Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(3) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva(6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Evropskem javnem tožilstvu),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. septembra 2021 z naslovom 32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020 (COM(2021)0578),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. julija 2021 o stanju pravne države za leto 2021 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2021)0700),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 7. aprila 2021 z naslovom Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (v nadaljnjem besedilu: smernice o nasprotju interesov) (C(2021)2119),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z dne 16. maja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za leto 2020,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(8),

–  ob upoštevanju mnenja generalnega pravobranilca z dne 2. decembra 2021 v zadevi C-156/21, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, in v zadevi C-157/21, Poljska proti Parlamentu in Svetu(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2018 o nasprotju interesov in zaščiti proračuna EU v Češki republiki(10), z dne 19. junija 2020 o nadaljevanju kazenskega pregona proti ministrskemu predsedniku Češke republike zaradi poneverbe sredstev EU in morebitnega nasprotja interesov(11) in z dne 10. junija 2021 o nasprotju interesov pri češkem predsedniku vlade(12),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji(13), z dne 29. aprila 2021 o umoru Daphne Caruane Galizie in pravni državi na Malti(14), z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi pravnih sprememb, ki jih je sprejel madžarski parlament(15), ter z dne 21. oktobra 2021 o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o Pandorinih dokumentih: vpliv na prizadevanja v boju proti pranju denarja, davčnim utajam in izogibanju davkom(19),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici Komisiji za leta 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019,

–  ob upoštevanju študije z dne 20. maja 2021, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor, z naslovom The Largest 50 Beneficiaries in each EU Member State of CAP and Cohesion Funds (Petdeset največjih upravičencev skupne kmetijske politike in kohezijskih skladov v vsaki državi članici EU),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0039/2022),

A.  ker je proračunski organ sprejel večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU znaša izjemnih 1,8 bilijona EUR sredstev, s katerimi se bodo financirali okrevanje po pandemiji covida-19 in dolgoročne prednostne naloge EU na različnih političnih področjih;

B.  ker je treba pri izvrševanju teh sredstev strogo spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja, nad njim pa se po pravu izvaja popoln in neomejen nadzor na ravni EU, tudi s strani Parlamenta; ker je dejanska zmogljivost institucij EU za nadziranje sredstev EU žal precej omejena brez učinkovitega in smiselnega sodelovanja nacionalnih organov;

C.  ker je zaščita finančnih interesov EU bistven element politične agende EU, da se utrdijo preglednost, demokratična odgovornost in sposobnost zadovoljevanja potreb državljanov, poveča zaupanje javnosti ter zagotovi pravilna poraba davkoplačevalskega denarja; ker mora biti izvajanje proračunskega svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb, zlasti evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), uredbe o pogojenosti in načela dobrega finančnega poslovodenja iz člena 310 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter finančne uredbe; ker obstaja korelacija med spoštovanjem teh vrednot in načel ter učinkovitim izvrševanjem proračuna EU;

D.  ker različne medijske hiše po vsej Evropi svojim bralcem redno posredujejo poročila o škandalih, ki se nanašajo na goljufije, nasprotje interesov, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom EU, vanje pa so vpleteni visoki politični predstavniki v državah članicah EU, ter o primerih carinskih goljufij in kaznivih dejanj, ki so čezmejna ali digitalna, včasih pa imajo strukturo hudodelskih združb oziroma njihovo podporo; ker ti škandali spodkopavajo zaupanje evropskih državljanov v EU in njene institucije;

E.  ker Pandorini dokumenti, ki jih je 3. oktobra 2021 objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, predstavljajo zadnje večje razkritje podatkov, s katerimi je bila razkrita vpletenost več kot 330 političnih osebnosti in javnih uradnikov iz skoraj 100 držav, vključno s 35 sedanjimi ali bivšimi predsedniki držav ali vlad, v prakse poslovnih skrivnosti ter davčne utaje in izogibanje plačilu davkov prek davčnih oaz; ker ta škandal sledi drugim podobnim primerom, a učinkovitega posredovanja ni bilo;

F.  ker so bila v letnem poročilu urada OLAF za leto 2020 med glavnimi trendi goljufivih dejavnosti ugotovljena navzkrižja interesov in nedovoljeno dogovarjanje med upravičenci in izvajalci, zlasti na področju javnega naročanja; ker se primeri urada OLAF pogosto nanašajo na goljufije ali korupcijo v čezmejnih postopkih javnega naročanja, ki vključujejo financiranje EU;

G.  ker je Parlament sprejel številne resolucije, s katerimi je pozval Komisijo, naj nemudoma ukrepa in odpravi zaskrbljujočo zlorabo sredstev EU s strani politično pomembnih bogatih posameznikov, elit in velikih konglomeratov;

Oligarhične strukture

1.  ugotavlja, da v današnji družbi izraz oligarhija označuje vsak majhen, koheziven razred ali skupino, ki lahko v političnem ali nepolitičnem okviru sprejema odločitve ali ukazuje drugim ali vlada politični skupnosti v svojem interesu, ne da bi upošteval pravno državo in druga demokratična pravila, mestoma pa tudi v nasprotju z njihovimi temeljnimi načeli; ugotavlja, da v oligarhiji politične elite napačno usmerjajo javna sredstva iz proračuna EU ali nacionalnih proračunov, da bi služila njihovemu zasebnemu interesu, in se pogosto opirajo na poslovneže, ki delujejo v njihovem imenu v strukturi, v kateri so običajno prikriti dejanski upravičenci in dejanski lastniki; ugotavlja, da lahko izjemna koncentracija političnih in finančnih elit privede do ujetja države;

