Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o invaziji oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

–  ob upoštevanju nedavnih izjav predsednika Ukrajine in predsednice Komisije o razmerah v Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjave skupine G7 z dne 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini(1),

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav ali vlad na neformalnem zasedanju Evropskega sveta z dne 10. marca 2022 o ruski vojaški agresiji na Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave kmetijskih ministrov in ministric skupine G7 z dne 11. marca 2022 o invaziji oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav in vlad EU z neformalnega zasedanja v Versaillesu 10. in 11. marca 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2021 o načrtu izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih (COM(2021)0689),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker v skladu z načeli ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se morajo v mednarodnih odnosih vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države;

B.  ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 brez povoda in neupravičeno začela invazijo na Ukrajino;

C.  ker se pridelava hrane in dostop do nje ne bi smela uporabljati kot geopolitično orožje;

D.  ker je Svet sprejel prvi niz sankcij proti Rusiji, vključno s ciljno usmerjenimi individualnimi sankcijami, gospodarskimi in finančnimi sankcijami ter trgovinskimi omejitvami, in v tesnem sodelovanju s čezatlantskimi zavezniki in drugimi podobno mislečimi mednarodnimi partnerji pripravlja še več sankcij;

E.  ker bodo te razmere in sankcije, ki so bile zakonito naložene Rusiji, v kombinaciji s krizo zaradi covida-19 in nedavnim znatnim povečanjem proizvodnih stroškov, močno vplivale na svetovne kmetijske, ribiške in akvakulturne trge, zlasti na trg žit in rastlinskega olja, saj Ukrajina in Rusija ustvarita približno 30 % svetovne trgovine s pšenico, 32 % z ječmenom, 17 % s koruzo ter več kot 50 % s sončničnim oljem in 20 % s sončničnimi semeni, vplivale pa bodo tudi na dostop do gnojil in surovin, potrebnih za proizvodnjo gnojil;

F.  ker so pristanišča ob Črnem morju del poškodovane civilne infrastrukture, kar povsem onemogoča trgovino po morju in preprečuje izvoz ključnih kmetijskih proizvodov v različne regije, tudi v EU;

G.  ker so Komisija in države članice po ruski priključitvi Krima in sankcijah, ki so ji sledile, sprejele več ukrepov za preprečevanje negativnih učinkov na evropske trge kmetijstva, ribištva in akvakulture;

H.  ker vojna na ozemlju Ukrajine preprečuje notranji pretok blaga, zlasti hrane, krme in drugih kmetijskih proizvodov, kar povzroča tudi prekinitev drobljenja oljnic, zato so bile uvedene licence za izvoz nekaterih kmetijskih rastlin, to pa je povzročilo znatno pomanjkanje hrane v Ukrajini in pomanjkanje zalog, ki so na voljo za prevoz v druge države, kar predstavlja neposredno tveganje geopolitične nestabilnosti;

I.  ker v spopadih prihaja do napadov na kritično kmetijsko infrastrukturo, tudi na tisto, ki je namenjena za prevoz in skladiščenje, kar ima pomembne regionalne posledice; ker bombardiranje, obstreljevanje in kasetne bombe v vojnih razmerah poškodujejo kmetijska zemljišča in pohabljajo tiste, ki se nameravajo vrniti k obdelovanju teh zemljišč, zato bodo zemljišča v prihodnjih letih neuporabna, saj bo treba odstraniti mine ter odkriti, deaktivirati ali uničiti eksplozivna sredstva;

J.  ker v letu 2022 v Ukrajini ne bo mogoče izvesti žetve, saj so kmetje in kmetijski delavci pobegnili ali branijo svojo državo, kmetijska gospodarstva pa so preveč poškodovana, da bi letošnja proizvodnja potekala kot običajno;

K.  ker Ukrajina pokriva 11 % svetovnega trga pšenice, 16 % ječmena, 15 % koruze, 16 % oljne ogrščice, 50 % olja iz sončničnih semen, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami; medtem ko Rusija pokriva 20 % svetovnega trga pšenice, 16 % ječmena, 2 % koruze, 3 % oljne ogrščice in 20 % sončnične pogače;

L.  ker je Ukrajina postala pomembna dobaviteljica EU, saj je glavna dobaviteljica koruze (povprečno 9,2 Mt oziroma 57 % dobave), oljne ogrščice (2 Mt oziroma 42 % evropskega uvoza po obsegu), sončničnih semen (0,1 Mt oziroma 15 %) in sončničnih pogač (1,3 Mt oziroma 47 % uvoza), v nekoliko manjšem obsegu pa dobavlja pšenico (1 Mt oziroma 30 % uvoza); ker je za EU tudi Rusija, vendar v manjšem obsegu, pomembna dobaviteljica pšenice (0,5 Mt – 11 %), predvsem pa ogrščičnih pogač (0,2 Mt – 50 %), sončničnih pogač (0,9 Mt – 34 %) in sončničnih semen (0,3 Mt – 35 %);

M.  ker so se cene na svetovnih kmetijskih trgih povečale že pred rusko invazijo Ukrajine, deloma zaradi podnebnih učinkov in posledic pandemije covida-19; ker rastoče cene energije v Evropi močno vplivajo na kmetijski, ribiški in akvakulturni sektor, saj se povečujejo cene gnojil in stroški energije za kmete;

N.  ker so se od začetka konflikta svetovne cene kmetijskih proizvodov močno zvišale (od +5 % do +10 %, odvisno od proizvoda), s čimer se je raven cen približala cenam iz tržnega leta 2007–2008;

O.  ker Organizacija za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da bi lahko svetovna dobavna vrzel, ki bi nastala zaradi nenadnega in obsežnega zmanjšanja izvoza žit in sončničnih semen iz teh dveh držav, povzročila znaten dvig mednarodnih cen hrane in krme nad že predhodno povečane ravni;

P.  ker EU pšenico ne le uvaža, ampak jo tudi izvaža, zlasti v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, v katere letno izvozi približno 6 milijonov ton pšenice; ker so te države v prvi vrsti odvisne od Rusije in Ukrajine ter nato od EU;

Q.  ker so cilji skupne ribiške in kmetijske politike med drugim oskrba trga EU s hrano visoke hranilne vrednosti, zmanjšanje odvisnosti trga EU od uvoza hrane ter zagotavljanje razumne cene hrane za potrošnika; ker je zaradi pandemije covida-19 in ruske invazije v Ukrajino postalo še bolj jasno, da mora EU izboljšati svojo prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od enega ali premajhnega števila dobaviteljev zunaj EU;

R.  ker je Komisija 9. marca 2022 organizirala prvo sejo novoustanovljenega evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, na kateri je potekala razprava o prehranski varnosti, vplivu višjih cen energije in vhodnih cen ter vplivu vojne v Ukrajini; ker je namen tega mehanizma boljša pripravljenost na krize, tako da se izboljša usklajevanje in izmenjava primerov dobre prakse;

S.  ker je EU močno odvisna od ruskih fosilnih goriv; ker se približno 90 % plina, ki se uporablja v EU, uvozi, pri čemer je 45 % tega plina v letu 2021 v države članice EU na različnih ravneh uvozila Rusija; ker je bila Rusija za Evropo tudi največja dobaviteljica nafte, saj se je iz nje uvozilo 27 % nafte, kar je več kot trikrat več kot iz naslednje največje dobaviteljice (Norveške); ker ta zunanja odvisnost od energije neposredno vpliva na kmetijsko proizvodnjo;

T.  ker zaradi konflikta rastejo cene energije, surovin in hrane, kar pomeni, da bo vse več ljudi izpostavljenih tveganju revščine (poleg 97 milijonov ljudi, ki so že ogroženi); ker so zato potrebni socialni ukrepi, da bi proizvajalcem in potrošnikom pomagali pri obvladovanju teh posledic;

U.  ker zanesljivost preskrbe z živili ne pomeni samo razpoložljivosti zalog živil, ampak po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo vključuje tudi pravico vseh do živil in do dostopa do zdrave prehrane;

V.  ker je neizzvana in neupravičena ruska agresija dodatno poslabšala že tako težke razmere na področju prehranske varnosti zaradi covida-19, izrednih suš na jugu EU, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; ker ima kriza tako neposredne kot posredne učinke na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa;

W.  ker mora EU ne le postati bolj neodvisna na strateških področjih, kot sta obramba in dobava energije, ampak mora biti tudi zmožna nenehno zagotavljati prehransko varnost s povečanjem odpornosti v sektorjih, v katerih je zelo odvisna od uvoza; ker kriza v Ukrajini dokazuje, da prehranska varnost ni samoumevna; ker bi bilo treba evropsko proizvodnjo hrane šteti za strateški sektor;

X.  ker EU temelji na načelih solidarnosti in če EU ne bo ukrepala takoj, bodo najranljivejši tisti, ki bodo utrpeli največje posledice;

Y.  ker ima kriza tako neposredne kot posredne učinke na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa, pri čemer so neposredni učinki povezani s prekinitvijo trgovinske izmenjave z Rusijo in Ukrajino, posredni pa z nestabilnostjo cen in proizvodnih stroškov;

Z.  ker imajo višje cene energije, goriva, gnojil, surovin in kmetijskih proizvodov velik učinek na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa ter povzročajo znatno povečanje proizvodnih stroškov, kar ogroža neprekinjenost proizvodnje in bi lahko vodilo k prekinitvi dobavnih verig;

AA.  ker je Rusija šesta največja trgovinska partnerica Evrope v smislu vrednosti izvoza evropskih agroživilskih proizvodov(2); ker bo treba motnje v trgovini in naložene sankcije blažiti z ukrepi, tudi z vzpostavitvijo alternativnih trgov za kmetijske proizvode EU;

AB.  ker so lahko prehranske krize posledica špekulacij z živili;

AC.  ker je Rusija vodilna izvoznica sintetičnih dušikovih gnojil in njihovih sestavin, Belorusija pa je velika izvoznica gnojil na osnovi kalijevega klorida; ker so cene dušikovih gnojil močno odvisne od cen zemeljskega plina, za katerega Rusija obvladuje velik del trga; ker je Rusija 4. marca 2022 napovedala prekinitev izvoza mineralnih gnojil zaradi svoje invazije na Ukrajino;

AD.  ker je EU močno odvisna od uvoza gnojil iz Rusije, poleg tega pa tudi od uvoza energije iz fosilnih goriv za proizvodnjo gnojil in kalijevega klorida iz Belorusije, kar bo privedlo do občutnih motenj v dobavi v tem obdobju, saj so cene gnojil v zadnjem letu narasle za 142 %, stroški energije in gnojil pa predstavljajo 20 % proizvodnih stroškov kmetov(3); ker plin predstavlja 60 % do 80 % proizvodnih stroškov ključnih dušikovih gnojil(4); ker so visoke cene plina že povzročile začasno zaprtje nekaterih industrijskih obratov za proizvodnjo gnojil; ker že obstajajo primeri, ko so podjetja za proizvodnjo gnojil zavrnila naročila kmetov zaradi pomanjkanja surovin;

AE.  ker se številna gnojila proizvajajo iz organskih virov hranil, ti proizvodi pa se trenutno ne uporabljajo kot nadomestilo za kemična gnojila; ker bi lahko s povečanjem njihove uporabe zmanjšali odvisnost EU od kemičnih gnojil v skladu s cilji zelenega dogovora; ker bi lahko uporaba predelanega gnoja, biooglja in iztrebkov ličink zlasti zmanjšala stroške gnojil za kmete;

AF.  ker se je cena goriv v EU znatno povečala in je v številnih državah članicah dosegla rekordne vrednosti; ker bo nadaljevanje tega trenda povzročilo nevzdržno gospodarsko stanje za kmete in ribiče, saj na primer ribiške ladje z ulovom ne bodo mogle pokriti stroškov ribarjenja;

AG.  ker evropski sektorji ribištva, akvakulture in predelave zagotavljajo morske proizvode visoke kakovosti in pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti; ker ribiški sektor že dolgo pomaga evropskim potrošnikom zagotavljati visokokakovostne proizvode, ki izpolnjujejo visoke standarde glede prehrane in prehranske varnosti, in je zdaj vodilni v svetu na področju trajnosti;

