Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2021/0202(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0045/2022

Predložena besedila :

A9-0045/2022

Razprave :

PV 04/04/2022 - 15
CRE 04/04/2022 - 15
PV 13/03/2023 - 15
CRE 13/03/2023 - 15

Glasovanja :

PV 05/04/2022 - 7.6
CRE 05/04/2022 - 7.6
Obrazložitev glasovanja
PV 14/03/2023 - 7.8

Sprejeta besedila :

P9_TA(2022)0101
P9_TA(2023)0067

Sprejeta besedila
PDF 174kWORD 57k
Torek, 5. april 2022 - Strasbourg
Revizija rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ***I
P9_TA(2022)0101A9-0045/2022

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 5. aprila 2022, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030 (COM(2021)0571 – C9-0325/2021 – 2021/0202(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)   Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)3. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.
 (1)   Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum)3. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Pogodbenice Pariškega sporazuma so s sprejetjem glasgowskega podnebnega dogovora pripoznale, da bi znatno zmanjšali tveganja in vpliv podnebnih sprememb, če bi zvišanje globalne povprečne temperature omejili na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ter se zavezale, da bodo do konca leta 2022 povečale svoje cilje do leta 2030, da bi zapolnile vrzel med zavezami, cilji in dejanskim stanjem, v skladu z ugotovitvami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). To bi bilo treba storiti na pravičen način in ob upoštevanju načela skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti. Revizija sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), vključno z njegovo rezervo za stabilnost trga, je edinstvena priložnost za prispevek k pospešitvi podnebnih ukrepov Unije pred 27. zasedanjem Konference podpisnic (COP 27) UNFCCC v Egiptu.
__________________
 __________________
3 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
 3 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Nujnost nadaljevanja prizadevanj za cilj Pariškega sporazuma glede omejitve dviga svetovne temperature na 1,5 °C je postala še pomembnejša, potem ko je IPCC v svojem poročilu z dne 7. avgusta 2021 z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021 – fizikalno-znanstvena podlaga) ugotovil, da bodo svetovne temperature mejo 1,5 °C dosegle ali presegle prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer v naslednjih 20 letih. Ugotovil je tudi, da brez takojšnjega in ambicioznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov globalnega segrevanja ne bo več mogoče omejiti na blizu 1,5 °C ali celo 2 °C.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah1a Komisijo pozval, naj v zvezi s tem sprejme hitre in ambiciozne ukrepe za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C in preprečevanje obsežne izgube biotske raznovrstnosti, tudi z obravnavanjem nedoslednosti v veljavnih politikah Unije o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah ter zagotavljanjem, da bodo vsi ustrezni prihodnji zakonodajni in proračunski predlogi v celoti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C in ne bodo prispevali k upadu biotske raznovrstnosti.
__________________
1a UL C 232, 16.6.2021, str. 28.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)  Nujno ukrepanje je še toliko potrebnejše zaradi povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih razmer kot neposredne posledice podnebnih sprememb. Po navedbah Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč sta se število nesreč, zabeleženih po svetu, in obseg svetovnih gospodarskih izgub v zadnjih 20 letih skoraj podvojila, v veliki meri tudi zaradi precejšnjega povečanja števila nesreč, povezanih s podnebjem.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 d (novo)
(1d)  Unija bi morala torej to nujnost obravnavati tako, da bi povečala svoja prizadevanja in se uveljavila kot vodilna v boju proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni, pri tem pa upoštevala načeli pravičnosti ter skupnih, vendar različnih odgovornosti in individualnih zmožnosti, kot sta določeni v členu 2(2) Pariškega sporazuma.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 20194.
 (2)  Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta zato osrednji del sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 20194.
__________________
 __________________
4 COM(2019)0640.
 4 COM(2019)0640.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)   Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v EU do leta 2050, in določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Hkrati ta prehod različno vpliva na ženske in moške ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane skupine, kot so starejši, invalidi in osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč ter da pri njem nihče ne bo zapostavljen.
 (3)   Evropski zeleni dogovor je izhodišče za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja negativnih emisij po tem letu, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Določa novo strategijo za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, kjer ne bo nihče zapostavljen v pravičnem prehodu, ki tudi obravnava energijsko revščino. Njegov cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Ta prehod različno vpliva na delavce iz različnih sektorjev in vsak posamezni spol ter ima poseben učinek na nekatere prikrajšane in ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, osebe z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom ter posamezniki in gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Pomeni tudi večji izziv za nekatere regije, zlasti strukturno prikrajšane in obrobne regije ter otoke. Zato je treba zagotoviti, da je prehod pravičen in vključujoč.
_______________
1a Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)   Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe5.
 (4)   Nujnost in vrednost dobro izvajanega evropskega zelenega dogovora sta se še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje, življenjske in delovne pogoje ter dobrobit državljanov Unije, ki so pokazali, da morata naša družba in naše gospodarstvo izboljšati svojo odpornost na zunanje pretrese ter ukrepati zgodaj, da bi jih preprečili ali ublažili na pravičen način, pri katerem ne bo nihče zapostavljen, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina. Evropski državljani še naprej izražajo trdna stališča, da to velja zlasti za podnebne spremembe5.
__________________
 __________________
5 Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).
 5 Posebna raziskava Eurobarometer št. 513 o podnebnih spremembah, 2021 (https://ec.europa.eu/clima/citizens/support_sl).
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je v svojem poročilu z dne 29. oktobra 2020 z naslovom Biodiversity and Pandemics (Biotska raznovrstnost in pandemije) opozorila, da so temeljni vzroki pandemij prav te svetovne okoljske spremembe, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe. Zato bi bilo treba blažiti podnebne spremembe, da bi ohranili in izboljšali zdravje naše biotske raznovrstnosti ter s tem zaščitili zdravje ljudi.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)   Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta7 cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050 vključila v zakonodajo. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030.
 (6)   Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 v zakonodajo vključila cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva najpozneje do leta 2050 in poznejšega doseganja negativnih emisij. Ta uredba določa tudi zavezujočo nacionalno zavezo Unije za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, do leta 2030. To bi se moralo izvajati kot pravičen prehod, pri katerem nihče ni zapostavljen.
__________________
7 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)   Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS, vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta8, prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030.
 (7)   Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj EU ETS, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta8, prilagoditi tako, da bo v skladu z zavezo o zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za celotno gospodarstvo do leta 2030, ciljem Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in ciljem doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119.
__________________
 __________________
8 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
 8 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)   Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta9 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019.
 (8)   Za odpravo strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po pravicah na trgu, ki je oslabilo EU ETS zaradi nižjih cen ogljika, kar je EU ETS preprečilo zagotavljati močne spodbude za zmanjšanje emisij, je bila s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta9 leta 2018 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga, ki deluje od leta 2019. Oblikovanje rezerve je prispevalo k zmanjšanju presežka pravic v obtoku v letu 2019 za 29 % z rekordne ravni v letu 2013. Vendar pa se je v skladu s poročilom o trgu ogljika iz leta 2021 skupno število pravic v obtoku leta 2020 že povečalo na 1579 milijard pravic v primerjavi z 1385 milijardami pravic v letu 2019. To hitro povečanje skupnega presežka je povezano z manjšim povpraševanjem zaradi koronavirusne krize. Komisija ocenjuje, da bo trajalo do štiri leta, da se ta dodatni presežek iz leta 2020 absorbira, kar bo dodatno upočasnilo nujno potrebno odpravo preteklega presežka, da bi EU ETS postal primeren svojemu namenu. Zato in brez poseganja v dodatne revizije rezerve kot del splošne revizije Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljena v letu 2022, bi morala Komisija stalno spremljati delovanje rezerve in zagotoviti, da bo rezerva ostala primerna svojemu namenu kljub prihodnjim nepredvidenim pretresom.
__________________
 __________________
9 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
 9 Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Zanesljiva in v prihodnost usmerjena rezerva je bistvena za zagotavljanje celovitosti in učinkovito usmerjanje EU ETS, da bi kot politično orodje prispevalo k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 in cilja doseganja negativnih emisij po tem letu, ki sta določena v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119. EU ETS in s tem rezerva bi morala biti usklajena tudi s prizadevanji za omejitev svetovnega dviga temperature na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, saj bi se s tem znatno zmanjšala tveganja in učinki podnebnih sprememb, hkrati pa bi to odražalo pravičnost in načelo skupne, vendar različne odgovornosti in individualnih zmožnosti v luči različnih nacionalnih posebnosti v skladu s členom 2 Pariškega sporazuma.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Kadar je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom, se znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.
 (10)  Trenutno se, kadar je število pravic v obtoku nad določenim zgornjim pragom, znesek pravic, ki ustreza določenemu odstotku teh pravic, odšteje od količin pravic za prodajo na dražbi in vključitev v rezervo. Medtem se ustrezno število pravic sprosti iz rezerve v države članice in doda količinam pravic za prodajo na dražbi, če je skupno število pravic v obtoku pod določenim spodnjim pragom.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta10 je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023.
 (11)  Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta10 je spremenila Sklep (EU) 2015/1814 s podvojitvijo odstotne stopnje, ki se uporabi za določitev števila pravic, ki se vsako leto vključijo v rezervo, z 12 % na 24 % do 31. decembra 2023, da bi hitro absorbirali pretekli presežek in s tem zagotovili močnejši cenovni signal za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ta odločitev je bila sprejeta v okviru prejšnjega podnebnega cilja Unije do leta 2030 o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov povsod v gospodarstvu za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
__________________
 __________________
10 Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).
 10 Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14
(14)   Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS. Zato naj bi po letu 2023 odstotek še naprej znašal 24 %, najmanjše število pravic za vključitev v rezervo pa naj bi prav tako še naprej znašalo 200 milijonov.
 (14)   Analiza, izvedena v okviru pregleda rezerve, in pričakovani razvoj dogodkov na trgu ogljika kažeta, da stopnja 12 % skupnega števila pravic v obtoku za vključitev v rezervo vsako leto po letu 2023 ne zadostuje za preprečitev znatnega povečanja presežka pravic v EU ETS. Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, bi lahko znaten in škodljiv presežek pravic v EU ETS zmotil stabilnost trga in pravilno delovanje EU ETS ter tako ogrozil doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu s pravno zavezujočimi podnebnimi cilji, kot je navedeno v oceni učinka, ki jo je za ta sklep opravila Komisija.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15
(15)   Če se stopnja skupnega števila pravic v obtoku, ki se vsako leto vključijo v rezervo, po letu 2023 vrne na 12 %, lahko morebitni škodljivi presežek pravic v EU ETS moti stabilnost trga. Poleg tega bi bilo treba stopnjo 24 % po letu 2023 določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi tržna predvidljivost.
 (15)   Zato je pomembno zagotoviti, da se stopnja po letu 2023 ne vrne pod 24 % in da minimalno število pravic, ki se vključijo v rezervo, ne pade pod 200 milijonov. To bi bilo treba storiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za okrepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da se zagotovi pravočasen začetek veljavnosti in s tem tržna predvidljivost ter odpravi tveganje, da bi ta stopnja padla pod 24 %. Ohranitev stopnje pod 24 % v tem sklepu ne bi smela posegati v nadaljnje revizije rezerve, vključno, če je to ustrezno, v revizijo stopnje pravic, ki bodo vključene v rezervo, kot del splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814, ki bo opravljen v letu 2022.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Stopnjo 24 % po letu 2023 bi bilo treba določiti ločeno od splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES in Sklepa (EU) 2015/1814 za krepitev EU ETS v skladu s povečano podnebno ambicijo Unije do leta 2030, da bi se zagotovila tržna predvidljivost.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Ker cilja tega sklepa, in sicer nadaljevanja sedanjih parametrov rezerve za stabilnost trga, kot so določeni v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0045/2022).

Zadnja posodobitev: 26. avgust 2022Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov