Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2021 o stanju človekovih pravic v Kazahstanu(1) in svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu z dne 14. marca 2019(2), 18. aprila 2013(3), 15. marca 2012(4) ter 17. septembra 2009(5),

–  ob upoštevanju okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Kazahstan na drugi, ki je bil podpisan 21. decembra 2015 v Astani in je začel v celoti veljati 1. marca 2020, potem ko so ga ratificirale vse države članice,

–  ob upoštevanju 18. seje Sveta za sodelovanje med EU in Kazahstanom 10. maja 2021, 13. seje v okviru dialoga o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom 2. in 3. decembra 2021 ter 18. seje Odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom 11. oktobra 2021,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 21, 24, 29 in 31 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 10 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Evropsko unijo in njene države članice v njihovih odnosih s preostalim svetom zavezujejo k spoštovanju in spodbujanju splošnih človekovih pravic ter varovanju posameznikov, pa tudi k sprejetju omejevalnih ukrepov v primeru hudih kršitev človekovih pravic,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2019 o novi strategiji EU za Srednjo Azijo,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. januarja 2022 in izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 5. januarja 2022 o najnovejšem razvoju dogodkov v Kazahstanu,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 6. januarja 2022,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije OZN proti mučenju,

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Kazahstan, ki ga je Svet za človekove pravice OZN sprejel 12. marca 2020,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je 2. januarja 2022 v mestu Žanaozen več tisoč ljudi začelo mirno protestirati proti odločitvi vlade, da dvigne ceno utekočinjenega naftnega plina, kar je privedlo do visokega porasta cen; ker so se protesti hitro razširili na več kot 60 mest in občin, protestniki pa so zahtevali konkretne politične spremembe, poštene volitve in učinkovite ukrepe za boj proti močno razširjeni korupciji;

B.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v Kazahstanu med nedavnimi protesti močno zaostrile, protestniki pa kot temeljne vzroke za nezadovoljstvo izpostavljajo premajhno demokratično zastopanost v postopkih vladnega odločanja, zaostrovanje korupcije ter kršitve človekovih pravic in političnih svoboščin;

C.  ker je dobro znano, da so se podobni protesti v Žanaoznu zgodili že leta 2011, ko je dobro organizirana skupina uporabila nasilje, kar so oblasti pozneje izkoristile kot pretvezo za nasilno zatrtje mirnih protestnikov in uporabo smrtonosnega orožja; ker kazahstanske oblasti kljub pozivom Evropskega parlamenta niso preiskale poboja v Žanaoznu leta 2011; ker teh dogodkov niso preiskali ne sodni sistem ne organi kazenskega pregona, zaradi česar ni zelo verjetno, da bodo tisti, ki so odgovorni za trenutno prelivanje krvi, kdaj privedeni pred sodišče in kaznovani;

D.  ker so se razmere 4. in 5. januarja 2022 zaostrile in se je začelo stopnjevati nasilje, zlasti v Almatiju, največjem mestu v državi, ko naj bi se v protestih pojavili novi akterji, kot so hudodelske tolpe ter marginalizirane in oborožene skupine, ki so izkoristili priložnost za nasilna dejanja, denimo vdore, podtikanje požarov in plenjenje, lotili so se celo policijskih postaj in vojaških objektov; ker so se kazahstanski organi na proteste, tudi legitimne in mirne, odzvali z nesorazmernim nasiljem; ker so se varnostne sile na miroljubne proteste zelo ostro odzvale in so pri tem pretirano, po nepotrebnem in neselektivno uporabile silo, tudi smrtonosno, tako so na primer obsežno uporabljale solzivec, gumijevke, šokgranate in vodne topove; ker se je 3. in 4. januarja 2022 zgodilo vsaj 206 primerov političnega pregona, s čimer so hoteli ljudem preprečiti udeležbo na mirnih demonstracijah, čeprav oblasti trdijo, da spoštujejo pravico do mirnega zbiranja; ker so 5. januarja 2022 skupine nasilnih protestnikov zasedle letališče in vdrle v javne stavbe, med drugim v mestno hišo v Almatiju;