AH.  ker je pravilno delovanje evropskega enotnega trga temeljni pogoj za zagotovitev prehranske varnosti; ker se je madžarska vlada nedavno odločila, da bo prepovedala ves izvoz žita zaradi ruske invazije na Ukrajino, kar krši tako njene obveznosti iz Pogodbe kot solidarnost EU;

AI.  ker je treba vpliv na potrošniške cene hrane obravnavati v kontekstu vpliva pandemije covida-19, ki je že pred začetkom vojne močno vplivala na povišanje cen; ker so bili stroški hrane v EU januarja 2022 4,7 % višji kot v januarju predhodnega leta(5); ker se je hrana v številnih državah članicah ter zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah še veliko bolj podražila;

AJ.  ker bo imela izraba zalog živalske krme hude posledice za številne živinorejske farme; ker so države članice dale vedeti, da bi jim lahko pri trenutnih stopnjah dobave zaloge krme pošle že do velike noči;

AK.  ker je treba doseči pomembne sinergije in jih ohraniti tudi po tej krizi, kot so trajnostne kmetijske prakse, ki povečujejo kakovost tal in s tem izboljšujejo produktivnost ter druge ekosistemske funkcije in storitve, na primer sekvestracijo ogljika in uravnavanje kakovosti vode; ker bi moral biti način, kako EU proizvaja in uživa hrano, pijače in druge kmetijske proizvode, skladen s politikami in zavezami EU, tudi s cilji OZN glede trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, da bi zagotovili dobro ravnotežje med tremi stebri trajnostnosti;

AL.  ker je bistvenega pomena, da se kratkoročno obravnava problem živilskih odpadkov na vseh stopnjah dobavne verige, da bi zmanjšali pritisk na dobavo hrane v Evropi, zlasti zato, ker se v EU letno zavrže 88 milijonov ton hrane, s tem povezani stroški pa po ocenah znašajo 143 milijard EUR; ker bi obravnavanje razmetavanja s hrano z ukrepi za doseganje cilja EU o zmanjšanju živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na izhodiščno stanje leta 2014 ter z ukrepi za odpravo nepotrebnih zakonodajnih ovir za ponovno predelavo odpadkov v organska gnojila nemudoma pozitivno vplivalo na prehransko varnost v EU;

1.  najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vdor na njeno ozemlje, pa tudi vpletenost Belorusije v to agresijo; zahteva, da Ruska federacija nemudoma konča vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse vojaške in paravojaške enote in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, preneha blokirati humanitarne koridorje ter v celoti spoštuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, da se ponovno vzpostavi mir in zagotovi varen začetek obnove življenjsko pomembnih gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in prehranskih sistemov;

2.  izraža popolno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in nepopisno žalost zaradi tragičnih smrtnih žrtev in trpljenja ljudi, ki ju je povzročila ruska agresija, ter poudarja, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter neselektivne napade;

3.  pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, s katerimi želi Rusko federacijo prepričati, naj ustavi napade na Ukrajino; kljub temu vztraja, da je treba glede na najnovejše napade, ki ciljajo tudi na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, sprejeti še več strogih sankcij;

4.  zahteva, da Ruska federacija nemudoma preneha obstreljevati bolnišnice, vrtce, šole, gledališča, domove za ostarele in drugo civilno infrastrukturo; najstrožje obsoja ta dejanja in poudarja, da brez zaustavitve nediskriminatornih napadov ne bo mogoče obnoviti normalnega življenja in ponovno vzpostaviti proizvodnje hrane v Ukrajini in na njenih kmetijskih in ribolovnih območjih, ter znova normalizirati pretoka hrane, proizvodov in surovin, ki so bistveni za čezmejno kmetijsko, ribiško in akvakulturno proizvodnjo in proizvodnjo hrane, da bi premagali izzive na področju prevoza pri izvozu hrane in proizvodnji osnovnih proizvodov;

5.  poudarja, da je pomembno zagotoviti stabilnost v Ukrajini, da si bo lahko njen kmetijski sektor opomogel in da bo mogoče zagotoviti prehransko varnost v državi; poziva EU, naj si z vsemi močmi prizadeva, da bi, kjer je mogoče, podprla kmetijsko proizvodnjo v Ukrajini, in sicer z dobavo semen, goriv in gnojil, ki so redka;

6.  poziva vse, naj po svojih najboljših močeh prispevajo k temu, da bo v Ukrajini zagotovljena prihajajoča setev; poudarja, da je za reševanje neposredno življenjsko nevarnih razmer, s katerimi se sooča Ukrajina, potrebna humanitarna pomoč;

7.  želi spomniti, da je več ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju zaprtih, kar vpliva na mednarodno trgovino s hrano, ter poziva Komisijo in države članice, naj prek nadomestnih pristanišč omogočijo koridorje za varen promet in prevoz hrane iz Ukrajine in v njo, pa tudi z železnico in cestnim prometom;

8.  poudarja, da bo vojna v Ukrajini najbolj prizadela države v bližini konfliktnega območja, tiste s krhkim gospodarstvom v razvoju ter tiste, ki sprejemajo večino ukrajinskih beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj te države podprejo in poskrbijo, da bo na voljo dovolj zalog hrane;

9.  je globoko zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo imele trenutne motnje v kmetijskih, ribiških in akvakulturnih procesih na prehransko varnost Ukrajincev, ter poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj se povežeta in vsem prizadetim regijam in mestom zagotovita dolgoročni program humanitarne pomoči s hrano, in sicer v vseh mogočih forumih, kot je Odbor za svetovno prehransko varnost, da bi nadomestili izpad proizvodnje hrane v Ukrajini in motnje v prehranski verigi;

