Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/0361(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0356/2021

Predložena besedila :

A9-0356/2021

Razprave :

PV 19/01/2022 - 14
PV 19/01/2022 - 16
PV 19/01/2022 - 18
CRE 19/01/2022 - 14
CRE 19/01/2022 - 16
CRE 19/01/2022 - 18
PV 04/07/2022 - 15
CRE 04/07/2022 - 15

Glasovanja :

PV 20/01/2022 - 3
PV 20/01/2022 - 15
CRE 20/01/2022 - 3
PV 05/07/2022 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2022)0014
P9_TA(2022)0269

Sprejeta besedila
PDF 628kWORD 256k
Četrtek, 20. januar 2022 - Strasbourg
Akt o digitalnih storitvah ***I
P9_TA(2022)0014A9-0356/2021

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 20. januarja 2022, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825 – C9-0418/2020 – 2020/0361(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove načine. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike in za družbo kot celoto.
 (1)  Storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve so postale pomemben del gospodarstva Unije in vsakdanjega življenja njenih državljanov. Dvajset let po sprejetju sedanjega pravnega okvira, ki se uporablja za navedene storitve in je določen v Direktivi 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta25, novi in inovativni poslovni modeli in storitve, kot so spletna družbena omrežja in tržnice, poslovnim uporabnikom in potrošnikom omogočajo razširjanje in dostop do informacij ter trgovanje na nove in inovativne načine, kar je korenito spremenilo njihove vzorce komuniciranja, potrošnje in poslovanja. Večina državljanov Unije zdaj vsakodnevno uporablja navedene storitve. Vendar pa digitalna preobrazba in vse večja uporaba teh storitev pomenita tudi nova tveganja in izzive za posamezne uporabnike, podjetja in za družbo kot celoto.
__________________
 __________________
25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
 25 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira.
 (2)  Države članice vse pogosteje sprejemajo ali načrtujejo sprejetje nacionalnih zakonov na področjih, ki jih ureja ta uredba, s katerimi uvajajo zlasti zahteve glede skrbnosti ponudnikov posredniških storitev, kar vodi v razdrobljenost notranjega trga. Ta raznolika nacionalna zakonodaja negativno vpliva na notranji trg, ki v skladu s členom 26 Pogodbe zajema območje brez notranjih meja, na katerem sta zagotovljena prost pretok blaga in storitev ter svoboda ustanavljanja, ob upoštevanju čezmejne narave spleta, ki se na splošno uporablja za zagotavljanje navedenih storitev. Pogoji za zagotavljanje posredniških storitev na notranjem trgu bi morali biti harmonizirani, da se podjetjem zagotovi dostop do novih trgov in priložnost izkoristiti prednosti notranjega trga, hkrati pa potrošnikom in drugim prejemnikom storitev omogoči večja izbira, ne da bi postali vezani na določenega ponudnika, in zmanjša upravna obremenitev za posredniške storitve, zlasti za mikro-, mala in srednja podjetja.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Odgovorno in skrbno vedenje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda gospodarske pobude in prepoved diskriminacije.
 (3)  Odgovorno in skrbno ravnanje ponudnikov posredniških storitev je bistvenega pomena za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da se državljanom Unije in drugim osebam omogoči uresničevanje njihovih temeljnih pravic in svoboščin, kot so zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti pravica do zasebnosti, varstva osebnih podatkov, spoštovanja človekovega dostojanstva, do zasebnega in družinskega življenja, svoboda izražanja in obveščanja, svoboda in pluralnost medijev ter svoboda gospodarske pobude, visoka raven varstva potrošnikov, enakost spolov in pravica do nediskriminacije. Otroci imajo posebne pravice, zapisane v členu 24 Listine in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Zato bi moralo biti pri vseh zadevah, ki se nanašajo nanje, osrednje vodilo načelo otrokove koristi. V splošni opombi št. 25 Konvencije OZN o otrokovih pravicah v zvezi z digitalnim okoljem je formalno določeno, kako te pravice veljajo za digitalni svet.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo torej treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo spodbujale.
 (4)  Za zaščito in izboljšanje delovanja notranjega trga bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ciljni nabor enakih, učinkovitih in sorazmernih obveznih pravil. Ta uredba zagotavlja pogoje za razvoj in razširitev inovativnih digitalnih storitev na notranjem trgu. Približevanje nacionalnih regulativnih ukrepov na ravni Unije glede zahtev, ki veljajo za ponudnike posredniških storitev, je potrebno, da se prepreči in konča razdrobljenost notranjega trga ter zagotovi pravna varnost, s čimer se bo zmanjšala negotovost razvijalcev, zagotovilo varstvo potrošnikov in spodbujala interoperabilnost. Če bodo zahteve tehnološko nevtralne, ne bodo ovirale inovacij, ampak jih bodo ob spoštovanju temeljnih pravic spodbujale.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Glede na to, kako pomembne so digitalne storitve, je bistveno, da se s to uredbo vzpostavi regulativni okvir, ki bo vsem prejemnikom storitev, tudi invalidom, zagotavljal poln, enak in neomejen dostop do posredniških storitev. Da zaradi digitalnih inovacij nihče ne bi bil zapostavljen, je zato pomembno, da so zahteve glede dostopnosti posredniških storitev, vključno z uporabniškimi vmesniki teh storitev, skladne z veljavnim pravom Unije, kot sta evropski akt o dostopnosti in direktiva o spletni dostopnosti, ter da se pravo Unije še naprej razvija.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  V praksi nekateri ponudniki posredniških storitev posredujejo pri storitvah, ki se ne zagotavljajo vedno elektronsko, na primer pri storitvah informacijske tehnologije na daljavo, prevoza, namestitve ali dobave. Ta uredba bi se morala uporabljati le za posredniške storitve in ne bi smela vplivati na zahteve, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ki se nanašajo na proizvode ali storitve, ki se posredujejo prek posredniških storitev, tudi kadar je posredniška storitev sestavni del druge storitve, ki ni posredniška, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije.
 (6)  V praksi nekateri ponudniki posredniških storitev posredujejo pri storitvah, ki se ne zagotavljajo vedno elektronsko, na primer pri storitvah informacijske tehnologije na daljavo, prevoza oseb in blaga, namestitve ali dobave. Ta uredba bi se morala uporabljati le za posredniške storitve in ne bi smela vplivati na zahteve, določene v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ki se nanašajo na proizvode ali storitve, ki se posredujejo prek posredniških storitev, tudi kadar je posredniška storitev sestavni del druge storitve, ki ni posredniška, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.
 (8)  Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta27. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.
__________________
 __________________
27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
 27 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta29 – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe. Vendar pa se pravila iz te uredbe uporabljajo glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov na nacionalni ravni.
 (9)  Ta uredba bi morala dopolnjevati, vendar ne vplivati na, uporabo pravil, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije in ki urejajo nekatere vidike zagotavljanja posredniških storitev, zlasti Direktive 2000/31/ES, razen sprememb, ki se uvajajo s to uredbo, Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena28, in Uredbe (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta29. Ta uredba torej ne vpliva na navedene druge akte, ki so lex specialis glede na splošno veljaven okvir iz te uredbe. Vendar pa bi se morala pravila iz te uredbe uporabljati glede vprašanj, ki niso ali niso v celoti urejena v navedenih drugih aktih, ter glede vprašanj, pri katerih navedeni drugi akti državam članicam prepuščajo možnost sprejemanja nekaterih ukrepov. Komisija bi morala v pomoč državam članicam in ponudnikom storitev pripraviti smernice o tem, kako razlagati medsebojni odnos in dopolnjevanje med različnimi pravnimi akti Unije in to uredbo ter kako preprečiti podvajanje zahtev za ponudnike storitev oziroma potencialne konflikte pri razlagi podobnih zahtev. S smernicami bi morala zlasti pojasniti morebitna nasprotja med pogoji in obveznostmi, določenimi v pravnih aktih iz te uredbe, tako da bi pojasnila, kateri pravni akt bi moral prevladati.
__________________
 __________________
28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
 28 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
29 Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta – predlog uredbe o terorističnih spletnih vsebinah.
 29 Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba upoštevati kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Bistveno je, da ta uredba prispeva k zaščiti svobode izražanja in obveščanja, svobode medijev ter k spodbujanju pluralnosti medijev ter kulturne in jezikovne raznolikosti.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33, pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije o delovnih pogojih.
 (10)  Zaradi jasnosti je treba navesti tudi, da ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta30 in Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta31, Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta32 in Uredbo […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES33, Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta33a, pa tudi ne v pravo Unije o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta34, Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta35 in Direktivo 93/13/EGS Evropskega parlamenta in Sveta36, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta37, Direktivo (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2019/1020, Direktivo 2001/95/ES, Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta37a, in ne v pravo Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta38. Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov urejajo le pravila prava Unije z navedenega področja, zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva 2002/58/ES. Ta uredba prav tako ne posega v pravila prava Unije ali nacionalnega prava o delovnih pogojih.
__________________
 __________________
30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).
 30 Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).
31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
 31 Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
 32 Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.
 33 Uredba […/…] o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES.
33a Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah). (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
 34 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
 35 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
 36 Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
37 Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov (UL L 328, 18.12.2019, str. 7).
 37 Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov (UL L 328, 18.12.2019, str. 7).
37a Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1).
38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
 38 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.
 (11)  Pojasniti je treba, da ta uredba ne posega v pravila prava Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določajo specifična pravila in postopke, ki se ne bi smeli spreminjati.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.
 (12)  Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, dostopnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi moral pojem „nezakonita vsebina“ za namene te uredbe temeljiti na splošni predpostavki, da bi moralo biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu. Pojem „nezakonita vsebina“ bi bilo treba ustrezno opredeliti in bi moral vključevati informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor, teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki niso v skladu s pravom Unije, ker se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, nezakonito trgovanje z živalmi, rastlinami in substancami, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov, zagotavljanje nezakonitih storitev, zlasti na področju nastanitvenih storitev na platformah za kratkoročni najem, ki niso v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, vključno z Listino, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika.
 (13)  V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnost. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša ali povsem pomožna funkcija druge storitve ali funkcija primarne storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, vključitev te funkcije v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika. Za namene te uredbe se storitve računalništva v oblaku ne bi smele šteti za spletno platformo, kadar je omogočanje razširjanja določene vsebine manjša ali pomožna funkcija. Poleg tega storitve računalništva v oblaku, kadar delujejo kot infrastruktura, na primer kot temeljna storitev shranjevanja in računalništva za internetno aplikacijo ali spletno platformo, same po sebi ne bi smele veljati za razširjanje informacij v javnost, shranjenih ali obdelanih na zahtevo prejemnika aplikacije ali spletne platforme, ki jo gosti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. Zgolj možnost ustvarjanja skupin uporabnikov posamezne storitve sama po sebi še ne bi smela pomeniti, da se informacije, ki se razširjajo na tak način, ne razširjajo v javnosti. Vendar pa pojem ne bi smel vključevati razširjanja informacij v zaprtih skupinah, ki jih sestavlja končno število vnaprej opredeljenih oseb. Medosebne komunikacijske storitve, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne spadajo na področje uporabe te uredbe. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnosti le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.
 (14)  Pojem „razširjanja v javnost“, kot je uporabljen v tej uredbi, bi moral vključevati dajanje informacij na razpolago potencialno neomejenemu številu oseb, torej omogočanje preprostega dostopa do informacij uporabnikom na splošno, pri čemer prejemniku storitve, ki zagotavlja informacije, ni treba storiti ničesar, in ne glede na to, ali navedene osebe dejansko izkoristijo dostop do zadevnih informacij. V skladu s tem bi bilo treba v primerih, ko je za dostop do informacij potrebna registracija uporabnikov ali njihov sprejem v skupino, šteti, da se informacije razširjajo v javnost le, kadar so uporabniki, ki želijo dostopati do informacij, samodejno registrirani ali sprejeti, ne da bi o tem, komu se dostop dovoli, odločal človek. Informacije, ki se izmenjajo prek medosebnih komunikacijskih storitev, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta39, kot so elektronska sporočila ali storitve pošiljanja zasebnih sporočil, ne štejejo za informacije, ki se razširjajo v javnost. V smislu te uredbe bi se moralo šteti, da se informacije razširjajo v javnost le, če se to zgodi na neposredno zahtevo prejemnika storitve, ki je zagotovil informacije.
__________________
 __________________
39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
 39 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije.
 (16)  Pravna varnost, zagotovljena na podlagi horizontalnega okvira pogojnih izjem od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, določenih v Direktivi 2000/31/ES, je omogočila razvoj in razširjanje številnih novih storitev na notranjem trgu. Ta okvir bi bilo zato treba ohraniti. Vendar bi ga bilo treba zaradi razlik pri prenašanju pravil v nacionalno zakonodajo in pri uporabi zadevnih pravil na nacionalni ravni ter zaradi jasnosti, doslednosti, predvidljivosti, dostopnosti in skladnosti vključiti v to uredbo. Prav tako bi bilo treba pojasniti nekatere elemente navedenega okvira, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije ter tehnološkega razvoja in razvoja trga.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.
 (18)  Izjeme od odgovornosti, opredeljene v tej uredbi, se ne bi smele uporabljati, če ima ponudnik posredniških storitev take vrste dejavno vlogo, ki mu omogoča biti obveščen o informacijah, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, ali če ima nadzor nad njimi, ter njegova vloga ni omejena samo na nevtralno zagotavljanje storitev s tehnično in samodejno obdelavo informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve. Pri tem pa zgolj razvrščanje ali prikazovanje v določenem vrstnem redu ali uporaba priporočilnega sistema ne bi smeli veljati kot nadzor nad informacijo. Skladno s tem navedene izjeme ne bi smele biti na voljo v zvezi z odgovornostjo, ki se nanaša na informacije, ki jih ne zagotavlja prejemnik storitve, ampak sam ponudnik posredniške storitve, vključno s primerom, ko so informacije pripravljene v okviru uredniške odgovornosti navedenega ponudnika.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Ponudnik posredniških storitev, ki namenoma sodeluje s prejemnikom storitev pri izvajanju nezakonitih dejavnosti, ne zagotavlja svojih storitev nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.
 (20)  Kadar ponudnik posredniških storitev namenoma sodeluje s prejemnikom storitev, da bi izvajal nezakonite dejavnosti, bi moralo veljati, da svojih storitev ne zagotavlja nevtralno, zato ne bi smel biti upravičen do izjem od odgovornosti iz te uredbe.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri prenosu informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.
 (21)  Ponudniku bi morale biti na voljo izjeme od odgovornosti za storitve „izključnega prenosa“ in „predpomnjenja“, kadar nikakor ne sodeluje pri oblikovanju vsebine prenesenih informacij. To med drugim pomeni, da ponudnik ne spreminja informacij, ki jih prenaša. Vendar pa se ta zahteva ne bi smela razumeti tako, da se nanaša tudi na tehnične manipulacije, do katerih prihaja med prenosom, saj take manipulacije ne spreminjajo celovitosti prenesenih informacij.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral takoj ukrepati, ko dejansko izve za nezakonito vsebino, in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju načela svobode izražanja. Ponudnik lahko za tako nezakonito vsebino izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu gospodarskemu subjektu omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno.
 (22)  Če želi ponudnik izkoristiti izjemo od odgovornosti za storitve gostovanja, bi moral, ko ugotovi, da je določena vsebina nezakonita, in torej dejansko izve za nezakonito vsebino, takoj ukrepati in odstraniti ali onemogočiti dostop do take vsebine. Odstranitev ali onemogočanje dostopa bi se moralo izvajati ob upoštevanju visoke ravni varstva potrošnikov in Listine o temeljnih pravicah, vključno z načelom svobode izražanja ter pravico do prejemanja in širjenja vesti in idej brez vmešavanja javnih organov. Ponudnik lahko za nezakonito vsebino dejansko izve zlasti na podlagi preiskav na lastno pobudo ali na podlagi prijav posameznikov ali subjektov v skladu s to uredbo, če so take prijave dovolj natančne in ustrezno utemeljene, da skrbnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo razumno identifikacijo in oceno domnevno nezakonite vsebine ter ukrepanje zoper tako vsebino, če je ustrezno. Dokler ponudniki, ko dejansko izvedo, ukrepajo, bi morali biti upravičeni do izjem od odgovornosti iz te uredbe.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja povprečnega in razumno dobro obveščenega potrošnika.
 (23)  Da se zagotovi učinkovito varstvo potrošnikov pri sodelovanju pri posredovanih trgovinskih poslih na spletu, nekateri ponudniki storitev gostovanja, in sicer spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne bi smeli biti upravičeni do izjeme od odgovornosti za ponudnike storitev gostovanja iz te uredbe, če navedene spletne platforme ponujajo zadevne informacije o takih transakcijah tako, da potrošniki menijo, da je informacije zagotovila sama spletna platforma ali prejemniki storitve, ki delujejo pod njenim vodstvom ali nadzorom, in da navedene spletne platforme vedo za informacije ali imajo nadzor nad njimi, tudi če dejansko ni tako. V tem smislu bi bilo treba objektivno in na podlagi vseh zadevnih okoliščin opredeliti, ali bi predstavitev lahko privedla do takšnega mnenja potrošnika. Takšno mnenje lahko na primer nastane, če spletna platforma, ki omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne prikaže jasno identitete trgovca v skladu s to uredbo ali trži proizvod ali storitev v svojem imenu, namesto da bi uporabila ime trgovca, ki ju bo dobavil, ali kadar ponudnik določi končno ceno blaga ali storitev, ki jih ponuja trgovec.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smele upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.
 (25)  Da se zagotovi pravna varnost in da se ne odvrača od dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, identifikacija in ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ki jih lahko ponudniki posredniških storitev izvajajo prostovoljno, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da ponudniki izvajajo take dejavnosti, ne pomeni, da jim izjeme od odgovornosti iz te uredbe niso na voljo, samo zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo, če se take dejavnosti izvajajo v dobri veri in z ustrezno skrbnostjo ter ob dodatnih zaščitnih ukrepih pred pretiranim odstranjevanjem zakonitih vsebin. Ponudniki posredniških storitev bi si morali po najboljših močeh prizadevati za zagotovitev, da v primerih, ko se za moderiranje vsebin uporabljajo avtomatizirana orodja, tehnologija dovolj zanesljiva, da se čim bolj omeji stopnja napak, kadar se informacije zmotno štejejo za nezakonito vsebino. Poleg tega je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da navedeni ponudniki v dobri veri sprejmejo ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe glede izvajanja svojih pogojev poslovanja, še ne bi smelo pomeniti, da jim navedene izjeme od odgovornosti niso na voljo. Zato se vse take dejavnosti in ukrepi, ki jih je morda sprejel posamezni ponudnik, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju, ali se ponudnik lahko sklicuje na izjemo od odgovornosti, zlasti glede tega, ali ponudnik svoje storitve zagotavlja nevtralno in s tem spada na področje uporabe zadevne določbe, pri čemer pa to pravilo ne pomeni, da se lahko ponudnik zagotovo sklicuje nanjo.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila Unije in nacionalne zakonodaje, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina.
 (26)  Medtem ko se pravila iz poglavja II te uredbe nanašajo na izjeme od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, je treba spomniti, da čeprav imajo navedeni ponudniki na splošno pomembno vlogo, se težave v zvezi z nezakonitimi vsebinami in dejavnostmi na spletu ne bi smele obravnavati le z osredotočanjem na njihove odgovornosti. Če je mogoče, bi morale tretje osebe, na katere vpliva nezakonita vsebina, ki se prenaša prek spleta ali shranjuje na njem, poskusiti rešiti spor, ki se nanaša na tako vsebino, brez vključevanja zadevnega ponudnika posredniških storitev. Če pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, tako določajo, bi morali biti prejemniki storitve odgovorni za nezakonito vsebino, ki jo zagotavljajo in morda razširjajo prek posredniških storitev. Če je ustrezno, bi morali tudi drugi akterji, kot so skupine moderatorjev v zaprtih in odprtih spletnih okoljih, zlasti v primeru velikih skupin, pomagati pri preprečevanju razširjanja nezakonite spletne vsebine v skladu s pravom, ki se uporablja. Nadalje, če je treba vključiti ponudnike storitev informacijske družbe, vključno s ponudniki posredniških storitev, bi morale biti vse zahteve ali odločbe za tako vključitev na splošno naslovljene na tistega ponudnika, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper posamezne dele nezakonitih vsebin, da se preprečijo in čim bolj zmanjšajo vsi morebitni negativni učinki na razpoložljivost in dostopnost informacij, ki niso nezakonita vsebina. Ponudniki storitev bi zato morali ukrepati, kadar so za to najprimernejši.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.
 (27)  Od leta 2000 so nastale nove tehnologije, ki izboljšujejo razpoložljivost, učinkovitost, hitrost, zanesljivost, zmogljivost in varnost sistemov za prenos in shranjevanje podatkov na spletu, zaradi česar so spletni ekosistemi vse bolj kompleksni. V tem smislu je treba spomniti, da se lahko tudi ponudniki storitev, ki vzpostavljajo in omogočajo temeljno logično arhitekturo in ustrezno delovanje interneta, vključno s tehničnimi pomožnimi funkcijami, sklicujejo na izjeme od odgovornosti iz te uredbe, če je njihove storitve mogoče opredeliti kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ ali gostovanje. Take storitve na primer in med drugim vključujejo brezžična lokalna omrežja, storitve sistema domenskih imen (DNS), registre vrhnjih domenskih imen, certifikacijske organe, ki izdajajo digitalna potrdila, navidezna zasebna omrežja, storitve infrastrukture v oblaku ali omrežja za dostavo vsebine, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcije drugih ponudnikov posredniških storitev. Prav tako so zelo napredovale storitve, ki se uporabljajo za namene komunikacije, ter tehnični načini njihove dostave, iz česar so nastale spletne storitve, kot so govor po IP, storitve pošiljanja sporočil in storitve spletne pošte, pri katerih se komunikacije dostavljajo prek internetne dostopovne storitve. Tudi te storitve se lahko sklicujejo na izjeme od odgovornosti, če jih je mogoče opredeliti kot storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Ista spletna stran ali isto spletno mesto lahko vsebuje elemente, ki se lahko štejejo za storitve „izključnega prenosa“, „predpomnjenja“ ali gostovanja, za vsako od njih pa bi morala veljati ustrezna pravila o izvzetju od odgovornosti. Iskalnik lahko na primer deluje izključno kot storitev „predpomnjenja“ informacij, vključenih v rezultate poizvedbe. Drugi elementi, prikazani skupaj s temi rezultati, kot so spletni oglasi, pa bi se še vedno šteli za storitve gostovanja.
Spremembi 25 in 517/rev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa se ne nanaša na obveznosti nadzora v posameznem primeru in zlasti ne vpliva na odločbe nacionalnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, v skladu s pogoji iz te uredbe. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino.
 (28)  Za ponudnike posredniških storitev ne bi smela veljati ne pravna ne dejanska obveznost nadzora v zvezi s splošnimi obveznostmi. To pa ne velja za specifične in ustrezno opredeljene obveznosti nadzora v posameznem primeru, če so določene v aktih Unije, in zlasti ne vpliva na odločbe, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo izdajo nacionalni organi in s katerimi se izvajajo akti Unije, v skladu s pogoji iz te uredbe in drugega prava Unije, ki velja kot lex specialis. Nič v tej uredbi se ne sme razumeti kot uvedba splošne obveznosti nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali kot splošna obveznost ponudnikov, da morajo sprejeti proaktivne ukrepe v zvezi z nezakonito vsebino. Države članice ponudnikom posredniških storitev prav tako ne bi smele preprečevati ponujanja storitev šifriranja od konca do konca. Uporaba učinkovitega šifriranja podatkov od konca do konca je bistvena za zaupanje v internet in njegovo varnost ter učinkovito preprečuje nepooblaščen dostop tretjih oseb. Poleg tega države članice z namenom zagotovitve učinkovite zasebnosti na spletu ponudnikom posredniških storitev ne bi smele naložiti splošne obveznosti, da omejijo anonimno uporabo svojih storitev. Prejemniki bi morali imeti v skladu z načelom zmanjšanja količine podatkov in za preprečitev nepooblaščenega razkritja, kraje identitete in drugih oblik zlorabe osebnih podatkov pravico do anonimne uporabe in plačila storitev, kadar je to mogoče z razumnimi prizadevanji. To bi moralo veljati brez poseganja v obveznosti iz prava Unije, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Ponudniki lahko omogočijo anonimno uporabo svojih storitev, tako da ne zbirajo osebnih podatkov o prejemniku in njegovih spletnih dejavnostih ter da prejemnikom ne preprečujejo uporabe anonimnih omrežij za dostop do storitve. Anonimno plačilo se lahko opravi na primer z gotovino, boni, plačanimi z gotovino, ali predplačniškimi plačilnimi instrumenti.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalna prava, na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih. Treba je določiti nekatere pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb.
 (29)  Odvisno od pravnega sistema posamezne države članice in zadevnega pravnega področja lahko nacionalni sodni ali upravni organi ponudnikom posredniških storitev odredijo, da morajo ukrepati zoper nekatere specifične vrste nezakonitih vsebin ali zagotoviti nekatere določene informacije. Nacionalni predpisi, ki so skladni s pravom Unije, vključno z Listino in na podlagi katerih se take odločbe izdajajo, se precej razlikujejo, odločbe pa se vse bolj izdajajo v čezmejnih primerih. Določiti je treba nekatere pogoje, ki jih morajo navedene odločbe izpolnjevati, ter nekatere dodatne zahteve, ki se nanašajo na učinkovito obravnavo navedenih odločb, da se zagotovi učinkovito in uspešno izpolnjevanje takih odločb in da lahko zadevni javni organi izvajajo svoje naloge, ponudnikom pa niso naložena nesorazmerna bremena, ter da se prepreči neupravičen vpliv na pravice in zakonite interese katerih koli tretjih oseb.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine ali za zagotavljanje informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe za ukrepanje zoper nezakonite vsebine, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) .../... [predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin] ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe za zagotavljanje informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.
 (30)  Odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij bi se morale izdajati v skladu s pravom Unije, vključno z Listino in zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in s prepovedjo splošne obveznosti nadzora nad informacijami ali aktivnega iskanja dejstev oziroma okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, kakor je določeno v tej uredbi. Pogoji in zahteve iz te uredbe, ki se nanašajo na odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino, ne posegajo v druge akte Unije, ki določajo podobne sisteme za ukrepanje zoper posebne vrste nezakonitih vsebin, kot sta Uredba (EU) 2021/784 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin ali Uredba (EU) 2017/2394, ki organom za izvrševanje potrošniškega prava v državah članicah nalaga posebne pristojnosti za odreditev zagotavljanja informacij, pri tem pa pogoji in zahteve, ki se nanašajo na odločbe o predložitvi informacij, ne posegajo v druge akte Unije, ki zagotavljajo podobna zadevna pravila na posameznih področjih. Navedeni pogoji in zahteve ne bi smeli posegati v pravila o hrambi in shranjevanju na podlagi nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije in zahtevami za varstvo zaupnosti, ki jih izdajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v zvezi z nerazkrivanjem informacij.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonite vsebine bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Poleg tega velja, da če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.
 (31)  Ozemeljsko področje uporabe takih odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino bi moralo biti jasno določeno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, vključno z Direktivo 2000/31/ES in Listino, ki se uporablja in ki omogoča izdajo odločbe, ter ne bi smelo presegati tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenih ciljev. V tem smislu bi moral nacionalni pravosodni ali upravni organ, ki izda odločbo, pretehtati med ciljem odločbe v skladu s pravno podlago, ki omogoča njeno izdajo, ter pravicami in zakonitimi interesi vseh tretjih oseb, na katere odločba morda vpliva, zlasti njihovimi temeljnimi pravicami na podlagi Listine. Če ima lahko odločba, ki se nanaša na specifične informacije, učinke tudi zunaj ozemlja države članice zadevnega organa, bi moral organ izjemoma oceniti, ali je verjetno, da gre pri zadevnih informacijah za nezakonito vsebino v drugih zadevnih državah članicah, ter (če je ustrezno) upoštevati zadevna pravila prava Unije ali mednarodnega prava in interese mednarodne pravne kurtoazije.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Odločbe o zagotavljanju informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov.
 (32)  Odločbe o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, se nanašajo na predložitev specifičnih informacij o posameznih prejemnikih zadevne posredniške storitve, ki so navedeni v takih odločbah za namene ugotavljanja skladnosti prejemnikov storitev s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo. Pravila iz te uredbe o zagotavljanju informacij torej ne bi smela vplivati na odločbe, ki se nanašajo na informacije o skupinah prejemnikov storitve, ki niso natančno opredeljeni, torej tudi ne na odločbe o zagotavljanju zbirnih informacij za statistične namene ali oblikovanje politik na podlagi dokazov. Države članice bi morale zagotoviti, da se pravni okvir Unije o zaupnosti komunikacij in zasebnosti na spletu ter o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov iz Direktive (EU) 2016/680 v celoti izvaja. Države članice bi morale zlasti spoštovati pravice posameznikov in novinarjev ter se vzdržati zahtev po informacijah, ki bi lahko škodile svobodi medijev ali svobodi izražanja.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in zagotavljanju informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne omejujejo svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Zato se glede navedenih odločb ne uporabljajo pravila iz člena 3 Direktive 2000/31/ES, vključno s tistimi pravili, ki se nanašajo na to, da je treba s posebnimi razlogi utemeljiti ukrepe, ki pomenijo izjemo od pristojnosti države članice, v kateri ima ponudnik storitve svoj sedež, in pravili o obveščanju o takih ukrepih.
