškim ljudstvom v boju za svobodo in demokracijo; obžaluje politično preganjanje številnih novinarjev, ki so v izgnanstvu ali zaporu; poziva Kitajsko, naj vsem novinarjem omogoči, da bodo svoje delo opravljali svobodno ter brez ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi; poudarja, da bi bilo treba jamčiti svobodo tiska in medijev;

2.  poziva hongkonške oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike; poziva k takojšnji brezpogojni izpustitvi vseh miroljubnih hongkonških protestnikov, ki so bili aretirani v zadnjih letih, zgolj ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja ali druge človekove pravice, kot so Joshua Wong, Koo Sze-yiu, Martin Lee, Albert Ho, Margaret Ng in Kok Tsz-lun, ki je kitajski in portugalski državljan in torej državljan EU, ki je bil leta 2020 v Shenzhenu obsojen na sedem mesecev zapora, ker naj bi poskušal pobegniti iz Hongkonga s čolnom, trenutno pa čaka na sojenje v Hongkongu, in umiku vseh obtožb proti tem protestnikom; obsoja primere, ki so še odprti, vključno s primeri zagovornikov človekovih pravic Chow Hang-tunga, Lee Cheuk-yana in Alberta Hoja; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi švedskega knjigarnarja Gui Minhaija, ki je zaprt v Ljudski republiki Kitajski;

3.  poudarja, da zakon o državni varnosti onemogoča odnos zaupanja med Kitajsko in EU, kar ovira njuno prihodnje sodelovanje in vodi k nadaljnjemu spodkopavanju verodostojnosti Pekinga na mednarodnem prizorišču, hkrati pa zelo škodi mednarodnemu statusu in ugledu Hongkonga in Macaa; poziva kitajske oblasti, naj odpravijo zakon o državni varnosti, ki krši zaveze in obveznosti Ljudske republike Kitajske po mednarodnem pravu, in sicer skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije in skupno izjavo Kitajske in Portugalske, in poziva hongkonške ter macajske oblasti, naj popolnoma spoštujejo pravno državo, človekove pravice, demokratična načela in visoko stopnjo avtonomije na podlagi načela „ena država, dva sistema“ iz hongkonškega in macajskega temeljnega zakona, kar bi bilo v skladu z notranjimi in mednarodnimi obveznostmi; z zaskrbljenostjo spremlja vse obsežnejše poskuse kitajske vlade, da bi znotraj in zunaj države legitimizirala svoj avtoritarni sistem s kooptiranjem ter ponovno opredelitvijo in izkrivljanjem številnih političnih idej, vključno z načeli demokracije, s pojmi, kot so „demokracija s hongkonškimi značilnostmi“ ali „demokracija s popolno vključitvijo ljudstva“, in meni, da so takšni poskusi politična farsa;

4.  globoko obžaluje nedavne spremembe volilne zakonodaje Hongkonga ter aretacije in nadlegovanje predstavnikov prodemokratične opozicije, kar pravno in dejansko preprečuje svobodne in poštene volitve na vseh ravneh ter vodi v uničenje vseh oblik politične opozicije; poudarja, da je to v nasprotju z zavezami o večji demokratični zastopanosti iz hongkonškega temeljnega zakona;

5.  obžaluje odločitev hongkonških oblasti, ki so že drugič zapored prepovedale spominski shod na Trgu nebeškega miru 4. junija in letni pohod 1. julija, ter odločitev macajskega vrhovnega sodišča, da prepove letni shod v tem mestu v spomin na dogodke na Trgu nebeškega miru; globoko obžaluje, da je univerza v Hongkongu iz svojih prostorov odstranila spomenik žrtvam Trga nebeškega miru, tako imenovani steber sramote, in meni, da je to del stalnih napadov na akademsko svobodo v Hongkongu ter poskus izbrisa zgodovine in kolektivnega spomina;

6.  poziva izvršno predsednico Hongkonga, naj umakne načrte za uveljavitev 23. člena zakona o državni varnosti in se ponovno zaveže spoštovanju temeljnega zakona, ki zagotavlja svobodo združevanja, zbiranja, izražanja ter svobodo veroizpovedi in prepričanja;