10.  poziva k takojšnjemu in usklajenemu odzivu ter uporabi mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da bi čim bolj povečali podporo Ukrajini, zlasti s humanitarno pomočjo in pomočjo v hrani, pa tudi z zagotavljanjem varnih humanitarnih koridorjev EU ter nudenjem hrane in zatočišča vsem, ki bežijo iz države; poudarja, da se dosedanja finančna humanitarna pomoč EU ocenjuje na približno 500 milijonov EUR, a je potrebna dodatna podpora; zlasti poudarja, da bi morala EU zagotoviti humanitarno pomoč ukrajinskemu narodu, da se zagotovi kratkoročna prehranska varnost v Ukrajini, in vsem beguncem v EU prek kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi in programov pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope, pa tudi s prispevanjem k načrtu za hitro odzivanje organizacije FAO za Ukrajino s povečanjem njegove finančne pomoči; poudarja, da je treba poiskati dodatna sredstva, saj imajo skladi kohezijske politike glavno vlogo pri zagotavljanju usklajenega razvoja držav članic EU; poziva EU, naj se usklajuje z agencijami OZN in vsemi partnerji na terenu, da bi ljudem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, zagotovila nujno pomoč v hrani in sredstvih za preživljanje;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo svoje prispevke za Svetovni program za hrano z uporabo rezerve za solidarnost in nujno pomoč iz večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da Komisija za Svetovni program za hrano letno prispeva 465 milijonov EUR, države članice pa 1,47 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da rezerva za solidarnost in nujno pomoč znaša 1,2 milijarde EUR in da se od tega lahko do 35 % (420 milijonov EUR) uporabi za države, ki niso članice EU; poudarja, da znesek, ki je na voljo v okviru rezerve za solidarnost in nujno pomoč, morda ne bo dovolj in da utegne biti potrebna dodatna proračunska prožnost;

12.  poudarja, da sedanji konflikt v Ukrajini izpostavlja ranljivost svetovnega prehranskega sistema; zato poziva EU, naj zaščiti pravico držav v razvoju do prehranske varnosti, s čimer bo poskrbela za prehransko varnost, zmanjšala revščino, ustvarila vključujoče, trajnostne in pravične svetovne dobavne verige ter lokalne regionalne trge, pri pa naj posebno pozornost nameni družinskemu kmetovanju, ki omogoča preskrbo s cenovno in splošno dostopno hrano;

13.  meni, da EU skupaj z drugimi mednarodnimi organi ne sme dopuščati umetno napihnjenih cen in mora sprejeti ukrepe za preprečevanje špekulativnega ravnanja, ki ogroža prehransko varnost ali dostop ranljivih držav in prebivalstva do hrane, in sicer s spremljanjem trgov, ki vplivajo na prehranski sistem, vključno s terminskimi trgi, da se zagotovi popolna preglednost, ter z izmenjavo zanesljivih podatkov in informacij o dogajanju na svetovnem trgu s hrano;

14.  poziva Komisijo, naj opredeli in podpre sredstva za obravnavo gospodarskih in socialnih posledic ruske invazije, tudi na področjih kmetijske in ribiške proizvodnje ter proizvodnje akvakulture, da bi zaščitila zanesljivo preskrbo s hrano s sprejetjem potrebnih ukrepov za zaščito kmetijskih, ribiških in akvakulturnih podjetij EU s podpornimi ukrepi, da bi dosegla gotovost ter več jamstev glede ohranitve in po potrebi povečanja proizvodnje hrane s strani evropskih kmetov in ribičev;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta s partnerji EU na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, da bi obravnavali prehransko varnost; meni, da bi morala biti EU pripravljena pomagati tem partnerjem pri organizaciji izredne konference o prehranski varnosti, ki bi jo vodili sami, da bi se obravnavala kratkoročna vrzel v oskrbi s hrano in srednjeročno vprašanje odpornosti kmetijstva v regiji;

16.  ugotavlja, da ti napadi in prekinitev trgovine zaradi vojne preprečujejo, da bi bistveni viri, od energije in gnojil do osnovnih kemikalij in kmetijskih proizvodov, prišli v EU; poudarja, da so zato evropski državljani, proizvajalci hrane in potrošniki pripravljeni nositi del bremena vojne v solidarnosti s herojskim ljudstvom Ukrajine;

17.  poudarja, da je EU največji svetovni uvoznik in izvoznik agroživilskih proizvodov in hrane iz vodnega življa; poudarja, da bi morala EU za povečanje dolgoročne odpornosti svojega agroživilskega sistema in sistema hrane iz vodnega življa sprejeti ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, primarnih proizvodov, kemikalij in kemičnih proizvodov iz tretjih držav ter podpreti tehnologije in prakse, ki se manj opirajo na te vložke; poudarja, da kratko- in srednjeročne rešitve za zagotovitev prehranske varnosti vključujejo diverzifikacijo dobave iz tretjih držav, in poziva Komisijo, naj preuči morebitne dobavne vire, ki izpolnjujejo mednarodne standarde EU glede trajnosti, ter sklenejo nove dvostranske sporazume ali okrepijo obstoječe;

18.  poziva Komisijo, naj predvidi morebitne ruske protisankcije, ki bi lahko vplivale na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa, kot so tiste, uvedene leta 2014, ter opredeli in odpre nove trge za preusmeritev izvoza živil;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj podrobno spremljajo trge z agroživilskimi proizvodi in hrano iz vodnega življa in naj bodo še posebej pozorne na špekulacije s cenami, hkrati pa zagotovijo integriteto enotnega trga; poziva zlasti, naj se opravljajo mesečne tržne analize o stanju kmetijskih, ribiških in akvakulturnih trgov po sektorjih, ki zajemajo cene, količine in dobavne verige; pozdravlja, da Komisija uporablja novoustanovljen stalni evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, ki združuje strokovnjake iz teh sektorjev, tako iz zasebnega kot iz javnega; vendar jo poziva, naj Parlamentu sporoči vsebino teh razprav, da bo lahko uporabil vse informacije, potrebne za obvladovanje krize;

20.  znova poziva k občutnemu zmanjšanju energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina, nafte in premoga, med drugim z diverzifikacijo virov energije in povečanjem energetske učinkovitosti in pospešitvijo prehoda na čisto energijo; poudarja, da imajo lahko sankcije poseben učinek na cene hrane in stroške energije za evropska gospodinjstva ter da se od njih ne bi smelo pričakovati, da bodo plačala ceno te krize brez podpore; zato poziva države članice, naj pripravijo načrte in podporo za gospodinjstva, da se jim pomaga obvladovati krizo življenjskih stroškov;

21.  želi spomniti, da se je drastično povečanje cen gnojil, ki ima velik vpliv na celoten agroživilski sektor, začelo pred rusko invazijo na Ukrajino; poudarja, da se bodo cene še povišale, saj so povezane s cenami zemeljskega plina; zato poziva Komisijo, naj začne ukinjati protidampinške dajatve na gnojila, proizvedena v tretjih državah; obžaluje tudi, da Komisija ni navedla specifičnega primera gnojil v svojem sporočilu z dne 8. marca 2022 z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo(6);