E.  ker je bilo od začetka protestov pridržanih skoraj 10 000 ljudi po vsej državi, vsaj 255 pa jih je bilo ubitih, med njimi celo otroci, ljudje, ki niso sodelovali v protestih, in 19 policistov; ker so dejanske številke verjetno višje in jih je težko preveriti, saj so uradne informacije nezanesljive in prihaja do motenj v internetnih povezavah in mobilnih storitvah; ker še vedno prihajajo redna poročila o aretacijah, ustrahovanju in mučenju aktivistov civilne družbe in navadnih ljudi v povezavi s protesti, ki so se začeli januarja 2022; ker naj bi uradniki organov pregona med protesti ustrelili aktivista Nuralijo Ajtkulovo in Ajtbaja Alijeva ter vsaj 12 drugih; ker je vojska 8. januarja 2022 v mestu Taldikorgan ustrelila miroljubna civilista Nurbolata Seitkulova, Altinaj Jetajevo in njuno petnajstletno hčer;

F.  ker so kazahstanske oblasti 4. januarja 2022 uvedle omejitve za mobilni internet in družbena omrežja; ker je kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev 5. januarja 2022 razglasil izredne razmere po vsej državi, kar vključuje policijsko uro, začasne omejitve gibanja in prepoved množičnega zbiranja; ker se poroča, da naj bi s petdnevnim izpadom interneta zmotili komunikacijo med protestniki;

G.  ker so 6. januarja 2022 v odziv na uradno prošnjo v Kazahstan prispele enote Organizacije Pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), da bi kazahstanski vladi pomagale proti protestnikom, kar je prvič v zgodovini, da je bilo vojaško zavezništvo pod vodstvom Rusije naprošeno za posredovanje v eni od njegovih držav članic;

H.  ker je predsednik Tokajev 11. januarja 2022 napovedal, da se bodo vse enote CSTO do 23. januarja 2022 umaknile iz države; ker je naslednji dan ruska vlada prepovedala uvoz mesa in mlečnih izdelkov iz Kazahstana, kot razlog pa je navedla širjenje viroze med živino;

I.  ker kazahstanski organi od 4. januarja 2022 vodijo obsežno kampanjo dezinformiranja ter blokirajo internet in medije, da bi prikrili vpletenost države v nasilje zoper lastne državljane ter diskreditirali mirne protestnike in njihovo željo po pravici, dostojanstvu in spoštovanju pravic;

J.  ker je predsednik Tokajev 7. januarja 2022 izdal ukaz o takojšnji uporabi strelnega orožja nad protestniki in jih označil za mednarodne teroriste; ker je ta ukaz kršitev mednarodnih pravnih obveznosti Kazahstana, da mora spoštovati in varovati pravico do življenja; ker kazahstanski organi uporabljajo ohlapno in preširoko razlago zakonov in ukrepov proti terorizmu in ekstremizmu, da samovoljno omejujejo svobodno izražanje in mirne proteste; ker so strokovnjaki OZN 11. januarja 2022 obsodili preširoko uporabo besede terorizem v povezavi s protestniki, aktivisti civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, novinarji in političnimi strankami;

K.  ker kazahstanski organi politično preganjajo svoje nasprotnike, ki so zato prisiljeni živeti v tujini;

L.  ker kazahstanska vlada in državne sile kritizirajo in napadajo državne in mednarodne novinarje in medijske hiše, tujim poročevalcem pa je vstop v državo prepovedan; ker so uradniki organov pregona, ki se niso identificirali, streljali na novinarja postaje TV Rain Vasilija Polonskega in fotografa Vasilija Krestijaninova, ko sta opravljala svoje delo blizu mrtvašnice v Almatiju; ker so uradniki organov pregona zaradi poročanja o protestih pridržali ali nadlegovali vrsto novinarjev, med drugim Sanijo Tojken, Mahambeta Abžana, Lukpana Ahmedijarova, Kasima Amanžola, Darhana Omirbeka in druge;