7.  poudarja, da sta zaščita neodvisnosti sodstva in izogibanje politizaciji sodišč ključni prednostni nalogi; ponovno poziva ESZD, naj poleg letnega poročila o Hongkongu pripravi podrobno javno poročilo o pravni državi in neodvisnosti sodstva; poziva ESZD, naj v letna srečanja v okviru strukturiranega dialoga med vlado Posebnega upravnega območja Hongkong in EU vključi razprave o poslabšanju razmer na področju pravne države v Hongkongu in varnosti državljanov EU;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi imenovanja vodje štaba oborožene policije v Xinjiangu Peng Jingtanga za poveljnika garnizije Ljudske osvobodilne vojske v Hongkongu in navedb, da se bo osredotočil na domnevne teroristične dejavnosti v Hongkongu;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj izvrševanje zakona o državni varnosti obravnavajo kot glavno prednostno nalogo na dnevnem redu vseh srečanj med EU in Kitajsko ter na diplomatskih posvetovanjih za pripravo teh srečanj; želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Xinjiangu in Tibetu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do Kitajske zavzela odločno, jasno in enotno stališče; opozarja, da je Kitajska podpisala vrsto mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, zato poudarja, da je treba z njo nadaljevati dialog, da se zagotovi, da bo izpolnila svojo zavezo o spoštovanju mednarodnega okvira za človekove pravice;

10.  je zelo zaskrbljen zaradi poskusov kitajskih oblasti, da bi napadle hongkonško diasporo v državah članicah EU in zagovornike človekovih pravic; ponovno poziva države članice EU, naj začasno prekinejo izvajanje pogodb o izročitvi z Ljudsko republiko Kitajsko in Hongkongom;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo in po potrebi spremenijo sporazum med Evropsko skupnostjo in Hongkongom, Kitajska, o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah(10) ter ponovno pretehtajo podporo EU članstvu Hongkonga v Svetovni trgovinski organizaciji glede na uničenje avtonomije, ki jo je imelo ozemlje v okviru že vzpostavljenega modela „ena država, dva sistema“;

12.  ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi številnih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in opozarja, da je popolno spoštovanje univerzalnih vrednot bistvenega pomena;

13.  poziva Svet, naj uvede osredotočene sankcije v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (sankcije EU po vzoru akta Magnickega) proti hongkonškim in kitajskim uradnikom, odgovornim za sedanje zatiranje človekovih pravic, med drugimi so to Carrie Lam, Teresa Cheng Yeuk-wah, Xia Baolong, Zhang Xiaoming, Luo Huining, Zheng Yanxiong, Chris Tang Ping-keung in John Lee Ka-chiu; poziva Svet in Komisijo, naj se dogovorita o pripravi seznama podjetij, za katera bi morale veljati sankcije in prepoved naložb zaradi sodelovanja pri sedanjem zatiranju človekovih pravic v Hongkongu;

14.  ponavlja stališče, da je treba pri ratifikaciji celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko upoštevati razmere na področju človekovih pravic v Hongkongu in zavezanost Kitajske skupni izjavi Kitajske in Velike Britanije ter vključiti jasno in zavezujočo zavezanost pravicam delavcev, da bi se ratificirale in izvajale konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29 o prisilnem delu, št. 105 o odpravi prisilnega dela, št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic ter št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja;

15.  je zaskrbljen, da bo ukinitev časopisov Stand News in Citizen News povečalo pritisk kitajskih oblasti na preostale lokalne časopise;

16.  popolnoma podpira predloge za posebno zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice ali nujno razpravo o vse slabših razmerah na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v zvezi z izvajanjem zakona o državni varnosti v Hongkongu in Macau, ter sprejetje resolucije za vzpostavitev mehanizma za spremljanje in poročanje v skladu s pozivom več sto organizacij civilne družbe iz vseh regij sveta in pozivom k ukrepanju v okviru doslej največjega števila posebnih postopkov v OZN;

17.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve, naj tesno sodeluje s podobno mislečimi državami in partnerji, da bi zaustavili spodkopavanje hongkonških svoboščin; pozdravlja na novo vzpostavljeni dvostranski dialog med EU in ZDA o Kitajski in vztraja, da bi moral biti njegov osrednji cilj tesnejše usklajevanje na področju človekovih pravic, tudi s poudarkom na razmerah v Hongkongu;