22.  zahteva, da EU temeljito ponovno razmisli o strategijah, s katerimi bi lahko postala pri kritičnih surovinah povsem neodvisna od ruske oskrbe, in poudarja, da ni poti nazaj k običajnemu poslovanju; poziva k obnovi dobavnih verig in nadaljevanju trgovine neodvisno od ruske dobave;

23.  poziva k spodbujanju in poenostavitvi dostopa do ukrepov za energetsko učinkovitost, da se zmanjša breme stroškov za kmete in ribiče v smislu neposrednih energetskih vložkov; ugotavlja, da na kmetijah sicer obstaja ogromen potencial za proizvodnjo vetrne in sončne energije iz obnovljivih virov, vendar za manjše obnovljive vire energije še vedno obstajajo precejšnje ovire in izzivi; poziva Komisijo in nacionalne organe, naj obravnavajo glavne ovire, ki so jih kmetje opredelili za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot so zapleteni postopki izdajanja dovoljenj in subvencij, visoki naložbeni stroški, dolgo obdobje povračila naložb in omejen dostop do posojil;

24.  poudarja, da mora biti sestavni del akcijskega načrta EU za prehransko varnost EU strategija za povečanje energetske neodvisnosti EU od ruske oskrbe, ki bo vključevala tudi popolno opustitev projektov Severni tok in Severni tok 2, hkrati pa ohranila energetsko varnost EU;

25.  poziva Komisijo, naj oceni možnost in izvedljivost zagotavljanja dodatne finančne podpore za najbolj prizadete sektorje ter naj sprejme nujne, usmerjene in začasne ukrepe za pomoč kmetom, da bi ublažili učinek izjemnega povečanja cen gnojil;

26.  ugotavlja, da je treba v čim večji meri in čim prej uporabiti alternativne organske vire hranil in kroženje hranilni snovi in tako zmanjšati odvisnost od kemičnih gnojil; poziva Komisijo, naj obravnava zakonodajne in praktične ovire za uresničitev te rešitve, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza gnojil, najprej s prehodom na organska gnojila in nato z nadaljnjo podporo raziskavam in novim inovacijam na ravni EU; poziva Komisijo, naj zlasti sprejme potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, za okrepitev uporabe organskih gnojil, pridobljenih iz blata iz čistilnih naprav, predelanega gnoja, biooglja in iztrebkov ličink, da bi nadomestili kemična gnojila v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“;

27.  opozarja na povezave med trajnostnostjo in večjo krožnostjo v kmetijstvu z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv, uvoza energije in kemičnih gnojil ter preusmeritvijo k bolj zelenim in obnovljivim alternativam;

28.  poziva Komisijo, naj poviša omejitve za uporabo dušika iz živalskega gnoja, na primer dušika, pridobljenega iz gnoja, imenovanega tudi RENURE, kot alternative uporabi kemičnih gnojil v skladu z omejitvami za gnojila; poziva jo, naj premisli o začasnem odstopanju za hitro zmanjšanje cene gnojil ter si prizadeva za dolgoročni okvir, da bi povečala krožnost na kmetijah in zmanjšala odvisnost od virov tretjih držav;

29.  poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči več prožnosti, da bi začasno omogočile kmetijsko proizvodnjo na površinah z ekološkim pomenom, pri čemer bi kmetje lahko po potrebi uporabili fitofarmacevtska sredstva in gnojila;

30.  ob upoštevanju izrednih razmer priznava, da so nujno potrebni začasni in povračljivi ukrepi za povečanje proizvodnje v EU za žetveno obdobje leta 2022, da bi prispevali k prehranski varnosti EU; poziva Komisijo, naj zaradi potrebe po nadomestitvi neposrednega primanjkljaja beljakovinskih poljščin pospeši upravne postopke, s katerimi bo omogočila, da se v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko uporabijo zemljišča v prahi za proizvodnjo teh poljščin za prehrano ljudi in živali, ne da bi povečali odvisnost od surovin; v zvezi s tem poziva, naj se da prednost beljakovinskim; poziva Komisijo, naj razmere pravočasno ponovno oceni in po potrebi predlaga nadaljnje ustrezne ukrepe za leto 2023;

31.  meni, da bi bilo treba oceniti in nadalje razviti spremembe v sistemih sajenja, da bi v EU v rastni sezoni leta 2022 zagotovili več doma pridelane hrane in krme, izboljšali sisteme pridelave ter kratkoročno in dolgoročno omogočili razvoj v smeri večje avtonomije;

32.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo kmetijska zemljišča uporabljala predvsem za proizvodnjo hrane in krme, da se zagotovi prehranska varnost ne le za državljane EU, ampak tudi za milijone beguncev v EU;

33.  poudarja, da sta močan in trajnosten kmetijski sektor v EU ter cvetoče in trajnostno podeželsko okolje, podprta z močno SKP, bistvena dejavnika za uresničevanje izzivov na področju prehranske varnosti; poudarja, da je kmetijstvo zelo dragoceno za EU ter njen politični in gospodarski razvoj, prav tako pa s proizvodnjo hrane, zaposlovanjem na podeželju, gospodarsko vitalnostjo in kakovostjo življenja na podeželju ter razvojem podeželja na splošno močno vpliva na družbo;

34.  poziva k takojšnjemu izvajanju ukrepov za odpravo motenj na trgu iz člena 219 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov(7), da bi podprli najbolj prizadete sektorje, in hkrati poziva k uporabi krizne rezerve v ta namen; poleg tega poziva Komisijo, naj bo pripravljena sprejeti potrebne dodatne izredne tržne ukrepe v skladu z uredbo, kot je uporaba člena 222;

35.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi popolno jasnost glede klavzule o višji sili v skupni kmetijski politiki, pa tudi v nadaljnji zakonodaji;

36.  meni, da bi bilo treba sedaj, ko je povečanje prehranske varnosti še bolj nujna prednostna naloga, oceniti nacionalne strateške načrte, da bi jih ustrezno prilagodili novim okoliščinam, vključno z uporabo ustreznih prilagodljivosti za povečanje površine obdelovalnih zemljišč;