2.  dodaja, da se pojem oligarhija v sedanjem političnem kontekstu EU uporablja za opozarjanje na vpliv bogatih in močnih v politiki in vladi ter na vpliv ekonomskih, finančnih in industrijskih akterjev, ki ga običajno uporabljajo v korist malega števila posameznikov na račun velikega števila posameznikov; poudarja, da so člani nacionalnih vlad in drugi nosilci političnih funkcij del oligarhije v nekaterih državah članicah in si dejavno prizadevajo, da bi sredstva EU uporabili za lastne finančne koristi;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v zadnjih letih takšne oligarhične skupine, ki včasih uporabljajo različna vladna orodja ali kriminalne prakse ali podpirajo hudodelske združbe, razmahnile do sedaj še nepoznanih razsežnosti; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko politično povezana oligarhična omrežja zajamejo nacionalne medijske trge in posegajo v delovanje demokratičnih javnih sfer;

4.  je zaskrbljen, ker so oligarhični sistemi pogosto povezani z razširjeno korupcijo, strogim nadzorom nad mediji in pravosodnim sistemom, ki ni neodvisen od oligarhov; poudarja, da si oligarhične skupine, da bi se zaščitile, prizadevajo pridobiti nadzor nad mediji in sodstvom, da bi preprečile izpostavljanje morebitnih kriminalnih dejavnosti v medijih in kazenski pregon;

5.  opozarja, da Parlamenta o korupciji meni, da resno škoduje finančnim interesom Unije ter tudi ogroža demokracijo, temeljne pravice in pravno državo; je zaskrbljen zaradi škodljivega vpliva korupcije na zaupanje državljanov v institucije;

6.  meni, da so močne in učinkovite protikorupcijske politike in organi, pa tudi nadzorni sistemi in neodvisno sodstvo, ki zagotavljajo učinkovito delovanje pravne države, spodbujajo konkurenco, povečujejo preglednost ter zagotavljajo funkcionalno izvajanje pravil o javnih naročilih in prost dostop do trgov, bistvenega pomena, da se oligarhom prepreči, da bi prevzeli nadzor nad gospodarstvom in finančnimi trgi, s čimer bi se še bolj okrepili; vztraja, naj EU spodbuja preglednost pri porabi sredstev EU in nacionalnih sredstev z učinkovitejšim zbiranjem podatkov in krepitvijo pravil, ki so z njimi povezana, zlasti kar zadeva končne upravičence in dejanske lastnike, ter naj pozorno spremlja in skrbi za pravilno izvajanje teh pravil; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja in okrepi sodelovanje z državami članicami v tej smeri;

Goljufije in nasprotje interesov v sedanjem pravnem okviru

7.  opozarja, da sta zakonodajalca EU z namenom okrepitve boja proti goljufijam na podlagi kazenskega prava opredelila goljufije (in druga kazniva dejanja, kot so naklepna odtujitev, korupcija in pranje denarja), ki škodijo finančnim interesom Unije, v direktivi o zaščiti finančnih interesov(20);

8.  poudarja, da je bila v členu 61 finančne uredbe uvedena nova opredelitev nasprotja interesov, ki vsakomur, ki sodeluje pri izvrševanju proračuna, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, narekuje, da se vzdrži vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje interesov z interesi Unije; poleg tega je bila opredelitev razširjena, tako da izrecno vključuje izvrševanje skladov EU v okviru deljenega upravljanja ter neposredne in posredne osebne interese, s čimer pokriva precej večje število primerov;

9.  pozdravlja objavo smernic Komisije o navzkrižju interesov, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati enotno razlago in uporabo pravil o preprečevanju navzkrižja interesov med državami članicami; obžaluje, da v nekaterih državah članicah še vedno obstajajo primeri navzkrižja interesov, v katere so vpleteni vidnejši politiki; spodbuja Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije finančne uredbe dodatno okrepi določbe o nasprotju interesov iz njenega člena 61, zlasti v zvezi s pripravo proračuna, da bi omogočila natančnejšo opredelitev kategorij javnih uslužbencev, ki lahko vplivajo na finančne tokove iz proračuna EU, in preprečila pojavljanje takšnih nasprotij;

10.  kljub temu poziva Komisijo, naj spremeni člen 167(1)(c) finančne uredbe in vanj vključi bolj izrecno opredelitev „nasprotja poklicnih interesov“, da bi zagotovila enotno razlago v vseh državah članicah in institucijam EU omogočila, da sprejmejo ustrezne ukrepe v primerih ponudnikov, ki imajo finančni interes v povezavi s pogodbami za storitve, povezane s politikami;

11.  ugotavlja, da direktive o javnih naročilih poleg finančne uredbe vsebujejo podobne opredelitve nasprotja interesov in da je mogoče sklicevanja na obveznost izogibanja nasprotju interesov najti tudi v sektorski zakonodaji;

12.  poudarja, da v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije nasprotje interesov objektivno in samo po sebi pomeni hudo nepravilnost, ne da bi bilo treba za njeno opredelitev upoštevati namere zadevnih oseb in njihovo dobro ali slabo vero(21);