 (33)  Glede odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij se uporabljajo pravila, ki ščitijo pristojnost države članice, kjer ima zadevni ponudnik storitve sedež, v nekaterih primerih, kot so določeni v členu 3 Direktive 2000/31/ES, pa so določene tudi morebitne izjeme glede pristojnosti, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ker se zadevne odločbe nanašajo na specifične primere nezakonitih vsebin oziroma informacij, kot so opredeljene s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije, kadar so naslovljene na ponudnike posredniških storitev s sedežem v drugi državi članici, načeloma ne bi smele omejevati svobode navedenih ponudnikov pri čezmejnem zagotavljanju njihovih storitev. Pristojni organ bi moral v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij poslati neposredno zadevnemu naslovniku in za to uporabiti elektronsko sredstvo, ki lahko ustvari pisni zapis, na podlagi katerega lahko ponudnik storitev preveri pristnost, vključno s točnostjo datuma in ure odposlanja in prejema odločbe, kot so varna elektronska pošta in platforme ali drugi varni načini, vključno s tistimi, ki jih da na voljo ponudnik storitev. Za izpolnitev te zahteve bi bilo treba uporabiti zlasti kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba ne bi smela posegati v pravila o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, in sicer v zvezi s pravico do zavrnitve priznanja in izvršitve odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino, zlasti kadar je taka odločba v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri naj bi bila priznana ali izvršena.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  Ta uredba zadevnim nacionalnim pravosodnim ali upravnim organom ne bi smela preprečevati, da na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, izdajo odločbo za ponovno objavo vsebine, če je bila ta skladna s pogoji poslovanja ponudnika posredniških storitev, a jo je ponudnik storitev zmotno štel za nezakonito in je bila odstranjena.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 b (novo)
(33b)  Za učinkovito izvajanje te uredbe bi morale biti odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in predložitvi informacij skladne s pravom Unije, vključno z Listino. Komisija bi se morala na kršitve prava Unije odzvati s postopki za ugotavljanje kršitev.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, zaščita ustreznih temeljnih pravic iz Listine, da se zagotovi smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočijo prejemniki ter druge prizadete strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.
 (34)  Za doseganje ciljev te uredbe in zlasti za izboljšanje delovanja notranjega trga ter zagotavljanje varnega in preglednega spletnega okolja je treba vzpostaviti jasen, učinkovit, predvidljiv in uravnotežen nabor harmoniziranih obveznosti glede potrebne skrbnosti ponudnikov posredniških storitev. Cilj navedenih obveznosti bi moral biti predvsem zagotavljanje raznih ciljev javne politike, kot so visoka raven varstva potrošnikov, varnost in zaupanje prejemnikov storitve, vključno z mladoletniki in ranljivimi uporabniki, varstvo ustreznih temeljnih pravic iz Listine, smiselna odgovornost navedenih ponudnikov in opolnomočenje prejemnikov ter drugih prizadetih strani, ob hkratnem spodbujanju potrebnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  V tem smislu je pomembno, da se obveznosti glede potrebne skrbnosti prilagodijo vrsti in naravi zadevne posredniške storitve. Ta uredba torej določa osnovne obveznosti vseh ponudnikov posredniških storitev ter dodatne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in natančneje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform. Če ponudnik posredniške storitve glede na naravo svojih storitev in svojo velikost spada v navedene različne kategorije, bi moral zagotoviti skladnost z vsemi ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. Take harmonizirane obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi morale biti razumne in nepristranske, so potrebne za doseganje opredeljenih ciljev javne politike, kot so zaščita zakonitih interesov prejemnikov storitve, obravnava nezakonitih praks in zaščita temeljnih pravic na spletu.
 (35)  V tem smislu je pomembno, da se obveznosti glede potrebne skrbnosti prilagodijo vrsti, naravi in obsegu zadevne posredniške storitve. Ta uredba torej določa osnovne obveznosti vseh ponudnikov posredniških storitev ter dodatne obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in natančneje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform. Če ponudnik posredniške storitve glede na naravo svojih storitev in svojo velikost spada v navedene različne kategorije, bi moral pri teh storitvah zagotoviti skladnost z vsemi ustreznimi obveznostmi iz te uredbe. Take harmonizirane obveznosti glede potrebne skrbnosti, ki bi morale biti razumne in nepristranske, so potrebne za doseganje opredeljenih ciljev javne politike, kot so zaščita zakonitih interesov prejemnikov storitve, obravnava nezakonitih praks in varstvo temeljnih pravic na spletu.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati vzpostavitev enotne kontaktne točke in objavo zadevnih informacij v zvezi s kontaktnimi točkami, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Kontaktne točke lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morale biti kontaktne točke namenjene operativnim dejavnostim, pri čemer ni potrebno, da se zagotavlja tudi njihova fizična lokacija.
 (36)  Za spodbujanje nemotene in učinkovite komunikacije v zvezi z vprašanji, na katera se nanaša ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov posredniških storitev zahtevati, da določijo enotno kontaktno točko ter o njej objavijo zadevne in posodobljene informacije, vključno z jeziki, ki naj se pri taki komunikaciji uporabijo. Te informacije bi bilo treba sporočiti koordinatorju digitalnih storitev v državi članici sedeža. Kontaktno točko lahko uporabljajo tudi zaupanja vredni prijavitelji in strokovni subjekti, ki so v posebnem razmerju do ponudnika posredniških storitev. Ta enotna kontaktna točka bi lahko bila ista kot tista, ki jo zahtevajo drugi akti Unije. V nasprotju s pravnim zastopnikom bi morala biti kontaktna točka namenjena operativnim dejavnostim, pri čemer ni nujno, da ima tudi fizično lokacijo.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Od ponudnikov posredniških storitev bi bilo treba zahtevati tudi, da določijo enotno kontaktno točko za prejemnike storitev, ki bo omogočala hitro, neposredno in učinkovito komunikacijo, zlasti prek lahko dostopnih sredstev, kot so telefonske številke, elektronski naslovi, elektronski kontaktni obrazci, klepetalni boti ali takojšnje sporočanje. Če uporabnik komunicira s klepetalnimi boti, mora biti to izrecno navedeno. Da bi omogočili hitro, neposredno in učinkovito komunikacijo, prejemniki storitev ne bi smeli biti prisiljeni uporabljati obsežnih telefonskih menijev ali skritih kontaktnih podatkov. Zlasti telefonski meniji bi morali vedno vključevati možnost, da klicatelj govori s človekom. Ponudniki posredniških storitev bi morali prejemnikom storitev omogočiti, da izberejo sredstva neposredne in učinkovite komunikacije, ki ne temeljijo izključno na avtomatiziranih orodjih. Ta zahteva ne bi smela posegati v notranjo organizacijo ponudnikov posredniških storitev, tudi ne v možnost, da za zagotavljanje tega komunikacijskega sistema, uporabljajo storitve tretjih oseb, kot so zunanji ponudniki storitev in klicni centri.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe.
 (37)  Ponudniki posredniških storitev, ki imajo sedež v tretjih državah in storitve ponujajo v Uniji, bi morali imenovati ustrezno pooblaščenega pravnega zastopnika v Uniji ter zagotoviti informacije o svojem pravnem zastopniku, da se omogočita učinkovit nadzor in izvrševanje te uredbe zoper navedene ponudnike, če je potrebno. Pravnemu zastopniku bi moralo biti omogočeno, da hkrati deluje kot kontaktna točka, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe. Možno bi moralo biti, da pravnega zastopnika v skladu z nacionalnim pravom pooblasti več kot en ponudnik posredniških storitev, pod pogojem, da se ti ponudniki štejejo za mikro-, mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu preglednosti za zaščito prejemnikov storitve in da se preprečijo nepošteni ali pristranski izidi, primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov.
 (38)  Čeprav bi se pogodbena svoboda ponudnikov posredniških storitev načeloma morala upoštevati, je v interesu varstva temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja in obveščanja, preglednosti, zaščite prejemnikov storitve in preprečevanja diskriminatornih, nepoštenih ali pristranskih izidov primerno določiti nekatera pravila glede vsebine, uporabe in izvrševanja pogojev poslovanja navedenih ponudnikov. Zlasti je treba zagotoviti, da so pogoji poslovanja zapisani v jasnem in nedvoumnem jeziku in v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Pogoji poslovanja bi morali vključevati informacije o vseh politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom, ter o pravici do prenehanja uporabe storitve. Ponudniki posredniških storitev bi morali prejemnikom storitev zagotoviti tudi jedrnat in lahko berljiv povzetek glavnih elementov pogojev poslovanja, vključno s pravnimi sredstvi, ki so na voljo, pri čemer bi morali, kadar je to ustrezno, uporabiti grafične elemente, kot so ikone.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto izdati poročilo v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES40.
 (39)  Za zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti in odgovornosti bi morali ponudniki posredniških storitev vsako leto pripraviti poročilo v standardizirani in strojno berljivi obliki in v skladu s harmoniziranimi zahtevami iz te uredbe, in sicer o moderiranju vsebine, ki ga opravljajo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi uporabe in izvrševanja njihovih pogojev poslovanja. Vendar pa se zaradi nesorazmernosti bremena navedena obveznost poročanja o preglednosti ne bi smela uporabljati za ponudnike, ki so mikro- ali mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES40, in ki se ne uvrščajo tudi med zelo velike spletne platforme.
__________________
 __________________
40 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
 40 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39 a (novo)
(39a)  Prejemniki storitev bi morali imeti možnost, da se pri uporabi storitve svobodno, samostojno in ozaveščeno odločajo in izbirajo, ponudniki posredniških storitev pa ne bi smeli uporabljati nobenih sredstev, tudi ne prek svojega vmesnika, da bi to njihovo odločanje izkrivljali ali ovirali. Prejemniki storitev bi morali biti zlasti pooblaščeni, da se tako odločajo pri interakciji s posredniškimi storitvami, med drugim v zvezi s sprejetjem in spremembami pogojev poslovanja, oglaševalskimi praksami, nastavitvami zasebnosti in drugimi nastavitvami ter priporočilnimi sistemi. Vendar nekatere prakse običajno izkoriščajo kognitivno pristranskost in prejemnike storitev napeljejo, da kupijo blago in storitve, ki jih ne želijo, ali da razkrijejo osebne informacije, ki jih raje ne bi razkrili. Ponudnikom posredniških storitev bi bilo zato treba prepovedati, da bi prek strukture, zasnove ali funkcij spletnega vmesnika ali njegovega dela (v nadaljnjem besedilu: temni vzorci) prejemnike storitev zavedli ali napeljali k čemu ter spodkopali ali ogrozili njihovo samostojnost, odločanje ali izbiro. Prepoved bi morala med drugim vključevati izkoriščevalsko zasnovo možnosti izbire, namenjeno temu, da se prejemnike usmeri k ravnanju, ki koristi ponudniku posredniških storitev, a morda ni v interesu prejemnikov, pri čemer se možnosti izbire ne predstavijo na nevtralen način, na primer tako da je določena možnost izbire za privolitev vizualno bolj vpadljiva, ali pa se od prejemnika večkrat zahteva ali ga spodbudi, da sprejme odločitev, na primer tako da je postopek odjave od storitve bistveno bolj zapleten kot postopek prijave nanjo. Vendar se pravila, ki preprečujejo temne vzorce, ne bi smela razlagati, kot da ponudnikom storitev preprečujejo neposredno interakcijo z uporabniki in jim ponujajo nove ali dodatne storitve. Zlasti bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 mogoče, da z uporabnikom po preteku razumnega obdobja ponovno stopi v stik, tudi če je ta prej zavrnil privolitev za specifične namene obdelave podatkov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme delegirani akt za opredelitev praks, ki bi se lahko štele za temne vzorce.
Sprememba 512
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39 b (novo)
(39b)   Za zagotovitev učinkovitega in ustreznega izvajanja obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov, pri čemer se ne naloži nesorazmerno breme, bi morali zajeti ponudniki posredniških storitev pred uporabo storitev izvajati skrbne preglede za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni poslovni uporabniki, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk ali spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri, ali tako, da od zadevnih poslovnih uporabnikov zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega dostopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za izpolnjevanje te obveznosti.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost, vzpostavijo uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar se lahko navedeni ponudnik odloči, ali se strinja z oceno in željo po odstranitvi ali onemogočanju dostopa do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.
 (40)  Ponudniki storitev gostovanja imajo posebej pomembno vlogo pri spoprijemanju z nezakonito vsebino na spletu, saj na zahtevo prejemnikov storitve shranjujejo informacije, ki jih zagotavljajo taki prejemniki, ter običajno zagotavljajo dostop do teh informacij drugim prejemnikom, včasih v velikem obsegu. Pomembno je, da vsi ponudniki storitev gostovanja ne glede na svojo velikost vzpostavijo zlahka dostopne, celovite in uporabniku prijazne mehanizme prijave in ukrepanja, ki lajšajo obveščanje ponudnika zadevnih storitev gostovanja o posebnih vrstah informacij, pri katerih gre po mnenju prijavitelja za nezakonito vsebino (v nadaljnjem besedilu: prijava), na podlagi česar lahko navedeni ponudnik brez dodatnega pravnega ali dejanskega pregleda informacij, navedenih v prijavi, ugotovi, da je zadevna vsebina očitno nezakonita, in odstrani ali onemogoči dostop do navedene vsebine (v nadaljnjem besedilu: ukrepanje). Tak mehanizem bi moral vključevati jasno prepoznaven mehanizem prijave v bližini zadevne vsebine, s katerim bo mogoče hitro in enostavno sporočiti informacije, ki se v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom štejejo za nezakonite. Če so izpolnjene zahteve glede prijav, bi moralo biti posameznikom ali subjektom omogočeno, da naenkrat pošljejo prijavo o več specifičnih primerih domnevno nezakonite vsebine, da bi zagotovili učinkovito delovanje mehanizmov prijave in ukrepanja. Posamezniki bi sicer morali vedno imeti možnost, da prijave predložijo anonimno, vendar se za take prijave ne bi smelo šteti, da zagotavljajo dejanske informacije, razen v primerih, ko se šteje, da so informacije povezane z enim od kaznivih dejanj iz Direktive 2011/93/EU. Obveznost vzpostavitve mehanizmov prijave in ukrepanja bi se morala na primer nanašati na storitve hrambe datotek in njihove souporabe, storitve spletnega gostovanja, strežnike za oglaševanje in strani za shranjevanje besedil (paste bin), če se na podlagi te uredbe štejejo za ponudnike storitev gostovanja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)  Ne glede na to, pa bi morale biti prijave naslovljene na akterja, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje in najtesnejši odnos s prejemnikom storitve, ki je zagotovil informacije ali vsebino. Ponudniki storitev gostovanja bi morali prijave posredovati zadevni spletni platformi in obvestiti koordinatorja digitalnih storitev.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 b (novo)
(40b)  Poleg tega bi si morali ponudniki storitev gostovanja prizadevati, da bi ukrepali le v zvezi z informacijo, o kateri je bilo vloženo obvestilo. Kadar sta odstranitev posameznih informacij oziroma onemogočitev dostopa do njih iz pravnih ali tehnoloških razlogov, kot na primer pri storitvah shranjevanja in souporabe šifriranih datotek in podatkov, tehnično ali operativno neizvedljiva, bi morali ponudniki gostovanja o tem obvestiti prejemnika storitve in ukrepati.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna in objektivna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter prepoved diskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.
 (41)  Pravila o takih mehanizmih prijave in ukrepanja bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, da se zagotovi pravočasna, skrbna, nepristranska in nediskriminatorna obdelava prijav na podlagi enotnih, preglednih in jasnih pravil, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pravic in zakonitih interesov vseh prizadetih strani, zlasti njihovih temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ne glede na državo članico, v kateri ima tak udeleženec sedež ali prebivališče, in ne glede na zadevno pravno področje. Temeljne pravice pa vključujejo pravico do svobode izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do nediskriminacije in pravico prejemnika storitve do učinkovitega pravnega sredstva, pravico ponudnikov storitev do poslovanja, vključno s pogodbeno svobodo, ter pravico do človekovega dostojanstva, pravice otrok, pravico do varstva premoženja, vključno z intelektualno lastnino, ter pravico do nediskriminacije strani, ki jih nezakonita vsebina prizadene.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Ponudnik storitev gostovanja bi moral brez nepotrebnega odlašanja ukrepati na podlagi prijav, pri čemer bi moral upoštevati vrsto prijavljene nezakonite vsebine in nujnost ukrepanja. Ponudnik storitev gostovanja bi moral posameznika ali subjekt, ki je določeno vsebino prijavil, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti, po tem ko se je odločil, ali bo na podlagi prijave ukrepal ali ne.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti ali onemogočiti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, mora tak ponudnik prejemnika obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo.
 (42)  Če se ponudnik storitev gostovanja odloči umakniti informacije, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, onemogočiti dostop do njih, jih degradirati ali naložiti druge ukrepe v zvezi z njimi, na primer po prejetju prijave ali v okviru ukrepanja na lastno pobudo, tudi z uporabo avtomatiziranih sredstev, ki so se izkazala za učinkovita, sorazmerna in natančna, mora tak ponudnik prejemnika na jasen in uporabniku prijazen način obvestiti o svoji odločitvi, o razlogih zanjo in o pravnih sredstvih, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve, pri tem pa upoštevati negativne posledice, ki jih taka odločitev lahko ima za prejemnika, tudi glede uresničevanja njegove temeljne pravice do svobode izražanja. Ta obveznost bi morala veljati ne glede na razlog odločitve, zlasti pa ne glede na to, ali je bil ukrep sprejet, ker se domneva, da je informacija, o kateri je vloženo obvestilo, nezakonita vsebina oziroma da je neskladna s pogoji poslovanja, ki se uporabljajo. Pravna sredstva, ki so na voljo za izpodbijanje odločitve ponudnika storitev gostovanja, bi morala vedno vključevati sodno varstvo. Ta obveznost pa ne bi smela veljati v vrsti primerov, in sicer kadar je vsebina zavajajoča ali je del obsežnih komercialnih vsebin ali kadar pravosodni organ ali organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zaradi kazenske preiskave, ki poteka, zahteva, da prejemnika storitve ne obvesti, dokler kazenska preiskava ne bo zaključena. Kadar ponudnik storitev gostovanja nima informacij, ki jih potrebuje, da bi lahko prejemnika obvestil prek trajnega nosilca podatkov, tega ne bi smel biti dolžan storiti.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)  Ponudnik storitev gostovanja lahko v nekaterih primerih, na primer na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov, izve za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi katerih obstaja – ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, s katerimi je spletna platforma seznanjena – razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki neposredno ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta1. V tem primeru bi moral ponudnik storitev gostovanja o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter na njihovo zahtevo zagotoviti vse zadevne informacije, ki so mu na voljo, po potrebi vključno z zadevno vsebino in obrazložitvijo svojega suma, ter, če ne dobi drugačnih navodil, to vsebino odstraniti ali onemogočiti. Informacije, ki jih ponudnik storitev gostovanja prijavi, se ne bi smele uporabljati za namene, ki niso neposredno povezani s posameznim prijavljenim hudim kaznivim dejanjem. Ta uredba ne zagotavlja pravne podlage za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, ki bi ponudniku storitev gostovanja omogočila prepoznavanje kaznivih dejanj spletnih platform. Ponudniki storitev gostovanja bi morali pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov. Za lažje prijavljanje sumov kaznivih dejanj bi morale države članice Komisiji predložiti seznam svojih pristojnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodnih organov.
__________________
1 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43 a (novo)
(43a)  Za zagotovitev, da obveznosti veljajo le za ponudnike posredniških storitev, pri katerih bi koristi prevladale nad bremenom za ponudnika, bi bilo treba Komisijo na podoben način pooblastiti, da ponudnikom posredniških storitev, ki so neprofitna ali srednja podjetja, a ne predstavljajo sistemskega tveganja v zvezi z nezakonitimi vsebinami in so jim le delno izpostavljena, v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz oddelka 3 poglavja III. Ponudniki storitev bi morali utemeljiti, zakaj bi jim bilo treba odobriti opustitev, in svojo vlogo za opustitev najprej poslati koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža v predhodno oceno. Komisija bi morala vlogo preučiti ob upoštevanju predhodne ocene, ki so jo opravili koordinatorji digitalnih storitev v državi sedeža. Predhodno oceno je treba skupaj z vlogo poslati Komisiji. Komisija bi morala spremljati uporabo opustitve in imeti pravico, da opustitev kadar koli prekliče. Poleg tega bi morala voditi javno dostopen seznam vseh odobrenih opustitev in njihovih pogojev.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.
 (44)  Prejemniki storitve bi morali imeti na voljo možnost preprostega in učinkovitega izpodbijanja nekaterih odločitev spletnih platform, ki negativno vplivajo nanje. Pri spletnih platformah, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, bi to moralo vključevati odločitve, da začasno prekinejo zagotavljanje storitev trgovcem. Zato bi bilo treba od spletnih platform zahtevati, naj v desetih delovnih dneh od datuma, ko so prejele pritožbo, zagotovijo notranje sisteme za obravnavo pritožb, ki izpolnjujejo nekatere pogoje, katerih cilj je zagotavljati, da so sistemi lahko dostopni ter da omogočajo hitre, nediskriminatorne, nepristranske in poštene rezultate. Poleg tega bi bilo treba upoštevati možnost zunajsodnega reševanja sporov v dobri veri, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb, in sicer pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter ki imajo potrebna sredstva in izkušnje, da dejavnost izvedejo pošteno, hitro, stroškovno učinkovito in v razumnem roku. Tako zagotovljene možnosti izpodbijanja odločitev spletnih platform bi morale dopolnjevati možnost sodnega varstva v skladu s predpisi zadevne države članice, vendar nanjo nikakor ne bi smele vplivati.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi prednostna obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti pravočasno, skrbno in objektivno. Tak status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43.
 (46)  Ukrepe zoper nezakonite vsebine je mogoče sprejemati hitreje in bolj zanesljivo, če spletne platforme sprejmejo potrebne ukrepe, da se ob upoštevanju dolžnega pravnega postopanja zagotovi prednostna in hitra obravnava prijav, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja, zahtevanih s to uredbo, vložijo zaupanja vredni prijavitelji, ki delujejo na strokovnem področju, za katerega so bili imenovani, vendar to ne posega v zahtevo, da je treba vse prijave, vložene na podlagi navedenih mehanizmov, obravnavati ter o njih odločiti objektivno. Status zaupanja vrednega prijavitelja bi se moral za obdobje dveh let podeliti le subjektom in ne posameznikom, in sicer tistim, ki med drugim izkažejo, da imajo posebne izkušnje in kompetence pri spoprijemanju z nezakonito vsebino, da zastopajo skupne interese ter da delujejo skrbno in objektivno in imajo pregledno strukturo financiranja. Koordinator digitalnih storitev bi moral imeti možnost, da ta status podaljša, če zadevni zaupanja vredni prijavitelj še vedno izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Taki subjekti so lahko po naravi javni, na primer glede terorističnih vsebin so to lahko enote nacionalnih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki so zadolžene za splet, lahko pa so tudi nevladne organizacije, organizacije potrošnikov in delno javni organi, kot so organizacije, ki sestavljajo mrežo enotnih telefonskih številk INHOPE za poročanje o gradivu v zvezi s spolnimi zlorabami otrok, ali organizacije, ki se ukvarjajo s prijavo nezakonitega rasističnega in ksenofobnega izražanja na spletu. Zaupanja vredni prijavitelji bi morali objaviti lahko razumljiva in podrobna poročila o prijavah, vloženih v skladu s členom 14. V teh poročilih bi morale biti navedene informacije, kot so po subjektih ponudnika storitev gostovanja razporejene prijave, vrsta prijavljene vsebine, pravne določbe, ki naj bi jih zadevna vsebina kršila, in ukrepi, ki jih je ponudnik storitev sprejel. Poročila bi morala vključevati tudi informacije o morebitnih nasprotjih interesov in virih financiranja ter postopek, ki ga je zaupanja vredni prijavitelj vzpostavil, da bi ohranil svojo neodvisnost. Glede pravic intelektualne lastnine bi se lahko panožnim organizacijam in organizacijam imetnikov pravic podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, če dokažejo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje in spoštujejo izjeme in omejitve glede pravic intelektualne lastnine. Pravila te uredbe o zaupanja vrednih prijaviteljih se ne bi smela razumeti tako, da se spletnim platformam prepreči zagotavljanje podobne obravnave prijav, ki jih vložijo subjekti ali posamezniki, ki na podlagi te uredbe nimajo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ali da se jim prepreči drugačno sodelovanje z drugimi subjekti, v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta43. Da bi preprečili zlorabo statusa zaupanja vrednega prijavitelja, bi moralo biti mogoče ta status začasno preklicati, ko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža začne preiskavo na podlagi utemeljenih razlogov. Začasen preklic statusa ne bi smel trajati dlje, kot je potrebno za izvedbo preiskave, in status bi bilo treba ohraniti, če bi koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ugotovil, da se lahko zadevni subjekt še vedno šteje za zaupanja vrednega prijavitelja.
__________________
 __________________
43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
 43 Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46 a (novo)
(46a)  S tem, ko se bo pri vseh novih tehnologijah in storitvah strogo uporabljal koncept oblikovanja za vse, bo vsem potencialnim potrošnikom, tudi invalidom, zagotovljen poln, enak in neomejen dostop na način, ki bo v celoti upošteval njihovo prirojeno dostojanstvo in raznolikost. Zagotoviti je treba, da ponudniki spletnih platform, ki v Uniji ponujajo storitve, te storitve oblikujejo in zagotavljajo v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882. Ponudniki spletnih platform bi morali zlasti poskrbeti, da so zagotovljeni informacije in obrazci in vzpostavljeni postopki dani na voljo tako, da jih lahko invalidi enostavno najdejo in razumejo ter so jim dostopni.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem očitno nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne in sorazmerne zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Informacije bi se morale šteti za očitno nezakonito vsebino in prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod nekaterimi pogoji bi morale spletne platforme začasno prekiniti svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru očitno nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.
 (47)  Zloraba storitev spletnih platform s pogostim zagotavljanjem nezakonitih vsebin ali s pogostim vlaganjem očitno neutemeljenih prijav ali pritožb na podlagi mehanizmov oziroma sistemov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, spodkopava zaupanje ter škoduje pravicam in zakonitim interesom zadevnih strani. Zato je treba vzpostaviti ustrezne, sorazmerne in učinkovite zaščitne ukrepe zoper take zlorabe. Zloraba storitev spletnih platform bi se lahko odkrila v zvezi s pogosto zagotovljenimi nezakonitimi vsebinami, kadar je dejstvo, da so te vsebine nezakonite, očitno tudi brez podrobne pravne ali stvarne analize. Prijave oziroma pritožbe bi se morale šteti za očitno neutemeljene, če je nestrokovnjaku brez kakršne koli temeljite analize jasno, da gre za nezakonito vsebino oziroma da so prijave ali pritožbe neutemeljene. Pod določenimi pogoji bi morale imeti spletne platforme pravico, da začasno oziroma v omejenem številu situacij trajno prekinejo svoje dejavnosti v zvezi z osebo, ki sodeluje pri zlorabah. To ne posega v svobodo spletnih platform, da opredelijo svoje pogoje poslovanja in vzpostavijo strožje ukrepe v primeru nezakonitih vsebin, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji. Za namene preglednosti bi bilo treba to možnost jasno in dovolj podrobno določiti v pogojih poslovanja spletnih platform. Zoper s tem povezane odločitve spletnih platform bi morala biti vedno na voljo pravna sredstva, odločitve pa bi morale biti predmet nadzora pristojnega koordinatorja digitalnih storitev. Pravila te uredbe o zlorabi spletnim platformam ne bi smela preprečevati sprejemanja drugih ukrepov za obravnavo nezakonitih vsebin, ki jih zagotavljajo prejemniki njihovih storitev, ali za obravnavo drugih zlorab svojih storitev, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja. Navedena pravila ne posegajo v uveljavljanje morebitne odgovornosti oseb, ki sodelujejo pri zlorabi, vključno z odškodnino, kakor določa pravo Unije ali nacionalno pravo.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  V nekaterih primerih lahko spletna platforma izve (npr. na podlagi prijave prijavitelja ali svojih prostovoljnih ukrepov) za informacije, ki se nanašajo na nekatere dejavnosti prejemnika storitve, na primer zagotavljanje nekaterih vrst nezakonitih vsebin, na podlagi česar obstaja (ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin, o katerih je spletna platforma obveščena) razumno upravičen sum, da je prejemnik morda storil, morda pravkar izvaja ali bo verjetno storil hudo kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, kot so kazniva dejanja, navedena v Direktivi 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta1. V takih primerih bi morala spletna platforma o takem sumu brez odlašanja obvestiti pristojne organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter zagotoviti vse zadevne informacije, ki so ji na voljo, vključno z zadevno vsebino, če je ustrezno, in pojasnilom svojih sumov. Ta uredba ni pravna podlaga za oblikovanje profilov prejemnikov storitev, da bi lahko spletne platforme zaznale morebitna kazniva dejanja. Spletne platforme bi morale pri obveščanju organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj prav tako upoštevati druga pravila prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo za zaščito pravic in svoboščin posameznikov.