37.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti v zvezi z državno pomočjo, da bi omogočila nujno podporo sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela;

38.  poziva Komisijo, naj premisli o spremembi začasnega okvira državne pomoči, sprejetega marca 2020, da bi državam članicam omogočila, da uporabijo vso prožnost v okviru pravil o državni pomoči, da bi podprle gospodarstvo;

39.  poudarja, da bi bilo treba izredne ukrepe za razvoj podeželja po krizi zaradi covida-19 razširiti na reševanje trenutnih likvidnostnih težav, ki ogrožajo sposobnost preživetja kmetijskih dejavnosti in malih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov;

40.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev večje prožnosti pri uvozu ključnih osnovnih proizvodov (zlasti žitaric, soje in gnojil) iz držav, ki niso članice EU, ne da bi spodkopavali standarde EU;

41.  se znova zavezuje trajnostnosti in varnosti hrane in poudarja, da morajo vsa uvožena živila in krma izpolnjevati standarde EU za trajnostnost in varnost hrane, vključno z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov in antimikrobikov; obsoja vse predloge, v skladu s katerimi bi se sedanje krize zlorabile za oslabitev teh zahtev in zavez;

42.  poziva Komisijo, naj zlasti podpre sektorske organizacije, da bi zagotovila nove uvozne trge, ki bi zagotovili dobavo hrane in kmetijski input, zlasti za živino, s čimer ne bi ogrozili prehranske varnosti v Evropi;

43.  poziva Svet in Komisijo, naj nujno sprostita krizno rezervo v višini 479 milijonov EUR, da bi pomagali kmetijskemu sektorju pri obvladovanju sedanjih tržnih izzivov; vendar ugotavlja, da krizne rezerve, ko bo porabljena, ne bo mogoče nadomestiti s financiranjem iz skupne kmetijske politike; zato poziva k takojšnji sprostitvi dodatnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče mobilizirati v primeru, da bi bila krizna rezerva izčrpana;

44.  poziva Komisijo, naj glede na primanjkljaj beljakovinskih poljščin predlaga celovito evropsko beljakovinsko strategijo, da bi povečali evropsko proizvodnjo beljakovin in v zvezi s tem zmanjšali odvisnost EU od tretjih držav;

45.  poudarja, da bo treba na ravni proizvodnje z okrepljenimi ukrepi in spodbudami povečati odpornost, na primer s povečanjem krožnosti in samozadostnosti pri vložkih, pri čemer se ne sme ogroziti proizvodna zmogljivost in konkurenčnost kmetijstva, ribištva in akvakulture EU, pa tudi s prehodom na precizno kmetijstvo ter razvojem in prednostnim dostopom do trgov z alternativnimi beljakovinami, organskimi gnojili, zaščito poljščin pred mikrobi in agroekologijo v skladu s cilji zelenega dogovora, ter tako, v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko, začasno in kratkoročno omogočiti prožnost, pri čemer se razmisli o pogojevanjih in odstopanjih, ter pospešiti upravne postopke za doseganje te prožnosti, zlasti ob upoštevanju premajhnih naložb, zmanjšane likvidnosti in negotovosti na trgu zaradi sedanjih razmer;

46.  poziva Komisijo, naj pokaže prožnost, kar zadeva vnaprejšnja plačila proizvajalcem, in ugotavlja, da je treba zagotoviti denarne tokove kmetov, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zviša raven vnaprejšnjih plačil pri neposrednih plačilih in ukrepih za razvoj podeželja, povezanih s površino in številom živali, in sicer s 50 % na 70 % za plačila dohodkovne podpore in s 75 % na 85 % za nekatera plačila za razvoj podeželja;

47.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe in uporabijo razpoložljiva orodja za okrepitev svojih prehranskih verig; vztraja, da sprejeti ukrepi ne smejo ogroziti celovitosti enotnega trga, spodkopavati ukrepov za povečanje odpornosti prehranske verige po EU ali povečati energetske odvisnosti od ruskih virov;

48.  poziva Komisijo, naj za kmetijske proizvode, ki se soočajo s težavami na trgu, uporabi izredne ukrepe, tudi pomoč za zasebno skladiščenje; je seznanjen, da namerava to pomoč omogočiti v sektorju prašičjega mesa; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem, ki bo nevladnim organizacijam in drugim organom omogočil dostop do zasebno skladiščenih proizvodov, da bi pomagali zagotoviti prehransko varnost v Ukrajini; meni, da bi se lahko ta mehanizem uporabljal tudi prek Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v državah članicah, ki gostijo begunce, da bi jim nujno zagotovili dodatno hrano; poleg tega meni, da lahko sklad zagotovi, da ranljivi ljudje ne bodo nesorazmerno trpeli zaradi krize;

49.  poudarja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za izogibanje oviram za prosti pretok blaga, zlasti v zvezi s prostim pretokom ključnih osnovnih proizvodov, kot so žitarice; vztraja, da je treba pravilno delovanje enotnega trga zagotoviti v zvezi s kmetijskimi proizvodi in da je treba preprečiti prepovedi izvoza v druge države članice: poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna v zvezi s tem in naj sprejme takojšnje ukrepe proti madžarski uvedbi prepovedi izvoza na žitarice;

50.  opozarja, da je treba spremljati in uveljavljati pogoje poštene konkurence na enotnem trgu v zvezi z neupravičenim povečanjem cene za nekatera živila; poudarja, da je treba okrepiti spremljanje morebitnih primerov, ko utegnejo nekatera podjetja ustvariti monopol na enotnem trgu v agroživilskem sektorju in sektorju hrane iz vodnega življa, ter poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se lahko nemudoma prepreči takšen razvoj dogodkov;

51.  poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi podroben akcijski načrt, da bo zagotovila pravilno delovanje verig preskrbe s hrano in dolgoročno prehransko varnost v EU, ter naj pri tem upošteva izkušnje, pridobljene na podlagi posledic vojne v Ukrajini in drugih morebitnih motenj, ter po potrebi izkušnje iz načrta za ravnanje v nepredvidenih razmerah, predstavljenega novembra 2021; poziva Komisijo, naj obravnava slabosti, ki so se pokazale zaradi prevelikega opiranja na uvoz energije, krme in gnojil od enega samega dobavitelja oziroma premajhnega števila dobaviteljev ter premajhne diverzifikacije dobavnih verig;