13.  poudarja, da nasprotja interesov niso povezana zgolj s korupcijo, goljufijami in kaznivimi dejanji, temveč lahko zadevajo tudi lobistične dejavnosti in pojav vrtljivih vrat; vendar poudarja, da je zaznavanje in razkrivanje nasprotja interesov bistveno za opredelitev možne zlorabe, pristranskosti, goljufije in korupcije pri upravljanju skladov ter za preprečevanje škodovanja ugledu, sumov in nezaupanja med evropskimi državljani, kar prispeva k občutku pomanjkanja preglednosti;

14.  ponovno poudarja, da morajo imeti državljani vsake države članice možnost zaupati v integriteto upravljanja sredstev EU v vseh državah članicah in da zato ni mogoče uporabiti različnih standardov zaščite pred nasprotji interesov in goljufijami;

15.  poudarja pa, da niti najboljši pravni okvir ne more nadomestiti nezadostnega mehanizma izvajanja; zato poziva k izboljšanju zmogljivosti ter učinkovitih sistemov upravljanja in nadzora, ki so vzpostavljeni v organih EU in državah članicah, saj so ključni pogoj za spremljanje in preiskovanje primerov nasprotja interesov ter zagotavljanje in varovanje zakonite in redne porabe sredstev EU;

16.  ponovno poudarja, da je pojav oligarhičnih struktur v EU v zadnjih letih dosegel doslej najvišjo raven in da se za dve državi članici trenutno izvajajo postopki iz člena 7 PEU in uredbe o pogojevanju s pravno državo, kar kaže na strukturne pomanjkljivosti pravne države in razširjeno korupcijo; glede na navedeno meni, da je potrebna širša razprava o prihodnosti deljenega upravljanja, saj vseh nacionalnih organov ni več mogoče šteti za zanesljive partnerje pri dobrem finančnem poslovodenju sredstev EU;

Glavni izzivi na področju kohezije in kmetijstva

17.  poudarja, da so bile v zvezi s kohezijsko politiko, ki je instrument EU za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter predstavlja velik delež proračuna EU, najpogosteje odkrite vrste goljufivih nepravilnosti pri projektih, ki so se v programskem obdobju 2014–2020 financirali iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, previsoke cene, nepravilna, manjkajoča, lažna ali ponarejena dokazila, kršitve pogodbenih določb, postopki javnih naročil z enim ponudnikom, neupravičenost in kršitve pravil o javnem naročanju ter kršitve v zvezi z etiko in integriteto, vključno z nasprotji interesov in korupcijo;

18.  ugotavlja, da obstajajo uveljavljene skupne prakse, ki kažejo na morebitno zlorabo sredstev iz skupne kmetijske politike (SKP), kot so ponarejanje dokumentov in ustvarjanje umetnih pogojev, na primer razdelitev kmetijskih gospodarstev, da bi se izognili zgornji meji EU za plačila za kmetijstvo, ter predložitev zahtevkov za pomoč prek več povezanih podjetij ali po nepopolni izvedbi ukrepov;

19.  poudarja, da v več državah nasprotja interesov in pojav vrtljivih vrat predstavljajo resne težave; poudarja, da je bilo pri tržnih ukrepih zabeleženih več primerov nasprotja interesov z visoko finančno vrednostjo, skupaj z drugimi kršitvami, povezanimi s spodbujanjem, ki jih preiskuje urad OLAF;

20.  poudarja, da je bilo v študiji o izvrševanju skladov skupne kmetijske politike(22) ugotovljeno, da so izplačila iz kmetijskih skladov EU zelo problematična v vsaj petih državah članicah(23) in da vlada pri dodeljevanju sredstev velikim in malim kmetom izrazita neenakost, pri čemer trenutni sistem daje prednost velikim kmetijam, katerih lastniki imajo v nekaterih primerih tesne vezi z vladajočimi političnimi strankami v svojih državah oziroma so njihovi člani; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma okrepijo ukrepe proti prilaščanju zemljišč, nepravilnim ponudbam ali drugim postopkom dodeljevanja in zlorabam sredstev EU, zlasti, kadar so vpleteni nacionalne vlade in organi;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil o strukturni zlorabi proračunske vrstice Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za gradnjo zasebnih vil za političnih odločevalce, ki so bile predstavljene kot gostišča, do česar je prišlo v več državah članicah; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa, da bi v prihodnje preprečila strukturno zlorabo te proračunske vrstice, po potrebi tudi s spremembo pogojev za izplačilo sredstev iz sklada EKSRP;

22.  ugotavlja, da na Madžarskem več razkritij, raziskav in preiskovalnih člankov navaja, da je Viktor Orbán prek kmetijskih subvencij centraliziral in prerazdelil bogastvo v krogu oseb, ki so mu blizu; poudarja, da je bilo v obdobju 2015–2019 med vsemi državami članicami ravno na Madžarskem opravljenih največ preiskav urada OLAF, ki so bile zaključene s finančnim priporočilom;

23.  obžaluje neenakomerno porazdelitev sredstev EU, zlasti sredstev skupne kmetijske politike, pri čemer je 0,5 % vseh upravičencev leta 2020 prejelo več kot 100.000 EUR, kar je 16,6 % vseh sredstev za neposredna plačila, 75 % upravičencev pa je prejelo manj kot 5 000 EUR, kar je 15 % vseh sredstev za neposredna plačila(24);