črtano
___________
1 Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
(49)  Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotoviti sledljivost takih trgovcev. Od trgovca bi torej morale zahtevati nekatere bistvene informacije, tudi za namene promoviranja sporočil o proizvodih ali ponujanja proizvodov. Ta zahteva bi se morala nanašati tudi na trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o zagotavljanju informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.
 (49)  Da bi prispevale k varnemu, zaupanja vrednemu in preglednemu spletnemu okolju za potrošnike in tudi druge zainteresirane strani, kot so trgovci konkurenti in imetniki pravic intelektualne lastnine, ter odvračale trgovce od prodaje proizvodov ali storitev v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo, bi morale spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, pridobiti dodatne informacije o trgovcu ter proizvodih in storitvah, ki jih nameravajo ponuditi na platformi. Zato bi morala biti spletna platforma dolžna pridobiti informacije o imenu, telefonski številki in elektronskem naslovu gospodarskega subjekta ter vrsti proizvoda ali storitve, ki jo namerava trgovec ponuditi na spletni platformi. Preden operater spletne platforme trgovcu ponudi svoje storitve, bi si moral po najboljših močeh prizadevati za oceno, ali so informacije, ki jih je trgovec predložil, zanesljive. Poleg tega bi morala platforma sprejeti ustrezne ukrepe, kot so po potrebi naključni pregledi, da bi odkrila nezakonito vsebino in preprečila, da bi se ta pojavila na njenem vmesniku. Z izpolnjevanjem obveznosti glede sledljivosti trgovcev, proizvodov in storitev bi moralo biti za platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo, lažje izpolniti obveznost iz Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede obveščanja potrošnikov o identiteti njihove pogodbene stranke ter obveznosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 glede države članice, v kateri lahko potrošniki uveljavljajo svoje potrošniške pravice. Zahteva glede predložitve bistvenih informacij bi morala veljati tudi za trgovce, ki na podlagi svojih pogodb promovirajo sporočila o proizvodih ali storitvah v imenu blagovnih znamk. Navedene spletne platforme bi morale varno shranjevati vse informacije, in sicer za razumno dolgo obdobje, ki ne presega potrebnega obdobja in ni daljše od šestih mesecev po koncu tržnega odnosa s trgovcem, da se lahko v skladu s pravom, ki se uporablja (tudi glede varstva osebnih podatkov), omogoči dostop javnim organom in zasebnim subjektom, ki imajo neposreden zakoniti interes za to, tudi na podlagi odločb o predložitvi informacij, ki so opredeljene v tej uredbi.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne platforme, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.
 (50)  Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, preden omogočijo prikaz proizvoda ali storitve na svojem spletnem vmesniku, razumno prizadevati za oceno zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da spletne platforme, ki so si po najboljših močeh prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale svoje spletne vmesnike poleg tega oblikovati in organizirati na uporabniku prijazen način, da bodo lahko trgovci izpolnili obveznosti, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48.
__________________
 __________________
45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl.
 45 https://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do?locale=sl.
46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
 46 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
 47 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).
 48 Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50 a (novo)
(50a)  Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, bi morale dokazati, da si po najboljših močeh prizadevajo preprečiti, da bi trgovci razširjali nezakonite proizvode in storitve, v skladu z načelom, da se ne nalaga splošna obveznost spremljanja. Spletne platforme, na katere se nanaša, bi morale prejemnike obvestiti, kadar je storitev ali proizvod, ki so ga kupili prek njih, nezakonit.
Spremembi 57 in 498
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
(52)  Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti informacije o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij.
 (52)  Spletno oglaševanje ima pomembno vlogo v spletnem okolju, tudi v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnih platform. Vendar pa spletno oglaševanje lahko prispeva k znatnim tveganjem, ki segajo od oglaševanja, ki je samo po sebi nezakonita vsebina, do prispevanja k finančnim spodbudam za objavo ali poudarjanje nezakonitih ali drugače škodljivih vsebin in dejavnosti na spletu ali do diskriminatornega prikazovanja oglasov, ki vplivajo na enako obravnavo in priložnosti državljanov. Z novimi modeli oglaševanja se je spremenil način predstavljanja informacij in nastali so novi vzorci zbiranja osebnih podatkov ter poslovni modeli, ki lahko negativno vplivajo na zasebnost, osebno avtonomijo, demokracijo in kakovostno poročanje o novicah ter omogočajo lažjo manipulacijo in diskriminacijo. Zato je treba povečati preglednost na trgih spletnega oglaševanja in izvajati neodvisne raziskave, da se oceni učinkovitost vedenjskega oglaševanja. Poleg zahtev, ki izhajajo iz člena 6 Direktive 2000/31/ES, bi bilo torej treba od spletnih platform zahtevati, da zagotovijo, da so prejemnikom storitve na voljo nekatere individualizirane informacije, ki so potrebne, da lahko razumejo, kdaj in v imenu koga je oglas prikazan, pa tudi kdo je fizična ali pravna oseba, ki oglas financira. Poleg tega bi bilo treba prejemnikom storitve zagotoviti enostaven dostop do informacij o glavnih parametrih, ki se uporabljajo pri odločitvi, da se jim prikaže posamezni oglas, pri čemer bi jim bilo treba zagotoviti smiselna pojasnila glede logike, ki se je v ta namen uporabila, tudi kadar ta temelji na oblikovanju profilov. Zahteve te uredbe o zagotavljanju informacij v zvezi z oglaševanjem ne posegajo v uporabo zadevnih določb Uredbe (EU) 2016/679, zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do ugovora, avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, in zlasti na obveznost pridobitve soglasja od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še pred obdelavo osebnih podatkov za ciljno oglaševanje. Prav tako ne posega v določbe iz Direktive 2002/58/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na shranjevanje informacij v terminalski opremi in na dostop do v njej shranjenih informacij. Poleg teh obveznosti glede zagotavljanja informacij bi morale spletne platforme poskrbeti, da lahko prejemniki storitve svojo privolitev za ciljno oglaševanje zavrnejo ali prekličejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 na način, ki ni niti težji niti dolgotrajnejši kot tisti za privolitev. Spletne platforme prav tako ne bi smele uporabljati osebnih podatkov za komercialne namene, povezane z neposrednim trženjem, oblikovanjem profilov in vedenjskim oglaševanjem, namenjenim mladoletnikom. Spletna platforma ne bi smela biti dolžna hraniti, pridobiti ali obdelati dodatnih informacij, da bi ocenila starost prejemnika storitve. Zavrnitev privolitve pri obdelavi osebnih podatkov za namene oglaševanja ne bi smela onemogočiti dostopa do funkcij platforme. Alternativne možnosti dostopa bi morale biti poštene in razumne tako za redne kot za enkratne uporabnike, kot so možnosti, ki temeljijo na oglaševanju brez sledenja. Usmerjeno izbiranje posameznikov na podlagi posebnih vrst podatkov, ki omogoča usmerjeno izbiranje ranljivih skupin, ne bi smelo biti dovoljeno.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52 a (novo)
(52a)  Bistveni del poslovanja spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju vedenja na spletu. Zato bi morale spletne platforme poskrbeti, da lahko prejemniki razumejo, kako priporočilni sistem vpliva na način, na katerega je informacija prikazana, in da lahko vplivajo na to, kako jim je informacija prikazana. Parametre teh priporočilnih sistemov bi morale predstaviti jasno in na lahko razumljiv način, da bodo prejemniki razumeli, kako se informacije, ki so jim prikazane, prednostno razvrščajo.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)  Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.
 (53)  Glede na pomen zelo velikih spletnih platform zaradi njihovega dosega, ki je izražen zlasti v številu prejemnikov storitve, pri spodbujanju javne razprave, ekonomskih transakcijah ter razširjanju informacij, mnenj in zamisli in tudi pri vplivu na to, kako prejemniki pridobivajo in sporočajo informacije na spletu, je za navedene platforme treba uvesti posebne obveznosti, in sicer poleg obveznosti, ki veljajo za vse spletne platforme. Take dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme so potrebne za obravnavo navedenih pomislekov glede javnih politik, saj ni sorazmernih alternativnih in manj omejujočih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
(54)  Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Domnevati bi bilo treba, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami in dopolnitvami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi.
 (54)  Zelo velike spletne platforme lahko povzročajo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tistih, ki jih povzročajo manjše platforme. Ko število prejemnikov na platformi doseže znaten delež prebivalstva Unije, imajo sistemska tveganja, ki jih platforma povzroča, nesorazmeren negativen učinek v Uniji. Izhajati bi bilo treba iz tega, da tak znaten doseg obstaja, če število prejemnikov presega operativno mejno vrednost, ki je določena pri 45 milijonih, tj. pri ekvivalentu 10 % prebivalstva Unije. Operativna mejna vrednost bi se morala po potrebi posodabljati s spremembami na podlagi delegiranih aktov. Za take zelo velike spletne platforme bi torej morali veljati najvišji standardi obveznosti glede potrebne skrbnosti, sorazmerno z njihovim družbenim vplivom in sredstvi. V skladu s tem bi moralo število povprečnih prejemnikov storitve na mesec zajemati prejemnike, ki jih storitev dejansko doseže bodisi tako, da so izpostavljeni vsebini, bodisi tako, da zagotovijo vsebino, ki se v nekem trenutku razširja prek vmesnika platform.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56
(56)  Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja lahko določajo pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
 (56)  Zelo velike spletne platforme se uporabljajo tako, da imajo velik vpliv na varnost na spletu, na oblikovanje javnega mnenja in razprave ter na spletno trgovanje. Svoje storitve na splošno oblikujejo tako, da se optimizirajo koristi za njihove poslovne modele, ki pogosto temeljijo na oglaševanju, kar lahko povzroči družbene pomisleke. Ob pomanjkanju učinkovite regulacije in izvrševanja lahko določajo pravila igre brez učinkovitega opredeljevanja in zmanjševanja tveganj ter družbene in ekonomske škode, ki jo lahko povzročijo. Na podlagi te uredbe bi morale zelo velike spletne platforme torej oceniti sistemska tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev in iz potencialnih zlorab s strani prejemnikov storitve, ter sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, kadar je to mogoče brez negativnega učinka na temeljne pravice.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57
(57)  Poglobljeno bi bilo treba oceniti tri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno s ponarejenimi proizvodi. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, pravico do zasebnega življenja, prepovedjo diskriminacije in pravicami otrok. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na zdravje, družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme.
 (57)  Poglobljeno bi bilo treba oceniti štiri kategorije sistemskih tveganj. Prva kategorija se nanaša na tveganja, povezana z zlorabo njihovih storitev z razširjanjem in poudarjanjem nezakonitih vsebin, kot je razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali nezakonitega sovražnega govora, in z izvajanjem nezakonitih dejavnosti, kot je prodaja proizvodov ali storitev, prepovedanih na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z nevarnimi in ponarejenimi proizvodi in živalmi, ki iz izhajajo nezakonite trgovine. Brez poseganja v osebno odgovornost prejemnikov storitev zelo velikih spletnih platform zaradi morebitne nezakonitosti njihovih dejavnosti na podlagi prava, ki se uporablja, lahko na primer tako razširjanje ali dejavnosti pomenijo znatno sistemsko tveganje, če dostop do take vsebine izpostavljajo računi s posebej širokim dosegom. Druga kategorija se nanaša na dejanski in predvidljiv vpliv storitev na uresničevanje temeljnih pravic, kot so zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, vključno s svobodo izražanja in obveščanja, svobodo medijev, človekovim dostojanstvom, pravico do zasebnega življenja, pravico do enakosti spolov, pravico do nediskriminacije in pravicami otroka. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz zasnove algoritemskih sistemov, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, ali iz zlorabe njihovih storitev z vlaganjem neupravičenih prijav ali z drugimi metodami za oviranje svobode govora ali konkurence. Tretja kategorija tveganj se nanaša na namerno in pogosto usklajeno manipulacijo storitve platforme, ki predvidljivo vpliva na družbeno razpravo, volilne postopke, javno varnost in zaščito mladoletnikov, ter pri tem upošteva potrebo po zaščiti javnega reda, zasebnosti ter potrebo po spoprijemanju z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami. Taka tveganja lahko na primer izhajajo iz oblikovanja lažnih računov, uporabe botov ter iz drugega samodejnega ali delno samodejnega vedenja, ki lahko povzroči hitro in obsežno razširjanje informacij, pri katerih gre za nezakonito vsebino ali ki so neskladne s pogoji poslovanja spletne platforme. Četrta kategorija tveganj se nanaša na dejanske in predvidljive negativne učinke na varovanje javnega zdravja, vključno z vedenjskimi odvisnostmi, ki so posledica prekomerne uporabe storitve, ali drugimi resnimi negativnimi učinki na telesno, duševno, socialno in finančno blaginjo osebe.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
(58)  Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, ali pa prilagoditi svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve.
 (58)  Zelo velike spletne platforme bi morale uporabiti potrebna sredstva za skrbno zmanjševanje sistemskih tveganj, opredeljenih v oceni tveganja, kadar je to mogoče brez negativnega učinka na temeljne pravice. Na podlagi takih ukrepov za zmanjševanje tveganja bi morale zelo velike spletne platforme na primer proučiti možnosti za izboljšanje ali drugačno prilagoditev zasnove in delovanja moderiranja vsebin, algoritemskih priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, da bi tako odvračale od razširjanja nezakonitih vsebin in tako razširjanje omejevale, pa tudi vsebin, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja. Razmisliti bi morale tudi o tem, da bi za primer nepravilnega delovanja ali namerne manipulacije in izkoriščanja storitve ali tveganj, povezanih s predvideno uporabo storitve, vključno s poudarjanjem nezakonitih vsebin, vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja, ali katerih koli drugih vsebin, ki imajo negativne učinke, uvedle ukrepe za zmanjšanje tveganja, in sicer tako da bi prilagodile svoje postopke odločanja oziroma pogoje poslovanja in politike moderiranja vsebin ter način izvrševanja teh politik, pri čemer morajo biti te politike popolnoma pregledne za prejemnike storitve. Vključujejo lahko tudi popravne ukrepe, kot je ukinitev prihodkov od oglaševanja za posamezno vsebino, ali druge ukrepe, kot je izboljšanje prepoznavnosti verodostojnih virov informacij. Zelo velike spletne platforme lahko okrepijo svoje notranje postopke ali nadzor katerih koli svojih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj. Lahko tudi začnejo sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji ali izboljšajo sodelovanje z njimi, organizirajo usposabljanja in izmenjave z organizacijami, ki imajo status zaupanja vrednega prijavitelja, lahko pa tudi sodelujejo z drugimi ponudniki storitev, med drugim z oblikovanjem kodeksov ravnanja ali s sprejetjem drugih samoregulativnih ukrepov oziroma s pridružitvijo že veljavnim. Zelo velike spletne platforme bi morale imeti možnost, da se same odločijo, katere ukrepe bodo sprejele. Ob sprejetju katerih koli ukrepov bi bilo treba upoštevati zahteve iz te uredbe glede potrebne skrbnosti, prav tako bi morali biti taki ukrepi učinkoviti in primerni za zmanjševanje specifičnih opredeljenih tveganj, da se zaščitita javni red in zasebnost ter z namenom spoprijemanja z goljufivimi in zavajajočimi tržnimi praksami, hkrati bi morali biti sorazmerni glede na gospodarske zmožnosti zelo velikih spletnih platform ter preprečiti nepotrebne omejitve uporabe njihovih storitev, ob tem pa ustrezno upoštevati morebitne negativne učinke na temeljne pravice prejemnikov storitve. Komisija bi morala oceniti izvajanje in učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja ter izdati priporočila, kadar meni, da so izvedeni ukrepi neprimerni ali neučinkoviti za obravnavanje zadevnega sistemskega tveganja.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
(59)  Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe.
 (59)  Če je ustrezno, bi morale zelo velike spletne platforme izvesti svoje ocene tveganja in oblikovati ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 60
(60)  Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe ter, če je ustrezno, vseh dodatnih zavez, prevzetih na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. Revizorji bi morali biti neodvisni, da lahko ustrezno in zaupanja vredno opravljajo svoje naloge. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.
 (60)  Ker je treba neodvisnim strokovnjakom omogočiti preverjanje, bi morale biti zelo velike spletne platforme na podlagi neodvisnih zunanjih revizij odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Pri revizijah bi bilo treba zlasti oceniti jasnost, skladnost in predvidljivo uveljavitev pogojev uporabe, popolnost, metodologijo in doslednost obveznosti poročanja o preglednosti, točnost, predvidljivost in jasnost nadaljnjih ukrepov, ki jih ponudniki storitev izvedejo za prejemnike storitve in prijavitelje po prijavi nezakonite vsebine in kršitev pogojev uporabe storitve, točnost razvrstitve odstranjenih informacij, notranji mehanizem za obravnavo pritožb, interakcijo z zaupanja vrednimi prijavitelji in oceno njihove točnosti, skrbnost pri preverjanju sledljivosti trgovcev, ustreznost in pravilnost ocene tveganja, ustreznost in učinkovitost sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter, če je ustrezno, dodatne zaveze, prevzete na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Preverjenim revizorjem bi morale omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov, potrebnih za ustrezno izvajanje revizije. Revizorjem bi morala biti omogočena tudi uporaba drugih virov objektivnih informacij, vključno s študijami preverjenih raziskovalcev. Preverjeni revizorji bi morali zagotavljati zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog, ter imeti potrebne izkušnje na področju obvladovanja tveganj in tehnične kompetence za revizijo algoritmov. To zagotovilo ne bi smelo omogočati izogibanja veljavnim obveznostim revizije iz te uredbe, ki se uporabljajo za zelo velike spletne platforme. Revizorji bi morali biti, če naj svoje naloge opravljajo na ustrezen in zaupanja vreden način, pravno in finančno neodvisni ter ne bi smeli biti v nasprotju interesov v zvezi z zadevno zelo veliko spletno platformo in drugimi zelo velikimi spletnimi platformami. Poleg tega preverjeni revizorji in njihovi zaposleni 12 mesecev pred revizijo ne bi smeli zagotavljati storitev revidirani zelo veliki spletni platformi. Prav tako bi se morali zavezati, da v obdobju 12 mesecev po prenehanju opravljanja funkcije v revizijski organizaciji ne bodo delali za revidirano zelo veliko spletno platformo ali strokovno organizacijo ali poslovno združenje, katerega članica je platforma. Če njihova neodvisnost ni nedvomna, bi morali od revizijskega posla odstopiti ali ga zavrniti.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 61
(61)  Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami.
 (61)  Revizijsko poročilo bi moralo biti utemeljeno, da se zagotovi smiselno pojasnilo izvedenih dejavnosti in doseženih zaključkov. Prispevati bi moralo k obveščanju in, če je ustrezno, vsebovati predloge izboljšav ukrepov, ki jih zelo velike spletne platforme sprejemajo za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te uredbe. Poročilo bi se moralo brez odlašanja posredovati koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in odboru, skupaj z oceno tveganja, ukrepi za zmanjšanje tveganja in načrti platforme za obravnavo revizijskih priporočil. Poročilo bi moralo po potrebi vsebovati opis specifičnih elementov, ki jih ni bilo mogoče revidirati, in obrazložitev, zakaj jih ni bilo mogoče revidirati. Poročilo bi moralo vključevati revizijsko mnenje, ki temelji na zaključkih na podlagi dokazov, pridobljenih v okviru revizije. Pozitivno mnenje bi moralo biti izdano, če iz vseh dokazov izhaja, da zelo velika spletna platforma izpolnjuje obveznosti iz te uredbe ali, če je ustrezno, zagotavlja skladnost z vsemi zavezami, ki jih je prevzela na podlagi kodeksa ravnanja ali kriznega protokola, zlasti z opredelitvijo, oceno in zmanjševanjem sistemskih tveganj, ki izhajajo iz njenega sistema in storitev. Če želi revizor vključiti opombe, ki nimajo pomembnega vpliva na rezultat revizije, bi moral take opombe priložiti k pozitivnemu mnenju. Negativno mnenje se izda, če revizor meni, da zelo velika spletna platforma ne zagotavlja skladnosti s to uredbo ali sprejetimi zavezami. Če v revizijskem mnenju o specifičnih elementih, ki spadajo na področje revizije, ni mogoče doseči zaključka, bi bilo treba v revizijsko mnenje vključiti obrazložitev, zakaj ga ni bilo mogoče doseči.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni in da lahko vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako se informacije zanje prednostno razvrščajo. Prejemnikom bi morale zagotoviti tudi alternativne možnosti za glavne parametre, vključno z možnostmi, ki ne temeljijo na oblikovanju profila prejemnika.
 (62)  Bistveni del poslovanja zelo velike spletne platforme je način, na katerega se informacije prednostno razvrščajo in prikazujejo na njenem spletnem vmesniku, da se prejemniku storitve olajša in optimizira dostop do informacij. To se na primer doseže z algoritemskimi predlogi, razvrščanjem in prednostnim razvrščanjem informacij, razlikovanjem na podlagi besedila ali drugih vizualnih sredstev ali z drugim moderiranjem informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki. Taki priporočilni sistemi lahko močno vplivajo na zmožnost prejemnikov za pridobivanje informacij na spletu in odzivanje nanje. Pogosto olajšajo iskanje vsebin, relevantnih za prejemnike storitve, in prispevajo k boljši uporabniški izkušnji. Prav tako imajo pomembno vlogo pri poudarjanju nekaterih sporočil, hitrem širjenju informacij in spodbujanju spletnega vedenja. Zato bi morale zelo velike spletne platforme prejemnikom prepustiti odločitev, ali želijo, da se zanje uporabljajo priporočilni sistemi, ki temeljijo na oblikovanju profilov, in zagotoviti, da je na voljo možnost, ki ne temelji na oblikovanju profilov. Poleg tega bi morale spletne platforme zagotoviti, da so prejemniki ustrezno obveščeni o uporabi priporočilnih sistemov in da lahko s svojimi aktivnimi izbirami vplivajo na informacije, ki jih prejemajo. Jasno bi morale predstaviti glavne parametre takih priporočilnih sistemov na lahko razumljiv in uporabniku prijazen način in zagotoviti, da prejemniki razumejo, kako in zakaj se informacije zanje prednostno razvrščajo, kot se, in kako lahko spremenijo parametre, ki se uporabljajo za urejanje vsebin, ki so jim prikazane. Zelo velike spletne platforme bi morale z izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti, da so priporočilni sistemi zasnovani na potrošniku prijazen način in ne vplivajo na vedenje končnih uporabnikov prek temnih vzorcev.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)  Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov in s tem povezane podatke o oglaševalcu ter objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje.
 (63)  Oglaševalski sistemi, ki jih uporabljajo zelo velike spletne platforme, pomenijo posebna tveganja ter zahtevajo nadaljnji javni in regulativni nadzor zaradi svojega obsega in zmožnosti ciljnega usmerjanja na prejemnike storitev ter njihovega doseganja na podlagi vedenja prejemnikov znotraj in zunaj spletnega vmesnika navedene platforme. Zelo velike spletne platforme bi morale zagotoviti javni dostop do odložišč oglasov, ki se prikazujejo na njihovih spletnih vmesnikih, da se olajšata nadzor in raziskovanje novih tveganj, ki izhajajo iz spletnega razširjanja oglasov, na primer v zvezi z nezakonitimi oglasi ali manipulativnimi tehnikami in dezinformacijami, ki imajo dejanski in predvidljiv negativen učinek na javno zdravje, javno varnost, civilno razpravo, politično udejstvovanje in enakost. Odložišča bi morala vključevati vsebino oglasov, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa, ter s tem povezane podatke o oglaševalcu in, če ne gre za isto osebo, o fizični ali pravni osebi, ki je plačala oglas, ter o objavi oglasa, zlasti kadar gre za ciljno oglaševanje. Poleg tega bi morale zelo velike spletne platforme vse znane globoke ponaredke v videoposnetkih ter zvočnih in drugih datotekah označiti.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Uvodna izjava 64
(64)  Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave raziskovalcev v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev.
 (64)  Za zagotovitev ustreznega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, lahko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija zahtevata dostop do specifičnih podatkov in algoritmov ali poročanje o njih. Taka zahteva lahko vključuje na primer podatke, potrebne za oceno tveganja in morebitne škode, ki bi izhajala iz sistemov platforme, podatke o točnosti, delovanju in preskusih algoritemskih sistemov za moderiranje vsebine, priporočilnih sistemov ali oglaševalskih sistemov ali podatke o postopkih in rezultatih moderiranja vsebine ali notranjih sistemov za obravnavo pritožb, v smislu te uredbe. Preiskave preverjenih raziskovalcev, preverjenih neprofitnih ustanov, organizacij ali združenj v zvezi z razvojem in resnostjo spletnih sistemskih tveganj so še zlasti pomembne za zmanjševanje informacijskih asimetrij ter za vzpostavitev trdnega sistema za zmanjševanje tveganj, kar lahko koristi spletnim platformam, koordinatorjem digitalnih storitev, drugim pristojnim organom, Komisiji in javnosti. Ta uredba torej zagotavlja okvir, na podlagi katerega lahko preverjeni raziskovalci, neprofitne ustanove, organizacije ali združenja od zelo velikih spletnih platform zahtevajo dostop do podatkov. Vse zahteve za dostop do podatkov na podlagi tega okvira bi morale biti sorazmerne ter ustrezno zaščititi pravice in zakonite interese, vključno z osebnimi podatki, s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi informacijami, platforme in vseh drugih zadevnih strani, vključno s prejemniki storitev. Preverjeni raziskovalci, neprofitne ustanove, organizacije ali združenja bi morali zagotoviti zaupnost, varnost in celovitost informacij, kot so poslovne skrivnosti, ki jih pridobijo pri izvajanju svojih nalog.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Uvodna izjava 66
(66)  Za spodbujanje učinkovite in dosledne uporabe obveznosti iz te uredbe, ki lahko zahtevajo izvajanje na podlagi tehnoloških sredstev, je pomembno spodbujati prostovoljne panožne standarde glede nekaterih tehničnih postopkov, če lahko industrija pomaga pri razvoju standardiziranih načinov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, kot je omogočanje vlaganja prijav, tudi prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ali glede inteoperabilnosti oglaševalskih odložišč. Taki standardi bi bili zlasti lahko uporabni za relativno male ponudnike posredniških storitev. Standardi bi lahko razlikovali med različnimi vrstami nezakonitih vsebin ali različnimi vrstami posredniških storitev, kot je ustrezno.
 (66)  Za spodbujanje učinkovite in dosledne uporabe obveznosti iz te uredbe, za izvedbo katerih so morda potrebna tehnološka sredstva, je pomembno spodbujati prostovoljne standarde glede nekaterih tehničnih postopkov, če lahko industrija pomaga pri razvoju standardiziranih načinov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, kot je omogočanje vlaganja prijav, tudi prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje, glede inteoperabilnosti oglaševalskih odložišč ali glede pogojev. Taki standardi bi lahko bili zlasti koristni za relativno male ponudnike posredniških storitev. Standardi bi lahko razlikovali med različnimi vrstami nezakonitih vsebin ali različnimi vrstami posredniških storitev, kot je ustrezno. Če ustrezni standardi ne bodo sprejeti v [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], bi morala imeti Komisija možnost, da do sprejetja prostovoljnega standarda z izvedbenimi akti določi tehnične specifikacije.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Uvodna izjava 67
(67)  Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja, da se prispeva k uporabi te uredbe. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.
 (67)  Komisija in odbor bi morala spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja in spoštovanje določb teh kodeksov, da se prispeva k uporabi te uredbe. Komisija in odbor bi si morala prizadevati, da je v kodeksih ravnanja jasno opredeljena narava zastavljenih ciljev javnega interesa, da vsebujejo mehanizme za neodvisno ocenjevanje doseganja teh ciljev in da je vloga pristojnih organov jasno opredeljena. Čeprav bi moralo biti izpolnjevanje kodeksov ravnanja merljivo in podvrženo javnemu nadzoru, to ne bi smelo ovirati prostovoljnega značaja takih kodeksov in svobode zainteresiranih strani, da se lahko odločijo, ali jih bodo upoštevale ali ne. V nekaterih okoliščinah je pomembno, da zelo velike spletne platforme sodelujejo pri oblikovanju posebnih kodeksov ravnanja in jih nato tudi upoštevajo. Nič v tej uredbi drugim ponudnikom storitev ne preprečuje upoštevanja istih standardov potrebne skrbnosti ter dobrih praks in smernic, ki jih pripravita Komisija in odbor, s sodelovanjem pri istih kodeksih ravnanja.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Uvodna izjava 68
(68)  Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje lažnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja. Dejstvo, da spletna platforma brez ustreznega pojasnila zavrne povabilo Komisije k sodelovanju pri uporabi takega kodeksa ravnanja, se lahko, če je ustrezno, upošteva pri ugotavljanju, ali je spletna platforma kršila obveznosti iz te uredbe.
 (68)  Ustrezno je, da se v tej uredbi opredelijo nekatera področja, ki bi jih bilo dobro upoštevati pri pripravi takih kodeksov ravnanja. Zlasti ukrepe za zmanjševanje tveganj v zvezi s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin bi bilo treba proučiti na podlagi samoregulativnih in koregulativnih dogovorov. Drugo področje, ki bi ga bilo treba upoštevati, so morebitni negativni vplivi sistemskih tveganj na družbo in demokracijo, kot so dezinformacije ali manipulativne dejavnosti in zlorabe. To vključuje usklajeno delovanje, katerega cilj je poudarjati informacije, vključno z dezinformacijami, na primer z uporabo botov ali lažnih računov za ustvarjanje namerno netočnih ali zavajajočih informacij, včasih z namenom pridobitve gospodarske koristi, kar pa je še zlasti škodljivo za ranljive prejemnike storitve, kot so otroci. Na takih področjih se lahko dejstvo, da zelo velika spletna platforma upošteva posamezni kodeks ravnanja in zagotavlja skladnosti z njim, šteje za ustrezen ukrep zmanjševanja tveganja.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Uvodna izjava 69
(69)  Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Zlasti v zvezi s slednjim bo Komisija izdala smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo.