52.  ugotavlja, da je ta akcijski načrt priložnost za pospešitev doseganja ciljev zelenega dogovora, ki bo okrepil trdnost verig preskrbe s hrano v EU v okviru zelenega krožnega gospodarstva ter kmetom, ribičem in deležnikom v verigi preskrbe s hrano z večjo uvedbo inovativnih orodij, tehnologij pridelave ter trajnostnih postopkov in praks ponudil spodbude za prehod na bolj trajnostne, učinkovite in samozadostne proizvodne metode in orodja, kar bo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoženih surovin, vključno z uporabo kratkoročnih naložb za povečanje uporabe tehnologij in praks, namenjenih doseganju ciljev strategije „od vil do vilic“;

53.  ponovno poudarja, da je treba okrepiti evropsko strateško avtonomijo na področju hrane, krme in kmetijskega sektorja na splošno, v skladu s cilji zelenega dogovora, ki so namenjeni varstvu okolja ter kmetijskih in ribolovnih območij in območij akvakulture v EU;

54.  vztraja, da je treba analizirati cilje strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost na podlagi celovite ocene učinka na evropsko prehransko varnost in na podlagi razmer v sosednjih državah, pa tudi, da mora Komisija upoštevati te ocene učinka; poziva jo, naj upošteva ocene učinka, ki so v zvezi s tem jih že objavili mednarodno priznani raziskovalni inštituti;

55.  vztraja tudi, da je treba s takojšnjimi ukrepi za povečanje odpornosti in izboljšanje samozadostnosti glede surovin kot prvo prednostno nalogo preprečiti pomanjkanje hrane, zlasti v ranljivih regijah, da bi se izognili razširjeni geopolitični nestabilnosti, in meni, da je prispevanje k svetovni prehranski varnosti v tem trenutku moralna dolžnost in se ne sme obravnavati kot grožnja dolgoročnim ciljem strategije od vil do vilic in širšega zelenega dogovora; poudarja, da ukrepi za učinkovitejšo rabo surovin in razpoložljivost bolj trajnostnih alternativ in praks ter ukrepi za zmanjšanje količine odpadne hrane, kot so določeni v strategiji od vil do vilic in v zelenem dogovoru, zmanjšujejo odvisnost od snovi, kot so škodljiva sredstva za zaščito rastlin, in kemičnih gnojil ter so gradniki za zagotavljanje srednjeročne in dolgoročne čvrstosti kmetijskega, ribiškega in akvakulturnega sektorja in verige preskrbe s hrano v EU;

56.  poleg tega opozarja, da je treba v zvezi z zakonodajnimi predlogi, ki izhajajo iz ciljev strategije od vil do vilic, opraviti celovito oceno učinka in pri tem upoštevati morebitne posledice ruske invazije Ukrajine za evropsko in svetovno prehransko varnost ter da bo pri izvajanju načrtov za doseganje ciljev strategije od vil do vilic odgovornost sozakonodajalcev ta, da določita pogoje za preprečevanje upada ravni kmetijske, ribiške in akvakulturne proizvodnje v Evropi ali selitve virov emisij; poudarja, da je zaradi vojne v Ukrajini in dodatnih obremenitev kmetijskih, ribiških in akvakulturnih prehranskih verig v EU, preučevanje vseh teh učinkov postalo še bolj nujno, potencialne posledice za prehransko varnost pa bi bilo treba previdno oceniti ter naročiti celovito študijo odvisnosti prehranskega sistema EU od vložkov in njihovih virov;

57.  meni, da zaradi sedanjih tržnih razmer ni mogoče uresničiti ambicije 10-odstotnega zmanjšanja na proizvodnih področjih;

58.  priznava, da motnje v trgovinskih vzorcih, ki so obstajale že pred invazijo, kažejo, da mora EU nujno razmisliti o tem, kako dolgoročno razviti bolj avtonomen kmetijski, ribiški in akvakulturni sistem za proizvodnjo hrane in krme, s katerim se zmanjša odvisnost EU od uvoza in poveča domača proizvodnja; poudarja, da je to še posebej pomembno pri proizvodih, ki bi jih lahko zaradi ustavitve ukrajinskega izvoza najbolj primanjkovalo, na primer pri žitaricah, oljnicah, beljakovinskih poljščinah in gnojilih;

59.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi močnega povečanja operativnih stroškov, ki jih je utrpel ribiški sektor; poudarja, da so številna plovila po vsej EU trenutno privezana, saj cene rib ob prvi prodaji ne krijejo povečanih proizvodnih stroškov;

60.  meni, da je evropski ribiški sektor ključnega pomena za zanesljivo preskrbo s hrano v Evropi, in obžaluje, da se je njegov položaj znatno poslabšal med to krizo zaradi hitro rastočih svetovnih cen pomembnih surovin za sektor in zlasti zaradi nestabilnih cen goriva, zaradi katerih ribolovne dejavnosti niso več sposobne gospodarsko preživeti; meni, da je zaradi teh razmer potrebna nujna pomoč, vključno z neposredno podporo; poudarja, da mora ta pomoč zagotoviti neprekinjeno delovanje ribiških flot EU in s tem nadaljevanje dejavnosti v dobavni verigi ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo težave, s katerimi se sooča ribiški sektor, in jih ustrezno obravnavajo v prihodnjih ukrepih; ugotavlja, da je za dolgoročno obvladovanje rasti cen goriva pomembno spodbujati razvoj in uporabo energetsko učinkovitih inovacij;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo nov Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo začel karseda hitro delovati in Komisijo poziva, naj nujno pripravi predlog, s katerim bi v okviru sklada omogočili izredno pomoč tudi v času krize, kot je vojna v Ukrajini; poziva k sprostitvi vseh preostalih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter odločno poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje rezerve za prilagoditev na brexit, s čimer bi poskrbele, da bodo območja, ki jih je prizadel brexit, hitreje prejela podporo;

62.  poziva Komisijo, naj predlaga nujne ukrepe za podporo ribištvu, akvakulturi in celotni vrednostni verigi (predelava, maloprodaja itd.) v EU; v zvezi s tem poziva, naj nujni ukrepi zajemajo: nadomestilo gospodarskim subjektom za izpad dohodka in dodatne stroške, podporo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti ter podporo organizacijam proizvajalcev in celotni vrednostni verigi morske hrane za začasno skladiščenje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, povečanje vsakoletne prilagodljivosti kvot z 10 % na 25 %, povečanje omejitve državne pomoči na največ 500 000 EUR na plovilo v okviru pomoči de minimis ter vključitev ribištva in akvakulture v začasni krizni okvir za ukrepe državne pomoči; poziva Komisijo in države članice, naj za stabilizacijo trgov uporabijo vse razpoložljive instrumente skupne ribiške politike;

63.  meni, da je treba oblikovati ukrepe v celotni prehranski verigi tako, da bi vsem deležnikom zagotovili vlogo pri krepitvi odpornosti kmetijskega in ribiškega prehrambnega sektorja, ter da morajo ti ukrepi prispevati k ciljem prehoda EU na podnebno nevtralnost do leta 2050; meni, da bi bilo treba v skladu s hitrim izvajanjem direktive o nepoštenih trgovinskih praksah(8) posebno pozornost nameniti vzdržnosti kmetovanja, ribištva in akvakulture ter pomembni vlogi trgovcev na drobno pri določanju pravičnega donosa za proizvajalce, zlasti glede na pritiske, ki izhajajo iz višjih stroškov vložkov, vendar v enaki meri zagotoviti njihovo odgovornost, da hrana ostane cenovno dostopna potrošnikom;

64.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo določbe glede državne pomoči za kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo, vključno z določbami de minimis, državam članicam omogočile dodelitev hitre in prožne pomoči subjektom za nadomestilo povečanih stroškov, povezanih z vojno v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice v svojem notranjem okviru tudi premisliti o oblikah pomoči, kot so zmanjšanje socialnih prispevkov, zamrznitev ali zmanjšanje nekaterih davkov ali podaljšanje posojil v okviru pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj zagotovi, da državna pomoč ne bo povzročila izkrivljanja konkurence in da bodo zajamčeni enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

65.  poziva, naj se okrepi ukrepanje na mednarodni ravni, da bo prehranska varnost v središču političnega odločanja in da bomo preprečili pomanjkanje in zagotovili prehransko varnost v najbolj ranljivih državah, in sicer s prednostno uporabo kmetijskih proizvodov za prehrano in preprečevanjem ovir v mednarodni trgovini s hrano;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj hitro predlagajo srečanje Odbora FAO za svetovno prehransko varnost, ki bi moral biti prednostni forum za usklajevanje na tem področju, saj zagotavlja vključujočo zastopanost vseh držav; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo v tem forumu, da bi zagotovile mednarodno usklajevanje, zlasti glede zalog, biogoriv in finančne podpore državam uvoznicam;

67.  meni, da bi bili lahko nujni tudi občutni premiki v tržnih in izvoznih modelih ter resno načrtovanje ravnanja ob nepredvidljivih dogodkih, kot so avtonomija pri proizvodnji krme v EU, alternativne možnosti za izvoz, večja odzivna zmogljivost, strateške zaloge osnovnih živil, krme in drugih živilskih proizvodov, avtonomija pri gnojilih in nadomestnih proizvodih ter jasne informacije o svetovnih vzorcih prevoza kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov akvakulture;

68.  poziva k pospešitvi in krepitvi ukrepov za zmanjšanje živilskih odpadkov, da bi čim bolj povečali razpoložljivost hrane in uporabo virov v EU za izboljšanje neodvisne preskrbe s hrano; poudarja, da je treba preprečiti izgube hrane med skladiščenjem in v vseh fazah dobavne verige, olajšati darovanje hrane z doslednim izvajanjem zakonodaje o odgovornosti, spodbujati predelavo živilskih odpadkov in razviti alternativne možnosti za trgovce na drobno, vključno s spodbujanjem prodaje po znižanih cenah in sodelovanjem s projekti lokalnih skupnosti, ki se spoprijemajo z lokalnim pomanjkanjem hrane in negotovostjo; poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo programe za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov ter razmislijo o sprejetju zakonodaje o praksah, ki ustvarjajo živilske odpadke, poleg tistih, ki so že zajete v direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah; poziva, naj pobude o tržnih standardih prednostno obravnavajo zmanjšanje živilskih odpadkov; poziva k boljšemu spremljanju živilskih odpadkov na vseh ravneh v EU; opozarja, da kratke verige preskrbe s hrano zmanjšujejo tveganje nastajanja živilskih odpadkov;

69.  poudarja, da je pomembno kratkoročno obravnavati problem živilskih odpadkov na vseh stopnjah verige, da bi zmanjšali pritisk na dobavo hrane v Evropi, in sicer z ukrepi za doseganje cilja EU o zmanjšanju živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na izhodiščno stanje leta 2014(9);

70.  poziva države članice, naj uvedejo programe za preprečevanje živilskih odpadkov in pri tem poudarijo, kako nujno je zmanjšati te odpadke ter poudarijo, da bi se bilo treba osredotočiti na preprečevanje razmetavanja s hrano in izgube hrane, saj lahko preprečevanje izgube hrane med pomanjkanjem zalog hrane prispeva k utrditvi prehranske varnosti;

71.  poziva k ukrepom za boj proti revščini, ki jo povzročajo hitro naraščajoče cene energije in posledice konflikta na cene hrane, ter meni, da morajo biti socialni ukrepi prav tako del potrebnih ukrepov;

72.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0052. (2) Evropska komisija, Statistična preglednica o trgovini s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: Evropska unija – Rusija, 2021. (3) Eurostatov indeks cen kmetijskih proizvodov (od 3. četrtletja leta 2020 do 3. četrtletja leta 2021). (4) Fertilizers Europe: Policy Priorities, Industry competitiveness, Energy cost (Gnojila v Evropi: politične prednostne naloge, konkurenčnost industrije, stroški energije), Fertilizers Europe, (datum dostopa: 16. marec 2022). (5) Eurostat, Instrument za spremljanje cen živil, 2022. (6) COM(2022)0108. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (8) UL L 111, 25.4.2019, str. 59. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0425.