18.  ponovno poziva države članice EU, naj izvršijo sklepe Sveta EU z dne 28. julija 2020 in uvedejo rešilne sheme za hongkonške prodemokratične aktiviste in novinarje, ki jim še vedno grozi zaporna kazen zaradi nenehnega zatiranja človekovih pravic; ponovno poudarja, da je treba določiti jasen časovni okvir za izvajanje svežnja ukrepov iz julija 2020, in poziva ESZD, naj njegovo izvajanje še naprej ohranja na dnevnem redu in pripravi konkretne odzive na morebitne ekstrateritorialne učinke zakona o državni varnosti;

19.  obsoja prisilo in ustrahovanje Kitajske nad Litvo; pozdravlja nedavne izjave o solidarnosti z Litvo, namenjene preprečevanju prisilnih ukrepov Kitajske; poziva EU, naj zagovarja osnovna načela enotnega trga pred ustrahovanjem Kitajske;

20.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zavrnejo vabila, da bi se vladni predstavniki in diplomati udeležili zimskih olimpijskih iger 2022 v Pekingu, saj kitajska vlada ni dokazala preverljivega izboljšanja razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu, Macau, ujgurski pokrajini Xinjiang, Tibetu, in drugje na Kitajskem;

21.  poziva ESZD, naj razišče status uglednih hongkonških prodemokratičnih aktivistov, ki trenutno niso zaprti, vendar ne morejo zapustiti ozemlja, ker jim oblasti vedno znova zaplenijo potne listine in jim prepovejo potovanja; poziva ESZD in države članice, naj popolnoma izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic, tudi z zahtevanjem obiskov v zaporih, opazovanjem sojenj, objavo izjav in obveščanjem organov na vseh ravneh o teh primerih; poziva ESZD, naj zagotovi ustrezna sredstva za Urad Evropske unije v Hongkongu in Macau, da bo lahko še naprej in še bolj intenzivno opazoval sojenja in spremljal izvrševanje človekovih pravic;

22.  zlasti poudarja, da je treba povečati podporo akademskim krogom z razširitvijo štipendij in drugih vrst podpornih instrumentov za hongkonške akademike in študente, da se bodo lahko vpisali v programe izmenjav in sodelovali z univerzami EU; poziva ESZD in Komisijo, naj oblikujeta in uskladita ukrepe za zaščito akademske svobode hongkonških študentov in znanstvenikov na evropskih univerzah pred pritiskom kitajskih oblasti;

23.  poziva Komisijo in ESZD, naj izboljšata uporabo ustreznih mehanizmov za nadzor izvoza in si prizadevata, da bi na podlagi teh mehanizmov Kitajski in Hongkongu onemogočili dostop do tehnologije, s katero se kršijo človekove pravice; poziva Komisijo, naj konča pripravo učinkovite zakonodaje EU o primerni skrbnosti podjetij, ki bo podjetjem EU in podjetjem, ki delujejo na enotnem trgu EU, naložila obveznost potrebne skrbnosti;

24.  poziva EU in države članice, naj pomagajo pri reševanju demokratičnega spomina Hongkonga tako, da pomagajo pri arhiviranju, objavljanju in dokumentiranju kršitev človekovih pravic, ter naj izničijo ukrepe Ljudske republike Kitajske, tako da bodo knjige, ki so v Hongkongu prepovedane, splošno dostopne na spletu; izraža podporo prizadevanjem mednarodnih televizijskih kanalov, kot sta Deutsche Welle in France 24, za redno poročanje o razvoju dogodkov v Hongkongu;

25.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji, da bi pomagali zagotoviti demokracijo na Tajvanu, zlasti ob upoštevanju sprememb v odnosu med Litvo in Tajvanom, ki jih je povzročila kitajska vlada, in spodkopavanje svoboščin Hongkonga v okviru kitajske politike opustitve pristopa „ena država, dva sistema“;

26.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter izvršni predsednici in skupščini Posebnega upravnega območja Hongkong.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0356. (2) UL C 456, 10.11.2021, str. 242. (3) UL C 362, 8.9.2021, str. 71. (4) UL C 165, 4.5.2021, str. 2. (5) UL C 224, 27.6.2018, str. 78. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0382. (7) UL C 15, 12.1.2022, str. 170. (8) UL C 433, 23.12.2019, str. 103. (9) UL C 399, 24.11.2017, str. 92. (10) UL L 151, 18.6.1999, str. 21.