 (69)  Pravila te uredbe, ki se nanašajo na kodekse ravnanja, so lahko osnova za že vzpostavljena samoregulativna prizadevanja na ravni Unije, vključno z zavezo o varnosti proizvodov, memorandumom o soglasju zoper ponarejeno blago, kodeksom ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in kodeksom ravnanja glede dezinformacij. Komisija bi morala spodbujati tudi pripravo kodeksov ravnanja za lažjo zagotovitev izpolnjevanja obveznosti na področjih, kot sta zaščita mladoletnikov ali kratkoročni najem. Druga področja, ki bi jih veljalo preučiti, bi lahko bila spodbujanje raznolikosti informacij s podpiranjem kakovostnega novinarstvu in spodbujanje verodostojnosti informacij ob spoštovanju zaupnosti novinarskih virov. Poleg tega je pomembno zagotoviti skladnost z že obstoječimi mehanizmi izvrševanja, kot so tisti na področju elektronskih komunikacij ali medijev, in z neodvisnimi regulativnimi strukturami na teh področjih, kot so določeni v pravu Unije in nacionalnem pravu.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti.
 (70)  Pri spletnem oglaševanju običajno sodeluje več akterjev, vključno s posredniškimi storitvami, ki povezujejo subjekte, ki objavljajo oglase, in oglaševalce. Kodeksi ravnanja bi morali podpirati in dopolnjevati obveznosti glede preglednosti, ki se nanašajo na oglaševanje spletnih platform in zelo velikih spletnih platform, kot so določene v tej uredbi, da se zagotovijo prilagodljivi in učinkoviti mehanizmi za spodbujanje in krepitev izpolnjevanja navedenih obveznosti, predvsem glede načinov prenosa zadevnih informacij. Z vključitvijo zelo različnih deležnikov bi se navedenim kodeksom ravnanja zagotovile široka podpora, tehnična zanesljivost in učinkovitost, hkrati pa bi postali tudi uporabniku zelo prijazni, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev v zvezi z obveznostjo glede preglednosti. Učinkovitost kodeksov ravnanja bi bilo treba redno ocenjevati. Za razliko od zakonodaje kodeksi ravnanja niso podvrženi demokratičnemu nadzoru, njihova skladnost s temeljnimi pravicami pa ni podvržena sodnemu nadzoru. Za večjo odgovornost, udeležbo in preglednost morajo zato biti sprejeti postopkovni zaščitni ukrepi za pripravo kodeksov ravnanja. Preden Komisija začne ali olajša pripravo ali revizijo kodeksov ravnanja, lahko po potrebi Agencijo za temeljne pravice ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov pozove, naj izrazita svoje mnenje.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Uvodna izjava 71
(71)  V izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje, lahko Komisija začne pripravo kriznih protokolov za usklajevanje hitrega, kolektivnega in čezmejnega odziva v spletnem okolju. Izjemne okoliščine lahko pomenijo nepredvidljiv dogodek, kot so potresi, hurikani, pandemije in druge resne čezmejne nevarnosti za javno zdravje, vojna in teroristična dejanja, pri katerih bi se lahko spletne platforme na primer zlorabile za hitro razširjanje nezakonitih vsebin ali dezinformacij ali če nastane potreba po hitrem razširjanju zanesljivih informacij. Glede na pomembno vlogo zelo velikih spletnih platform pri razširjanju informacij v naših družbah in prek meja bi bilo treba take platforme spodbujati k pripravi in uporabi specifičnih kriznih protokolov. Taki krizni protokoli bi se lahko aktivirali le za omejen čas, sprejeti ukrepi pa bi morali prav tako biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za obravnavo izjemnih okoliščin. Navedeni ukrepi bi morali biti skladni s to uredbo in ne bi smeli pomeniti splošne obveznosti, na podlagi katere bi morale sodelujoče zelo velike spletne platforme spremljati informacije, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito vsebino.
 (71)  V izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje, lahko Komisija začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za usklajevanje hitrega, kolektivnega in čezmejnega odziva v spletnem okolju. Izjemne okoliščine lahko pomenijo nepredvidljiv dogodek, kot so potresi, hurikani, pandemije in druge resne čezmejne nevarnosti za javno zdravje, vojna in teroristična dejanja, pri katerih bi se lahko spletne platforme na primer zlorabile za hitro razširjanje nezakonitih vsebin ali dezinformacij ali če nastane potreba po hitrem razširjanju zanesljivih informacij. Glede na pomembno vlogo zelo velikih spletnih platform pri razširjanju informacij v naših družbah in prek meja bi bilo treba tovrstne platforme spodbujati, da pripravijo in uporabljajo specifične krizne protokole. Taki krizni protokoli bi se lahko aktivirali le za omejen čas, sprejeti ukrepi pa bi morali prav tako biti omejeni na to, kar je nujno potrebno za obravnavo izjemnih okoliščin. Navedeni ukrepi bi morali biti skladni s to uredbo in ne bi smeli pomeniti splošne obveznosti, na podlagi katere bi morale sodelujoče zelo velike spletne platforme spremljati informacije, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznosti aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito vsebino.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Uvodna izjava 72
(72)  Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na posameznih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici.
 (72)  Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na specifičnih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  Glede na čezmejno naravo obravnavanih storitev in horizontalni nabor obveznosti, ki jih uvaja ta uredba, bi se moral organ, ki mu je zaupano izvajanje nadzora nad uporabo in, če je potrebno, izvrševanjem te uredbe, v vsaki državi članici imenovati koordinator digitalnih storitev. Če je v državi članici več pristojnih organov pooblaščenih za uporabo in izvrševanje te uredbe, bi se moral samo eden imenovati koordinator digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev bi moral delovati kot enotna kontaktna točka glede vseh zadev v zvezi z uporabo te uredbe za Komisijo, odbor, koordinatorje digitalnih storitev iz drugih držav članic in za druge pristojne organe zadevne države članice. Zlasti kadar je v eni državi članici več organov pristojnih za izvajanje nalog na podlagi te uredbe, bi moral koordinator digitalnih storitev usklajevati navedene organe in sodelovati z njimi v skladu z nacionalnim pravom, ki določa njihove naloge, ter zagotoviti učinkovito sodelovanje vseh zadevnih organov pri nadzoru in izvrševanju na ravni Unije.
 (73)  Glede na čezmejno naravo obravnavanih storitev in horizontalni nabor obveznosti, ki jih uvaja ta uredba, bi se moral organ, ki mu je zaupano izvajanje nadzora nad uporabo in, če je potrebno, izvrševanjem te uredbe, v vsaki državi članici imenovati koordinator digitalnih storitev. Če je v državi članici za uporabo in izvrševanje te uredbe pooblaščenih več pristojnih organov, bi se moral samo eden imenovati koordinator digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev bi moral delovati kot enotna kontaktna točka glede vseh zadev v zvezi z uporabo te uredbe za Komisijo, odbor, koordinatorje digitalnih storitev iz drugih držav članic in za druge pristojne organe zadevne države članice. Zlasti kadar je v določeni državi članici za izvajanje nalog na podlagi te uredbe pristojnih več organov, bi moral koordinator digitalnih storitev usklajevati navedene organe in sodelovati z njimi v skladu z nacionalnim pravom, ki določa njihove naloge, ter zagotoviti učinkovito sodelovanje vseh zadevnih organov pri nadzoru in izvrševanju na ravni Unije.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Uvodna izjava 74
(74)  Koordinator digitalnih storitev in drugi pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti pravic in obveznosti iz te uredbe ter pri doseganju njenih ciljev. Zato je treba zagotoviti, da so navedeni organi popolnoma neodvisni od zasebnih in javnih organov ter da nimajo niti obveznosti niti možnosti prositi za navodila ali jih prejeti, niti od vlade, hkrati pa to ne posega v specifične obveznosti sodelovanja z drugimi pristojnimi organi, koordinatorji digitalnih storitev, odborom in Komisijo. Po drugi strani neodvisnost teh organov ne bi smela pomeniti, da v skladu z ustavami posameznih držav in brez ogrožanja doseganja ciljev te uredbe ne morejo biti podvrženi nacionalnemu nadzoru ali mehanizmom spremljanja v zvezi z njihovimi finančnimi izdatki ali sodnemu nadzoru, prav tako pa tudi ne bi smela pomeniti, da se ne smejo posvetovati z drugimi nacionalnimi organi, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi za krizno upravljanje, če je ustrezno.
 (74)  Koordinator digitalnih storitev in drugi pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti pravic in obveznosti iz te uredbe ter pri doseganju njenih ciljev. Zato je treba zagotoviti, da imajo ti organi finančne in človeške vire, ki jih potrebujejo za opravljanje nalog, ki jih imajo na podlagi te uredbe. Poleg tega je treba zagotoviti, da so navedeni organi popolnoma neodvisni od zasebnih in javnih organov ter da nimajo niti obveznosti niti možnosti prositi za navodila ali jih prejeti, niti od vlade, hkrati pa to ne posega v specifične obveznosti sodelovanja z drugimi pristojnimi organi, koordinatorji digitalnih storitev, odborom in Komisijo. Po drugi strani neodvisnost teh organov ne bi smela pomeniti, da v skladu z ustavami posameznih držav in brez ogrožanja doseganja ciljev te uredbe ne morejo biti podvrženi nacionalnemu nadzoru ali mehanizmom spremljanja v zvezi z njihovimi finančnimi izdatki ali sodnemu nadzoru, prav tako pa tudi ne bi smela pomeniti, da se ne smejo posvetovati z drugimi nacionalnimi organi, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali organi za krizno upravljanje, če je ustrezno.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Uvodna izjava 75
(75)  Države članice lahko obstoječ nacionalni organ imenujejo za koordinatorja digitalnih storitev ali pa mu zaupajo posebne naloge glede uporabe in izvrševanja te uredbe, če vsak tako imenovani organ izpolnjuje zahteve iz te uredbe v zvezi z neodvisnostjo. Poleg tega lahko države članice načeloma združijo funkcije znotraj obstoječega organa v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo prepoved razrešitve predsednika ali člana odbora kolegijskega organa obstoječega organa pred iztekom njegovega mandata zgolj zaradi institucionalne reforme, ki vključuje združitev različnih funkcij znotraj enega organa, če ne obstajajo pravila, ki bi zagotavljala, da taka razrešitev ne ogroža neodvisnosti in nepristranskosti takih članov.
 (75)  Države članice lahko obstoječ nacionalni organ imenujejo za koordinatorja digitalnih storitev ali pa mu zaupajo posebne naloge glede nadzora nad uporabo te uredbe in njenega izvrševanja, če ta imenovani organ izpolnjuje zahteve iz te uredbe, na primer v zvezi z neodvisnostjo. Poleg tega lahko države članice načeloma združijo funkcije znotraj obstoječega organa v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo prepoved razrešitve predsednika ali člana odbora kolegijskega organa obstoječega organa pred iztekom njegovega mandata zgolj zaradi institucionalne reforme, ki vključuje združitev različnih funkcij znotraj enega organa, če ne obstajajo pravila, ki bi zagotavljala, da taka razrešitev ne ogroža neodvisnosti in nepristranskosti takih članov.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Uvodna izjava 76
(76)  Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.
 (76)  Ker za ponudnike posredniških storitev ne velja splošna zahteva, da zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz te uredbe, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Uvodna izjava 77
(77)  Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost iskanja in pridobivanja informacij na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje.
 (77)  Države članice bi morale koordinatorjem digitalnih storitev in vsem drugim pristojnim organom, imenovanim na podlagi te uredbe, zagotoviti ustrezna pooblastila in sredstva za učinkovito izvajanje preiskav in izvrševanje. Koordinatorji digitalnih storitev bi zlasti morali imeti možnost, da sprejmejo sorazmerne začasne ukrepe za primer nevarnosti resne škode, pa tudi možnost poiskati in pridobiti informacije na svojem ozemlju, tudi v okviru skupnih preiskav, ob ustreznem upoštevanju dejstva, da bi moral ukrepe nadzora in izvrševanja v zvezi s ponudnikom, ki je v pristojnosti druge države članice, sprejeti koordinator digitalnih storitev navedene države članice, če je to ustrezno v skladu s postopki, ki se nanašajo na čezmejno sodelovanje.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Uvodna izjava 78
(78)  Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe.
 (78)  Države članice bi morale v svojih nacionalnih zakonih v skladu s pravom Unije ter zlasti v skladu s to uredbo in Listino opredeliti podrobne pogoje in omejitve glede izvrševanja pristojnosti za preiskovanje in izvrševanje svojih koordinatorjev digitalnih storitev (in drugih pristojnih organov, če je ustrezno) na podlagi te uredbe. Za zagotovitev dosledne in enotne uporabe te uredbe bi morala Komisija sprejeti smernice o pravilih in postopkih, povezanih s pristojnostmi koordinatorjev digitalnih storitev.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Uvodna izjava 79
(79)  Pri izvrševanju navedenih pooblastil bi morali pristojni organi zagotoviti skladnost z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo glede postopkov in zadev, na primer, da je potrebna predhodna sodna odločba za vstop v nekatere prostore ter da obstaja privilegij varovanja zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Navedene določbe bi morale zlasti zagotoviti upoštevanje temeljnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, vključno s pravico do obrambe in pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V tem smislu se lahko za ustrezno osnovo štejejo jamstva, ki se zagotavljajo v zvezi s postopki Komisije na podlagi te uredbe. Pred sprejetjem kakršne koli končne odločitve bi moral biti zagotovljen predhoden pošten in nepristranski postopek, vključno s pravico zadevnih oseb do izjave in pravico do dostopa do spisa, ob varovanju zaupnosti in poklicnih ali poslovnih skrivnosti, veljati pa bi morala tudi obveznost, da je treba odločitev smiselno utemeljiti. To pa ne bi smelo onemogočati sprejetja ukrepov v ustrezno utemeljenih nujnih primerih ter ob izpolnjevanju ustreznih pogojev in procesnih pravil. Izvrševanje pooblastil bi med drugim moralo biti tudi sorazmerno z naravo ter skupno dejansko in potencialno škodo, ki lahko izhaja iz kršitve ali domnevne kršitve. Pristojni organi bi načeloma morali upoštevati vsa zadevna dejstva in okoliščine zadeve, vključno z informacijami, ki jih zberejo pristojni organi v drugih državah članicah.
 (79)  Pri izvrševanju navedenih pooblastil bi morali pristojni organi zagotoviti skladnost z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo glede postopkov in zadev, na primer, da je potrebna predhodna sodna odločba za vstop v nekatere prostore ter da obstaja privilegij varovanja zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Navedene določbe bi morale zlasti zagotoviti upoštevanje temeljnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, vključno s pravico do obrambe in pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V tem smislu se lahko za ustrezno osnovo štejejo jamstva, ki se zagotavljajo v zvezi s postopki Komisije na podlagi te uredbe. Pred sprejetjem kakršne koli končne odločitve bi moral biti zagotovljen predhoden pošten in nepristranski postopek, vključno s pravico zadevnih oseb do izjave in pravico do dostopa do spisa, ob varovanju zaupnosti in poklicnih ali poslovnih skrivnosti, veljati pa bi morala tudi obveznost, da je treba odločitev smiselno utemeljiti. To pa ne bi smelo onemogočati sprejetja ukrepov v ustrezno utemeljenih nujnih primerih ter ob izpolnjevanju ustreznih pogojev in procesnih pravil. Izvrševanje pooblastil bi med drugim moralo biti tudi sorazmerno z naravo ter skupno dejansko in potencialno škodo, ki lahko izhaja iz kršitve ali domnevne kršitve. Pristojni organi bi morali upoštevati vsa zadevna dejstva in okoliščine zadeve, vključno z informacijami, ki jih zberejo pristojni organi v drugih državah članicah.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Uvodna izjava 80
(80)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovito, sorazmerno in odvračilno sankcioniranje kršitev obveznosti iz te uredbe, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter gospodarsko zmogljivost kršitelja. Pri kaznih bi bilo treba zlasti upoštevati, ali zadevni ponudnik posredniških storitev sistematično oziroma večkrat ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, ter, če je ustrezno, ali je ponudnik dejaven v več državah članicah.
 (80)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovito, sorazmerno in odvračilno sankcioniranje kršitev obveznosti iz te uredbe, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter gospodarsko zmogljivost kršitelja. Pri kaznih bi bilo treba zlasti upoštevati, ali zadevni ponudnik posredniških storitev sistematično oziroma večkrat ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, ter, če je ustrezno, število prizadetih prejemnikov, ali je kršitev namerna ali posledica malomarnosti in ali je ponudnik dejaven v več državah članicah. Komisija bi morala državam članicam izdati smernice v zvezi z merili in pogoji za naložitev sorazmernih kazni.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Uvodna izjava 81
(81)  Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja te uredbe bi bilo treba posameznikom ali predstavniškim organizacijam omogočiti, da pri koordinatorju digitalnih storitev vložijo vse pritožbe, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti s to uredbo, na ozemlju, kjer so prejeli storitev, brez poseganja v pravila te uredbe o pristojnosti. Pritožbe bi morale vsebovati verodostojen pregled pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti določenega ponudnika posredniških storitev, omogočati pa bi morale tudi obveščanje koordinatorja digitalnih storitev o vseh drugih medsektorskih vprašanjih. Koordinator digitalnih storitev bi moral vključiti druge nacionalne pristojne organe in koordinatorja digitalnih storitev iz druge države članice, zlasti iz tiste države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev sedež, če zadeva zahteva čezmejno sodelovanje.
 (81)  Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja obveznosti, določenih v tej uredbi, bi bilo treba posameznikom ali predstavniškim organizacijam omogočiti, da pri koordinatorju digitalnih storitev vložijo vse pritožbe, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti s to uredbo, na ozemlju, kjer so prejeli storitev, brez poseganja v pravila te uredbe o pristojnosti. Pritožbe bi morale vsebovati verodostojen pregled pomislekov, ki se nanašajo na zagotavljanje skladnosti določenega ponudnika posredniških storitev, omogočati pa bi morale tudi obveščanje koordinatorja digitalnih storitev o vseh drugih medsektorskih vprašanjih. Koordinator digitalnih storitev bi moral vključiti druge nacionalne pristojne organe in koordinatorja digitalnih storitev iz druge države članice, zlasti iz tiste države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev sedež, če zadeva zahteva čezmejno sodelovanje. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža bi moral pritožbo pravočasno preučiti in koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, obvestiti o postopku obravnave pritožbe.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Uvodna izjava 82
(82)  Države članice bi morale zagotoviti, da lahko koordinatorji digitalnih storitev sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito obravnavajo nekatere posebno hude in vztrajne kršitve ter ki so sorazmerni z njimi. Ustrezno je zahtevati, da ukrepe odredi pristojni pravosodni organ na predlog koordinatorja digitalnih storitev ter da za take ukrepe veljajo dodatna jamstva, zlasti kadar lahko navedeni ukrepi vplivajo na pravice in interese tretjih oseb, kot se lahko zlasti zgodi v primeru omejitve dostopa do spletnih vmesnikov. Potencialno prizadetim tretjim osebam bi bilo zlasti treba omogočiti, da povejo svoje stališče, take odločbe pa bi se lahko izdale le, kadar niso razumno na voljo pristojnosti za tako ukrepanje na podlagi drugih aktov prava Unije ali nacionalnega prava, na primer za zaščito skupnih interesov potrošnikov, zagotovitev hitre odstranitve spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, ali onemogočanje dostopa do storitev, ki jih tretja oseba uporablja za kršitev pravice intelektualne lastnine.
 (82)  Države članice bi morale zagotoviti, da lahko koordinatorji digitalnih storitev sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko učinkovito obravnavajo nekatere posebno hude in vztrajne kršitve te uredbe ter ki so sorazmerni s temi kršitvami. Ustrezno je zahtevati, da ukrepe odredi pristojni pravosodni organ na predlog koordinatorja digitalnih storitev ter da za take ukrepe veljajo dodatna jamstva, zlasti kadar lahko navedeni ukrepi vplivajo na pravice in interese tretjih oseb, kot se lahko zlasti zgodi v primeru omejitve dostopa do spletnih vmesnikov. Potencialno prizadetim tretjim osebam bi bilo zlasti treba omogočiti, da povejo svoje stališče, take odločbe pa bi se lahko izdale le, kadar niso razumno na voljo pristojnosti za tako ukrepanje na podlagi drugih aktov prava Unije ali nacionalnega prava, na primer za zaščito skupnih interesov potrošnikov, zagotovitev hitre odstranitve spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, ali onemogočanje dostopa do storitev, ki jih tretja oseba uporablja za kršitev pravice intelektualne lastnine.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Uvodna izjava 83 a (novo)
(83a)  Brez poseganja v določbe te uredbe o izjemi od odgovornosti v zvezi z informacijami, ki se prenesejo ali hranijo na zahtevo prejemnika storitve, bi morali biti ponudniki posredniških storitev odgovorni za kršitev svojih obveznosti iz te uredbe. Prejemniki storitve in organizacije, ki jih zastopajo, bi morali imeti pravico do dostopa do sorazmernih in učinkovitih pravnih sredstev. Zlasti bi morali imeti pravico, da od teh ponudnikov posredniških storitev v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije zahtevajo odškodnino za kakršno koli neposredno škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki posredniških storitev kršili obveznosti iz te uredbe.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Uvodna izjava 84
(84)  Koordinator digitalnih storitev bi moral redno objavljati poročilo o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi te uredbe. Glede na to, da je koordinator digitalnih storitev prek skupnega sistema za izmenjavo informacij obveščen o odločbah o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, bi moral v svoje letno poročilo vključiti število in kategorije takih odločb, naslovljenih na ponudnike posredniških storitev, ki jih izdajo pravosodni in upravni organi v njegovi državi članici.
 (84)  Koordinator digitalnih storitev bi moral o dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, redno objavljati poročilo v standardizirani in strojno berljivi obliki. Glede na to, da je koordinator digitalnih storitev prek skupnega sistema za izmenjavo informacij na podlagi informacijskega sistema za notranji trg obveščen tudi o odločbah o ukrepanju zoper nezakonito vsebino ali o predložitvi informacij, ki jih ureja ta uredba, bi moral v svoje letno poročilo vključiti število in kategorije takih odločb, naslovljenih na ponudnike posredniških storitev, ki jih izdajo pravosodni in upravni organi v njegovi državi članici.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Uvodna izjava 86
(86)  Koordinatorji digitalnih storitev bi morali imeti možnost trajno ali začasno sodelovati pri skupnem nadzoru in preiskavah v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta uredba, da se spodbudijo čezmejni nadzor in preiskave, v katere je vključenih več držav članic. Navedene dejavnosti lahko vključujejo druge pristojne organe in razne zadeve, od usklajenega zbiranja podatkov do zahtev za predložitev informacij ali preiskav prostorov, v okviru omejitev in področja uporabe pooblastil, ki jih ima vsak udeleženi organ. Od odbora se lahko zahteva, da predloži mnenje v zvezi z navedenimi dejavnostmi, na primer tako, da predlaga načrte in časovnice dejavnosti ali da predlaga začasne delovne skupine ob sodelovanju udeleženih organov.
 (86)  Koordinatorji digitalnih storitev bi morali imeti možnost, da na podlagi dogovora med zadevnimi državami članicami in, če takega dogovora ni, pod vodstvom koordinatorja digitalnih storitev v državi članici sedeža stalno ali začasno sodelujejo pri skupnem nadzoru in preiskavah v zvezi z zadevami, na katere se nanaša ta uredba, da se spodbudijo čezmejni nadzor in preiskave, v katere je vključenih več držav članic. Navedene dejavnosti lahko vključujejo druge pristojne organe in razne zadeve, od usklajenega zbiranja podatkov do zahtev za predložitev informacij ali preiskav prostorov, v okviru omejitev in področja uporabe pooblastil, ki jih ima vsak udeleženi organ. Od odbora se lahko zahteva, da predloži mnenje v zvezi z navedenimi dejavnostmi, na primer tako, da predlaga načrte in časovnice dejavnosti ali da predlaga začasne delovne skupine ob sodelovanju udeleženih organov.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88
(88)  Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino na ravni Unije, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je več sodelujočih iz posamezne države članice, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico.
 (88)  Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba na ravni Unije vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je iz posamezne države članice več sodelujočih, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico. S poslovnikom odbora bi moralo biti zagotovljeno spoštovanje zaupnosti informacij.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Uvodna izjava 90
(90)  V ta namen bi moralo biti odboru omogočeno sprejemati mnenja, zahteve in priporočila, naslovljena na koordinatorje digitalnih storitev ali druge pristojne nacionalne organe. Čeprav niso pravno zavezujoči, bi morala biti odločitev o njihovem neupoštevanju ustrezno pojasnjena in bi jo Komisija lahko upoštevala pri oceni zagotavljanja skladnosti zadevne države članice s to uredbo.
 (90)  V ta namen bi moralo biti odboru omogočeno sprejemati mnenja, zahteve in priporočila, naslovljena na koordinatorje digitalnih storitev ali druge pristojne nacionalne organe. Čeprav niso pravno zavezujoči, bi morala biti odločitev o njihovem neupoštevanju ustrezno pojasnjena in bi jo Komisija lahko upoštevala pri oceni zagotavljanja skladnosti zadevne države članice s to uredbo. Odbor bi moral pripraviti letno poročilo o svojih dejavnostih.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Uvodna izjava 91
(91)  Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, prepoved diskriminacije, varstvo podatkov, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.
 (91)  Odbor bi moral združiti predstavnike koordinatorjev digitalnih storitev in potencialno tudi drugih pristojnih organov pod predsedovanjem Komisije, da se zagotovi povsem evropska ocena zadev, ki so mu predložene. Glede na morebitne medsektorske elemente, ki bi lahko bili pomembni za druge regulativne okvire na ravni Unije, bi moral imeti odbor možnost sodelovati z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, ki imajo pristojnosti na področjih, kot so enakost, vključno z enakostjo med moškimi in ženskami, in nediskriminacija, enakost spolov in nediskriminacija, izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter drugih oblik nasilja na podlagi spola, varstvo podatkov, spoštovanje intelektualne lastnine, konkurenca, elektronske komunikacije, avdiovizualne storitve, nadzor trga, zaznavanje in preiskovanje goljufij zoper proračun EU v zvezi s carinskimi dajatvami ali varstvo potrošnikov, kot je potrebno za izvajanje njegovih nalog.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Uvodna izjava 96
(96)  Če platforma na podlagi akcijskega načrta ustrezno ne obravnava kršitve določbe, ki se uporablja le za zelo velike spletne platforme, se lahko le Komisija na svojo pobudo ali na podlagi nasveta odbora odloči za nadaljnjo preiskavo zadevne kršitve in ukrepov, ki jih je platforma naknadno sprejela, brez koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža. Po izvedbi potrebnih preiskav bi morala imeti Komisija možnost sprejeti odločitve, v katerih ugotovi kršitev in izreče sankcije zoper zelo velike spletne platforme, kadar je to upravičeno. Prav tako bi morala imeti možnosti poseči v čezmejno zadevo, kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža kljub zahtevi Komisije ni sprejel nobenih ukrepov ali kadar sam koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, da Komisija poseže v zadevo, in sicer v vezi s kršitvijo katere koli druge določbe te uredbe, ki jo stori zelo velika spletna platforma.
 (96)  Če platforma na podlagi akcijskega načrta ustrezno ne obravnava kršitve določbe, ki se uporablja le za zelo velike spletne platforme, bi morala le Komisija na svojo pobudo ali na podlagi nasveta odbora začeti nadaljnjo preiskavo zadevne kršitve in ukrepov, ki jih je platforma naknadno sprejela, brez koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža. Po izvedbi potrebnih preiskav bi morala imeti Komisija možnost sprejeti odločitve, v katerih ugotovi kršitev in izreče sankcije zoper zelo velike spletne platforme, kadar je to upravičeno. Prav tako bi morala poseči v čezmejno zadevo, kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža kljub zahtevi Komisije ni sprejel nobenih ukrepov ali kadar sam koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, da Komisija poseže v zadevo, in sicer v zvezi s kršitvijo katere koli druge določbe te uredbe, ki jo stori zelo velika spletna platforma. Komisija bi morala začeti postopek za morebitno sprejetje odločitev o zadevnem ravnanju zelo velike spletne platforme, na primer kadar obstaja sum, da je navedena platforma kršila to uredbo, tudi v primerih, ko se ugotovi, da platforma ne izvaja operativnih priporočil, ki so bila podana v okviru neodvisne revizije in jih je odobril koordinator digitalnih storitev v državi sedeža, ter kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ni sprejel nobenih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Uvodna izjava 97
(97)  Komisija bi morala imeti možnost, da se svobodno odloči, ali želi poseči v katero od zadev, za katere je pooblaščena na podlagi te uredbe. Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.