M.  ker kazahstanske oblasti že dolgo omejujejo temeljne pravice, tudi pravico do mirnega protestiranja, svobode zbiranja in svobode govora; ker se Kazahstan v indeksu svobode medijev za leto 2021 organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvršča na 155. mesto; ker je bilo obsojenih 13 aktivistov, povezanih z miroljubnima opozicijskima gibanjema Koše partijasi in Demokratična izbira Kazahstana, med njimi politični zaporniki Kajrat Klišev, Nojan Rahimžanov, Aškat Žeksebajev in Abaj Begimbetov, ki so bili obsojeni na petletno zaporno kazen takoj po tem, ko sta Kazahstan obiskala posebna predstavnika EU za človekove pravice in za srednjo Azijo; ker so njihova politična sojenja potekala na spletu in ni bila predstavljena nikakršna sodna odločitva o prepovedi teh gibanj, ki bi podpirala obtožbe;

N.  ker je predsednik Tokajev obtožil aktiviste, zagovornike človekovih pravic in svobodne medije, da spodbujajo k nemirom; ker so se razmere na področju človekovih pravic v Kazahstanu v zadnjih letih močno zaostrile; ker kazahstanski organi izvajajo pritisk nad več vidnimi nevladnimi organizacijami za človekove pravice, mediji in organizacijami za opazovanje volitev v državi ter jih sodno nadlegujejo; ker je to del širšega zatiranja civilne družbe, sindikatov in temeljnih demokratičnih pravic, zlasti svobode izražanja, združevanja in zbiranja, političnega pluralizma, svobode do udeležbe v javnih zadevah in pravne države;

O.  ker zagovornica človekovih pravic Rajgul Sadirbajeva, ki je šibkega zdravja, v priporu čaka na sojenje, medtem ko poteka preiskava politično motivirane kazenske zadeve zaradi spremljanja protestov v kraju Semej, in jo čaka dolga zaporna kazen; ker so organi pregona v roko ustrelili zagovornico človekovih pravic Alijo Isenovo, medtem ko je spremljala proteste v Semeju, in tudi njo domnevno čaka dolga zaporna kazen v tej politično motivirani kazenski zadevi;

P.  ker kljub obljubam kazahstanskega notranjega ministra direktorju Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da bo izboljšal razmere v objektih za pridržanje in spoštovanje človekovih pravic, vidnih rezultatov ni; ker je kljub memorandumu, ki sta ga podpisala kazahstanski kazenski sistem in zagovornica človekovih pravic Elena Semenova, še vedno precej razširjeno mučenje in slabo ravnanje v objektih za pridržanje, tovrstna kazniva dejanja pa se ne kaznujejo, saj organi obtožb o mučenju ne dajo verodostojno preiskati;

Q.  ker poskušajo oblasti redno vdreti v račune civilnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in članov opozicije na družbenih omrežjih; ker poskuša Kazahstan cenzurirati opozicijske vsebine in vsebine zagovornikov človekovih pravic v družbenih medijih;

R.  ker sta Evropska unija in Kazahstan partnerja že vse od razglasitve njegove neodvisnosti leta 1991; ker sta podpisala okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju, prvega tovrstnega s partnerjem iz Srednje Azije, ki je odnose med državama dvignil na novo raven in je pomemben mejnik v več kot 25 letih njunih medsebojnih odnosov; ker je okrepljeni sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki so ga ratificirale vse države članice EU in Evropski parlament, začel veljati 1. marca 2020;

1.  globoko obžaluje smrtne žrtve in odločno obsoja razmah nasilja, ki je izbruhnilo po miroljubnih protestih v Kazahstanu; izraža sožalje žrtvam in njihovim družinam;

2.  izraža solidarnost s kazahstanskim ljudstvom, ki bi moralo imeti neomejeno pravico do mirnih shodov v znak protesta zaradi pomanjkanja reform v Kazahstanu in zaradi želje po uspešni prihodnosti države; odločno obsoja dramatično in nenehno slabšanje razmer na področju človekovih pravic v Kazahstanu, vključno s svobodo izražanja ter delavskimi in socialnimi pravicami; poziva kazahstanske oblasti, naj izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine;

3.  poziva kazahstansko vlado, naj umakne politično motivirane obtožbe in odpravi vse oblike samovoljnih pridržanj, povračilnih ukrepov ter nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, aktivistov, verskih organizacij, organizacij civilne družbe, sindikatov, novinarjev in gibanj politične opozicije, ljudem pa naj omogoči svobodno izražanje političnih, verskih in drugih stališč;