24.  poudarja, da EU sicer zahteva določeno raven preglednosti, a je izvajanje ukrepov za preglednost pogosto ovirano, kar pomeni, da je dostop javnosti do podatkov o dodeljevanju subvencij zelo problematično vprašanje v EU;

25.  poudarja, da je bilo upravljanje sredstev EU na Češkem v zadnjih letih izpostavljeno kot morebitna težava; opozarja, da je bilo v obdobju 2016–2018 skoraj 75 % kmetijskih sredstev na Češkem namenjenih velikim podjetniškim kmetijam; izraža zaskrbljenost zaradi revizije Komisije, ki je potrdila, da je Andrej Babiš kot predsednik vlade vplival na dodeljevanje subvencij EU agrokemijskemu konglomeratu Agrofert, ki ga je ustanovil; poudarja, da je Andrej Babiš dejanski lastnik podjetja Agrofert in da je zato nasprotje interesov očitno;

26.  globoko obžaluje, da sedanje razmere, v katerih lahko ena oseba prejme neomejene zneske iz sredstev v okviru deljenega upravljanja, spodbujajo oblikovanje oligarhičnih struktur, nepotizem in korupcijo v nekaterih državah članicah; ponavlja svoje mnenje, da bi omejitev skupnega zneska, ki ga lahko ena oseba prejme iz sredstev EU v okviru deljenega upravljanja, omejila moč oligarhičnih struktur;

27.  poziva Komisijo, naj v svoj predlog za revizijo finančne uredbe vključi spremembo člena 63(8) in doda, da mora Komisija zagotoviti, da plačila iz proračuna Unije enemu samemu upravičencu ali upravičenemu lastniku v danem proračunskem letu ne presežejo omejitev, določenih v veljavnih sektorskih pravilih, in v nobenem primeru ne presežejo skupnega letnega najvišjega zneska na fizično osebo; poziva Komisijo, naj vključi specifične predloge za ta skupni letni najvišji znesek na fizično osebo; meni, da sta za skupno kmetijsko politiko ustrezna skupna letna zneska na fizično osebo v višini 500 000 EUR za plačila iz prvega stebra in 1 000 000 EUR za plačila iz drugega stebra;

28.  poudarja, da je Romunija v skladu s Prilogo I k letnima poročiloma o zaščiti finančnih interesov Evropske unije (poročili PIF) za leti 2018 in 2019 z dejavno preiskavo boja proti goljufijam lahko odkrila in poročala o daleč največjem številu nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, zabeleženih med državami članicami EU za zadevni leti;

29.  opozarja, da so bile v letu 2020 zaradi izbruha covida-19 razmere res izjemne; ugotavlja, da je pandemija v smislu zaščite finančnih interesov povzročila nova tveganja na strani prihodkov in odhodkov;

30.  poudarja, da ta tveganja niso bila prisotna le v letu 2020, temveč se bodo nadaljevala več let; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja in sodelovanje na tem področju;

Druga problematična področja

31.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da pregled enotnega trga kaže, da je bil delež naročil, oddanih v postopkih s samo enim ponudnikom, približno 50 % na Češkem in Poljskem v letih 2018 in 2019, 40 % na Madžarskem in v Grčiji leta 2019 ter 38 % na Portugalskem; je prav tako zaskrbljen zaradi deleža postopkov javnih naročil, za katera se opravijo pogajanja s podjetjem brez kakršnega koli javnega razpisa, ki je na Cipru znašal 40 % leta 2016 in se je nekoliko izboljšal na 25 % v letih 2018 in 2019, v Bolgariji pa je leta 2019 znašal 29 %; je zaskrbljen, ker je delež naročil, oddanih po javnem razpisu, katerega ime in pogoji niso bili jasni, leta 2019 znašal 65 % v Združenem kraljestvu, 59 % v Litvi, 44 % v Romuniji in 41 % na Portugalskem;

32.  poudarja vse večjo vpletenost organiziranega kriminala, vključno z mafijskimi skupinami, v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki vplivajo na finančne interese EU; obžaluje, da številne države članice nimajo posebnih zakonov za boj proti organiziranemu kriminalu mafijskega tipa, in poziva Komisijo, naj obravnava te razlike med državami članicami in razmisli o novih usklajevalnih ukrepih;

33.  poudarja, da ti podatki kažejo na nadaljnji obstoj resnih pomanjkljivosti pri javnih naročilih v več državah članicah; je zaskrbljen, da so lahko neustrezne ponudbe naklonjene nepreglednim strukturam in nepotizmu pri dodeljevanju naročil;

34.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so bile pri preventivnih revizijah sistemov, ki jih je izvedla Komisija, ugotovljene resne pomanjkljivosti v madžarskem organu, pristojnem za nadzor nad javnimi naročili, zaradi česar je morala Madžarska plačati 10-odstotni pavšalni popravek za vse pogodbe za sredstva EU, sklenjene v obdobju 2014–2020(25), kar je znašalo približno 1,2 milijardi EUR, poleg finančnih popravkov v višini 1,5 milijarde EUR, naloženih v obdobju 2007–2013; poudarja, da to odraža resne sistemske pomanjkljivosti v delovanju javnih naročil na Madžarskem;