 (97)  Ko Komisija začne postopek, bi moralo biti zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža prepovedano izvrševati svoja preiskovalna in izvršilna pooblastila v zvezi z zadevnim ravnanjem zadevne zelo velike spletne platforme, da se preprečijo podvajanje, neskladnosti in tveganja, povezana z načelom ne bis in idem. Vendar pa zaradi učinkovitosti takim koordinatorjem digitalnih storitev ne bi smelo biti prepovedano izvrševati pooblastil v pomoč Komisiji, če ta tako zahteva pri izvajanju svojih nadzornih nalog ali v zvezi z drugim ravnanjem, vključno z ravnanjem iste zelo velike spletne platforme, za katero obstaja sum, da je storila novo kršitev. Navedeni koordinatorji digitalnih storitev ter odbor in drugi koordinatorji digitalnih storitev, če je ustrezno, bi morali Komisiji zagotoviti vse potrebne informacije in pomoč, da lahko učinkovito izvaja svoje naloge, Komisija pa bi morala tudi njih ustrezno obveščati o izvrševanju svojih pooblastil. V tem smislu bi morala Komisija, če je ustrezno, upoštevati vse zadevne ocene odbora ali zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev ter vse upoštevne dokaze in informacije, ki jih ti zberejo, kar pa ne posega v pristojnosti Komisije in njeno odgovornost, da opravi dodatne potrebne preiskave.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Uvodna izjava 97 a (novo)
(97a)  Komisija bi morala biti pri svojem odločanju v zvezi s koordinatorji digitalnih storitev in ponudniki storitev iz te uredbe neodvisna in nepristranska.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Uvodna izjava 99
(99)  Komisija bi zlasti morala imeti dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma ali zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse zadevne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.
 (99)  Komisija bi zlasti morala imeti dostop do vseh relevantnih dokumentov, podatkov in informacij, potrebnih za začetek in vodenje preiskave ter za spremljanje izpolnjevanja zadevnih obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo obravnava take dokumente, podatke ali informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, pomnilniški medij ali natančno lokacijo, kjer so shranjeni. Komisija bi morala imeti možnost neposredno zahtevati, da ji zadevna zelo velika spletna platforma, zadevne tretje osebe ali posamezniki zagotovijo vse zadevne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost zahtevati vse relevantne informacije od vsakega javnega organa, telesa ali agencije v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Komisija bi morala biti pristojna, da zahteva dostop do podatkovnih zbirk in algoritmov zadevnih oseb ter pojasnila v zvezi z njimi ter da opravi razgovore z vsemi osebami (ob njihovem soglasju), ki bi lahko imele uporabne informacije, in posname njihove izjave. Komisija bi morala biti prav tako pristojna, da izvede preiskave, potrebne za izvrševanje zadevnih določb te uredbe. Navedena preiskovalna pooblastila so namenjena dopolnjevanju možnosti, da lahko Komisija prosi za pomoč koordinatorje digitalnih storitev in druge organe držav članic, na primer pri zagotavljanju informacij ali pri izvrševanju navedenih pooblastil.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Uvodna izjava 100
(100)  Izpolnjevanje relevantnih obveznosti, uvedenih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi morala biti za neizpolnjevanje obveznosti in kršitev postopkovnih pravil določena tudi ustrezna višina glob in periodičnih denarnih kazni, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov.
 (100)  Izpolnjevanje relevantnih obveznosti, uvedenih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi morala biti za neizpolnjevanje obveznosti in kršitev postopkovnih pravil določena tudi ustrezna višina glob in periodičnih denarnih kazni, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov. Komisija bi morala zlasti zagotoviti, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti, število prizadetih prejemnikov, glede na to, ali je bila kršitev storjena namerno ali iz malomarnosti, ter gospodarsko zmogljivost kršitelja.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Uvodna izjava 102
(102)  Komisija bi morala v interesu uspešnosti in učinkovitosti poleg splošnega vrednotenja uredbe, ki se opravi v petih letih od začetka veljavnosti, po začetni zagonski fazi ter na podlagi prvih treh let uporabe te uredbe opraviti tudi oceno dejavnosti odbora in njegove strukture.
 (102)  Komisija bi morala opraviti splošno oceno te uredbe ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiti poročilo. Poročilo bi se moralo nanašati zlasti na opredelitev zelo velikih spletnih platform in število povprečnih dejavnih prejemnikov storitve na mesec. Poleg tega bi se moralo nanašati tudi na izvajanje kodeksov ravnanja in obveznost imenovanja predstavnika s sedežem v Uniji ter oceniti učinek podobnih obveznosti, ki jih tretje države nalagajo evropskim ponudnikom storitev, ki delujejo v tujini. Komisija bi morala zlasti oceniti vpliv na stroške, ki bi jih utrpeli evropski ponudniki storitev zaradi podobnih zahtev, vključno z zahtevo po imenovanju pravnega zastopnika, ki bi jih lahko uvedle tretje države, pa tudi morebitnih novih ovir za dostop do trgov zunaj Unije po sprejetju te uredbe. Oceniti bi morala tudi vpliv na zmožnost evropskih podjetij in potrošnikov, da dostopajo do proizvodov in storitev iz držav zunaj Unije in jih kupujejo. Komisija bi morala v interesu uspešnosti in učinkovitosti poleg splošnega vrednotenja uredbe, ki se opravi v treh letih po začetku veljavnosti, po začetni zagonski fazi ter na podlagi prvih treh let uporabe te uredbe opraviti tudi oceno dejavnosti odbora in njegove strukture.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 1 – naslov
Predmet urejanja in področje uporabe
 Predmet urejanja
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka c
(c)  pravila o izvajanju in izvrševanju te uredbe, tudi glede sodelovanja pristojnih organov in usklajevanja med njimi.
 (c)  pravila o izvajanju in izvrševanju zahtev iz te uredbe, tudi glede sodelovanja pristojnih organov in usklajevanja med njimi.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka b
(b)  določiti enotna pravila za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.
 (b)  določiti harmonizirana pravila za varno, dostopno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, v katerem so učinkovito zaščitene temeljne pravice iz Listine.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  spodbujati visoko raven varstva potrošnikov in prispevati k večji izbiri za potrošnike, hkrati pa spodbujati inovacije, podpirati digitalni prehod in spodbujati gospodarsko rast na notranjem trgu.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se zagotavljajo prejemnikom storitve, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji, ne glede na kraj sedeža ponudnikov navedenih storitev.
 črtano
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4
4.  Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške, ali za zahteve, uvedene v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se take storitve zagotavljajo z uporabo posredniških storitev.
 črtano
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5
5.  Ta uredba ne posega v pravila, določena v:
 črtano
(a)  Direktivi 2000/31/ES;
(b)  Direktivi 2010/13/ES;
(c)  pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah;
(d)  Uredbi (EU) …/… o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin [TCO po sprejetju];
(e)  Uredbi (EU) …/… o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah ter Direktivi (EU) …/… o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih [elektronski dokazi po sprejetju];
(f)  Uredbi (EU) 2019/1148;
(g)  Uredbi (EU) 2019/1150;
(h)  pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394;
(i)  pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 1 a (novo)
Člen 1a
Področje uporabe
1.  Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se zagotavljajo prejemnikom storitve, ki imajo sedež ali prebivališče v Uniji, ne glede na kraj sedeža ponudnikov navedenih storitev.
2.  Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške, ali za zahteve, uvedene v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se take storitve zagotavljajo z uporabo posredniških storitev.
3.  Ta uredba ne posega v pravila, določena v:
(a)  Direktivi 2000/31/ES;
(b)  Direktivi 2010/13/ES;
(c)  pravu Unije o avtorskih in sorodnih pravicah, zlasti Direktivi (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu;
(d)  Uredbi (EU) 2021/784 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin;
(e)  Uredbi (EU) …/… o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah ter Direktivi (EU) …/… o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih [elektronski dokazi po sprejetju];
(f)  Uredbi (EU) 2019/1148;
(g)  Uredbi (EU) 2019/1150;
(h)  pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z Uredbo (EU) 2017/2394, Uredbo (EU) 2019/1020 in Direktivo 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov;
(i)  pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES;
(j)  Direktivi (EU) 2019/882;
(k)  Direktivi (EU) 2018/1972;
(l)  Direktivi 2013/11/EU.
4.  Komisija do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] objavi smernice o razmerju med to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1a(3).
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  „storitve informacijske družbe“ pomeni storitve v smislu člena 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535;
 (a)  „storitve informacijske družbe“ pomeni storitve, kot so opredeljene v členu 1(1)(b) Direktive (EU) 2015/1535;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  „prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja zadevne posredniške storitve;
 (b)  „prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zadevne posredniške storitve uporablja za pridobitev informacij ali omogočanje dostopa do njih;
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;
 (c)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d – uvodni del
(d)  „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo; domneva se, da taka pomembna povezava obstaja, če ima ponudnik sedež v Uniji; če takega sedeža nima, se ocena pomembne povezave opravi na podlagi specifičnih dejanskih meril, kot so:
 (d)  „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati pravnim ali fizičnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitev ponudnika storitev informacijske družbe, ki je pomembno povezan z Unijo;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 1
—  pomembno število uporabnikov v eni ali več državah članicah ali
 črtano
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d – alinea 2
—  ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;
 črtano
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  „pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom storitev in eno ali več držav članic, ker ima ponudnik storitev sedež v Uniji ali, če ga nima, ker svoje dejavnosti usmerja v eno ali več držav članic;
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka e
(e)  „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;
 (e)  „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene, ki so neposredno povezani z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 1
—  storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;
 —  storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja, vključno s storitvami, povezanimi s tehničnimi pomožnimi funkcijami;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f – alinea 2
—  storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;
 —  storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka g
(g)  „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije, ki same po sebi ali v zvezi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, očitno niso skladne s pravom Unije ali pravom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;
 (g)  „nezakonita vsebina“ pomeni vse informacije ali dejavnosti, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ki niso skladne s pravom Unije ali pravom države članice, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka h
(h)  „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnosti razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njena vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;
 (h)  „spletna platforma“ pomeni ponudnika storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in v javnost razširja informacije, razen če je navedena dejavnost manjša ali povsem pomožna funkcija druge storitve ali funkcija primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, njuna vključitev v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka k
(k)  „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;
 (k)  „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki prejemnikom storitve omogočajo dostop do ustrezne posredniške storitve in interakcijo z njo;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka k a (novo)
(ka)  „zaupanja vredni prijavitelj“ pomeni subjekt, ki mu je koordinator digitalnih storitev podelil tak status;
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka n
(n)  „oglas“ pomeni informacije, namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej promociji navedenih informacij;
 (n)  „oglas“ pomeni informacije, ki so namenjene promociji sporočila pravne ali fizične osebe in se v ta namen širijo, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma prikazuje na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej v zameno za promocijo navedenega sporočila;
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka n a (novo)
(na)  „plačilo“ pomeni finančno nadomestilo, ki sestoji iz neposrednega ali posrednega plačila za opravljeno storitev, tudi kadar ponudnik posredniških storitev od prejemnika storitve ne prejme neposrednega nadomestila ali kadar prejemnik storitve ponudniku storitve zagotovi podatke, razen če se ti podatki zbirajo izključno za izpolnjevanje zakonskih zahtev;
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka o
(o)  „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;
 (o)  „priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga, prednostno razvršča ali ureja specifične informacije, tudi na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka p
(p)  „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zaznavati, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;
 (p)  „moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, ki jih bodisi z avtomatiziranimi bodisi z neavtomatiziranimi sredstvi izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je odkriti, opredeliti in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitve in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, onemogočanje dostopa, odstranitev s seznama, demonetizacija ali odstranitev takih informacij, ali onemogočanje prejemniku zagotavljati take informacije, na primer z izbrisom prejemnikovega računa ali začasnim onemogočanjem njegove uporabe;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka q
(q)  „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.
 (q)  „pogoji poslovanja“ pomeni vse pogoje poslovanja ali specifikacije ponudnika storitev ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom teh storitev.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka q a (novo)
(qa)  „invalidi“ pomeni invalide v smislu člena 3(1) Direktive (EU) 2019/882;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
 3.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  ne spreminja informacij;
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka d
(d)  za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
 2.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da povprečen in razumno dobro obveščen potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.
 3.  Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, če taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da potrošnik meni, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
 4.  Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali pravosodni organ skladno s pravnimi sistemi držav članic od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali druge dejavnosti, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami prava Unije, vključno s tistimi iz te uredbe.
 1.   Ne šteje se, da ponudniki posredniških storitev niso upravičeni do izjeme od odgovornosti iz členov 3, 4 in 5 zgolj zato, ker opravljajo prostovoljne preiskave na lastno pobudo ali sprejmejo ukrepe, katerih namen je zaznavanje, opredelitev in odstranitev nezakonitih vsebin ali onemogočanje dostopa do njih, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z zahtevami nacionalnega prava in prava Unije, vključno z Listino in zahtevami iz te uredbe.
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Ponudniki posredniških storitev zagotovijo, da so opravljene prostovoljne preiskave na lastno pobudo in ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, učinkoviti in specifični. Te prostovoljne preiskave na lastno pobudo in ukrepe bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, kot so človeški nadzor, dokumentacija ali drugi dodatni ukrep, s katerim bi zagotovili in pokazali, da so te preiskave in ukrepi natančni, nediskriminatorni, sorazmerni, pregledni ter da ne vodijo do pretiranega odstranjevanja vsebin. Ponudniki posredniških storitev si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da je v primeru uporabe avtomatiziranih sredstev tehnologija dovolj zanesljiva, da kar najbolj omeji stopnjo napak, kadar se informacije zmotno štejejo za nezakonito vsebino.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Za ponudnike posredniških storitev se ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ti prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost.
 1.   Za ponudnike posredniških storitev se niti de iure niti de facto, z avtomatiziranimi ali neavtomatiziranimi sredstvi, ne uvaja nobena splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na nezakonito dejavnost, ali obveznost spremljanja vedenja fizičnih oseb.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Ponudnikom posredniških storitev ni treba uporabljati avtomatiziranih orodij za moderiranje vsebin ali za spremljanje vedenja fizičnih oseb.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Države članice ponudnikom posredniških storitev ne preprečujejo zagotavljanja storitev šifriranja od konca do konca.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 c (novo)
1c.   Države članice ponudnikom posredniških storitev ne naložijo splošne obveznosti, da omejijo anonimno uporabo svojih storitev. Države članice od ponudnikov posredniških storitev ne zahtevajo, da na splošno in brez razlikovanja hranijo osebne podatke prejemnikov svojih storitev. Ciljno hrambo podatkov konkretnega prejemnika odredi sodni organ v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.
Sprememba 520/rev
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, si ponudnik razumno prizadeva omogočiti uporabo in plačilo te storitve brez zbiranja prejemnikovih osebnih podatkov.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.
 1.  Ponudniki posredniških storitev na podlagi odločbe, prejete prek varnega kanala sporočanja, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino ali vsebine, ki jo izda in posreduje nacionalni pravosodni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 (novo)
‒  sklic na pravno podlago odločbe;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 1
‒   obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na specifično določbo prava Unije ali nacionalnega prava, ki jo informacija krši;
 ‒   dovolj podrobno obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na specifično določbo prava Unije ali nacionalnega prava, ki je v skladu s pravom Unije;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 a (novo)
‒  identifikacijo organa, ki je odločbo izdal, vključno z datumom, časovnim žigom in elektronskim podpisom organa, ki prejemniku omogoča avtentikacijo odločbe, in podatke kontaktne osebe v tem organu;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 2
‒   enega ali več natančnih enotnih naslovov vira in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev zadevne nezakonite vsebine;
 ‒   jasno navedbo natančne elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, kadar je ustrezno ali kadar točne elektronske lokacije ni mogoče natančno ugotoviti; enega ali več natančnih enotnih naslovov vira in po potrebi dodatne informacije, ki omogočajo opredelitev zadevne nezakonite vsebine;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3
‒   informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;
 ‒   zlahka razumljive informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku storitve in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino, vključno s pritožbenimi roki;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a – alinea 3 a (novo)
‒  če je to potrebno in sorazmerno, odločitev, da se informacije o odstranitvi vsebine ali onemogočenju dostopa do nje ne razkrijejo iz razlogov javne varnosti, kot so preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj, vendar ne več kot šest tednov od sprejetja odločitve;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka b
(b)  ozemeljsko področje uporabe odločbe na podlagi pravil prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, vključno z Listino, in, če je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava ne presega tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja;
 (b)  ozemeljsko področje uporabe odločbe na podlagi pravil prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporabljajo, v skladu s pravom Unije, vključno z Listino, in, če je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava ne presega tega, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja; ozemeljsko področje uporabe odločbe je omejeno na ozemlje države članice, ki je odločbo izdala, razen če nezakonitost vsebine izhaja neposredno iz prava Unije ali če zadevne pravice zahtevajo širše ozemeljsko področje uporabe v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
(c)  odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10.
 (c)  odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki izda odločbo zoper specifično nezakonito vsebino; v tem primeru lahko kontaktna točka ponudnika storitev od pristojnega organa zahteva, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  odločba je v skladu s členom 3 Direktive 2000/31/EC;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  kadar je več ponudnikov posredniških storitev odgovornih za gostovanje specifičnih nezakonitih vsebin, se odločba izda najprimernejšemu ponudniku, ki ima tehnične in operativne zmožnosti za ukrepanje zoper te vsebine.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija po posvetovanju z odborom sprejme izvedbene akte v skladu s členom 70, s katerimi določi specifično predlogo in obliko za odločbe iz odstavka 1.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Ponudniki posredniških storitev, ki so prejeli odločbo, imajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko v imenu ponudnika posreduje v zvezi s pravnimi sredstvi, pritožbami ali drugimi pravnimi postopki v zvezi z odločbo.
Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko od organa, ki je izdal odločbo, zahteva umik ali preklic odločbe ali prilagoditev ozemeljskega področja uporabe odločbe temu, kar je nujno potrebno. Če se taka zahteva zavrne, ima koordinator digitalnih storitev države članice sedeža pravico zahtevati razveljavitev, prenehanje ali prilagoditev učinka odločbe pred pravosodnimi organi države članice, ki je odločbo izdala. Te postopke je treba čim prej zaključiti.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Če ponudnik ne more izpolniti odločbe o odstranitvi, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti pravosodni ali upravni organ, ki je odločbo izdal, in zahteva potrebna pojasnila.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Organ, ki izda odločbo, jo skupaj z informacijami, ki jih je glede uresničevanja odločbe prejel od ponudnika posredniških storitev, posreduje koordinatorju digitalnih storitev v državi članici organa, ki je odločbo izdal.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.
 4.  Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku in upravnega prava, ki so v skladu s pravom Unije, vključno z Listino. Organi pri ravnanju v skladu s takšnimi zahtevami ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice zagotovijo, da lahko ustrezni organi na zahtevo vložnika, katerega pravice so kršene z nezakonitimi vsebinami, zadevnemu ponudniku posredniških storitev izdajo začasno odredbo v skladu s tem členom za odstranitev te vsebine ali onemogočitev dostopa do nje.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo izda zadevni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe.
 1.  Ponudnik posredniških storitev na podlagi odločbe, prejete prek varnega kanala sporočanja, o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo prejme od zadevnega nacionalnega pravosodnega ali upravnega organa in jo ta organ izda na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 (novo)
‒  identifikacijske podatke pravosodnega ali upravnega organa, ki je odločbo izdal, in avtentikacijo odločbe z datumom, časovnim žigom in elektronskim podpisom organa, ki je izdal odločbo o predložitvi informacij;
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 a (novo)
‒  sklic na pravno podlago odločbe;
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea -1 b (novo)
‒  jasno navedbo natančne elektronske lokacije, imena računa ali edinstvenega identifikatorja prejemnika, o katerem se zahtevajo informacije;
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1
‒   obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;
 ‒   dovolj podrobno obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost s pravili Unije ali nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 1 a (novo)
‒  če so zahtevane informacije osebni podatki v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 3(1) Direktive (EU) 2016/680, utemeljitev, da je prenos skladen z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 2
‒   informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve;
 ‒   informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve, vključno s pritožbenimi roki;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a – alinea 2 a (novo)
‒  navedbo, ali bi moral ponudnik brez nepotrebnega odlašanja obvestiti prejemnika zadevne storitve, vključno z informacijami o zahtevanih podatkih; kadar se informacije zahtevajo v okviru kazenskega postopka, mora biti zahteva za te informacije v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, obveščanje zadevnega prejemnika storitve o tej zahtevi pa se lahko odloži, dokler je to potrebno in sorazmerno, da se prepreči oviranje kazenskega postopka, ob upoštevanju pravic osumljencev in obtožencev ter brez poseganja v pravice obrambe in učinkovita pravna sredstva. Taka zahteva je ustrezno utemeljena, v njej je določeno trajanje obveznosti glede zaupnosti, v zvezi z njo pa se opravljajo redni pregledi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
(c)  odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval navedeni ponudnik v skladu s členom 10.
 (c)  odločba je napisana v jeziku, ki ga je navedel ponudnik, in se pošlje kontaktni točki, ki jo je imenoval ponudnik v skladu s členom 10, ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki izda odločbo zoper nezakonito vsebino; v tem primeru lahko kontaktna točka pristojni organ zaprosi, da predloži prevod v jeziku, ki ga je navedel ponudnik;
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija po posvetovanju z odborom sprejme izvedbene akte v skladu s členom 70, v katerih določi specifično predlogo in obliko za odločbe iz odstavka 1.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Ponudnik posredniških storitev, ki je prejel odločbo, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ta pravica vključuje pravico do izpodbijanja odločbe pred pravosodnimi organi države članice pristojnega organa, ki je odločbo izdal, zlasti kadar odločba ni v skladu s členom 3 Direktive 2000/31/ES. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko v imenu ponudnika posreduje v zvezi s pravnimi sredstvi, pritožbami ali drugimi pravnimi postopki v zvezi z odločbo.
Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža lahko od organa, ki je odločbo izdal, zahteva, da jo umakne ali prekliče. Če ta zahtevo zavrne, ima koordinator digitalnih storitev države članice sedeža pravico zahtevati razveljavitev, prenehanje ali prilagoditev učinka odločbe pred pravosodnim organom države članice, ki je odločbo izdala. Te postopke je treba čimprej zaključiti.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Če ponudnik ne more izpolniti odločbe, ker ta vsebuje očitne napake ali ne vsebuje dovolj informacij, da bi jo lahko izpolnil, o tem nemudoma obvesti pravosodni ali upravni organ, ki je odločbo o predložitvi informacij izdal, in zahteva potrebna pojasnila.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Organ, ki izda odločbo o predložitvi specifične informacije, jo skupaj z informacijami, ki jih je glede uresničevanja odločbe prejel od ponudnika posredniških storitev, posreduje koordinatorju digitalnih storitev v državi članici organa, ki je odločbo izdal.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije.
 4.  Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku ali upravno postopkovnega prava, ki so v skladu s pravom Unije.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9 a
Učinkovita pravna sredstva za prejemnike storitve
1.   Prejemniki storitve, katerih vsebina je bila odstranjena v skladu s členom 8 ali katerih informacije so bile zahtevane v skladu s členom 9, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev zoper take odredbe, po potrebi vključno z obnovitvijo vsebine, kadar je bila taka vsebina v skladu s pogoji poslovanja, vendar jo je ponudnik storitev pomotoma štel za nezakonito, brez poseganja v pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2016/679.
2.   Ta pravica do učinkovitega pravnega sredstva se uveljavlja pred pravosodnim organom v državi članici izdajateljici v skladu z njenim nacionalnim pravom in zajema možnost izpodbijanja zakonitosti ukrepa, vključno z njegovo nujnostjo in sorazmernostjo.
3.   Koordinatorji digitalnih storitev razvijejo nacionalna orodja in smernice za prejemnike storitve v zvezi z pritožbenimi mehanizmi in mehanizmi pravnih sredstev, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Poglavje III – naslov
Obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno in varno spletno okolje
 Obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno, dostopno in varno spletno okolje
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 10 – naslov
Kontaktne točke
 Kontaktne točke za organe držav članic, Komisijo in odbor
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Ponudniki posredniških storitev vzpostavijo enotno kontaktno točko, ki omogoča neposredno elektronsko komunikacijo z organi držav članic, Komisijo in odborom iz člena 47 za uporabo te uredbe.
 1.  Ponudniki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, ki jim omogoči neposredno elektronsko komunikacijo z organi držav članic, Komisijo in odborom iz člena 47 za uporabo te uredbe.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Ponudniki posredniških storitev javno objavijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi.
 2.  Ponudniki posredniških storitev organom držav članic, Komisiji in odboru sporočijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi, vključno z imenom, elektronskim naslovom, fizičnim naslovom in telefonsko številko, ter zagotovijo, da se informacije sproti posodabljajo.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ponudniki posredniških storitev lahko za to uredbo vzpostavijo enotno kontaktno točko in drugo enotno kontaktno točko v skladu z zahtevami drugih pravnih predpisov Unije. Pri tem ponudnik o tem obvesti Komisijo.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10 a
Kontaktne točke za prejemnike storitev
1.   Ponudniki posredniških storitev vzpostavijo enotno kontaktno točko, ki prejemnikom storitev omogoča neposredno komunikacijo z njimi.
2.   Ponudniki posredniških storitev zlasti omogočijo prejemnikom storitev, da z njimi komunicirajo, tako da jim zagotovijo hitro, neposredno in učinkovito komunikacijsko sredstvo, kot so telefonske številke, naslovi elektronske pošte, elektronski kontaktni obrazci, klepetalni boti in neposredna sporočila ter naslov sedeža ponudnika posredniških storitev, na uporabniku prijazen in preprosto dostopen način. Ponudniki posredniških storitev prejemnikom storitev tudi omogočijo, da izbirajo načine za neposredno komunikacijo, ki ne temeljijo izključno na avtomatiziranih orodjih.
3.   Ponudniki posredniških storitev si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti dovolj človeških in finančnih virov za pravočasno in učinkovito komunikacijo in odgovore iz odstavka 1.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v njej ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo za svojega pravnega zastopnika v eni od držav članic, v katerih ponujajo storitve.
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo pooblastila in vire, potrebne za sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter izpolnjevanje navedenih sklepov.
 2.  Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo z organi držav članic, Komisijo in odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostne vire, da bi zagotovili učinkovito in pravočasno sodelovanje z organi držav članic, Komisijo in odborom ter izpolnjevanje vseh navedenih sklepov.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4
4.  Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene.
 4.  Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, kjer njihov pravni zastopnik prebiva ali ima sedež, sporočijo ime, poštni naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije posodobljene. Koordinator digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima pravni zastopnik prebivališče ali sedež, si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva oceniti njihovo veljavnost.
Sprememba 477
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Ponudniki posredniških storitev, ki se uvrščajo med mikro, mala ali srednja podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ki jim po razumnem prizadevanju ni uspelo priti do storitve pravnega zastopnika, imajo možnost zahtevati, da koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri namerava podjetje vzpostaviti pravnega zastopnika, omogoči nadaljnje sodelovanje in priporoči možne rešitve, tudi možnosti kolektivnega zastopanja.
Sprememba 513
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki.
 1.  Ponudniki posredniških storitev uporabljajo poštene, nediskriminatorne in pregledne pogoje poslovanja. Ponudniki posredniških storitev pripravijo pogoje poslovanja v jasnem, preprostem, uporabniku prijaznem in nedvoumnem jeziku ter jih dajo na voljo javnosti v preprosto dostopni in strojno berljivi obliki v jezikih države članice, kateri je storitev namenjena. Ponudniki posredniških storitev v svojih pogojih poslovanja spoštujejo svobodo izražanja, svobodo in pluralnost medijev ter druge temeljne pravice in svoboščine, kot so določene v Listini, ter pravila, ki se uporabljajo za medije v Uniji.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah ali spremembah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na vsebine, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Ponudniki posredniških storitev vključijo tudi lahko dostopne informacije o pravici prejemnikov do prenehanja uporabe storitve. Poleg tega vključijo tudi informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, ki jih uporablja ponudnik posredniških storitev za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Ponudniki posredniških storitev čimprej obvestijo prejemnike storitev o vseh pomembnih spremembah pogojev poslovanja ter jih pojasnijo.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Kadar je posredniška storitev namenjena predvsem mladoletnikom ali jo ti pretežno uporabljajo, ponudnik pojasni pogoje in omejitve uporabe storitve na način, ki ga mladoletniki razumejo.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.
 2.  Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo pošteno, pregledno, dosledno, skrbno, pravočasno, nepristransko, nediskriminatorno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite interese vseh udeleženih strani, vključno z veljavnimi temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot so določene v Listini.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ponudniki posredniških storitev zagotovijo prejemnikom storitev jedrnat, preprosto dostopen in strojno berljiv povzetek pogojev poslovanja v jasnem, uporabniku prijaznem in nedvoumnem jeziku. V povzetku so opredeljeni glavni elementi zahtev glede informacij, vključno z možnostjo preproste zavrnitve izključitve neobveznih klavzul in razpoložljivimi popravnimi ukrepi in pritožbenimi mehanizmi.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Ponudniki posredniških storitev lahko uporabijo grafične elemente, kot so ikone ali slike, da ponazorijo glavne elemente zahtev glede informacij.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Zelo velike spletne platforme, kot so opredeljene v členu 25, svoje pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svoje storitve.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Ponudniki posredniških storitev od prejemnikov storitve, ki niso trgovci, ne zahtevajo, da za uporabo storitve javno objavijo svojo pravno identiteto.