4.  poziva kazahstansko vlado, naj nemudoma izpusti samovoljno pridržane protestnike in aktiviste, ter poziva kazahstanske oblasti, naj nemudoma izpustijo in v celoti rehabilitirajo vse politične zapornike, med katerimi so tudi Bekižan Mendigazijev, Erulan Amirov, Igor Čuprina, Ruslan Ginatulin, Jeržan Jelšibajev, Saltanat Kusmankizi, Bauržan Jusupov, Natalija Dauletijarova, Rinat Batkajev, Jerbol Ješhozin, Askar Kajrbek, Ulazbek Ahmetov, Ashat Žeksebajev, Kajrat Klišev, Nojan Rahimžanov, Abaj Begimbetov in Rajgul Sadirbajeva; poziva oblasti, naj odpravijo ukrepe za odreditev pripora pred sojenjem in hišnega pripora ter naj ne omejujejo svobode aktivistom civilne družbe;

5.  obsoja kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic, ki so jih kazahstanske oblasti zagrešile nad protestniki, medijskimi delavci in aktivisti, vključno z vsesplošno uporabo smrtonosne sile s strani varnostnih sil; obsoja podžigajočo retoriko predsednika Tokajeva, med drugim njegovo splošno predstavljanje protestnikov kot „teroristov“, neutemeljene in napihnjene trditve o njihovem številu (domnevno 20 000) in grožnje s smrtjo; ga poziva, naj javno prekliče ukaz za streljanje brez opozorila;

6.  poziva oblasti, naj razkrijejo informacije v zvezi z aretacijami in žrtvami po protestih ter naj vsem obtoženim zagotovijo dostop do odvetnika in pošteno sojenje v skladu z mednarodnim pravom;

7.  poziva kazahstanske oblasti, naj revidirajo zakon o javnem zbiranju, da bi zagotovile pravico do mirnih protestov v skladu z mednarodnimi standardi ter kazahstanskemu ljudstvu omogočile, da sodeluje na mirnih protestih brez strahu pred aretacijami ali policijskim nadlegovanjem in vmešavanjem, medtem ko naj neodvisnim medijem, skupinam civilne družbe, skupinam politične opozicije, aktivistom, sindikalistom in zagovornikom človekovih pravic omogočijo, da bodo svoje delo opravljali brez neupravičenega vmešavanja vlade ali strahu pred nadlegovanjem ali politično motiviranim pregonom; v zvezi s tem poziva k temeljiti reformi pravosodnega sistema in k razveljavitvi členov kazenskega zakonika, ki se uporabljajo za politično motivirane pregone, v skladu s priporočili OZN in OVSE; poziva kazahstanske oblasti, naj razveljavijo sodne odločbe o miroljubnih opozicijskih gibanjih Koše partijasi in Demokratična izbira Kazahstana;

8.  poziva kazahstanske oblasti, naj prenehajo politično preganjati skupine za človekove pravice, kot so Bostandik Kz, Kaharman, Femina Virtute, Veritas, 405, Elimaj in Člen 14;

9.  poziva EU in mednarodno skupnost, naj nemudoma začneta ustrezno mednarodno preiskavo hudodelstev zoper kazahstansko ljudstvo, ki so se zgodila med dvotedenskimi protesti v Kazahstanu, ter naj med drugim raziščeta izginotja ter poročila o mučenju in samovoljnem pridržanju miroljubnih protestnikov, pa tudi o ostrostrelcih, ki so v Almatiju in drugih kazahstanskih mestih ubili ali ranili miroljubne protestnike, celo mladoletnike;

10.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj uporabijo večstranske forume za spremljanje razmer na področju človekovih pravic v Kazahstanu, tudi Svet OZN za človekove pravice in OVSE;

11.  poziva države članice, naj prevzamejo pobudo in uporabijo moskovski mehanizem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da bi omogočile preiskavo dejstev in okoliščin v zvezi s smrtjo protestnikov in pripadnikov varnostnih sil v Almatiju januarja 2022 ter drugih obtožb v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ki naj bi se zgodile od začetka mirnega protestnega gibanja po vsem Kazahstanu;

12.  poziva kazahstanske oblasti, naj uporabijo posebne postopke OZN in povabijo strokovnjake OVSE, da opravijo obiske na terenu, in v celoti sodelujejo z njimi; poziva jih tudi, naj razmislijo o ustanovitvi stalne delovne skupine pod okriljem OVSE, ki bi ocenila, ali so bili nemiri posledica tujega vmešavanja ali notranjih bojev za oblast, in ki bi obravnavala njihov temeljni vzrok;