35.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so vsled poročil o prilaščanju zemljišč in goljufijah preiskave urada OLAF in revizije Komisije razkrile resne pomanjkljivosti v slovaški zemljiški knjigi; poudarja, da slovaški organi le v primeru dvojnega zahtevka preverijo, ali prosilec zakonito razpolaga z zemljiščem, za katero je vložil zahtevek; meni, da bi bilo treba ta preverjanja izvajati v digitalni in avtomatizirani obliki v vseh državah članicah in za vse zahtevke za plačila, da bi preprečili prilaščanje zemljišč s strani kriminalnih in oligarhičnih struktur;

36.  poudarja, da je na Malti in Cipru videti precejšnjo koncentracijo sredstev v rokah majhnega števila prejemnikov; je zaskrbljen, ker so revizije Komisije ugotovile znatne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora obeh držav; poudarja, da šibki sistemi upravljanja in nadzora ne zagotavljajo ustrezne zaščite sredstev EU pred nasprotji interesov in zlorabami s strani oligarhičnih struktur;

Razpoložljiva pravna sredstva in preprečevanje v trenutnih razmerah

37.  pozdravlja dolgoročno in intenzivno preiskovalno dejavnost urada OLAF, ki zajema številne politično sporne in zapletene primere; obžaluje, da se je delež vloženih obtožb na podlagi priporočil urada OLAF državam članicam zmanjšal s 53 % v obdobju 2007–2014 na 37 % v obdobju 2016–2020; ugotavlja tudi, da v zadnjih letih ni bilo ocenjeno, kolikšen delež zneskov, ki naj bi jih po priporočilih izterjali, je bil dejansko izterjan, in da naj bi po zadnji oceni za obdobje 2009–2016 znašal 21 odstotkov; poziva urad OLAF in Komisijo, naj preiščeta razloge za to nizko stopnjo; ponovno poziva urad OLAF, naj poveča svoja prizadevanja in opreznost, zlasti v nekaterih državah članicah, kjer so ti primeri razširjeni, ter redno spremlja izvajanje svojih priporočil in ukrepe, ki jih sprejemajo države članice, ter informacije o tem vključi v svoja letna poročila; poziva organe držav članic, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za izboljšanje stopnje vloženih obtožb ter naj tesno sodelujejo z institucijami in organi EU, da bi zagotovili vračilo sredstev, ki so jih zlorabili organizirani kriminal in oligarhi;

38.  poudarja ključno vlogo in dodano vrednost novoustanovljenega Evropskega javnega tožilstva pri zaščiti finančnih interesov EU; globoko obžaluje, da pet držav članic še vedno ne sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu; spodbuja te države članice, naj se pridružijo temu organu; ceni prizadevanja tega tožilstva, da bi začelo delovati v zelo zahtevnih okoliščinah; poudarja, da je potreben pravilen prenos direktive o zaščiti finančnih interesov, da se Evropskemu javnemu tožilstvu omogoči izvajanje učinkovitih preiskav in kazenski pregon; opozarja, da Komisija v svojem poročilu o prenosu direktive o zaščiti finančnih interesov ugotavlja, da so vse države članice prenesle direktivo v nacionalno zakonodajo, a so potrebni dodatni ukrepi za obravnavo odprtih vprašanj skladnosti, ki večinoma zadevajo opredelitve kaznivih dejanj ter odgovornost pravnih in fizičnih oseb in sankcije zanje; poudarja, da je sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in državami članicami ključno tudi za doseganje največje možne učinkovitosti tožilstva pri ocenjevanju pravilnega delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov za namene revizijskih ureditev;

39.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili nekateri primeri, na katere se nanaša omenjeno poročilo Komisije, nedavno dodeljeni v pristojnost Evropskega javnega tožilstva;

40.  izreka priznanje uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Europolu za neprecenljivo delo, ki so ga opravili v boju proti finančnim kaznivim dejanjem, kot so korupcija, goljufije, pranje denarja in davčne utaje, ter poudarja, da se te institucije stalno soočajo s pomanjkanjem osebja in finančnih sredstev, saj Svet kot veja proračunsega organa v okviru letnega proračunskega postopka ni pripravljen odobriti zadostnih kadrovskih in finančnih virov; pozdravlja povečanje proračuna Evropskega javnega tožilstva za 3,8 milijona EUR v letnem proračunskem postopku za leto 2022 in opozarja, da se vsak evro, porabljen za spremljanje in preiskovanje, vrne v proračun EU; zato poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče in odobri povečanje financiranja za kadrovske vire teh agencij in uradov, da bodo lahko svoje pomembne naloge opravljali na ustrezen in učinkovit način; poziva Komisijo, naj proračunskemu organu stalno predstavlja podporne predloge proračunov; pozdravlja skupna prizadevanja urada OLAF in Europola za oceno groženj instrumentu za okrevanje in odpornost ter njegovih slabosti; poziva države članice, naj tesno sodelujejo med seboj in z organi EU, da se omogoči ukrepanje proti goljufijam, ki vključujejo več držav;

41.  ponavlja, da ima Komisija na voljo številne instrumente za zaščito finančnih interesov Unije, vključno z uredbo o skupnih določbah, finančno uredbo in uredbo o pogojevanju s pravno državo; poudarja, da bi morala Komisija v celoti in takoj ustrezno uporabiti vse instrumente, ki so na voljo v skladu s finančno zakonodajo EU ter veljavnimi sektorskimi in finančnimi pravili, da bi učinkovito zaščitila proračun EU, vključno s prekinitvijo plačilnih rokov, začasno ustavitvijo plačil, finančnimi popravki ali izključitvijo odhodkov iz financiranja EU, postopki za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU, pregledi in revizijami za uveljavljanje skladnosti s členom 61 finančne uredbe ali v ustrezno utemeljenih primerih z uporabo člena 7 PEU, ki se nanaša na ogrožanje temeljnih vrednot EU v državah članicah, kot je to nedavno storila v primerih Poljske in Madžarske;

42.  obžaluje, da le majhen odstotek držav članic trenutno uporablja razpoložljiva orodja IT (Arachne in EDES), ki veliko prispevajo k učinkovitemu podatkovnemu rudarjenju ter odkrivanju goljufij in korupcije, in spodbuja uporabo porajajočih se tehnologij za preprečevanje goljufij in nasprotij interesov; poziva, naj bo uporaba sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) v deljenem upravljanju obvezna in naj se oblikuje pregleden črni seznam za vso EU; ugotavlja tudi, da sistem EDES ne razlikuje med hčerinskimi družbami večjih družb; poleg tega poziva, naj države članice obvezno uporabljajo orodje Arachne za podatkovno rudarjenje in obogatitev podatkov, da bi dosegle večjo preglednost upravičencev skupne kmetijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter da bi uspešno in učinkovito opredelile problematične gospodarske subjekte in z njimi povezane posameznike ali fizične osebe ter bolje preprečevale in odkrivale goljufive dejavnosti; priznava, da bodo prve prilagoditve orodja Arachne izvedene že do konca drugega četrtletja leta 2022; poudarja, da je interoperabilnost in uskladitev sistemov Arachne, EDES ter institucionalnih in nacionalnih podatkovnih zbirk bistvena za učinkovito izmenjavo informacij pri preprečevanju in odkrivanju goljufij v škodo proračuna EU; meni, da bi morali imeti evropski preiskovalni organi celovit dostop do orodja Arachne;

43.  spodbuja države članice, naj podprejo interoperabilnost zemljiških katastrov, identifikacijski sistem za zemljišča, identifikacijo živali in primerljivost integriranega administrativnega kontrolnega sistema (IAKS), da bi dosegli preglednost pri končnih upravičencih in skritih matičnih družbah s podružnicami v različnih državah članicah ter tako olajšali in izboljšali postopek preverjanja;

44.  opozarja, da podatki za identifikacijo podjetij in njihovih dejanskih lastnikov pogosto niso lahko dostopni in včasih sploh niso na voljo, saj obstaja 292 sistemov poročanja za razkritje informacij o upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike in kohezijske politike, zato so obstoječe informacije trenutno razdrobljene na stotine regionalnih, nacionalnih in medregionalnih sistemov poročanja, ki nudijo le osnovne informacije o neposrednih upravičencih; ker je zato težko zbirati, obdelovati in razkrivati podatke o dejanskih lastnikih in končnih upravičencih deljenega upravljanja in kmetijskih skladov ter nazadnje pridobiti celovit pregled nad njimi in zneski sredstev EU, ki jih prejmejo, pa tudi odkrivati vzorce goljufij in korupcije ter ustrezno preiskovati zlorabe sredstev EU;

45.  meni, da je treba nujno standardizirati zbiranje podatkov, in poudarja pomen konsolidacije in uskladitve obstoječih sistemov poročanja v skupni podatkovni zbirki na ravni EU; ponovno nujno poziva Komisijo, naj vzpostavi standardiziran in interoperabilen digitalni sistem poročanja in spremljanja na ravni EU, ki bo med drugim zajemal orodje Arachne, ter naj izboljša usposabljanje za nadzornike in plačilne posrednike na terenu; poudarja, da mora ta sistem vključevati informacije o končnih upravičencih in dejanskih lastnikih ter omogočati združevanje vseh posameznih zneskov, ki zadevajo istega upravičenca ali dejanskega lastnika, v skupni znesek vseh subvencij, prejetih iz skladov v deljenem upravljanju;

46.  opozarja, da bi morala obveznost identifikacije dejanskega lastnika veljati vsaj v primerih, ko ima fizična ali pravna oseba v lasti več kot 15 % zadevnega podjetja; poudarja, da bi bilo treba deleže podjetij, ki so v lasti sorodnikov, združiti in obravnavati, kot da imajo enega lastnika;

47.  meni, da nobeno od predhodno omenjenih pravnih sredstev ne izključuje uporabe mehanizma pogojevanja s pravno državo, kot je opredeljeno v uredbi o pogojenosti, če Komisija meni, da drugi instrumenti niso dovolj učinkoviti za zaščito proračuna EU; poudarja tudi, da se uredba o pogojenosti neposredno in enako uporablja v vseh državah članicah za razliko od področja uporabe uredbe o Evropskem javnem tožilstvu, ki ne velja v petih državah članicah;

48.  obžaluje, da Komisija od 1. januarja 2021 ni bila zmožna sprejeti ustreznih ukrepov za uporabo uredbe o pogojenosti, ki je začela veljati na ta dan; ponavlja stališče Parlamenta, da je treba uredbo o pogojenosti uporabljati brez izjeme od 1. januarja 2021; ugotavlja, da je Komisija s pismoma sredi novembra 2021 začela dialog z Madžarsko in Poljsko; obžaluje, da Komisija Parlamentu zavrača dostop do teh pisem in ga tako postavlja v položaj, ko se mora za informacije o zadnjih spremembah opirati na poročila medijev; kljub temu meni, da poslana neuradna pisma niso dovolj, kar zadeva uporabo uredbe, in zato vztraja, da bi morala Komisija uredbo začeti uporabljati takoj in brez diskriminacije;

49.  pozdravlja uradno izjavo generalnega direktorata Komisije za regionalno in mestno politiko, da bodo v naslednjem letu z namenom preprečevanja nasprotja interesov sledile temeljite kontrole na kraju samem, ki se bodo osredotočile na zanesljivost kontrolnih mehanizmov v petih državah članicah(26);

50.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo preiskovalni novinarji v boju proti korupciji, goljufijam in nezakonitim dejavnostim, ki negativno vplivajo na proračun EU; v zvezi s tem znova poudarja, da je treba preiskovalno novinarstvo zaščititi pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, pa tudi pred osebnim nadlegovanjem, ustrahovanjem in smrtnimi grožnjami; poudarja, da je pomembno spodbujati prijavljanje nepravilnosti in hkrati zagotavljati pravna jamstva na podlagi zakonodaje EU;

51.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da je nekdanji češki predsednik vlade Andrej Babiš v Pandorinih dokumentih omenjen, ker naj bi uporabil offshore financiranje za nakup nepremičnin v Franciji, hkrati pa je v Evropskem svetu sodeloval pri odločanju o zadevah, kot sta večletni finančni okvir in zakonodaja o preprečevanju pranja denarja;

52.  poziva Komisijo, naj vztraja pri strogem in doslednem izvajanju veljavnih pravil, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva in učinkovit sistem upravljanja in kontrole za odpravo tveganj, povezanih s korupcijo, goljufijo in nasprotjem interesov, ter naj bolje spremlja razmere plačilnih agencij za kmetijstvo in njihovo formalno in neformalno neodvisnost; meni, da so temeljita revizija in kontrole na nacionalni in evropski ravni ključne za zaščito sredstev EU; obžaluje nezadosten napredek v boju proti oligarhičnim strukturam v novi skupni kmetijski politiki, kot so omejene zahteve po informacijah in preglednosti v zvezi s končnimi in dejanskimi upravičenci ter ohranjanje prostovoljne narave zgornjih mej, ki ovira pravičnejšo porazdelitev sredstev za kmetijstvo; meni, da je zaskrbljujoče, da nova skupna kmetijska politika ne krepi vloge kontrolnih sistemov na evropski ravni;

53.  poudarja, da imajo službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pomembno vlogo pri zaščiti proračuna EU pred goljufijami v svojih državah; zato ponovno poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da imajo organi upravljanja in službe za usklajevanje boja proti goljufijam zadostne vire z ustreznimi znanji in spretnostmi ter kompetencami za razvoj strategij za boj proti goljufijam ter izvajanje učinkovitih ukrepov in praks za boj proti goljufijam;

54.  meni, da morajo države članice v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki je del večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij, preprečevanje dvojnega financiranja in fiktivnih registracij premoženja ter preglednost pri izplačevanju sredstev, pa tudi okrepiti svoja pravila o pravilni identifikaciji končnih prejemnikov sredstev; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo proračunski organ obveščen o vseh primerih, ko sredstva iz zunajproračunskih instrumentov niso izplačana zaradi domnevnih zlorab, korupcije, goljufij ali kršitev pravne države in ko države članice nimajo vzpostavljenih zadostnih in učinkovitih sistemov za boj proti goljufijam; poziva Svet, naj sprejme le tiste načrte za mehanizem za okrevanje in odpornost, ki izpolnjujejo vse pravne, socialne in politične pogoje za podporo; poudarja, da morajo države članice v svojih načrtih za okrevanje in odpornost pojasniti tudi ustrezne ureditve ter vanje vključiti povzetek posvetovalnega procesa na nacionalni ravni ter predstavitev sistema kontrol in revizij, ki so ga vzpostavile za zaščito finančnih interesov Unije;

55.  opozarja, da bo preglednica kazalnikov mehanizma za okrevanje in odpornost služila kot podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti ter da bi jo morala Komisija posodabljati dvakrat letno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi temeljito spremljanje napredka, doseženega pri izvajanju predvidenih mejnikov in ciljev, strogo v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, na podlagi predpisanih skupnih kazalnikov in metodologije poročanja; opozarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost vezan na pogoje, ki zagotavljajo pregledno porabo denarja, in da bi moral preprečevati korupcijo ali goljufije, dvojno financiranje ali nasprotja interesov; meni, da bi bilo treba nadzor razširiti tudi na stroške, ki dejansko bremenijo končne upravičence; poudarja skupna prizadevanja Parlamenta in Komisije, ki so privedla do tega, da so države članice zdaj obvezane zagotoviti informacije o končnih prejemnikih;

56.  poudarja, da je za zaščito finančnih interesov EU ter za preprečevanje in odkrivanje goljufij, korupcije in zlasti nasprotij interesov pomembno vedeti, kako se porabijo sredstva EU in kdo ima dejanske koristi od njih, saj se največji upravičenci pogosto skrivajo za zapletenimi lastniškimi strukturami, tudi takšnimi, ki imajo sedež v davčnih oazah, zaradi česar je postopek prepoznavanja še bolj nepregleden;

57.  z ozirom na medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 in več svojih resolucij ponovno poziva države članice, naj izvajajo enoten, integriran in interoperabilen sistem za poročanje in nadzor, ki ga je razvila Komisija in ki vključuje, a ni omejen na enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, s katerim se lahko shranjuje, združuje in analizira podatke o osebah, ki v končni fazi neposredno ali posredno prejemajo sredstva EU, in do teh podatkov dostopa;

58.  meni, da je za največjo možno preglednost porabe sredstev EU bistveno, da se takšna podatkovna baza v največji možni meri razvije v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov in relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije ter da se ustrezni in neobčutljivi podatki dajo na voljo javnosti na strnjen, celovit in uporabniku prijazen način, da bi se povečala nadzor javnosti nad javno porabo EU in njeno zaupanje vanjo;

59.  ponovno poudarja, da je dobro finančno poslovodenje sredstev EU izjemno pomembno; obžaluje, da podatkovne zbirke o upravičencih do sredstev EU ne vsebujejo informacij o končnih upravičencih in njihovih dejanskih lastnikih; obžaluje, da nadzorni organi ne morejo identificirati končnih prejemnikov sredstev; globoko obžaluje, da so bile nevladne organizacije uporabljene za prikrivanje financiranja terorističnih in ekstremističnih organizacij; poudarja svoje stališče, da bi morala skupna pravila o preglednosti upravičencev veljati tudi za krovne organizacije, ki prejemajo sredstva EU in jih posredujejo nevladnim organizacijam v svojih mrežah, da bi zagotovili, da lahko Komisija in nadzorni organi revidirajo cilje projektov in končne upravičence; obžaluje, da Komisija ni predlagala usklajene opredelitve nevladnih organizacij, na podlagi katere bi lahko spremljala tiste, ki imajo končno korist; ugotavlja, da finančna uredba določa pravila za izbiro in dodeljevanje sredstev tem subjektom ter za nadzorne mehanizme; poziva Komisijo, naj revidira finančno uredbo tudi v smislu opredelitve pojma „nevladna organizacija“, in sicer tako, da uvede jasne kategorije nevladnih organizacij in razširi nadzor tudi na stroške, ki jih dejansko nosijo končni upravičenci;

60.  globoko obžaluje, da zaščita proračuna EU, vključno s celovito obdelavo informacij, enostavnostjo dostopa, možnostjo temeljite revizije, obsežnim pregledom in možnostjo nadzora, spremljanja in ocenjevanja financiranih ukrepov, kot je bilo predvideno z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ni bila ustrezno vključena v večletni finančni okvir kot celoto; se zaveda, da te pomanjkljivosti zelo slabijo tako raven preglednosti izvajanja ukrepov kot tudi učinkovitost pregleda in nadzora;

61.  ugotavlja, da četudi so v večletnem finančnem okviru predvidena določena orodja, kot so povečani proračunski zneski za posebne instrumente in proračunski mehanizem za spoštovanje pravne države, so za okrepitev praks za boj proti oligarhijam še vedno potrebna dodatna orodja, o katerih bi se lahko razpravljalo v okviru naslednje revizije finančne uredbe;

o
o   o

62.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (2) UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (5) UL L 198, 28.7.2017, str. 29. (6) UL L 283, 31.10.2017, str. 1. (7) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (8) UL C 445, 29.10.2021, str. 15. (9) Sodbi z dne 16. februarja 2022, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, C-156/21, EU:C:2022:97, in Poljska proti Parlamentu in Svetu, C-157/21, EU:C:2022:98. (10) UL C 388, 13.11.2020, str. 157. (11) UL C 362, 8.9.2021, str. 37. (12) UL C 67, 8.2.2022, str. 56. (13) UL C 395, 29.9.2021, str. 63. (14) UL C 506, 15.12.2021, str. 64. (15) UL C 99, 13.3.2022, str. 218. (16) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0439. (17) UL C 494, 8.12.2021, str. 61. (18) UL C 67, 8.2.2022, str. 86. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0438. (20) Ta direktiva se izvaja v 26 državah članicah, razen na Danskem. (21) Sodba z dne 16.6.1999, Ismeri Europa Srl proti Računskemu sodišču, zadeva T-277/97, ECLI:EU:T:1999:124. (22) Sabeb et al, Where does the EU money go? An analysis of the implementation of CAP funds in Bulgaria, the Czech Republic, Hungary, Slovakia and Romania, poročilo, ki ga je naročila skupina Greens/EFA v Evropskem parlamentu, februar 2021. (23) Bolgarija, Češka, Madžarska, Slovaška in Romunija. (24) Evropska komisija, Neposredna plačila kmetijskim proizvajalcem – grafi in številke – proračunsko leto 2020. (25) Odgovori komisarja Hahna na pisni vprašalnik odbora CONT, predstavljen na zaslišanju 11. novembra 2019, dostopen na https://emeeting.europarl.europa.eu/emeeting/committee/sl/agenda/201911/CONT? Meeting=CONT-2019–1111_1 &session=11–11–09–00, str. 63–64. (26) Romunija, Poljska, Bolgarija, Ciper in Malta.