Sprememba 538
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 e (novo)
2e.  Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja spoštujejo temeljna načela človekovih pravic, kot so zapisana v Listini.
Sprememba 539
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 f (novo)
2f.  Pogoji, ki niso v skladu s tem členom, za prejemnike niso zavezujoči.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:
 1.  Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno v standardizirani in strojno berljivi obliki ter na lahko dostopen način objavijo jasna, preprosto razumljiva in podrobna poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Navedena poročila po potrebi vsebujejo zlasti informacije o:
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a
(a)  številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov iz navedenih odločb;
 (a)  številu prejetih odločb organov držav članic, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 8 in 9, ter o povprečnem času, potrebnem za obveščanje organa, ki je odločbo izdal, o prejemu odločbe in ukrepanju na njeni podlagi;
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  skupnem številu moderatorjev vsebin, dodeljenih za posamezne uradne jezike po državah članicah, in kvalitativnim opisom, kako se avtomatizirana orodja za moderiranje uporabljajo za moderiranje vsebin v posameznem uradnem jeziku, kjer je potrebno;
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka b
(b)  številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem času, potrebnem za sprejetje ukrepov;
 (b)  številu prijav, predloženih v skladu s členom 14, ki so razvrščene glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, številu prijav, ki so jih vložili zaupanja vredni prijavitelji, morebitnih ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi zakonodaje ali pogojev poslovanja ponudnika, ter o povprečnem in srednjem času, potrebnem za sprejetje ukrepov. Ponudniki posredniških storitev lahko dodajo dodatne informacije o razlogih, zaradi katerih je za sprejetje ukrepa potreben ta povprečen čas;
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka c
(c)  moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno s številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter zmožnost prejemnikov, da zagotavljajo informacije, pri čemer so navedeni ukrepi razvrščeni glede na vrsto razloga in podlago za njihovo sprejetje;
 (c)  smiselnih in razumljivih informacijah o moderiranju vsebin na pobudo ponudnikov, vključno z uporabo z avtomatiziranih orodij, številom in vrsto sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ter zmožnost prejemnikov, da zagotavljajo informacije, pri čemer so navedeni ukrepi razvrščeni glede na vrsto razloga in podlago za njihovo sprejetje, ter po potrebi vključno z ukrepi, sprejetimi za usposabljanje osebja, ki izvaja moderiranje vsebin, in za pomoč temu osebju, in za zagotovitev, da to ne vpliva na vsebine, ki ne pomenijo kršitev;
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka d
(d)  številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.
 (d)  številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem in srednjem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, ter številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Posredovane informacije so razčlenjene glede na državo članico, v kateri se ponujajo storitve, in Unijo kot celoto.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Odstavek 1 se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.
 2.  Odstavek 1 se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ki se tudi ne uvrščajo med zelo velike spletne platforme.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 13 a (novo)
Člen 13 a
Oblikovanje in organizacija spletnega vmesnika
1.   Ponudniki posredniških storitev ne uporabljajo strukture, funkcije ali načina delovanja svojega spletnega vmesnika ali katerega koli njegovega dela za izkrivljanje ali omejevanje zmožnosti prejemnikov storitev, da sprejmejo svobodno, avtonomno in informirano odločitev ali izbiro. Ponudniki posredniških storitev zlasti ne počnejo naslednjega:
(a)   dodatno vidno izpostavljajo katere koli možnosti soglasja, med katerimi izbira prejemnik storitve;
(b)   od prejemnika storitve večkrat zahtevajo, naj da soglasje k obdelavi podatkov, če je bilo soglasje zavrnjeno v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679, ne glede na obseg ali namen te obdelave, zlasti s pojavnimi okni, ki zmotijo uporabniško izkušnjo;
(c)   pozivajo prejemnika storitve, da spremeni nastavitve ali konfiguracijo storitve, potem ko se je prejemnik že odločil;
(d)   naredijo postopek odjave od storitve znatno bolj zapleten kot postopek prijave nanjo; ali
(e)   zahtevajo privolitev, kadar prejemnik storitve uveljavlja svojo pravico do ugovora z avtomatiziranimi sredstvi z uporabo tehničnih specifikacij v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU) 2016/679.
Ta odstavek ne posega v Uredbo (EU) 2016/679.
2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za posodobitev seznama praks iz odstavka 1.
3.   Ponudniki posredniških storitev po potrebi prilagodijo zasnovo, da mladoletnikom zagotovijo visoko raven zasebnosti, varnosti in vgrajene zaščite.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav, na podlagi katerih lahko skrben gospodarski subjekt ugotovi nezakonitost zadevne vsebine. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:
 2.  Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav. V ta namen ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev veljavnih prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  dokaze, ki utemeljujejo trditev, kjer je to mogoče;
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – točka b
(b)  jasno navedbo elektronske lokacije navedene informacije, zlasti točen URL ali URL-je, po potrebi pa tudi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino;
 (b)  kadar je primerno, jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, na primer točen URL ali URL-je, ali po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče opredeliti nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve gostovanja;
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.
 3.  Šteje se, da na podlagi prijav, ki vključujejo elemente iz odstavka 2, na podlagi katerih lahko skrbni ponudnik storitev gostovanja ugotovi nezakonitost zadevne vsebine brez poglobljene pravne in vsebinske preučitve, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji ali seznanjenost z njo za namene člena 5.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Brez poseganja v pravico ponudnikov storitev gostovanja, da uporabljajo svoje pogoje poslovanja, ostanejo informacije, ki so bile predmet prijave, dostopne, dokler se ne oceni njihova zakonitost. Ponudniki storitev gostovanja niso odgovorni za odstranitev prijavljenih informacije, dokler se ne oceni njihova zakonitost.
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Kadar prijava vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu nemudoma pošlje potrdilo o prejemu prijave.
 4.  Kadar prijava vsebuje ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja navedenemu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo.
 5.  Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svojih ukrepih v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih.
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Zagotoviti je treba, da se identiteta oseb, ki so podale prijavo, ne razkrije prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino, razen v primerih domnevnih kršitev osebnostnih pravic ali pravic intelektualne lastnine.
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6
6.  Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4.
 6.  Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nediskriminatorno in nepristransko obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obravnavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, navedejo informacije o tem v obvestilu iz odstavka 4. Če ponudnik nima tehničnih, operativnih ali pogodbenih možnosti za ukrepanje zoper specifično nezakonito vsebino, lahko prijavo posreduje ponudniku, ki ima neposreden nadzor nad specifično nezakonito vsebino, hkrati pa obvesti osebo ali subjekt, ki je podal prijavo, in ustreznega koordinatorja digitalnih storitev.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, ali onemogočiti dostop do njih, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.
 1.  Kadar se ponudnik storitev gostovanja odloči odstraniti specifične informacije, ki so jih zagotovili prejemniki storitve, onemogočiti dostop do njih, jih razvrstiti na nižje mesto ali izvesti druge ukrepe v zvezi z njimi, prejemnika najpozneje ob odstranitvi ali onemogočitvi dostopa obvesti o svoji odločitvi ter predloži jasno in specifično obrazložitev razlogov za svojo odločitev, in to ne glede na sredstva, ki jih je uporabil za odkrivanje, opredelitev ali odstranitev navedene informacije ali onemogočitev dostopa do nje, in razlog za svojo odločitev.
Ta obveznost pa ne velja, kadar gre za zavajajočo obsežno komercialno vsebino ali kadar sodni organ ali organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj zaradi kazenske preiskave, ki poteka, zahteva, da prejemnika storitve ne obvesti, dokler kazenska preiskava ne bo zaključena.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a
(a)  navedbo, ali odločitev vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe onemogočitve dostopa;
 (a)  navedbo, ali ukrep vključuje odstranitev informacije ali onemogočitev dostopa do nje ali njeno razvrstitev na nižje mesto ali druge ukrepe v zvezi z njo, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe ukrepa in njegovega trajanja, vključno z razlago, zakaj ukrep ni presegel tega, kar je bilo strogo potrebno za doseganje njegovega cilja, kadar se ukrep sprejme v skladu s členom 14;
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka b
(b)  dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju odločitve, vključno z navedbo, ali je bila odločitev sprejeta na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, kadar je to ustrezno;
 (b)  dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju ukrepa, po potrebi vključno z navedbo, ali je bil ukrep sprejet na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, ali je temeljil na prostovoljnih preiskavah na lastno pobudo ali odločbi, izdani v skladu s členom 8, po potrebi pa tudi identiteto prijavitelja;
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka c
(c)  po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejemanju odločitve, tudi kadar je bila odločitev sprejeta v zvezi z vsebino, odkrito ali opredeljeno z uporabo avtomatiziranih sredstev;
 (c)  po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejetju ukrepa, tudi kadar je bil ukrep sprejet v zvezi z vsebino, odkrito ali opredeljeno z uporabo avtomatiziranih sredstev;
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka d
(d)  kadar se odločitev nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno pravno podlago in pojasnilo, zakaj informacija glede na navedeno podlago velja za nezakonito vsebino;
 (d)  kadar se ukrep nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno pravno podlago in pojasnilo, zakaj informacija glede na navedeno podlago velja za nezakonito vsebino;
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka e
(e)  kadar odločitev temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja ponudnika, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in pojasnilo, zakaj informacija velja za nezdružljivo z navedeno podlago;
 (e)  kadar ukrep temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja ponudnika, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in pojasnilo, zakaj informacija velja za nezdružljivo z navedeno podlago;
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka f
(f)  informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo prejemniku storitve v zvezi z odločitvijo, zlasti prek notranjega mehanizma za obravnavo pritožb, zunajsodnega reševanja sporov in sodnega varstva.
 (f)  jasne in uporabniku prijazne informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo prejemniku storitve v zvezi z ukrepom, zlasti prek notranjega mehanizma za obravnavo pritožb, zunajsodnega reševanja sporov in sodnega varstva, kjer je to potrebno.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Ponudniki storitev gostovanja objavijo odločitve in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni zbirki podatkov, ki jo upravlja Komisija. Navedene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.
 4.  Ponudniki storitev gostovanja najmanj enkrat letno objavijo ukrepe in obrazložitve razlogov iz odstavka 1 v javni, strojno berljivi zbirki podatkov, ki jo upravlja in objavlja Komisija. Navedene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Uradno obveščanje o sumih kaznivih dejanj
1.   Kadar se ponudnik storitev gostovanja seznani z informacijami, zaradi katerih nastane sum, da je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje, ki vključuje neposredno ogrožanje življenja ali varnosti ljudi, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali naj bi se izvedlo, o svojem sumu nemudoma obvesti organe pregona ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter na njihovo zahtevo predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo.
2.   Kadar ponudnik storitev gostovanja ne more z razumno gotovostjo ugotoviti zadevne države članice, obvesti organe pregona države članice, v kateri ima sedež, ali države članice svojega pravnega zastopnika in lahko tudi Europol.
Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, se izvaja ali naj bi se izvedlo, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja domnevni storilec kaznivega dejanja, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega kaznivega dejanja. Za namene tega člena države članice Komisiji predložijo seznam svojih pristojnih organov pregona ali pravosodnih organov.
3.   Če obveščeni organ ne odredi drugače, ponudnik storitev gostovanja vsebino odstrani ali jo onemogoči.
4.   Informacije, ki jih pridobi organ pregona ali pravosodni organ države članice v skladu z odstavkom 1, se ne uporabijo za namene, ki niso neposredno povezani s posameznim prijavljenim hudim kaznivim dejanjem.
5.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi predlogo za uradna obvestila na podlagi odstavka 1.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.
 1.   Ta oddelek se ne uporablja za spletne platforme, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in ne izpolnjujejo meril za zelo velike spletne platforme v skladu s členom 25 te uredbe.
2.   Ponudniki posredniških storitev lahko podajo vlogo za opustitev zahtev iz tega oddelka, ki mu priložijo utemeljitev, če:
(a)   ne predstavljajo znatnih sistemskih tveganj in so le malo izpostavljeni nezakonitim vsebinam; ter
(b)   se štejejo za neprofitno organizacijo ali za srednje podjetje v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.
3.   Vloga se predloži koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, ki opravi predhodno oceno. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža Komisiji pošlje vlogo skupaj s svojo oceno in po potrebi priporočilom za odločitev Komisije. Komisija vlogo preuči in lahko po posvetovanju z odborom v celoti ali delno odobri opustitev zahtev iz tega oddelka.
4.   Kadar Komisija odobri opustitev, spremlja, kako jo ponudnik posredniških storitev uporablja opustitev, da zagotovi, da se pogoji za uporabo opustitve upoštevajo.
5.   Komisija lahko na zahtevo odbora, koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali ponudnika, ali na lastno pobudo, pregleda opustitev in jo v celoti ali delno prekliče.
6.   Komisija vodi seznam vseh odobrenih opustitev in pogojev zanje ter ta seznam javno objavi.
7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 69 v zvezi s procesom in postopkom za izvajanje sistema opustitve v zvezi s tem členom.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka a
(a)  odločitve o odstranitvi informacij ali onemogočitvi dostopa do njih;
 (a)  odločitve o odstranitvi informacij, razvrstitev na nižje mesto, onemogočitvi dostopa do njih ali uvedbi drugih ukrepov za omejitev vidnosti, razpoložljivosti ali dostopnosti;
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka b
(b)  odločitve o začasni prekinitvi ali prenehanju zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemnikom;
 (b)  odločitve o začasni prekinitvi, prenehanju ali omejitvi zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemnikom;
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  odločitve o omejitvi možnosti monetizacije vsebin, ki jih zagotovijo prejemniki.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Šteje se, da se obdobje najmanj šestih mesecev iz odstavka 1 začne na dan, ko je prejemnik storitve obveščen o odločitvi v skladu s členom 15.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.
 2.  Spletne platforme zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni, tudi invalidom in mladoletnikom, nediskriminatorni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb. Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja na jasen, uporabniku prijazen in lahko dostopen način, določijo pravila, po katerih deluje njihov notranji sistem za obravnavo pritožb.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Spletne platforme pravočasno, skrbno in objektivno obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.
 3.  Spletne platforme pravočasno, nediskriminatorno, skrbno in nepristransko ter v roku desetih delovnih dni po datumu, ko je spletna platforma prejela pritožbo, obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge za ugotovitev, da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje začasne prekinitve ali prenehanja storitve ali začasne onemogočitve ali ukinitve računa, spletna platforma brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5
5.  Spletne platforme zagotovijo, da se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev.
 5.  Spletne platforme zagotovijo, da se lahko prejemniki storitve ob vložitvi pritožbe po potrebi obrnejo na človeškega sogovornika in da se odločitve iz odstavka 4 ne sprejmejo izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev. Spletna platforma zagotovi, da odločitve sprejema usposobljeno osebje.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Prejemniki storitve lahko zahtevajo hitro sodno varstvo v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena. Spletne platforme v dobri veri sodelujejo z izbranim organom za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča.
 1.  Prejemniki storitve, na katere so naslovljene odločitve iz člena 17(1), ki jih spletna platforma sprejme, ker se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, lahko izberejo kateri koli organ za zunajsodno reševanje sporov, certificiran v skladu z odstavkom 2, za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Obe strani v dobri veri sodelujeta z neodvisnim zunanjim certificiranim organom, izbranim za rešitev spora, odločitev organa pa je zanje zavezujoča. Možnost izbire poljubnega organa za zunajsodno reševanje sporov je lahko dostopna na spletnem vmesniku spletne platforme in podana na jasen in uporabniku prijazen način.
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, na zahtevo navedenega organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
 2.  Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za zunajsodno reševanje sporov sedež, na zahtevo navedenega organa certificira organ za največ tri leta, to obdobje pa se lahko podaljša, kadar ta in odgovorne osebe v njem dokažejo, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka a
(a)  je nepristranski in neodvisen od spletnih platform in prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme;
 (a)  je neodvisen, tudi v finančnem smislu, nepristranski v odnosu do spletnih platform, prejemnikov storitve, ki jo zagotavljajo spletne platforme, in do posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka b b (novo)
(bb)  fizične osebe, odgovorne za reševanje sporov, se zavežejo, da v obdobju treh let po prenehanju opravljanja funkcije v organu za reševanje sporov ne bodo delale za spletno platformo ali poklicno organizacijo ali poslovno združenje, v katerega je včlanjena spletna platforma, in da dve leti pred prevzemom te funkcije niso delale za tovrstno organizacijo;
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka c
(c)  reševanje sporov je zlahka dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije;
 (c)  reševanje sporov je zlahka dostopno, tudi invalidom, prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča vložitev pritožbe in potrebnih dokazil po spletu;
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka e
(e)  reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom.
 (e)  reševanje sporov poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je jasno viden ter javno in zlahka dostopen.
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Koordinator digitalnih storitev vsako leto ponovno oceni, ali certificirani organ za zunajsodno reševanje sporov še naprej izpolnjuje pogoje iz odstavka 2. Če jih ne, koordinator digitalnih storitev organu za zunajsodno reševanje sporov ta status prekliče.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Koordinator digitalnih storitev vsaki dve leti pripravi poročilo, v katerem navede število pritožb, ki jih je organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno, izide izdanih odločb, morebitne ugotovljene sistematične ali sektorske težave in povprečni čas, potreben za rešitev sporov. V poročilu zlasti:
(a)  navede primere dobre prakse organov za zunajsodno reševanje sporov;
(b)  po potrebi poroča o vseh pomanjkljivostih, ki ovirajo delovanje organov za zunajsodno reševanje sporov v domačih in čezmejnih sporih, in to podpre s statističnimi podatki;
(c)  po potrebi pripravi priporočila, kako povečati uspešnost in učinkovitost delovanja organov za zunajsodno reševanje sporov.
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Certificirani organi za zunajsodno reševanje sporov dokončajo postopke za reševanje sporov v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po datumu, ko so prejeli pritožbo. Postopek se šteje za končanega na datum, ko certificirani organ da na razpolago odločitev glede postopka zunajsodnega reševanja sporov.
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki jih je prejemnik plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme, prejemniku ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora.
 3.  Če organ pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, posameznikov ali subjektov, pooblaščenih na podlagi člena 68, ki so predložili prijave, spletna platforma prejemniku povrne vse pristojbine in druge razumne stroške, ki so jih prejemnik, posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, plačali ali jih morajo plačati v zvezi z reševanjem spora. Če organ pri reševanju spora odloči v korist spletne platforme in ne ugotovi, da je prejemnik storitve v sporu ravnal v slabi veri, prejemniku, posameznikom ali subjektom, ki so predložili prijave, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je spletna platforma plačala ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1
Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora.
 Pristojbine, ki jih organ zaračuna za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov reševanja spora za spletne platforme. Postopki za zunajsodno reševanje sporov so za prejemnika brezplačni ali na voljo za simbolično pristojbino.
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 5
5.  Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za zunajsodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 2, vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, kadar je to ustrezno. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na namenskem spletnem mestu in ga posodablja.
 5.  Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za zunajsodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 2 – vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, kadar je to ustrezno –, pa tudi organe za zunajsodno reševanje sporov, katerim so ta status preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na namenskem spletnem mestu in ga posodablja.
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja.
 1.  Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji, ki delujejo na strokovnih področjih, za katere so bili imenovani, predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in hitro ter ob upoštevanju dolžnega pravnega postopanja.
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Spletne platforme sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko zaupanja vredni prijavitelji izdajo obvestila o popravku v zvezi z nepravilno odstranitvijo, omejitvijo ali onemogočitvijo dostopa do vsebin ali začasnim onemogočanjem ali izbrisom računov ter da se obvestila za obnovitev informacij obdelajo in o njih odloča prednostno in brez odlašanja.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Status zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi te uredbe podeli koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, če prosilec dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – točka c
(c)  dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja pravočasno, skrbno in objektivno.
 (c)  dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja natančno in objektivno.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  ima pregledno strukturo financiranja, kar vključuje letno objavo virov in zneskov vseh prihodkov;
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  vsaj enkrat letno v jasni, lahko razumljivi, podrobni in standardizirani obliki objavi podrobno poročilo o vseh prijavah, ki jih je v zadevnem obdobju predložil v skladu s členom 14. V poročilu navede:
–  prijave, razvrščenih po identiteti ponudnika storitev gostovanja;
–  vrsto prijavljene vsebine;
–  konkretne pravne določbe, ki naj bi bile kršene s prijavljeno vsebino;
–  ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik;
–  vsa morebitna nasprotja interesov in vire financiranja ter pojasni uvedene postopke za ohranitev neodvisnosti zaupanja vrednega prijavitelja.
Poročila iz točke (cb) se pošljejo Komisiji, ki jih objavi.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2.
 3.  Koordinatorji digitalnih storitev podelijo status zaupanja vrednega prijavitelja za obdobje dveh let, ta status pa se lahko podaljša, če zaupanja vredni prijavitelj še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2 ali ki so jim ta status odvzeli v skladu z odstavkom 6. Koordinator digitalnih storitev države članice sedeža platforme vodi dialog s platformami in deležniki, da bi ohranil natančnost in učinkovitost sistema zaupanja vrednih prijaviteljev.
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni zbirki podatkov, ki jo posodablja.
 4.  Komisija objavi informacije iz odstavka 3 v javni podatkovni zbirki v preprosto dostopnem in strojno berljivem formatu, ki jo posodablja.
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5
5.  Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila.
 5.  Če ima spletna platforma informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 14 predložil pomembno število nezadostno natančnih, netočnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 17(3), navedene informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila. Ko koordinator digitalnih storitev prejme informacije od spletnih platform in če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za začetek preiskave, se status zaupanja vrednega prijavitelja v obdobju preiskave začasno odvzame.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 6
6.  Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.
 6.  Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni nemudoma na lastno pobudo ali na podlagi informacij, ki so jih posredovale tretje osebe, vključno z informacijami, ki jih je predložila spletna platforma v skladu z odstavkom 5, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 7
7.  Komisija lahko po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 5 in 6.
 7.  Komisija po posvetovanju z odborom izda smernice za pomoč spletnim platformam in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 5 in 6.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 19 a (novo)
Člen 19a
Zahteve glede dostopnosti za spletne platforme
1.   Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, oblikujejo in izvajajo storitve v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz oddelka III, oddelka IV, oddelka VI in oddelka VII Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882.
2.   Ponudniki spletnih platform pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo V k Direktivi (EU) 2019/882 in pojasnijo, kako storitve izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti. Informacije so na voljo javnosti v obliki, ki je dostopna invalidom. Ponudniki spletnih platform te informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.
3.   Ponudniki spletnih platform poskrbijo, da so informacije, obrazci in ukrepi, zagotovljeni v skladu s to uredbo, na voljo tako, da jih je enostavno najti in razumeti ter so dostopni invalidom.
4.   Ponudniki spletnih platform, ki ponujajo storitve v Uniji, vzpostavijo postopke za nadaljnje opravljanje storitev v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti. Ustrezno upoštevajo spremembe značilnosti izvajanja storitve, spremembe veljavnih zahtev glede dostopnosti in spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je razglašena skladnost storitve z zahtevami glede dostopnosti.
5.   V primeru neskladnosti sprejmejo popravne ukrepe, potrebne za doseganje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.
6.   S tem organom na zahtevo tega organa sodelujejo pri vseh ukrepih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.
7.   Za spletne platforme, ki so skladne s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli iz Direktive (EU) 2019/882, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor jih zadevni standardi ali njihovi deli zajemajo.
8.   Za spletne platforme, ki so skladne s tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi za Direktivo (EU) 2019/882, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te uredbe, kolikor zadevne tehnične specifikacije ali njihovi deli zajemajo te zahteve.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo očitno nezakonite vsebine.
 1.  Spletne platforme lahko za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto zagotavljajo nezakonite vsebine, katerih nezakonitost je mogoče ugotoviti brez pravne in vsebinske preučitve ali za katere so v predhodnih 12 mesecih prejeli najmanj dve odločbi o ukrepanju v zvezi z nezakonitimi vsebinami, razen če so bile te odločbe naknadno preklicane.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  Spletne platforme za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.
 2.  Spletne platforme lahko za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 14 oziroma 17 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki večkrat predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Spletne platforme za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno proučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz razpoložljivih informacij. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:
 3.  Ponudniki spletnih platform pri odločanju o začasni prekinitvi za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno preučijo, ali je prejemnik, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz informacij, ki jih ima ponudnik spletne platforme. Navedene okoliščine vključujejo vsaj naslednje:
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 – točka a
(a)  absolutno število očitno nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;
 (a)  absolutno število nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v minulem letu;
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 – točka d
(d)  namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.
 (d)  kadar je mogoče, namero prejemnika, posameznika, subjekta ali pritožnika.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  ali je prijavo predložil posamezen uporabnik ali subjekt ali osebe, ki imajo specifično strokovno znanje o zadevni vsebini, ali je bila predložena na podlagi uporabe sistema za samodejno prepoznavanje vsebin;
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Začasna prekinitev iz odstavkov 1 in 2 se lahko razglasi za trajno, kadar:
(a)  obstajajo utemeljeni zakonski razlogi ali razlogi javne politike, vključno s potekajočimi kazenskimi preiskavami;
(b)  so bile odstranjene vsebine del obsežnih kampanj za zavajanje uporabnikov ali manipuliranje s prizadevanji za moderiranje vsebine na platformah
(c)  je trgovec večkrat ponujal blago in storitve, ki niso v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom;
(d)  so odstranjene vsebine povezane s hudimi kaznivimi dejanji.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 4
4.  Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja jasno in podrobno določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, med drugim v zvezi z dejstvi in okoliščinami, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve.
 4.  Ponudniki spletnih platform v svojih pogojih poslovanja jasno, uporabniku prijazno in podrobno ter ob upoštevanju svojih obveznosti iz člena 12(2) določijo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2, vključno s primeri dejstev in okoliščin, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanjem začasne prekinitve.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Kadar spletna platforma potrošnikom dovoli, da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovi, da lahko trgovci uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije:
 1.  Spletne platforme, ki potrošnikom dovolijo, da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovijo, da lahko trgovci uporabljajo njihove storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo njihovih storitev v ta namen pridobijo naslednje informacije:
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka d
(d)  ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta v smislu člena 3(13) in člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta51 ali katerega koli ustreznega akta prava Unije;
 (d)  ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov gospodarskega subjekta v smislu člena 3(13) in člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta ali katerega koli ustreznega akta prava Unije, tudi na področju varnosti proizvodov;
__________________
 __________________
51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).
 51 Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka f
(f)  izjavo o skladnosti trgovca, s katero se zaveže, da bo ponujal le proizvode ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije.
 (f)  izjavo o skladnosti trgovca, s katero se zaveže, da bo ponujal le proizvode ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije, in po potrebi potrdi, da so bili vsi proizvodi preverjeni v razpoložljivih podatkovnih zbirkah, kot je sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX).
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  vrsto proizvodov ali storitev, ki jih trgovec namerava ponujati na spletni platformi.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Spletna platforma si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva presoditi, ali so informacije iz točk (a), (d) in (e) odstavka 1 zanesljive, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov.
 2.  Spletna platforma, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si po pridobitvi navedenih informacij in preden dovoli prikaz proizvoda ali storitve na svojem spletnem vmesniku ter do konca pogodbenega razmerja, po najboljših močeh prizadeva preveriti, ali so informacije iz točk (a) in (fa) odstavka 1 zanesljive in popolne. Spletna platforma si po najboljših močeh prizadeva preveriti informacije, ki jih je posredoval trgovec prek prosto dostopne uradne spletne podatkovne zbirke ali spletnega vmesnika, ki ga da na voljo pooblaščeni administrator ali država članica ali Unija, ali neposredno od trgovca zahtevajo predložitev dokazil iz zanesljivih virov.
Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe objavi seznam spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov iz zgornjega odstavka ter ga redno posodablja. Obveznosti za spletne platforme iz odstavkov 1 in 2 veljajo za nove in obstoječe trgovce.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Spletna platforma si po najboljših močeh prizadeva, da odkrije in trgovcem, ki uporabljajo njene storitve, z ukrepi, kot so naključni pregledi proizvodov in storitev, ponujenih potrošnikom, poleg obveznosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena, prepreči razširjanje ponudb za proizvode ali storitve, ki niso skladni s pravom Unije ali nacionalnim pravom.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Kadar spletna platforma ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.
 3.  Kadar ima spletna platforma dovolj dokazov ali utemeljeno meni, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec, netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij.
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1
Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu, dokler ta ne izpolni zahteve.
 Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma hitro začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu v zvezi s ponujanjem proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji, dokler trgovec v celoti ne izpolni zahteve.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če spletna platforma trgovcu zavrne vlogo za storitve ali mu začasno prekine zagotavljanje storitev, se trgovcu omogoči uporaba mehanizmov iz člena 17 in člena 43 te uredbe.
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo, da sklepajo pogodbe s trgovci, zagotovijo, da je identiteta poslovnega uporabnika, ki zagotavlja vsebino, blago ali storitve, kot je na primer blagovna znamka ali logotip, jasno vidna ob ponujeni vsebini, blagu ali storitvah. V ta namen spletna platforma vzpostavi standardiziran vmesnik za poslovne uporabnike.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 c (novo)
3c.  Trgovci so izključno odgovorni za točnost predložnih informacij in spletno platformo nemudoma obvestijo o vseh spremembah predloženih informacij.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 4
4.  Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato informacije izbriše.
 4.  Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato najpozneje v šestih mesecih po dokončni sklenitvi pogodbe na daljavo informacije izbriše.