13.  je zaskrbljen zaradi nesprejemljivih razmer na področju svobode medijev v državi; poziva kazahstansko vlado, naj neodvisnim novinarjem zagotovi svobodno in varno okolje; odločno obsoja, da se za zatiranje oporečnikov ter kršenje svobode izražanja in zbiranja uporablja prekinitev internetnih povezav, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; poziva kazahstanske oblasti, naj ponovno vzpostavijo neomejen dostop do interneta, ponovno omogočijo vse druge oblike komuniciranja in prenehajo izvajati povračilne ukrepe proti tistim, ki neodvisno delijo novice; poziva predsednika Tokajeva, naj javno prizna pomen in vlogo svobodnih medijev v Kazahstanu in ju v celoti spoštuje;

14.  obsoja mučenje in grdo ravnanje v centrih za pridržanje in poziva kazahstanske oblasti, naj državljanom zagotovijo pravico do zaščite pred mučenjem in grdim ravnanjem ter razmere v priporih, ki bodo v celoti skladne z mednarodnimi standardi, in naj podrobno raziščejo primere mučenja in odpravijo nekaznovanost; poziva kazahstanske oblasti, naj predstavnikom državnega preventivnega mehanizma in varuhinji človekovih pravic zagotovijo takojšen in neoviran dostop do vseh pridržanih;

15.  poziva kazahstanske oblasti, naj se vzdržijo obtožb terorizma na podlagi preširoke razlage tega izraza in naj v skladu z mednarodnimi normami razlikujejo med miroljubnimi protestniki in tistimi, ki uporabijo nasilje in zagrešijo kazniva dejanja; ponovno poziva k reviziji opredelitve ekstremizma, da bi jo uskladili z mednarodnimi obveznostmi Kazahstana; poziva kazahstanske oblasti, naj prenehajo uporabljati 405. člen kazahstanskega kazenskega zakonika proti domnevnim ali dejanskim članom prepovedanih ekstremističnih skupin, naj si prizadevajo za presojo samovoljnih sodnih prepovedi miroljubnih političnih gibanj; poziva jih, naj naročijo neodvisen pregled vseh obsodb, izrečenih na podlagi obtožb o organiziranju ali sodelovanju v prepovedani „ekstremistični“ organizaciji, ter naj pozovejo sodišča, da razveljavijo vse obsodbe, izrečene ljudem zgolj zaradi domnevnega članstva ali podpore miroljubni politični opoziciji ali zagovorniški skupini;

16.  zahteva, da so človekove pravice prednostna naloga za sodelovanje EU s Kazahstanom; poudarja, da morajo tesnejši politični in gospodarski odnosi z EU, predvideni v nedavno podpisanem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, temeljiti na skupnih vrednotah in da jih mora spremljati aktivno in konkretno prizadevanje Kazahstana za demokratične reforme, ki izvirajo iz njegovih mednarodnih obveznosti in zavez; spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj Kazahstan stalno pozivajo k razveljavitvi ali spremembi vseh zakonov, ki niso skladni z mednarodnimi standardi, ter jih spodbuja, naj na vseh ustreznih dvostranskih srečanjih izpostavijo vprašanja človekovih pravic;

17.  poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v Kazahstanu, naj pozorno spremljajo razmere, obiščejo pridržane protestnike in politične zapornike ter jim zagotovijo podporo, naj brez razlikovanja dejavno sodelujejo z lokalnimi člani civilne družbe z rednimi srečanji ter naj prevzamejo vlogo pri omogočanju dialoga med vlado in civilno družbo; poleg tega jih poziva, naj dejavno spremljajo sedanje kršitve človekovih pravic in se nanje hitro odzovejo ter naj v zvezi s temi kršitvami zavzamejo javno stališče, tako da zagotovijo pomoč žrtvam političnega pregona in zaprtim aktivistom, se udeležujejo sojenj vladnim kritikom in zagovornikom človekovih pravic ter obiskujejo prostore za pridržanje; poziva EU in njene države članice, naj čim prej pripravijo celovit program za podporo civilni družbi in demokratičnim silam v Kazahstanu;