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 6
6.  Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e) in (f) odstavka 1 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način.
 6.  Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a), (d), (e), (f) in (fa) odstavka 1 na enostaven, jasen, zlahka dostopen in razumljiv način v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882.
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 22 a (novo)
Člen 22a
Obveznost obveščanja potrošnikov in organov o nezakonitih proizvodih in storitvah
1.   Kadar spletna platforma, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne glede na uporabljena sredstva ugotovi, da je proizvod ali storitev, ki jo trgovec ponuja na vmesniku navedene platforme, nezakonit glede na veljavne zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava:
(a)   hitro odstrani nezakoniti proizvod ali storitev s svojega vmesnika in po potrebi o sprejeti odločitvi obvesti ustrezne organe, kot je organ za nadzor trga ali carinski organ;
(b)   v primeru, da ima spletna platforma kontaktne podatke prejemnika storitev, te prejemnike storitev, ki so zadevni proizvod ali storitev kupili, obvesti o nezakonitosti proizvoda ali storitve, identiteti trgovca in možnostih uporabe pravnih sredstev;
(c)   pripravi in prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavi informacije o nezakonitih proizvodih ali storitvah, ki so bile s platforme odstranjene v preteklih 12 mesecih, ter informacije o zadevnem trgovcu in možnostih uporabe pravnih sredstev.
2.   Spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, hranijo interno podatkovno zbirko o odstranjenih nezakonitih proizvodih in storitvah in/ali začasno onemogočenih prejemnikih v skladu s členom 20.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  številu pritožb, prejetih prek notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 17, podlagi navedenih pritožb, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, povprečnem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in času, ki se najpogosteje potrebuje za to, ter številu primerov, ko so bile navedene odločitve razveljavljene.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka b
(b)  številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve očitno nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb;
 (b)  številu začasnih prekinitev v skladu s členom 20, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb;
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  številu oglasov, ki jih je spletna platforma odstranila, označila ali onemogočila, in utemeljitvi odločitev.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Spletne platforme najmanj enkrat na šest mesecev objavijo informacije o povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikih storitve v vsaki državi članici, pri čemer izračunajo povprečje v preteklem šestmesečnem obdobju v skladu z metodologijo iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 25(2).
 2.  Spletne platforme najmanj enkrat na 12 mesecev objavijo informacije o povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikih storitve v vsaki državi članici, pri čemer izračunajo povprečje v preteklem šestmesečnem obdobju v skladu z metodologijo iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 25(2).
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice spletnim platformam ne nalagajo dodatnih obveznosti glede poročanja o preglednosti, razen posebnih zahtev v okviru izvajanja nadzornih pooblastil.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4
4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1.
 4.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti in predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – uvodni del
Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, nedvoumno in v realnem času ugotovijo:
 1.   Spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko prejemniki storitve za vsak posamezni oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, jasno, natančno, nedvoumno in v realnem času ugotovijo:
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – točka a
(a)  da prikazane informacije pomenijo oglas;
 (a)  da so informacije, prikazane na vmesniku, ali del njih spletni oglas, vključno z vidnim in usklajenim označevanjem;
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  fizično ali pravno osebo, ki financira oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – točka c
(c)  smiselne informacije o glavnih parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan.
 (c)   jasne, smiselne in poenotene informacije o parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas prikazan, in po potrebi kako te parametre spremeniti.
Sprememba 499
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Spletne platforme zagotovijo, da prejemniki storitev za lažjo informirano odločitev o privolitvi k obdelavi osebnih podatkov v skladu s členom 4(11) in členom 7 Uredbe (EU) 2016/679 za namene ciljnega oglaševanja dobijo smiselne informacije, vključno z informacijami o tem, kako bodo njihovi podatki monetizirani. Spletne platforme zagotovijo, da zavrnitev privolitve za prejemnika ni težavnejša in dolgotrajnejša kot privolitev. Če prejemniki zavrnejo ali prekličejo privolitev, se jim zagotovijo druge poštene in razumne možnosti za dostop do spletne platforme.
Sprememba 500
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Prepovedane so tehnike ciljanja in poudarjanja, ki za namene prikazovanja oglasov obdelujejo in razkrivajo osebne podatke mladoletnikov ali osebne podatke iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679 ali sklepajo o teh podatkih.
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 24 a (novo)
Člen 24 a
Preglednost priporočilnega sistema
1.   Spletne platforme v svojih pogojih poslovanja in na namenskem spletnem viru, ki ga je mogoče neposredno in enostavno najti na spletnem vmesniku spletne platforme, kadar je vsebina priporočena, na jasen, dostopen in zlahka razumljiv način določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, ki jih prejemniku zagotavljajo storitve za spremembo teh glavnih parametrov ali vplivanje nanje.
2.   Glavni parametri iz odstavka 1 vključujejo vsaj:
(a)   glavna merila, ki jih uporablja zadevni sistem in so posamično ali skupaj najpomembnejša pri določanju priporočil;
(b)   relativni pomen teh parametrov;
(c)   razlago, za katere cilje je optimiziran zadevni sistem, in
(d)   če je ustrezno, razlago vloge, ki jo ima vedenje prejemnikov storitve pri tem, kako zadevni sistem proizvaja svoje rezultate.
Zahteve iz odstavka 2 ne posegajo v pravila o varstvu poslovnih skrivnosti in pravic intelektualne lastnine;
3.   Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo jasno in preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 24 b (novo)
Člen 24b
Dodatne obveznosti za platforme, ki se primarno uporabljajo za razširjanje pornografskih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki
V primeru, da se spletna platforma primarno uporablja za razširjanje pornografskih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, ta platforma sprejme vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi:
(a)   da so uporabniki, ki razširjajo vsebino, preverjeni na podlagi registracije z dvojno potrditvijo prek elektronske pošte in telefonske številke;
(b)   strokovno moderiranje vsebin, ki ga izvajajo ljudje, ki so usposobljeni za odkrivanje spolnih zlorab na podlagi slik, vključno z vsebinami, ki so zelo verjetno nezakonite;
(c)   dostop do kvalificiranega postopka prijave, ki dopolnjuje mehanizem iz člena 14 in v okviru katerega lahko posamezniki platformo obvestijo o tem, da se slikovno gradivo, ki jih prikazuje ali domnevno prikazuje, razširja brez njihovega soglasja, in ji predložijo prima facie dokaze o svoji fizični identiteti; vsebina, prijavljena v okviru tega postopka, se nemudoma začasno umakne.
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3.
 1.  Ta oddelek se uporablja za spletne platforme, ki:
(a)   svoje storitve vsaj štiri zaporedne mesece zagotavljajo 45 milijonom povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ali več, pri čemer se to število izračuna v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz odstavka 3. Pri tej metodologiji se upošteva predvsem:
(i)   da se število dejavnih prejemnikov določi na podlagi vsake storitve posebej;
(ii)   da se dejavni prejemniki, povezani prek več naprav, štejejo le enkrat;
(iii)   da se posredna uporaba storitve prek tretje osebe ali povezave ne šteje;
(iv)   da se v primeru spletne platforme, ki jo gosti drug ponudnik posredniških storitev, dejavni prejemniki štejejo samo v zvezi s spletno platformo, ki je prejemniku najbližja;
(v)   da avtomatizirane interakcije, računi in pregledovanje podatkov, ki jih ne opravlja človek, temveč bot, niso vključeni;
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.  Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1. Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti.
 3.  Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 69, da določi specifično metodologijo za izračun števila povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1(a). Metodologija določa zlasti, kako določiti število prebivalstva Unije, in merila za določitev povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve v Uniji ob upoštevanju različnih elementov dostopnosti.
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno opredelijo, analizirajo in ocenijo vsa znatna sistemska tveganja, nastala zaradi delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in vključuje naslednja sistemska tveganja:
 1.  Zelo velike spletne platforme od datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 25(4) vsaj enkrat letno in vedno pred uvedbo novih storitev učinkovito in skrbno opredelijo, analizirajo in ocenijo verjetnost in resnost vseh znatnih sistemskih tveganj, nastalih zaradi zasnove, algoritemskih sistemov, bistvenih značilnosti, delovanja in uporabe njihovih storitev v Uniji. Ocena tveganja upošteva tveganja glede na države članice, v katerih se storitve ponujajo, in Unijo kot celoto, predvsem glede na posamezen jezik ali regijo. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in dejavnosti, vključno s tehnološko zasnovo, izbiro poslovnega modela, ter vključuje naslednja sistemska tveganja:
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka a
(a)  razširjanje nezakonitih vsebin prek njihovih storitev;
 (a)  razširjanje nezakonitih vsebin prek njihovih storitev ali vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja;
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka b
(b)  kakršne koli negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in obveščanja, nediskriminacije in pravic otroka, kot so določeni v členih 7, 11, 21 in 24 Listine;
 (b)  kakršne koli dejanske in predvidljive negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic, vključno z varstvom potrošnikov, spoštovanjem človekovega dostojanstva, zasebnega in družinskega življenja, varstvom osebnih podatkov ter svobodo izražanja in obveščanja, svobodo in pluralnostjo medijev, nediskriminacijo, pravico do enakosti spolov in pravicami otroka, kot so določeni v členih 1, 7, 8, 11, 21, 23, 24 in 38 Listine;
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka c
(c)  namerno manipulacijo njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ki ima dejanski ali predvidljiv negativen učinek na varovanje javnega zdravja, mladoletnih otrok, družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo.
 (c)  nepravilno delovanje ali namerno manipulacijo njihovih storitev, med drugim z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ali tveganja, povezana z nameravanim delovanjem storitve, vključno s poudarjanjem nezakonitih vsebin, vsebin, ki kršijo njihove pogoje poslovanja, ali drugih vsebin, ki imajo dejanski ali predvidljiv negativen učinek na varovanje mladoletnih otrok in drugih ranljivih skupin prejemnikov storitev, demokratičnih vrednot, svobode medijev, svobode izražanja in družbenega diskurza ali dejanske ali predvidljive učinke v zvezi z volilnimi procesi in javno varnostjo;
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  dejanske in predvidljive negativne učinke na varovanje javnega zdravja, tudi vedenjske odvisnosti ali druge resne negativne posledice za telesno, duševno, socialno in finančno blaginjo osebe.
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2
2.  Zelo velike spletne platforme pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, kako njihovi sistemi za moderiranje vsebine, priporočilni sistemi ter sistemi za izbiro in prikazovanje oglasov vplivajo na sistemska tveganja iz odstavka 1, vključno s potencialno hitrim in obsežnim razširjanjem nezakonitih vsebin in informacij, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.
 2.  Zelo velike spletne platforme pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, ali in kako njihovi sistemi za moderiranje vsebine, pogoji poslovanja, standardi skupnosti, algoritemski sistemi, priporočilni sistemi ter sistemi za izbiro in prikazovanje oglasov ter s tem povezano zbiranje in obdelava podatkov ter oblikovanje profilov vplivajo na sistemska tveganja iz odstavka 1, vključno s potencialno hitrim in obsežnim razširjanjem nezakonitih vsebin in vsebin, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Zelo velike spletne platforme se pri izvajanju ocen tveganja po potrebi posvetujejo s predstavniki prejemnikov storitve, predstavniki skupin, na katere lahko njihove storitve potencialno vplivajo, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe. Njihova vključitev je prilagojena posebnim sistemskim tveganjem, ki naj bi jih zelo velike spletne platforme ocenile.
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Spremni dokumenti za oceno tveganja se pošljejo koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Obveznosti, navedene v odstavkih 1 in 2, v nobenem primeru ne vodijo v splošno obveznost nadzora.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, opredeljenim v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:
 1.  Zelo velike spletne platforme uvedejo razumne, pregledne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, opredeljenim v skladu s členom 26. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka a
(a)  prilagoditev sistemov za moderiranje vsebine ali priporočilnih sistemov, postopkov odločanja, značilnosti ali delovanja storitev ali pogojev poslovanja;
 (a)  prilagoditev sistemov za moderiranje vsebine, algoritemskih sistemov ali priporočilnih sistemov in spletnih vmesnikov, njihovih postopkov odločanja, zasnove, značilnosti ali delovanja storitev, njihovega modela oglaševanja ali pogojev poslovanja;
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  zagotavljanje ustreznih virov za obravnavo obvestil in internih pritožb, vključno z ustreznimi tehničnimi in operativnimi ukrepi ali zmogljivostmi;
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka b
(b)  ciljno usmerjene ukrepe za omejitev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo;
 (b)  ciljno usmerjene ukrepe za omejitev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo, ali alternativno postavitev in prikazovanje javnih obvestil ali drugih povezanih dejanskih informacij;
Sprememba 307
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  po potrebi ciljno usmerjene ukrepe, namenjene prilagoditvi spletnih vmesnikov in značilnosti za zaščito mladoletnih otrok;
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka c
(c)  okrepitev notranjih postopkov ali nadzora katerih koli dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;
 (c)  okrepitev notranjih postopkov in virov, testiranja, dokumentiranja ali nadzora katerih koli dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Če je ustrezno, zelo velike spletne platforme oblikujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja v sodelovanju s predstavniki prejemnikov storitve, neodvisnimi strokovnjaki in organizacijami civilne družbe. Kadar takšno sodelovanje ni predvideno, je to treba jasno navesti v poročilu o preglednosti iz člena 33.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Zelo velike spletne platforme predložijo podroben seznam sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja in njihovo utemeljitev neodvisnim revizorjem, da lahko pripravijo revizijsko poročilo iz člena 28.
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Komisija ocenjuje izvajanje in učinkovitost ukrepov za zmanjševanje tveganj iz člena 27(1), ki so jih sprejele zelo velike spletne platforme, in po potrebi izda priporočila.
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Odbor v sodelovanju s Komisijo letno objavi celovita poročila, ki vključujejo:
 2.  Odbor v sodelovanju s Komisijo letno objavi celovita poročila. Poročila vključujejo:
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka a
(a)  opredelitev in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo zelo velike spletne platforme ali se ugotovijo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členoma 31 in 33;
 (a)  opredelitev in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo zelo velike spletne platforme ali se ugotovijo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členi 30, 31 in 33;
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Poročila so predstavljena za države članice, v katerih so bila ugotovljena sistemska tveganja, in Unijo kot celoto. Poročila se objavijo v vseh uradnih jezikih držav članic Unije.
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3
3.  Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda splošne smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih smernic organizira javna posvetovanja.
 3.  Komisija v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev in po javnih posvetovanjih izda splošne smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju njihovih morebitnih posledic za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini.
Sprememba 316
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Zahteva glede uvedbe ukrepov za zmanjševanje tveganj ne pomeni obveznosti uvedbe splošnega nadzora ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev.
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del
1.  V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi revizija, da se oceni skladnost z:
 1.  V zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi neodvisna revizija, da se oceni skladnost z:
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Zelo velike spletne platforme zagotovijo revizorjem dostop do vseh podatkov, ki jih potrebujejo za pripravo revizijskega poročila.
Sprememba 319
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije, ki:
 2.  Revizije iz odstavka 1 opravljajo organizacije, ki jih prizna in preveri Komisija in:
Sprememba 320
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka a
(a)  so neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform;
 (a)  so pravno in finančno neodvisne od zadevnih zelo velikih spletnih platform in drugih zelo velikih spletnih platform ter z njimi niso v nasprotju interesov;
Sprememba 321
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  katere revizorji in njihovi zaposleni 12 mesecev pred revizijo niso zagotavljati drugih storitev revidirani zelo veliki spletni platformi in se zavežejo, da v obdobju 12 mesecev po prenehanju opravljanja funkcije v revizijski organizaciji ne bodo delali za revidirano zelo veliko spletno platformo ali strokovno organizacijo ali poslovno združenje, katerega članica je platforma;
Sprememba 322
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijo pripravijo revizijsko poročilo. Poročilo je pisno in vključuje vsaj:
 3.  Organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijsko zadevo iz odstavka 1 pripravijo revizijsko poročilo. Poročilo je pisno in vključuje vsaj:
Sprememba 323
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – točka b a (novo)
(ba)  izjavo o interesih;
Sprememba 324
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – točka d
(d)  opis glavnih ugotovitev revizije;
 (d)  opis glavnih ugotovitev revizije in povzetek glavnih ugotovitev;
Sprememba 325
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  opis tretjih oseb, s katerimi se v okviru revizije opravi posvetovanje;
Sprememba 326
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – točka f a (novo)
(fa)  opis posebnih elementov, ki jih ni bilo mogoče revidirati, in obrazložitev, zakaj jih ni bilo mogoče revidirati;
Sprememba 327
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 – točka f b (novo)
(fb)  kadar v revizijskem mnenju ni mogoče doseči sklepa o posameznih elementih, ki spadajo na področje revizije, obrazložitev razlogov, zakaj takšnega sklepa ni mogoče doseči.
Sprememba 328
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Komisija objavi seznam preverjenih organizacij in ga redno posodablja.
Sprememba 329
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Kadar zelo velika spletna platforma prejme pozitivno revizijsko poročilo, lahko od Komisije zahteva pečat odličnosti.
Sprememba 330
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, v pogojih poslovanja jasno, dostopno in zlahka razumljivo določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, ki jih zagotavljajo prejemnikom storitve, za spremembo navedenih glavnih parametrov ali vplivanje nanje, vključno z vsaj eno možnostjo, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679.
 1.  Poleg obveznosti iz člena 24a zelo velike spletne platforme, ki uporabljajo priporočilne sisteme, določijo vsaj en priporočilni sistem, ki ne temelji na oblikovanju profilov v smislu člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/679, ter preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.
Sprememba 331
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Kadar je na voljo več možnosti v skladu z odstavkom 1, zelo velike spletne platforme na svojem spletnem vmesniku zagotovijo preprosto dostopno funkcijo, ki prejemniku storitve omogoča, da kadar koli izbere in spremeni prednostno možnost za vsakega od priporočilnih sistemov, ki določa relativni vrstni red prikazanih informacij.
 črtano
Sprememba 332
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Zelo velike spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, za eno leto po zadnjem prikazu oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas prikazan.
 1.  Zelo velike spletne platforme, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, za pet let po zadnjem prikazu oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2, tako da jih je mogoče poiskati s preprosto dosegljivimi, učinkovitimi in zanesljivimi orodji. Zagotovijo, da je mogoče izvajati poizvedbe z več merili na vsakega oglaševalca in na vse podatkovne točke, prisotne v oglasu, na cilj oglasa in občinstvo, ki ga oglaševalec želi doseči. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas prikazan in si razumno prizadevajo, da so informacije točne in popolne.
Sprememba 333
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka a
(a)  vsebino oglasa;
 (a)  vsebino oglasa, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa;
Sprememba 334
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba, opredeljena v točki (b);
Sprememba 335
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka d
(d)  informacije o tem, ali je bil oglas predviden za prikaz eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen;
 (d)  informacije o tem, ali je bil oglas predviden za prikaz eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen, tudi parametre, uporabljene za izključitev posameznih skupin;
Sprememba 336
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  če je razkrita, kopijo vsebine komercialnih sporočil, objavljenih na zelo veliki spletni platformi, ki jih ta ne trži, prodaja ali ureja in ki so bila prek ustreznih kanalov zelo veliki spletni platformi priglašena kot takšna;
Sprememba 337
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(ea)  v primeru oglasa, odstranjenega na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 14, ali odločbe iz člena 8.
Sprememba 338
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Odbor po posvetovanju s preverjenimi raziskovalci objavi smernice o strukturi in organizaciji odložišč, ustvarjenih v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 339
Predlog uredbe
Člen 30 a (novo)
Člen 30a
Globoki ponaredki
Kadar je zelo velika spletna platforma seznanjena s tem, da je neka vsebina ustvarjena ali prirejena slika, avdio ali video vsebina, ki je bistveno podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in se osebi napačno zdi pristna ali resnična (globoki ponaredek), ponudnik označi vsebino z informacijo, da je vsebina neavtentična, ki je jasno vidna prejemnikom storitev.
Sprememba 340
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1
1.  Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen.
 1.  Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo, nemudoma in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija zahtevata dostop in uporabljata navedene podatke le za ta namen.
Sprememba 341
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Zelo velike spletne platforme morajo obrazložiti zasnovo, logiko in delovanje algoritmov, če to zahteva koordinator digitalnih storitev v državi sedeža.
Sprememba 342
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
2.  Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1).
 2.  Zelo velike spletne platforme na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, preverjenim neprofitnim ustanovam, organizacijam ali združenjem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k opredelitvi, zmanjševanju in razumevanju sistemskih tveganj, kot so opredeljena v členu 26(1) in členu 27(1).
Sprememba 343
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Preverjeni raziskovalci, preverjeni neprofitni organi, organizacije in združenja imajo dostop do skupnega števila vseh ogledov in stopnje ogledov vsebine pred odstranitvijo na podlagi odločbe, izdane v skladu s členom 8, ali moderiranjem vsebine, izvedenim na lastno pobudo ponudnika in v skladu z njegovimi pogoji poslovanja.
Sprememba 344
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3
3.  Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno.
 3.  Zelo velike spletne platforme zagotovijo dostop do podatkov v skladu z odstavkoma 1 in 2 prek spletnih podatkovnih zbirk ali vmesnikov za aplikacijsko programiranje, kakor je ustrezno ter s preprosto dostopnim in uporabniku prijaznim mehanizmom za iskanje po več merilih.
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Da bi raziskovalci veljali za preverjene, morajo biti povezani z akademskimi ustanovami, neodvisni od komercialnih interesov, imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami, se zavezati, da bodo upoštevali specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.
 4.  Če raziskovalci, neprofitni organi, organizacije ali združenja želijo, da jih preveri koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija, morajo:
(a)   biti povezani z akademskimi ustanovami ali organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo javni interes in izpolnjujejo zahteve iz člena 68;
(b)   biti neodvisni od komercialnih interesov, tudi od interesov zelo velikih spletnih platform;
(c)   razkriti vire financiranja raziskave;
(d)   biti neodvisni od vseh vladnih, upravnih ali drugih državnih organov, razen akademske ustanove, s katero so povezani, če je javna;
(e)   imeti dokazano strokovno znanje na področjih v zvezi s tveganji, ki se preiskujejo, ali povezanimi raziskovalnimi metodologijami in
(f)   upoštevati specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter jih biti sposobni upoštevati.
Sprememba 346
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Kadar zelo velika spletna platforma utemeljeno meni, da raziskovalec, nepridobitni organ, organizacija ali združenje deluje v neskladju z namenom iz odstavka 2 ali ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 4, o tem nemudoma obvesti pristojni organ, in sicer koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisijo, ta pa nemudoma odloči, ali se mu onemogoči dostop do podatkov ter kdaj in pod katerimi pogoji mu bo dostop ponovno omogočen.
Sprememba 347
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija utemeljeno domneva, da raziskovalec, nepridobitni organ, organizacija ali združenje deluje zunaj namena odstavka 2 ali ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 4, o tem nemudoma obvesti zelo veliko spletno platformo. Zelo velika spletna platforma ima pravico, da po prejetju informacij onemogoči dostop do podatkov. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisija odloči, ali, kdaj in pod katerimi pogoji mu bo dostop ponovno omogočen.
Sprememba 348
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5
5.  Komisija po posvetovanju z odborom sprejme delegirane akte za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo zelo velike spletne platforme izmenjevati podatke v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter namene, za katere se lahko podatki uporabljajo. Navedeni delegirani akti določajo specifične pogoje, pod katerimi se lahko podatki izmenjujejo s preverjenimi raziskovalci v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih zelo velikih spletnih platform in prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, ter ohranjanjem varnosti storitve.
 5.  Komisija po posvetovanju z odborom in najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te zakonodaje sprejme delegirane akte za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo zelo velike spletne platforme izmenjevati podatke v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter namene, za katere se lahko podatki uporabljajo. Navedeni delegirani akti določajo specifične pogoje, pod katerimi se lahko podatki izmenjujejo s preverjenimi raziskovalci, neprofitnimi ustanovami, organizacijami ali združenji v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih zelo velikih spletnih platform in prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij ter ohranjanjem varnosti storitve.
Sprememba 349
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6 – točka b
(b)  zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti glede varnosti njene storitve ali varstva zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti.
 (b)  zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti glede varnosti njene storitve ali varstva zaupnih informacij.
Sprememba 350
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija enkrat letno sporočijo naslednje informacije:
(a)  število zahtev v skladu z odstavki 1, 2 in 6, ki so jim bile poslane;
(b)  število takšnih zahtev, ki so jih koordinatorji digitalnih storitev ali Komisija zavrnili ali so bile umaknjene, vključno z razlogi za njihovo zavrnitev ali umik, tudi potem ko je zelo velika spletna platforma poslala koordinatorju digitalnih storitev ali Komisiji zahtevo po spremembi zahteve v skladu z odstavki 1, 2 in 6.
Sprememba 351
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 7 b (novo)
7b.  Po zaključku raziskave preverjeni raziskovalci, ki jim je bil odobren dostop do podatkov, objavijo svoje ugotovitve, ne da bi pri tem razkrili zaupne podatke in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 352
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2
2.  Zelo velike spletne platforme za odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi imenujejo le osebe, ki imajo poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi so lahko člani osebja zadevne zelo velike spletne platforme ali izpolnjujejo navedene naloge na podlagi pogodbe, sklenjene z zadevno zelo veliko spletno platformo.
 2.  Zelo velike spletne platforme za osebe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s predpisi, imenujejo le osebe, ki imajo poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti s predpisi so lahko člani osebja zadevne zelo velike spletne platforme ali izpolnjujejo navedene naloge na podlagi pogodbe, sklenjene z zadevno zelo veliko spletno platformo.
Sprememba 353
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3 – točka a
(a)  sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisijo za potrebe te uredbe;
 (a)  sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža, odborom in Komisijo za potrebe te uredbe;
Sprememba 354
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  Zelo velike spletne platforme objavijo poročila iz člena 13 v šestih mesecih od datuma začetka uporabe iz člena 25(4), nato pa vsakih šest mesecev.
 1.  Zelo velike spletne platforme objavijo poročila iz člena 13 v šestih mesecih od datuma začetka uporabe iz člena 25(4) in nato vsakih šest mesecev v standardizirani, strojno berljivi in zlahka dostopni obliki.
Sprememba 355
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Takšna poročila vključujejo informacije o moderiranju vsebine, ločeno predstavljene za vsako državo članico, v katerih se storitve ponujajo, in za Unijo kot celoto. Poročila se objavijo v vsaj enem od uradnih jezikov držav članic Unije, v katerih se storitve ponujajo.
Sprememba 356
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2 – točka b
(b)  povezane ukrepe za zmanjšanje tveganja, opredeljene in izvedene v skladu s členom 27;
 (b)  posebne ukrepe za zmanjšanje tveganja, opredeljene in izvedene v skladu s členom 27;
Sprememba 357
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  po potrebi informacije o predstavnikih prejemnikov storitev, neodvisnih strokovnjakih in organizacijah civilne, s katerimi se opravi posvetovanje za oceno tveganja v skladu s členom 26.
Sprememba 358
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 3
3.  Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil.
 3.  Kadar zelo velika spletna platforma meni, da lahko objava informacij v skladu z odstavkom 2 povzroči razkritje zaupnih informacij navedene platforme ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost storitve platforme, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko take informacije odstrani iz poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošlje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javnih poročil v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 359
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih industrijskih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo vsaj za:
 1.  Komisija podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 vsaj za:
Sprememba 360
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  pogoje poslovanja iz člena 12, tudi v zvezi s sprejetjem in spremembami teh pogojev;
Sprememba 361
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  informacije o sledljivosti trgovcev v skladu s členom 22;
Sprememba 362
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – točka a c (novo)
(ac)  oglaševalske prakse iz člena 24 in priporočilne sisteme iz člena 24a;
Sprememba 363
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  obveznosti glede poročanja o preglednosti v skladu s členom 13;
Sprememba 364
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  tehnične specifikacije, s katerimi se zagotovi, da so posredniške storitve dostopne invalidom v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882.
Sprememba 365
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija podpira in spodbuja oblikovanje in izvedbo prostovoljnih industrijskih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo za zaščito mladoletnih otrok.
Sprememba 366
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo skupne specifikacije za postavke iz točk (a) do (fb) odstavka 1, kadar je Komisija od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala, naj pripravijo harmonizirani standard, sklic na navedeni standard pa v Uradnem listu Evropske unije ni bil objavljen v [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] ali če nobena od evropskih organizacij za standardizacijo zahteve ni sprejela.
Sprememba 367
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1
1.  Komisija in odbor spodbujata in olajšujeta pripravo kodeksov ravnanja na ravni Unije v podporo ustrezni uporabi te uredbe, predvsem ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov.
 1.  Komisija in odbor spodbujata in olajšujeta pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije v podporo ustrezni uporabi te uredbe, predvsem ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije. Posebna pozornost se posveti preprečevanju negativnih učinkov na pošteno konkurenco, dostop do podatkov, varnost podatkov, prepoved splošnega nadzora ter varstvo zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija in Odbor spodbujata in omogočata tudi redne preglede in sprejemanje kodeksov ravnanja za zagotovitev, da ustrezajo namenu.
Sprememba 368
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2
2.  Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 26(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform, lahko Komisija povabi zadevne zelo velike spletne platforme, druge zelo velike spletne platforme, druge spletne platforme in druge ponudnike posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi organizacije civilne družbe in druge zainteresirane strani k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, med drugim z določitvijo zavez za sprejemanje specifičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.