18.  poziva delegacijo EU in veleposlaništva držav članic EU v Kazahstanu, naj se usklajujejo in hitro ukrepajo, da bi zagotovili izdajo vizumov ogroženim zagovornikom človekovih pravic, ki potrebujejo začasno premestitev iz Kazahstana; poziva delegacijo EU in veleposlaništva držav članic EU v Kazahstanu, naj sodelujejo s kazahstanskimi oblastmi, da bi zagotovili takojšnjo izpustitev več sto političnih zapornikov in pripornikov v Kazahstanu, odpravo omejitev svobode za civilno družbo in opozicijske aktiviste ter odpravo mučenja in grdega ravnanja v zaporih;

19.  pozdravlja, da je podpredsednik/visoki predstavnik v svoji izjavi z dne 8. januarja 2022 ponudil pomoč za mirno rešitev krize, vendar obžaluje pomanjkanje diplomatske pobude; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vlaga v krepitev zmogljivosti in izkoristi obstoječe možnosti za mediacijo ter mirno reševanje krize in druga sredstva, kot je izvajanje diplomacije z ločenimi srečanji s posameznimi stranmi, ki jo med drugim izvajata podpredsednik/visoki predstavnik in posebni predstavnik EU za Srednjo Azijo;

20.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice zavzema za obravnavo razmer v Kazahstanu in sprejem resolucije v zvezi s tem;

21.  poziva kazahstanske oblasti, naj upoštevajo mednarodne standarde glede pravnega okvira za izvedbo volitev in naj upoštevajo priporočila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice v zvezi z ustavno zagotovljenimi temeljnimi svoboščinami, udeležbo civilne družbe, političnim pluralizmom, nepristranskostjo pri organizaciji volitev, pravico voliti in biti voljen, registracijo volivcev, mediji in objavo volilnih izidov;

22.  poziva Kazahstan, naj izvede nujne reforme za boj proti korupciji in za zmanjšanje povečanih neenakosti; poziva institucije EU, naj pospešijo sprejetje protikorupcijske zakonodaje, ki bo usmerjena proti koruptivnim uradnikom in njihovim podpornikom v Kazahstanu zaradi kršitev človekovih pravic in pranja denarja;

23.  želi spomniti, da je bil nedavno odobren globalni režim sankcij EU za človekove pravice, ki EU omogoča, da ukrepa proti storilcem hudih kršitev človekovih pravic po vsem svetu, v primeru Kazahstana pa bi ji omogočil ukrepanje proti posameznikom, subjektom in organom, posredno ali neposredno povezanim z vsesplošnimi in sistematičnimi kršitvami človekovih pravic; poziva Svet, naj sprejme ciljno usmerjene sankcije za visoke kazahstanske uradnike, ki so odgovorni za hude kršitve, storjene med protesti januarja 2022;

24.  je seznanjen, da je predsednik Tokajev napovedal socialno-ekonomske in politične reforme, ter pričakuje, da jih bodo vlada in oblasti izvajale, da bi izboljšale življenjski standard državljanov in odpravile njihovo nezadovoljstvo, ter poziva predsednika, naj čim prej dodatno pojasni politične reforme in strukturo novega sklada za ljudstvo Kazahstana; spodbuja kazahstansko vlado, naj si v procesu reform prizadeva za sodelovanje z EU, OVSE in Svetom Evrope, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj bo pripravljena zagotoviti ustrezno podporo v tem procesu;

25.  poziva sosednje države Kazahstana, naj se vzdržijo vsakršnega vmešavanja, ki bi lahko negativno vplivalo na kazahstanske notranje zadeve;

26.  poziva evropske institucije in agencije, vključno z Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Svetovno banko, naj ustavijo programe financiranja v Kazahstanu, in sicer na način, ki ne bo vplival na neposredno podporo neodvisni civilni družbi, aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in medijem, dokler vlada ne bo sprejela znatnih in oprijemljivih ukrepov za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic in začela izvajati vsa priporočila Evropskega parlamenta, OZN in OVSE;

27.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za Srednjo Azijo, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in parlamentu Kazahstana.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0056. (2) UL C 23, 21.1.2021, str. 83. (3) UL C 45, 5.2.2016, str. 85. (4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 93. (5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 30.