 2.  Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 26(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform, lahko Komisija pozove zadevne zelo velike spletne platforme, druge zelo velike spletne platforme, druge spletne platforme in druge ponudnike posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi ustrezne pristojne organe, organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, med drugim z določitvijo zavez za sprejemanje specifičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.
Sprememba 369
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3
3.  Komisija in odbor si pri izvajanju odstavkov 1 in 2 prizadevata zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi cilji, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter ustrezno upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, vključno z državljani. Poleg tega si prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti.
 3.  Komisija in odbor si pri izvajanju odstavkov 1 in 2 prizadevata zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi specifični cilji, opredeli narava zastavljenega cilja javne politike in po potrebi vloga pristojnih organov, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter v celoti upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani, predvsem državljanov, na ravni Unije. Poleg tega si prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti in zavezah glede poročanja se upoštevajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih udeležencev.
Sprememba 370
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 4
4.  Komisija in odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene iz odstavkov 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev. Svoje sklepne ugotovitve objavita.
 4.  Komisija in odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene iz odstavkov 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev. Svoje sklepne ugotovitve objavita in zahtevata, da udeležene organizacije ustrezno spremenijo svoje kodekse ravnanja.
Sprememba 371
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 5
5.  Odbor redno spremlja in ovrednoti izpolnjevanje ciljev kodeksov ravnanja ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, navedenih v kodeksih.
 5.  Komisija in odbor redno spremljata in vrednotita izpolnjevanje ciljev kodeksov ravnanja ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, navedenih v kodeksih. V primeru sistematičnega nespoštovanja kodeksov ravnanja Komisija in odbor lahko sprejmeta odločitev o začasni ali dokončni izključitvi platform, ki kot podpisnice kodeksa ravnanja ne izpolnjujejo svojih zavez.
Sprememba 372
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1
1.  Komisija spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov ravnanja na ravni Unije med spletnimi platformami in drugimi ustreznimi ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja ali organizacije, ki zastopajo prejemnike storitve, in organizacijami civilne družbe ali ustreznimi organi za podporo dodatni preglednosti pri spletnem oglaševanju, ki presega zahteve členov 24 in 30.
 1.  Komisija spodbuja in olajšuje pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije med spletnimi platformami in drugimi ustreznimi ponudniki storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja ali organizacije, ki zastopajo prejemnike storitve, in organizacijami civilne družbe ali ustreznimi organi, da bi prispevala k večji preglednosti za vse akterje v ekosistemu spletnega oglaševanja, tako da bi ta presegla zahteve členov 24 in 30.
Sprememba 373
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij ob polnem upoštevanju pravic in interesov vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnavata vsaj:
 2.  Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij ob polnem upoštevanju pravic in interesov vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnavata vsaj:
Sprememba 374
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  različne vrste podatkov, ki jih je mogoče uporabiti.
Sprememba 375
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3
3.  Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja v enem letu po datumu začetka uporabe te uredbe in začetek njihove uporabe najpozneje šest mesecev za tem.
 3.  Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja v enem letu po datumu začetka uporabe te uredbe in začetek njihove uporabe najpozneje šest mesecev za tem. Komisija oceni uporabo teh kodeksov tri leta po začetku uporabe te uredbe.
Sprememba 376
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija vse akterje v ekosistemu spletnega oglaševanja iz odstavka 1 spodbuja, da podpirajo in spoštujejo zaveze iz kodeksov ravnanja.
Sprememba 377
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
1.  Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo kriznih protokolov za obravnavo kriz, strogo omejenih na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.
 1.  Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za obravnavo kriz, strogo omejenih na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.
Sprememba 378
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 4 – točka f a (novo)
(fa)  ukrepe, s katerimi se zagotovi dostopnost za invalide med izvajanjem kriznih protokolov, vključno z dostopnimi opisi teh protokolov.
Sprememba 379
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 5
5.  Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz točke (e) odstavka 4, lahko od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.
 5.  Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz točke (e) odstavka 4, od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.
Sprememba 380
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi iz odstavka 1, zlasti pa njihovi koordinatorji digitalnih storitev, ustrezne tehnične, finančne in človeške vire, da lahko opravljajo naloge, ki jih imajo na podlagi te uredbe.
Sprememba 381
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi koordinatorji digitalnih storitev ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za opravljanje svojih nalog.
 1.  Države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo naloge na podlagi te uredbe.
Sprememba 382
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 1
1.  Za namene poglavij III in IV te uredbe je pristojna država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev.
 1.  Za nadzor in izvrševanje obveznosti v skladu s tem poglavjem, ki jih posrednikom na podlagi te uredbe naložijo pristojni nacionalni organi, je pristojna država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev.
Sprememba 383
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2
2.  Za namene poglavij III in IV se šteje, da je za ponudnika posredniških storitev, ki nima sedeža v Uniji, vendar ponuja storitve v njej, pristojna država članica, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik.
 2.  Za namene tega člena se šteje, da je za ponudnika posredniških storitev, ki nima sedeža v Uniji, vendar ponuja storitve v njej, pristojna država članica, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik.
Sprememba 384
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 3
3.  Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 11, so za namene poglavij III in IV pristojne vse države članice. Kadar se država članica odloči izvajati svojo pristojnost na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge države članice in zagotovi spoštovanje načela ne bis in idem.
 3.  Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 11, so za namene tega člena pristojne vse države članice. Kadar se država članica odloči izvajati svojo pristojnost na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge države članice in zagotovi spoštovanje načela ne bis in idem.
Sprememba 385
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1 – točka a
(a)  pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahtevajo, da v razumnem obdobju predložijo take informacije;
 (a)  pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene, povezane z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja oziroma najpozneje v treh mesecih predložijo take informacije;
Sprememba 386
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 2 – točka e
(e)  pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode.
 (e)  pooblastilo za sprejetje sorazmernih začasnih ukrepov ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori, za preprečitev nevarnosti resne škode.
Sprememba 387
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 2 – pododstavek 1
Kar zadeva točki (c) in (d) prvega pododstavka, imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja odločb, ki so bile tem osebam izdane v skladu z navedenim odstavkom. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim rokom, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.
 Kar zadeva točki (c) in (d) prvega pododstavka, imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja odločb, ki so bile tem osebam izdane v skladu z navedenim odstavkom. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim rokom, globami ali periodičnimi denarnimi kaznimi, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.
Sprememba 388
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, vendar kršitev ni bila odpravljena in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:
 3.  Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, vendar kršitev ni bila odpravljena ali se stalno ponavlja in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:
Sprememba 389
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 3 – točka a
(a)  zahtevajo lahko, da organ vodenja ponudnikov v razumnem obdobju prouči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;
 (a)  zahtevajo lahko, da organ vodenja ponudnikov v razumnem obdobju, ki v nobenem primeru ni daljše od treh mesecev, prouči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;
Sprememba 390
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 3 – točka b
(b)  kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik ni ustrezno izpolnil zahtev iz prve točke, da kršitev ni bila odpravljena in povzroča resno škodo ter vključuje hudo kaznivo dejanje z ogrožanjem življenja ali varnosti oseb, od pristojnega pravosodnega organa navedene države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, če to ni tehnično izvedljivo, pa do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.
 (b)  kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik ni izpolnil zahtev iz prve točke, da kršitev ni bila odpravljena ali se stalno ponavlja in povzroča resno škodo ter vključuje hudo kaznivo dejanje z ogrožanjem življenja ali varnosti oseb, od pristojnega pravosodnega organa navedene države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, če to ni tehnično izvedljivo, pa do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.
Sprememba 391
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Komisija do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] objavi smernice o pristojnostih koordinatorjev digitalnih storitev in postopkih, ki se zanje uporabljajo.
Sprememba 392
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2
2.  Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
 2.  Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo in odbor uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter ju brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki vpliva nanje.
Sprememba 393
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnih prihodkov ali prometa zadevnega ponudnika.
 3.  Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ne presega 6 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev. Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika.
Sprememba 394
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračunajo od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.
 4.  Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan in se izračuna od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.
Sprememba 395
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice zagotovijo, da upravni ali pravosodni organi, ki izdajajo odločbe na podlagi členov 8 in 9, naložijo kazni ali globe samo v skladu s tem členom.
Sprememba 396
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1
Prejemniki storitve imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, koordinator digitalnih storitev, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo navedenemu organu.
 1.   Prejemniki storitve imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice prebivališča ali sedeža prejemnika vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Med tem postopkom imata obe strani pravico biti zaslišani in biti ustrezno obveščeni o stanju postopka. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi brez nepotrebnega odlašanja pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, jo koordinator digitalnih storitev, ki jo je prejel, brez nepotrebnega odlašanja pošlje navedenemu organu.
Sprememba 397
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža po prejemu pritožbe, predložene v skladu z odstavkom 1, pravočasno preuči zadevo in koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, v šestih mesecih obvesti, ali namerava začeti preiskavo. Če sproži preiskavo, vsaj vsake tri mesece predloži najnovejše informacije. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri prejemnik prebiva ali ima sedež, o tem obvesti prejemnika.
Sprememba 398
Predlog uredbe
Člen 43 a (novo)
Člen 43a
Odškodnina
Brez poseganja v člen 5 imajo prejemniki storitve pravico, da od ponudnikov posredniških storitev v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom zahtevajo odškodnino za kakršno koli neposredno škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli, ker so ponudniki posredniških storitev kršili obveznosti iz te uredbe.
Sprememba 399
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. Letna poročila javno objavijo ter predložijo Komisiji in odboru.
 1.  Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. Letna poročila javno objavijo v standardizirani in strojno berljivi obliki ter predložijo Komisiji in odboru.
Sprememba 400
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2 – točka a
(a)  število in predmet odločb za ukrepanje zoper nezakonito vsebino in odločb za zagotovitev informacij, ki jih v skladu s členoma 8 in 9 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev;
 (a)  število in predmet odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in odločb za zagotovitev informacij, ki jih v skladu s členoma 8 in 9 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev, vključno z informacijami o imenu organa izdajatelja, imenu ponudnika in vrsti ukrepa, določenega v odločbi, ter obrazložitvijo, zakaj je odločba skladna s členom 3 Direktive 2000/31/ES;
Sprememba 401
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2 – točka b
(b)  učinke navedenih odločb, kot se sporočijo koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 8 in 9.
 (b)  učinke navedenih odločb, kot so bili sporočeni koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 8 in 9, število pritožb, vloženih zoper te odločbe, in izid pritožb.
Sprememba 402
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem analizira letna poročila, predložena v skladu z odstavkom 1, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 403
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 1
Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko priporoči, naj koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnost s to uredbo.
 Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko zahteva, da koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.
Sprememba 404
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Zahteva ali priporočilo na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj:
 2.  Zahteva na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj:
Sprememba 405
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Zahteva na podlagi odstavka 1 se hkrati predloži Komisiji. Kadar Komisija meni, da zahteva ni upravičena, ali kadar sočasno že ukrepa v isti zadevi, lahko prosi, da se zahteva umakne.
Sprememba 406
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 3
3.  Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v največji možni meri upošteva zahtevo ali priporočilo na podlagi odstavka 1. Kadar meni, da nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi zahteve ali priporočila, in utemeljeno meni, da bi lahko koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odbor zagotovil dodatne informacij, jih lahko zahteva. Rok iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.
 3.  Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v največji možni meri upošteva zahtevo na podlagi odstavka 1. Kadar meni, da nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi zahteve, in utemeljeno meni, da bi lahko koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odbor zagotovil dodatne informacij, jih lahko zahteva. Rok iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.
Sprememba 407
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 4
4.  Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve ali priporočila koordinatorju digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odboru sporoči svojo oceno domnevne kršitve ali oceno morebitnega drugega pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to ustrezno, ter pojasnilo vseh povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev skladnosti s to uredbo.
 4.  Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, koordinatorju digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali odboru sporoči svojo oceno domnevne kršitve ali oceno morebitnega drugega pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to ustrezno, ter pojasnilo vseh povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev skladnosti s to uredbo.
Sprememba 408
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 5
5.  Kadar koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali, če je ustrezno, odbor ne prejme odgovora v roku iz odstavka 4 ali se ne strinja z oceno koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, lahko zadevo predloži Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Navedene informacije vključujejo vsaj zahtevo ali priporočilo, poslano koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, vse dodatne informacije, zagotovljene v skladu z odstavkom 3, in sporočilo iz odstavka 4.
 5.  Kadar koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali, če je ustrezno, odbor ne prejme odgovora v roku iz odstavka 4 ali se ne strinja z oceno koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, lahko zadevo predloži Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Navedene informacije vključujejo vsaj zahtevo, poslano koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, vse dodatne informacije, zagotovljene v skladu z odstavkom 3, in sporočilo iz odstavka 4.
Sprememba 409
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 7
7.  Kadar Komisija v skladu z odstavkom 6 ugotovi, da so ocena ali preiskovalni ali izvršilni ukrepi, sprejeti ali načrtovani v skladu z odstavkom 4, nezdružljivi s to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj dodatno oceni zadevo in sprejme potrebne preiskovalne ali izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter jo obvesti o sprejetih ukrepih v dveh mesecih od navedene zahteve.
 7.  Kadar Komisija v skladu z odstavkom 6 ugotovi, da so ocena ali preiskovalni ali izvršilni ukrepi, sprejeti ali načrtovani v skladu z odstavkom 4, nezdružljivi s to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj dodatno oceni zadevo in sprejme potrebne preiskovalne ali izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter jo obvesti o sprejetih ukrepih v dveh mesecih od navedene zahteve. Te informacije se posredujejo tudi koordinatorju digitalnih storitev ali odboru, ki je začel postopek na podlagi odstavka 1.
Sprememba 410
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – pododstavek 1
Take skupne preiskave ne posegajo v naloge in pooblastila sodelujočih koordinatorjev digitalnih storitev niti v zahteve, ki se uporabljajo za izvajanje navedenih nalog in pooblastil iz te uredbe. Sodelujoči koordinatorji digitalnih storitev dajo rezultate skupnih preiskav na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in odboru prek sistema iz člena 67 za izpolnjevanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.
 črtano
Sprememba 411
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo na način, ki vključuje vsaj še eno državo članico, lahko zadevnemu koordinatorju digitalnih storitev v namembni državi predlaga, da sprožita skupno preiskavo. Skupna preiskava temelji na dogovoru med zadevnima državama članicama.
Sprememba 412
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v namembni državi, ki utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev v svoji državi članici kršil to uredbo, lahko odbor koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj sproži skupno preiskavo z zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v namembni državi. Skupna preiskava temelji na dogovoru med zadevnima državama članicama.
Če dogovora ne dosežeta v enem mesecu, je skupna preiskava pod nadzorom koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža.
Skupne preiskave ne posegajo v naloge in pooblastila sodelujočih koordinatorjev digitalnih storitev niti v zahteve, ki se uporabljajo za izvajanje navedenih nalog in pooblastil iz te uredbe. Sodelujoči koordinatorji digitalnih storitev dajo rezultate skupnih preiskav prek sistema iz člena 67 na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in odboru, da lahko izpolnijo naloge, ki jih imajo na podlagi te uredbe.
Sprememba 413
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 – točka b
(b)  usklajevati smernice in analize, ki jih pripravijo Komisija, koordinatorji digitalnih storitev in drugi pristojni organi v zvezi z vprašanji, ki se pojavijo na celotnem notranjem trgu v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo, ter prispevati k navedenim smernicam in analizam;
 (b)  usklajevati in zagotavljati smernice in analize za Komisijo, koordinatorje digitalnih storitev in druge pristojne organe v zvezi z vprašanji, ki se pojavijo na celotnem notranjem trgu v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo;
Sprememba 414
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  prispevati k učinkoviti uporabi člena 3 Direktive 2000/31/ES, da se prepreči razdrobljenost digitalnega enotnega trga;
Sprememba 415
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  prispevati k učinkovitemu sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami.
Sprememba 416
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1
1.  Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Kadar to določa nacionalno pravo, v odboru poleg koordinatorjev digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.
 1.  Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Kadar to določa nacionalno pravo, lahko v odboru poleg koordinatorjev digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje. Sestanek je sklepčen, če sta prisotni najmanj dve tretjini njegovih članov.
Sprememba 417
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Odboru predseduje Komisija. Komisija skliče sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami odbora na podlagi te uredbe in v skladu z njegovim poslovnikom.
Sprememba 418
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Vsaka država članica ima en glas. Komisija nima glasovalnih pravic.
 2.  Vsaka država članica ima en glas, ki ga odda koordinator digitalnih storitev. Komisija nima glasovalnih pravic.
Sprememba 419
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3
3.  Odboru predseduje Komisija. Komisija skliče sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami odbora na podlagi te uredbe in v skladu s poslovnikom.
 črtano
Spremembi 420 in 562/rev
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 5
5.  Odbor lahko na sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.
 5.  Odbor lahko na svoje sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.
Sprememba 421
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Odbor se po potrebi posvetuje z zainteresiranimi stranmi in javno objavi rezultate tega posvetovanja.
Sprememba 422
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 6
6.  Odbor sprejme svoj poslovnik po soglasju Komisije.
 6.  Odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov in po soglasju Komisije.
Sprememba 423
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  izda posebna priporočila za izvajanje člena 13a;
Sprememba 424
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka d
(d)  svetuje Komisiji, naj sprejme ukrepe iz člena 51, in na zahtevo Komisije sprejme mnenja o osnutkih ukrepov Komisije v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami v skladu s to uredbo;
 (d)  svetuje Komisiji, naj sprejme ukrepe iz člena 51, in sprejme mnenja o osnutkih ukrepov Komisije v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami v skladu s to uredbo;
Sprememba 425
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  spremlja, ali so ukrepi, ki jih sprejme država članica in omejujejo svobodo opravljanja storitev ponudnikov posredniških storitev iz druge države članice, skladni s členom 3 Direktive 2000/31/ES, ter zagotovi, da so ti ukrepi nujno potrebni in ne omejujejo uporabe te uredbe;
Sprememba 426
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka e
(e)  podpira in spodbuja razvoj in izvajanje evropskih standardov, smernic, poročil, predlog in kodeksov ravnanja iz te uredbe ter opredelitev nastajajočih vprašanj v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo.
 (e)  v tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki podpira in spodbuja razvoj in izvajanje evropskih standardov, smernic, poročil, predlog in kodeksov ravnanja iz te uredbe, tudi tako, da izdaja mnenja, priporočila ali nasvete o zadevah v zvezi s členom 34, ter opredelitev nastajajočih vprašanj v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo.
Sprememba 427
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2
2.  Koordinatorji digitalnih storitev in drugi nacionalni pristojni organi, ki ne upoštevajo mnenj, zahtev ali priporočil, ki so naslovljeni nanje in jih je sprejel odbor, pri poročanju v skladu s to uredbo ali ob sprejetju ustreznih sklepov, kakor je ustrezno, navedejo razloge za svojo odločitev.
 2.  Koordinatorji digitalnih storitev in drugi nacionalni pristojni organi, ki ne upoštevajo mnenj, zahtev ali priporočil, ki so naslovljeni nanje in jih je sprejel odbor, pri poročanju v skladu s to uredbo ali ob sprejetju ustreznih sklepov, kakor je ustrezno, navedejo razloge za svojo odločitev, pa tudi pojasnila v zvezi s preiskavami in ukrepi, ki so jih morda izvedli.
Sprememba 428
Predlog uredbe
Člen 49 a (novo)
Člen 49a
Poročila
1.   Odbor pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. Poročilo se objavi v vseh uradnih jezikih Unije ter posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
2.   Letno poročilo med drugim vključuje pregled praktične uporabe mnenj, smernic, priporočil, nasvetov in drugih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 49(1).
Sprememba 429
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 1
V primeru utemeljenega suma, da je zelo velika spletna platforma kršila katero koli od navedenih določb, lahko Komisija na lastno pobudo ali odbor na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj treh koordinatorjev digitalnih storitev v namembni državi koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj opravi preiskavo domnevne kršitve, da bi v razumnem obdobju sprejel tak sklep.
 V primeru utemeljenega suma, da je zelo velika spletna platforma kršila katero koli od določb iz oddelka 4 poglavja III, lahko Komisija na lastno pobudo ali odbor na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj treh koordinatorjev digitalnih storitev v namembni državi koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža priporoči, naj opravi preiskavo domnevne kršitve, da bi v razumnem obdobju in ne pozneje kot v treh mesecih sprejel tak sklep.
Sprememba 430
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2
2.  Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zadevno zelo veliko spletno platformo obvesti o sklepu iz prvega pododstavka odstavka 1, od platforme zahteva, naj v enem mesecu od navedenega sklepa pripravi ter navedenemu koordinatorju, Komisiji in odboru sporoči akcijski načrt, v katerem navede, kako namerava ustaviti ali odpraviti kršitev. Ukrepi iz akcijskega načrta lahko po potrebi vključujejo sodelovanje pri kodeksu ravnanja iz člena 35.
 2.  Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža zadevno zelo veliko spletno platformo obvesti o sklepu iz prvega pododstavka odstavka 1, od platforme zahteva, naj v enem mesecu od navedenega sklepa pripravi ter navedenemu koordinatorju, Komisiji in odboru sporoči akcijski načrt, v katerem navede, kako namerava ustaviti ali odpraviti kršitev. Z ukrepi iz akcijskega načrta se lahko po potrebi priporoči sodelovanje pri kodeksu ravnanja iz člena 35.
Sprememba 431
Predlog uredbe
Člen 51 – naslov
Posredovanje Komisije in začetek postopka
 Začetek postopka s strani Komisije
Sprememba 432
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija lahko na priporočilo odbora ali na lastno pobudo po posvetovanju z odborom začne postopek za morebitno sprejetje sklepov v skladu s členoma 58 in 59 v zvezi z zadevnim ravnanjem zelo velike spletne platforme, za katero:
 1.  Komisija na priporočilo odbora ali na lastno pobudo po posvetovanju z odborom začne postopek za morebitno sprejetje sklepov v skladu s členoma 58 in 59 v zvezi z zadevnim ravnanjem zelo velike spletne platforme, za katero:
Sprememba 433
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Kadar se Komisija odloči začeti postopek v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev, odbor in zadevno zelo veliko spletno platformo.
 2.  Kadar Komisija začne postopek v skladu z odstavkom 1, o tem obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev, odbor in zadevno zelo veliko spletno platformo.
Sprememba 434
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 1
1.  Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko s preprosto zahtevo ali sklepom od zadevnih zelo velikih spletnih platform ter vseh drugih oseb, ki delujejo za namene trgovanja, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo ali kršitvijo, kakor je ustrezno, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahteva, da v razumnem obdobju predložijo take informacije.
 1.  Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko z obrazloženo zahtevo ali sklepom od zadevnih zelo velikih spletnih platform, njihovih pravnih zastopnikov ter vseh drugih oseb, ki delujejo za namene trgovanja, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo ali kršitvijo, kakor je ustrezno, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 28 in člena 50(3), zahteva, da v razumnem obdobju predložijo take informacije.
Sprememba 435
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V namenu zahteve je utemeljeno, zakaj in kako so informacije potrebne in sorazmerne z zastavljenim ciljem ter zakaj jih ni mogoče pridobiti z drugimi sredstvi.
Sprememba 436
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 4
4.  Lastniki zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1) ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb pa tudi podjetja ali družbe, v primeru neobstoja pravne osebnosti pa osebe, ki so po zakonu ali ustavi pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1). Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Stranke so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.
 4.  Lastniki zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1) ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb pa tudi podjetja ali družbe, v primeru neobstoja pravne osebnosti pa osebe, ki so po zakonu ali ustavi pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevne zelo velike spletne platforme ali druge osebe iz člena 52(1).
Sprememba 437
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1
1.  Kadar je nujno zaradi tveganja resne škode za prejemnike storitve, lahko Komisija v okviru postopka, na podlagi katerega se lahko sprejme sklep o neskladnosti v skladu s členom 58(1), na podlagi prima facie ugotovitve kršitve s sklepom odredi začasne ukrepe zoper zadevno zelo veliko spletno platformo.
 1.  Kadar je nujno zaradi nevarnosti resne škode za prejemnike storitve, lahko Komisija zoper zadevno zelo veliko spletno platformo v okviru postopka, na podlagi katerega se lahko sprejme sklep o neskladnosti v skladu s členom 58(1), na podlagi prima facie ugotovitve kršitve s sklepom odredi sorazmerne začasne ukrepe, skladne s temeljnimi pravicami.
Sprememba 438
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo znova začne postopke:
 2.  Komisija znova začne postopek:
Sprememba 439
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – točka b
(b)  začasnimi ukrepi, odrejenimi v skladu s členom 55;
 (b)  začasnimi ukrepi, odrejenimi v skladu s členom 55; ali
Sprememba 440
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 3
3.  Komisija v sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, odredi, da mora zadevna zelo velika spletna platforma v razumnem obdobju sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s sklepom iz odstavka 1, in zagotoviti informacije o ukrepih, ki jih navedena platforma namerava sprejeti za skladnost s sklepom.
 3.  Komisija v sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, odredi, da mora zadevna zelo velika spletna platforma v enem mesecu sprejeti ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s sklepom iz odstavka 1, in zagotoviti informacije o ukrepih, ki jih navedena platforma namerava sprejeti za skladnost s sklepom.
Sprememba 441
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 5
5.  Kadar Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, s sklepom konča preiskavo.
 5.  Kadar Komisija ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, s sklepom konča preiskavo. Sklep začne veljati takoj.
Sprememba 442
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da navedena platforma namerno ali iz malomarnosti:
 1.  Komisija lahko v sklepu iz člena 58 zadevni zelo veliki spletni platformi naloži globe, ki ne presegajo 6 % skupnega svetovnega prometa platforme v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da platforma namerno ali iz malomarnosti:
Sprememba 443
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:
 2.  Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1) s sklepom in v skladu z načelom sorazmernosti naloži globe, ki ne presegajo 1 % skupnega svetovnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:
Sprememba 444
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 4
4.  Komisija pri določitvi zneska globe upošteva naravo, resnost, trajanje in ponavljanje kršitve, za globe, naložene v skladu z odstavkom 2, pa tudi nastalo zamudo v postopku.
 4.  Komisija pri določitvi zneska globe upošteva naravo, resnost, trajanje in ponavljanje kršitve ter globe, izrečene v skladu s členom 42 za isto kršitev, za globe, naložene v skladu z odstavkom 2, pa tudi nastalo zamudo v postopku.
Sprememba 445
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:
 1.  Komisija lahko zadevni zelo veliki spletni platformi ali drugi osebi iz člena 52(1), kakor je ustrezno, s sklepom naloži periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa v predhodnem poslovnem letu na dan in so izračunane od dneva, določenega s sklepom, da navedeno platformo ali osebo prisili k:
Sprememba 446
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 1
1.  Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi.
 1.  Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme v skladu s členom 55(1), členom 56(1) ter členi 58, 59 in 60. V taki objavi so navedena imena strani in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi kaznimi, ter, če je mogoče in upravičeno, dokumenti, ki niso zaupni, ali druge oblike informacij, na katerih temelji sklep.
Sprememba 447
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija pred predložitvijo take zahteve koordinatorju digitalnih storitev povabi zainteresirane strani, da v roku, ki ni krajši od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in opredeli predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov.
 Komisija pred predložitvijo take zahteve koordinatorju digitalnih storitev povabi zainteresirane strani, da v roku, ki ni krajši od 14 delovnih dni, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in opredeli predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov.
Sprememba 448
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  razvoj in izvedbo standardov v skladu s členom 34.
Sprememba 449
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – uvodni del
Brez poseganja v Direktivo 2020/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta52 imajo prejemniki posredniških storitev pravico, da pooblastijo organ, organizacijo ali združenje za izvajanje pravic iz členov 17, 18 in 19 v njihovem imenu, če organ, organizacija ali združenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:
 Brez poseganja v Direktivo (EU) 2020/1818 Evropskega parlamenta in Sveta52 imajo prejemniki posredniških storitev pravico, da pooblastijo organ, organizacijo ali združenje za izvajanje pravic iz členov 8, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 43 in 43a v njihovem imenu, če organ, organizacija ali združenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:
__________________
 __________________
52 [Sklic]
 52 [Sklic]
Sprememba 450
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 2
2.  Pooblastila iz členov 23, 25 in 31 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [datum predvidenega sprejetja Uredbe].
 2.  Pooblastila iz členov 13a, 16, 23, 25 in 31 se prenesejo na Komisijo za pet let od [datum predvidenega sprejetja uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 451
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz členov 23, 25 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
 3.  Prenos pooblastila iz členov 13a, 16, 23, 25 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 452
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 23, 25 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
 5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13a, 16, 23, 25 in 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 453
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga Odbor za digitalne storitve. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 454
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 1
1.  Komisija najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsakih pet let ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
 1.  Komisija najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsaka tri leta ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. V poročilu se obravnavajo zlasti:
(a)   uporaba člena 25, tudi kar zadeva število povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve;
(b)   uporaba člena 11;
(c)   uporaba člena 14;
(d)   uporaba členov 35 in 36.
Sprememba 455
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Poročilu iz odstavka 1 se po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe.
Sprememba 456
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 3
3.   Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.
 3.   Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 1 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.
Sprememba 457
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Uporablja se od [datum – trije meseci po začetku njene veljavnosti].
 2.  Uporablja se od [datum – šest mesecev po začetku njene veljavnosti].

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0356/2021).

Zadnja posodobitev: 12. maj 2022Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov