(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0278),

–  ob upoštevanju člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0349/2021),

–  ob upoštevanju prispevkov češkega senata, španskega in portugalskega parlamenta ter romunskega senata v zvezi z osnutkom zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0054/2022),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah je odvisno od uspešne in učinkovite uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah. Ta pravni red vključuje ukrepe na področju zunanjih meja, nadomestne ukrepe za odsotnost nadzora na notranjih mejah in trden okvir spremljanja, ki skupaj olajšujejo prosto gibanje in zagotavljajo visoko raven varnosti, pravice in varstva temeljnih pravic, vključno z varstvom osebnih podatkov. (1)  Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah je odvisno od uspešne in učinkovite uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah. Ta pravni red vključuje ukrepe na področju zunanjih meja, nadomestne ukrepe za neizvajanje nadzora na notranjih mejah in trden okvir spremljanja, ki kot celota zagotavljajo prosto gibanje, pa tudi visoko raven varnosti, pravice in varstva temeljnih pravic, vključno z varstvom osebnih podatkov. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Za večjo učinkovitost in uspešnost bi bilo treba schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem izboljšati. Cilj spremenjenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti ohraniti visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami z zagotavljanjem, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red, tako da upoštevajo dogovorjene skupne standarde, temeljna načela in pravila ter tako prispevajo k dobro delujočemu schengenskemu območju. (4)  Za večjo učinkovitost in uspešnost bi bilo treba schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem izboljšati. Cilj spremenjenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti ohraniti visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami z zagotavljanjem, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red, da bi zagotovile dobro delujoče schengensko območje ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in brez nadzora na notranjih mejah. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral te cilje doseči z objektivnimi in nepristranskimi ocenjevanji, s katerimi je mogoče hitro ugotoviti pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega pravnega reda, ki bi lahko ovirale pravilno delovanje schengenskega območja, in zagotoviti hitro odpravo teh pomanjkljivosti ter ki so lahko podlaga za dialog o delovanju schengenskega območja kot celote. To zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, uravnoteženo delitev skupnih odgovornosti in ohranitev sistema, ki ima naravo medsebojnega pregleda. Zahteva tudi tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta. Glede na obseg sprememb bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1053/2013 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo. (5)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral te cilje doseči z objektivnimi in nepristranskimi ocenjevanji, s katerimi je mogoče hitro ugotoviti pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega pravnega reda, ki bi lahko ovirale pravilno delovanje schengenskega območja, in zagotoviti hitro odpravo teh pomanjkljivosti, ter so lahko podlaga za pristen politični dialog med državami članicami o delovanju schengenskega območja kot celote. To zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, uravnoteženo delitev skupnih odgovornosti in ohranitev sistema, ki ima naravo medsebojnega pregleda. Zahteva tudi tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta. Glede na obseg sprememb bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1053/2013 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem lahko zajema vsa področja schengenskega pravnega reda, sedanja in prihodnja, razen področij, na katerih v zakonodaji Unije že obstaja poseben ocenjevalni mehanizem. Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati vso ustrezno zakonodajo in operativne dejavnosti, ki prispevajo k delovanju schengenskega območja. (6)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati vsa področja schengenskega pravnega reda, sedanja in prihodnja, razen področij, na katerih v zakonodaji Unije že obstaja poseben ocenjevalni mehanizem. Poleg tega bi moral zajemati tako učinkovitost nadzora na zunanjih mejah kot neizvajanje nadzora na notranjih mejah. Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati tudi vso ustrezno zakonodajo in operativne dejavnosti, ki prispevajo k delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Pri vseh ocenjevanjih v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 bi bilo treba upoštevati pravilno delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red. Ocenjevanje bi moralo zajemati tudi prakse zasebnih subjektov, kot so letalski prevozniki ali zunanji ponudniki storitev, če so pri sodelovanju z državami članicami vključeni v izvajanje schengenskega pravnega reda ali to vpliva nanje. Glede na vse večjo vlogo organov, uradov in agencij Unije pri izvajanju schengenskega pravnega reda bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem podpirati preverjanje dejavnosti teh organov, uradov in agencij Unije, kolikor v imenu držav članic opravljajo funkcije za pomoč pri operativni uporabi določb schengenskega pravnega reda. Preverjanje teh dejavnosti v zvezi s tem bi bilo treba vključiti v ocenjevanje držav članic, izvajati pa bi se moralo brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Komisiji in ustreznim upravljavskim organom agencij, uradov in organov, za katere veljajo predpisi o njihovi ustanovitvi ter lastni postopki ocenjevanja in spremljanja iz teh predpisov, ter ob polnem spoštovanju navedenih pristojnosti. Če se v ocenjevanjih ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s funkcijami, ki jih opravljajo ali podpirajo organi, uradi in agencije Unije, mora Komisija o tem obvestiti ustrezne upravljavske organe. (7)  Pri vseh ocenjevanjih v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 bi bilo treba upoštevati, ali je delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red, skladno s pravili in ali spoštujejo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ocenjevanje bi moralo zajemati tudi prakse zasebnih subjektov, kot so letalski prevozniki ali zunanji ponudniki storitev, če so pri sodelovanju z državami članicami vključeni v izvajanje schengenskega pravnega reda ali to vpliva nanje. Glede na vse večjo vlogo organov, uradov in agencij Unije pri izvajanju schengenskega pravnega reda bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem podpirati preverjanje dejavnosti teh organov, uradov in agencij Unije, kolikor v imenu držav članic opravljajo funkcije za pomoč pri operativni uporabi določb schengenskega pravnega reda. Preverjanje teh dejavnosti v zvezi s tem bi bilo treba vključiti v ocenjevanje držav članic, izvajati pa bi se moralo brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Komisiji in ustreznim upravljavskim organom agencij, uradom in organom, za katere veljajo predpisi o njihovi ustanovitvi ter lastni postopki ocenjevanja in spremljanja iz teh predpisov, ter ob polnem spoštovanju navedenih pristojnosti. Če se v ocenjevanjih ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s funkcijami, ki jih opravljajo ali podpirajo organi, uradi in agencije Unije, mora Komisija to zajeti v ocenjevalnem poročilu in vključiti ustrezne upravljavske organe. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)  Ocena ranljivosti, ki jo izvede agencija Frontex, je dopolnilni mehanizem ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, namenjen zagotavljanju nadzora kakovosti na ravni Unije in stalne pripravljenosti na ravni Unije in nacionalni ravni za odzivanje na morebitne izzive na zunanji meji. Oba mehanizma sta sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja. Sinergije med oceno ranljivosti ter ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom bi morale biti čim večje, da bi se prispevalo k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi se bilo treba, kolikor je mogoče, izogibati podvajanju prizadevanj in nasprotujočim se priporočilom. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti redno izmenjavo informacij med agencijo Frontex in Komisijo o rezultatih obeh mehanizmov. Za večjo strateško osredotočenost in bolj ciljno usmerjeno zasnovo ocenjevanja je potrebno tudi nadaljnje povečanje sinergij z ustreznimi mehanizmi in platformami, ki jih upravljajo agencije Unije in nacionalne uprave, kot so na primer Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) ali nadzor, ki ga izvaja Komisija s podporo agencije eu-LISA glede priprave držav članic na izvajanje ustreznih sistemov informacijske tehnologije ter ugotovitve v okviru nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti. (9)  Ocena ranljivosti, ki jo izvede agencija Frontex, je dopolnilni mehanizem ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, namenjen zagotavljanju nadzora kakovosti na ravni Unije in stalne pripravljenosti na ravni Unije in nacionalni ravni za odzivanje na morebitne izzive na zunanji meji. Ocena ranljivosti bi morala biti vključena v letni ocenjevalni program, da bo zagotovljena posodobljena slika razmer. Oba mehanizma sta sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja. Sinergije med oceno ranljivosti ter ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom bi morale biti čim večje, da bi se prispevalo k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi se bilo treba, kolikor je mogoče, izogibati podvajanju prizadevanj in nasprotujočim se priporočilom. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti redno izmenjavo informacij med agencijo Frontex in Komisijo o rezultatih obeh mehanizmov. Za večjo strateško osredotočenost in bolj ciljno usmerjeno zasnovo ocenjevanja je treba tudi še bolj povečati sinergije z ustreznimi mehanizmi in platformami, ki jih upravljajo agencije Unije in nacionalne uprave, kot so na primer Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) ali nadzor, ki ga izvaja Komisija s podporo agencije eu-LISA glede priprave držav članic na izvajanje ustreznih sistemov informacijske tehnologije ter ugotovitve v okviru nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Poleg ocenjevanja pravilnega izvajanja in uporabe zahtev schengenskega pravnega reda glede varstva podatkov, ki se izvaja ločeno, bi bilo treba pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti preverjanju spoštovanja temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda. Za povečanje zmogljivosti ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za ugotavljanje kršitev temeljnih pravic na ustreznih področjih politike bi bilo treba izvajati dodatne ukrepe. Schengenski ocenjevalci bi morali biti za to ustrezno usposobljeni, treba bi bilo bolje uporabiti ustrezne informacije Agencije Evropske unije za temeljne pravice, njeni strokovnjaki pa bi morali biti bolje vključeni v zasnovo in izvajanje ocenjevanj. Poleg tega bi bilo treba pri načrtovanju programov, zasnovi in izvajanju ocenjevanj upoštevati dokaze, ki so javno objavljeni ali se predložijo v okviru neodvisnih spremljevalnih mehanizmov ali jih predložijo ustrezne tretje osebe na lastno pobudo, kot so varuhi človekovih pravic, organi, ki spremljajo spoštovanje temeljnih pravic, ter nevladne in mednarodne organizacije. (10)  Poleg ocenjevanja pravilnega izvajanja in uporabe zahtev schengenskega pravnega reda glede varstva podatkov, ki se izvaja ločeno, bi bilo treba pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti preverjanju spoštovanja temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda. Za povečanje zmogljivosti ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za ugotavljanje kršitev temeljnih pravic na ustreznih področjih politike bi bilo treba izvesti dodatne ukrepe. Schengenski ocenjevalci bi morali biti za to ustrezno usposobljeni, treba bi bilo bolje uporabiti ustrezne informacije Agencije Evropske unije za temeljne pravice, njeni strokovnjaki pa bi morali biti bolje vključeni v zasnovo in izvajanje ocenjevanj. Zlasti bi morala Komisija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice razviti posebna referenčna merila, ki bi morala biti vključena v standardni vprašalnik in na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti spoštovanje temeljnih pravic. Poleg tega bi bilo treba pri načrtovanju programov, zasnovi in izvajanju ocenjevanj upoštevati dokaze, ki so javno objavljeni ali se predložijo v okviru neodvisnih spremljevalnih mehanizmov ali jih predložijo ustrezne tretje osebe na lastno pobudo, kot so varuhi človekovih pravic, organi, ki spremljajo spoštovanje temeljnih pravic, ter nevladne in mednarodne organizacije. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Oblike ocenjevanja in metode bi morale biti bolj prožne, da bi se povečala učinkovitost ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ter njegova zmožnost prilagajanja novim okoliščinam in zakonodajnim spremembam ter racionalizirala uporaba virov držav članic, Komisije ter organov, uradov in agencij Unije. Redna ocenjevanja z obiski bi morala biti glavna oblika ocenjevanja. Delež nenapovedanih obiskov in tematskih ocenjevanj bi bilo treba postopoma povečevati, da se zagotovi bolj uravnotežena uporaba razpoložljivih orodij. Oblike ocenjevanja bi morale biti jasno opredeljene. Odvisno od področja politike in narave dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem omogočati ocenjevanje več držav članic hkrati in ocenjevanja v celoti ali delno izvajati na daljavo ter združiti ocenjevanje področij politike. Cilj ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti priprava izčrpnih ocenjevalnih poročil za države članice, v katerih je ocenjena splošna uspešnost države članice pri uporabi schengenskega pravnega reda. (12)  Oblike ocenjevanja in metode bi morale biti bolj prožne, da bi se povečala učinkovitost ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ter njegova zmožnost prilagajanja novim okoliščinam in zakonodajnim spremembam ter racionalizirala uporaba virov držav članic, Komisije ter organov, uradov in agencij Unije. Redna ocenjevanja z obiski bi morala biti glavna oblika ocenjevanja. Delež nenapovedanih obiskov in tematskih ocenjevanj bi bilo treba postopoma povečevati, da se zagotovi bolj uravnotežena uporaba razpoložljivih orodij. Oblike ocenjevanja bi morale biti jasno opredeljene. Odvisno od področja politike in narave dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem omogočati ocenjevanje več držav članic hkrati in ocenjevanja v celoti ali delno izvajati na daljavo kot metode ocenjevanja, ki bi dopolnjevale fizične obiske, ter združitev ocenjevanja različnih področij politike. Cilj ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti priprava izčrpnih ocenjevalnih poročil za države članice, v katerih je ocenjena splošna uspešnost države članice pri uporabi schengenskega pravnega reda. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Tematska ocenjevanja bi bilo treba uporabljati pogosteje, da bi se zagotovila primerjalna analiza praks držav članic. Treba bi jih bilo izvajati, da bi se ocenilo izvajanje večjih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud ter da bi se ocenila vprašanja na vseh področjih politike ali v zvezi s praksami držav članic, ki se srečujejo s podobnimi izzivi. (13)  Tematska ocenjevanja bi bilo treba uporabljati pogosteje, da bi se zagotovila primerjalna analiza praks držav članic. Izvajati bi jih bilo treba, da bi se ocenilo izvajanje večjih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud ter da bi se ocenile težave, ki se pojavljajo na vseh področjih politike, ali podobne politike in prakse, ki se uporabljajo v vseh državah članicah. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Nenapovedani obiski, ki so eno najučinkovitejših orodij za preverjanje praks držav članic, bi se morali, odvisno od njihovega namena, izvajati brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici ali s predhodnim uradnim obvestilom malo pred obiskom. Nenapovedani obiski brez predhodnega uradnega obvestila bi morali potekati zaradi „preiskave“, da bi se preverilo izpolnjevanje obveznosti v skladu s schengenskim pravnim redom, vključno kot odziv na navedbe glede pojava sistemskih težav, ki bi lahko imele pomemben vpliv na delovanje schengenskega območja, ali na kršitve temeljnih pravic, zlasti na resne domneve o kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah. V takih primerih cilj ne bi bil dosežen, če bi bila država članica o obisku predhodno uradno obveščena. Nenapovedani obiski z uradnim obvestilom 24 ur vnaprej bi morali potekati, če je glavni namen obiska naključno preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državi članici. (14)  Nenapovedani obiski, ki so eno najučinkovitejših orodij za preverjanje praks držav članic, bi se morali izvajati brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Nenapovedani obiski bi morali potekati zaradi „preiskave“, da bi se preverilo izpolnjevanje obveznosti v skladu s schengenskim pravnim redom, vključno kot odziv na navedbe glede pojava sistemskih težav, ki bi lahko negativno vplivale na delovanje schengenskega območja ali privedle do kršitev temeljnih pravic, zlasti na domneve o resnih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Državo članico se o kratkoročno napovedanem obisku, ki je dopolnilno orodje, obvesti največ 24 ur vnaprej. Tovrstni obisk se izvede le, kadar je glavni namen obiska nenapovedano preveriti, kako država članica izvaja schengenski pravni red. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Pri načrtovanju programov dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo na podlagi večletnih in letnih ocenjevalnih programov, je bila dodana vrednost pri zagotavljanju predvidljivosti in gotovosti že dokazana. Zato bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejeti večletne in letne ocenjevalne programe. Ti programi bi morali biti tudi dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče sčasoma prilagoditi dinamični naravi schengenskega pravnega reda. V primeru višje sile bi bilo treba prilagoditve programov izvesti v dogovoru z zadevnimi državami članicami, ne da bi bilo pri tem treba formalno spremeniti programe. V večletnem ocenjevalnem programu, ki je bil sprejet za sedem let, bi morala biti opredeljena posebna prednostna področja, ki bodo zajeta v redna ocenjevanja. Ta pristop bi moral omogočiti večjo prožnost, boljše določanje prednostnih nalog in bolj uravnoteženo in strateško uporabo vseh razpoložljivih orodij. Podaljšanje večletnega ocenjevalnega programa s petih na sedem let bi moralo voditi tudi k obsežnejšemu, natančnejšemu in bolj ciljno usmerjenemu spremljanju držav članic, ne da bi se pri tem zmanjšala raven nadzora. (15)  Pri načrtovanju programov dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo na podlagi večletnih in letnih ocenjevalnih programov, je bila dodana vrednost pri zagotavljanju predvidljivosti in gotovosti že dokazana. Zato bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejeti večletne in letne ocenjevalne programe. Ti programi bi morali biti tudi dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče sčasoma prilagoditi dinamični naravi schengenskega pravnega reda. V primeru višje sile bi bilo treba prilagoditve programov izvesti v dogovoru z zadevnimi državami članicami, ne da bi bilo pri tem treba formalno spremeniti programe. V večletnem ocenjevalnem programu, ki se sprejme za sedem let, bi morala biti opredeljena posebna prednostna področja, ki bodo zajeta v redna ocenjevanja. Ta pristop bi moral omogočiti večjo prožnost in več možnosti za prilagajanje na podlagi najnovejših informacij, zbranih z različnimi analizami, da bi dobili boljšo sliko razmer glede delovanja schengenskega območja, boljše določanje prednostnih nalog, pa tudi bolj uravnoteženo in strateško uporabo vseh razpoložljivih orodij. Podaljšanje večletnega ocenjevalnega programa s petih na sedem let bi moralo voditi tudi k obsežnejšemu, natančnejšemu in bolj ciljno usmerjenemu spremljanju držav članic, ne da bi se pri tem zmanjšala raven nadzora. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 (16)  Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi morale izvajati skupine, sestavljene iz predstavnikov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ti predstavniki in strokovnjaki bi morali imeti ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami. Da bi Komisija hitreje in manj obremenjujoče zagotovila sodelovanje zadostnega števila izkušenih strokovnjakov, bi morala oblikovati in vzdrževati nabor strokovnjakov v tesnem sodelovanju z državami članicami. Nabor strokovnjakov bi moral biti glavni vir strokovnjakov za dejavnosti ocenjevanja in spremljanja. (16)  Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi morale izvajati skupine, sestavljene iz predstavnikov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, ter opazovalcev za Unijo. Ti predstavniki in strokovnjaki bi morali imeti ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami, ter opraviti ustrezno usposabljanje. Da se zagotovi celovitost ocenjevalnih poročil, ki jih po ocenjevanju pripravijo skupine, opazovalci za Unijo ne bi smeli biti v nasprotju interesov, ko skupaj z organi države članice ocenjujejo dejavnosti organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda. Da bi Komisija hitreje in manj obremenjujoče zagotovila sodelovanje zadostnega števila izkušenih strokovnjakov, bi morala oblikovati in vzdrževati nabor strokovnjakov v tesnem sodelovanju z državami članicami. Nabor strokovnjakov bi moral biti glavni vir strokovnjakov za dejavnosti ocenjevanja in spremljanja. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Ocenjevalna poročila bi morala biti kratka in jedrnata. Osredotočena bi morala biti na pomanjkljivosti s pomembnim učinkom in poudariti področja, na katerih so možne pomembne izboljšave. Manj pomembne ugotovitve ne bi smele biti del poročil. Kljub temu bi morala skupina te ugotovitve ob koncu dejavnosti ocenjevanja sporočiti ocenjeni državi članici, in sicer tudi organom, pristojnim za ustrezni nacionalni mehanizem za nadzor kakovosti. Skupina bi si morala aktivno prizadevati za opredelitev najboljših praks, ki bi jih bilo treba vključiti v poročila. Zlasti bi bilo treba nove in inovativne ukrepe, ki bistveno izboljšujejo izvajanje skupnih pravil in bi jih lahko v praksi izvedle druge države članice, izpostaviti kot najboljšo prakso za namene poročila. (19)  Ocenjevalna poročila bi morala biti jedrnata, vsebovati pregled ugotovljenih pomanjkljivosti in opredeliti področja, na katerih bi bilo treba izvesti izboljšave. Skupina bi morala te ugotovitve ob koncu dejavnosti ocenjevanja sporočiti ocenjeni državi članici, in sicer tudi organom, pristojnim za ustrezni nacionalni mehanizem za nadzor kakovosti. Skupina bi si morala aktivno prizadevati za opredelitev najboljših praks, ki bi jih bilo treba vključiti v poročila. Zlasti bi bilo treba nove in inovativne ukrepe, ki bistveno izboljšujejo izvajanje skupnih pravil in bi jih lahko v praksi izvedle druge države članice, izpostaviti kot najboljšo prakso za namene poročila. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  Ocenjevalna poročila bi morala praviloma vsebovati priporočila, kako odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti (vključno s kršitvami temeljnih pravic), Komisija pa bi jih morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi postopka pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/201136, in sicer z enotnim aktom. Združitev poročila in priporočil v en sam dokument, ki se sprejme v enotnem postopku sprejetja, potrjuje neločljivo povezanost ugotovitev ocenjevanja in priporočil. Poleg tega bi se s hitrejšo objavo priporočil državam članicam omogočilo hitrejše in učinkovitejše odpravljanje pomanjkljivosti. Hkrati bi morala uporaba postopka pregleda zagotoviti sodelovanje držav članic v postopku odločanja, ki vodi do sprejetja priporočil. (20)  Ocenjevalna poročila bi morala praviloma vsebovati priporočila, kako odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti (vključno s kršitvami temeljnih pravic), Komisija pa bi jih morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi postopka pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/201136, in sicer z enotnim aktom in brez nepotrebnega odlašanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti odkrivanju in odpravljanju kršitev temeljnih pravic. Združitev poročila in priporočil v en sam dokument, ki se sprejme v enotnem postopku sprejetja, potrjuje neločljivo povezanost ugotovitev ocenjevanja in priporočil. Poleg tega bi se s hitrejšo objavo priporočil državam članicam omogočilo hitrejše in učinkovitejše odpravljanje pomanjkljivosti. Hkrati bi morala uporaba postopka pregleda zagotoviti sodelovanje držav članic v postopku odločanja, ki vodi do sprejetja priporočil. __________________ __________________ 36 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. 36 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Poleg tega bi bilo treba pri ocenjevanjih, v katerih je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, uporabiti posebne določbe za zagotovitev takojšnjega sprejetja ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Glede na tveganje, ki ga prinaša takšna pomanjkljivost, bi morala ocenjena država članica takoj, ko je obveščena o resni pomanjkljivosti, začeti izvajati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, po potrebi tudi z mobilizacijo vseh operativnih in finančnih sredstev. Za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti bi morali veljati krajši roki, izvajati pa bi se morali pod strožjim političnim nadzorom in spremljanjem med celotnim postopkom. V zvezi s tem bi morala Komisija nemudoma obvestiti Svet in Evropski parlament, če se pri ocenjevanju ugotovi obstoj resne pomanjkljivosti, in organizirati ponovni obisk v zvezi z resno pomanjkljivostjo najpozneje eno leto od datuma ocenjevanja, da se preveri, ali je država članica odpravila zadevne pomanjkljivosti. Komisija bi morala po ponovnem obisku Svetu predložiti poročilo o ponovnem obisku. (22)  Poleg tega bi bilo treba pri ocenjevanjih, v katerih je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, uporabiti posebne določbe za zagotovitev takojšnjega sprejetja ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Glede na tveganje, ki ga prinaša takšna pomanjkljivost, bi morala ocenjena država članica takoj, ko je obveščena o resni pomanjkljivosti, začeti izvajati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, po potrebi tudi z mobilizacijo vseh operativnih in finančnih sredstev. Za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti bi morali veljati krajši roki, izvajati pa bi se morali pod strožjim političnim nadzorom in spremljanjem med celotnim postopkom. V zvezi s tem bi morala Komisija nemudoma obvestiti Svet in Evropski parlament, če se pri ocenjevanju ugotovi obstoj resne pomanjkljivosti, in poročati o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev, ki že potekajo ali bodo sproženi proti državi članici, ki je predmet ocenjevanja. Komisija bi morala poleg tega najpozneje v 180 dneh od datuma ocenjevanja organizirati ponovni obisk v primeru resne pomanjkljivosti, da bi preverila, ali je država članica zadevne pomanjkljivosti odpravila. Komisija bi morala po ponovnem obisku Svetu in Evropskemu parlamentu predložiti poročilo o ponovnem obisku. Glede na resne posledice, ki bi jih resna pomanjkljivost utegnila imeti za schengensko območje, bi morala Komisija brez odlašanja sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Ugotovitev resne pomanjkljivosti zahteva natančno oceno vsakega primera posebej, ki temelji na jasnih merilih glede narave, obsega in potencialnega učinka težav, ki se lahko med posameznimi področji politike razlikujejo. Različni ključni elementi za učinkovito izvajanje schengenskega pravnega reda in različne kombinacije dejavnikov bi lahko privedli do tega, da se ugotovitev šteje za resno pomanjkljivost. Če pa se šteje, da ugotovljena pomanjkljivost ogroža ali bi lahko kratkoročno ogrozila splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah ali pomembno negativno vplivala na pravice posameznikov, se takšna pomanjkljivost šteje za resno pomanjkljivost. Če se v ocenjevalnem poročilu ugotovi resna pomanjkljivost pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah, se lahko uporabljata člena 21 in 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta37. (23)  Ugotovitev resne pomanjkljivosti zahteva natančno oceno vsakega primera posebej, ki temelji na jasnih merilih glede narave, obsega in potencialnega učinka težav, ki se lahko med posameznimi področji politike razlikujejo. Različni ključni elementi za učinkovito izvajanje schengenskega pravnega reda in različne kombinacije dejavnikov bi lahko privedli do tega, da se ugotovitev šteje za resno pomanjkljivost. Če pa se šteje, da ugotovljena pomanjkljivost ogroža ali bi lahko kratkoročno ogrozila splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah ali negativno vplivala na temeljne pravice ali znatno negativno vplivala na pravice posameznikov, se takšna pomanjkljivost šteje za resno pomanjkljivost. Če se v ocenjevalnem poročilu ugotovi resna pomanjkljivost pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah, se lahko uporabljata člena 21 in 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta37. __________________ __________________ 37 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). 37 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Bistveno in zaželeno je, da Evropski parlament in Svet redno organizirata razprave na politični ravni, da bi ozaveščala o pomenu izvajanja schengenskega pravnega reda, zahtevata, da države članice, ki nenehno kršijo skupna pravila, prevzamejo odgovornost, in povečata pritisk nanje, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Komisija bi morala zagotoviti ustrezne prispevke, da bi olajšala takšne razprave, vključno s sprejetjem celovitega letnega poročila, ki bi zajemalo ocenjevanja, izvedena prejšnje leto, in stanje izvajanja priporočil, ter bi bilo del poročila o „stanju schengenske ureditve“. Evropski parlament se spodbuja k sprejetju resolucij, Svet pa bi moral sprejeti sklepne ugotovitve za povečanje pritiska na države članice, ki premalo napredujejo. „Schengenski forum“ bi moral kot edinstveno prizorišče razprav o schengenski ureditvi na visoki ravni s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in Komisije zagotoviti platformo za neformalne razprave, katerih cilj bi bil boljše izvajanje schengenskega pravnega reda. (26)  Bistveno in zaželeno je, da Evropski parlament in Svet redno organizirata razprave na politični ravni, da bi ozaveščala o pomenu izvajanja schengenskega pravnega reda, zahtevata, da države članice, ki nenehno kršijo skupna pravila, prevzamejo odgovornost, in povečata pritisk nanje, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Obe instituciji bi morali biti v celoti in enako obveščeni o vseh spremembah pri izvajanju schengenskega pravnega reda v državah članicah. Komisija bi morala zagotoviti ustrezne prispevke, da bi olajšala takšne razprave, vključno s sprejetjem celovitega letnega poročila, ki bi zajemalo ocenjevanja, izvedena prejšnje leto, in stanje izvajanja priporočil, ter bi bilo del poročila o „stanju schengenske ureditve“. Evropski parlament se spodbuja k sprejetju resolucij, Svet pa bi moral sprejeti sklepne ugotovitve za povečanje pritiska na države članice, ki premalo napredujejo. „Schengenski forum“ bi moral kot edinstveno prizorišče razprav o schengenski ureditvi na visoki ravni s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in Komisije zagotoviti platformo za neformalne razprave, katerih cilj bi bil boljše izvajanje schengenskega pravnega reda. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Stopnjo tajnosti ocenjevalnih poročil in poročil o ponovnem obisku bi bilo treba določiti v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/44438. Vendar bi morala ocenjena država članica kljub temu imeti možnost, da zahteva, da se celotno poročilo ali njegovi deli označijo s stopnjo tajnosti v skladu z varnostnimi predpisi, ki se uporabljajo. (28)  Stopnjo tajnosti ocenjevalnih poročil in poročil o ponovnem obisku bi bilo treba določiti v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/44438. Vendar bi morala ocenjena država članica v izjemnih primerih kljub temu imeti možnost, da zahteva, da se celotno poročilo ali njegovi deli označijo s stopnjo tajnosti v skladu z varnostnimi predpisi, ki se uporabljajo. __________________ __________________ 38 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53). 38 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53). Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Glede na posebno vlogo, ki jo zadnji stavek člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) namenja Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, kakor je v zvezi z nacionalnimi parlamenti poudarjena v členu 12(c) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala Svet in Komisija Evropski parlament in nacionalne parlamente temeljito obveščati o vsebini in rezultatih ocenjevanj. Poleg tega bi se moral Svet, če bi Komisija predložila predlog za spremembo te uredbe, v skladu s členom 19(7)(h) svojega Poslovnika39 posvetovati z Evropskim parlamentom, da bi pred sprejetjem končnega besedila kar najbolje upošteval njegovo mnenje. (29)  Glede na posebno vlogo, ki jo zadnji stavek člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) namenja Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, kakor je v zvezi z nacionalnimi parlamenti poudarjena v členu 12(c) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala Svet in Komisija Evropski parlament in nacionalne parlamente temeljito obvestiti o vsebini in rezultatih ocenjevanj, in sicer najpozneje 14 dni po tem, ko je bilo ocenjevanje zaključeno. Poleg tega bi se moral Svet, če bi Komisija predložila predlog za spremembo te uredbe, v skladu s členom 19(7)(h) svojega Poslovnika39 posvetovati z Evropskim parlamentom, da bi pred sprejetjem končnega besedila kar najbolje upošteval njegovo mnenje. __________________ __________________ 39 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35). 39 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35). Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 1.  S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za namene zagotavljanja, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red in s tem prispevajo k dobro delujočemu območju brez nadzora na notranjih mejah. 1.  S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za namene zagotavljanja, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red za zagotavljanje dobro delujočega območja brez nadzora na notranjih mejah in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 3.  Ocenjevanja lahko zajemajo vse vidike schengenskega pravnega reda in upoštevajo delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red. 3.  Ocenjevanja lahko zajemajo vse vidike schengenskega pravnega reda, vključno z uspešnim in učinkovitim izvajanjem spremljevalnih ukrepov v državah članicah na področju zunanjih meja, vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema, varstva podatkov, policijskega sodelovanja, pravosodnega sodelovanja in neizvajanja nadzora na notranjih mejah. Vsa ocenjevanja vključujejo oceno spoštovanja temeljnih pravic v okviru zajetih vidikov. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka d (d)  „nenapovedano ocenjevanje“ pomeni ocenjevanje, ki ni vključeno v večletne in letne ocenjevalne programe, s katerim se preveri uporaba schengenskega pravnega reda v eni ali več državah članicah na enem ali več področjih politike; (d)  „nenapovedano ocenjevanje“ pomeni ocenjevanje, ki se izvede brez kakršnega koli predhodnega obvestila in ni vključeno v večletne in letne ocenjevalne programe, s katerim se preveri uporaba schengenskega pravnega reda v eni ali več državah članicah na enem ali več področjih politike; Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo) (fa)  „kratkoročno napovedani obisk“ pomeni obisk, ki se opravi z uradnim obvestilom največ 24 ur vnaprej, njegov namen pa je nenapovedano preveriti, kako država članica izvaja schengenski pravni red; Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka i (i)  „resna pomanjkljivost“ pomeni eno ali več pomanjkljivosti v zvezi z učinkovito uporabo ključnih elementov schengenskega pravnega reda, ki posamično ali v kombinaciji pomembno negativno vplivajo ali bi sčasoma lahko znatno negativno vplivale na pravice posameznikov ali na delovanje schengenskega območja; (i)  „resna pomanjkljivost“ pomeni eno ali več pomanjkljivosti v zvezi z učinkovito uporabo schengenskega pravnega reda ali njegovega dela, tudi v zvezi s spoštovanjem Listine, ki posamično ali v kombinaciji negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na svobodo gibanja, pravice posameznikov ali na delovanje schengenskega območja; Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka k (k)  „skupina“ pomeni skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki jih imenujejo predstavniki držav članic, in predstavnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja. (k)  „skupina“ pomeni skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki jih imenujejo predstavniki držav članic in Komisije, in opazovalcev, ki jih imenujejo ustrezne institucije, organi ali agencije Unije, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja; Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka k a (novo) (ka)  „opazovalec za Unijo“ pomeni osebo, ki jo institucija, organ, urad ali agencija Unije iz člena 7(1) imenuje za sodelovanje pri dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 3.  Države članice in Komisija v vseh fazah ocenjevanj polno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe. 3.  Države članice, Komisija in Svet v vseh fazah ocenjevanj polno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe, pri čemer zagotavljajo, da je Evropski parlament v celoti obveščen o vsem pomembnem dogajanju. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 2 Zagotovijo, da lahko Komisija in skupine, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, učinkovito opravljajo svoje naloge, zlasti tako, da Komisiji in skupinam omogočijo, da se obrnejo neposredno na ustrezne osebe, ter zagotovijo popoln in neoviran dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, do katerih je bil zahtevan dostop, vključno z nacionalnimi in notranjimi smernicami in navodili, tudi tajnimi. Zagotovijo, da lahko Komisija in skupine, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, učinkovito opravljajo svoje naloge, zlasti tako, da Komisiji in skupinam omogočijo, da se neposredno obrnejo na posamezne ustrezne osebe, ter zagotovijo popoln in neoviran dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, do katerih je bil zahtevan dostop, vključno z nacionalnimi in notranjimi smernicami in navodili, tudi tajnimi. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5 – pododstavek 2 Komisija krije stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov in opazovalca iz člena 16(2), ki sodelujejo pri obiskih. Komisija krije stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov in opazovalcev iz člena 16(2) ter opazovalcev za Unijo, ki sodelujejo pri obiskih. Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  kratkoročno napovedana ocenjevanja; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka i (a)  za ocenjevanje praks na notranjih mejah; (a)  za ocenjevanje praks na notranjih mejah, zlasti kadar se nadzor na notranjih mejah izvaja več kot 180 dni in na krajih, v zvezi s katerimi obstajajo dokazi o kršitvah temeljnih pravic; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b (b)  če je seznanjena z nastajajočimi ali sistemskimi težavami, ki bi lahko imele znaten negativen učinek na delovanje schengenskega območja; (b)  če je seznanjena z nastajajočimi ali že obstoječimi težavami, ki bi lahko imele znaten negativen učinek na delovanje schengenskega območja, vključno z okoliščinami, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena notranja varnost; Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka c (c)  če ima razloge za domnevo, da ocenjena država članica hudo zanemarja svoje obveznosti iz schengenskega pravnega reda, vključno z obtožbami o hudih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah. (c)  če ima razloge za domnevo, da ocenjena država članica zanemarja svoje obveznosti iz schengenskega pravnega reda, zlasti na podlagi obtožb o hudih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah. Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 3.  Komisija lahko organizira tematska ocenjevanja, zlasti da oceni izvajanje pomembnih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud, ali da oceni vprašanja na vseh področjih politike ali v zvezi s praksami držav članic, ki se srečujejo s podobnimi izzivi. 3.  Komisija lahko organizira tematska ocenjevanja, zlasti da oceni izvajanje pomembnih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud, ali da oceni težave, ki se pojavljajo na vseh področjih politike, ali podobne politike in prakse, ki se uporabljajo v vseh državah članicah. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja iz členov 4 in 5 se lahko izvajajo z napovedanimi ali nenapovedanimi obiski ter vprašalniki ali drugimi metodami na daljavo. Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja iz členov 4 in 5 se lahko izvajajo z napovedanimi, kratkoročno napovedanimi ali nenapovedanimi obiski ter vprašalniki ali drugimi metodami na daljavo. Metode na daljavo bi se morale uporabljati le, kadar se fizični obiski ne zdijo potrebni. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 Komisija lahko za lažje sodelovanje sklene dogovore z organi, uradi in agencijami Unije. Komisija lahko za lažje sodelovanje sklene dogovore z organi, uradi in agencijami Unije ter, kadar je to ustrezno, povabi enega člana organov, uradov ali agencij Unije k sodelovanju v skupinah, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 1.  Agencija Frontex vsako leto najpozneje do 31. avgusta Komisiji in državam članicam predloži analizo tveganja za namene letnega ocenjevalnega programa iz člena 13 te uredbe. 1.  Agencija Frontex vsako leto najpozneje do 31. avgusta Komisiji in državam članicam predloži analize tveganja za namene letnega ocenjevalnega programa iz člena 13 te uredbe. Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 Analiza tveganja iz odstavka 1 zajema vse pomembne vidike, povezane z integriranim upravljanjem meja, vključuje pa tudi priporočila za nenapovedane obiske v naslednjem letu, ne glede na vrstni red, po katerem naj se države članice ocenijo v posameznem letu, kot je v skladu s členom 12 določeno v večletnem ocenjevalnem programu. Analize tveganja iz odstavka 1 zajemajo vse relevantne vidike evropskega integriranega upravljanja meja, kot je določeno v členu 3(1) Uredbe (EU) 2019/1896, in vključujejo element temeljnih pravic, pa tudi priporočila za nenapovedane ali kratkoročno napovedane obiske v naslednjem letu, ne glede na vrstni red, po katerem naj se države članice ocenijo v posameznem letu, kot je v skladu s členom 12 določeno v večletnem ocenjevalnem programu. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2 Ta priporočila lahko zadevajo katero koli regijo ali določeno območje in vsebujejo seznam najmanj desetih določenih odsekov zunanjih meja in najmanj desetih določenih mejnih prehodov ter določenih krajev, pomembnih za ocenjevanje skladnosti v skladu z Direktivo 2008/115/ES47, in druge ustrezne informacije. Ta priporočila lahko zadevajo katero koli regijo ali določeno območje in vsebujejo seznam najmanj desetih določenih odsekov zunanjih meja in najmanj desetih določenih mejnih prehodov ter določenih krajev, pomembnih za ocenjevanje skladnosti v skladu z Direktivo 2008/115/ES47, in druge ustrezne informacije. Komisija analize tveganja v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. __________________ __________________ 47 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98). 47 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98). Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 9 a (novo) Člen 9a Sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice V skladu s členom 4(1), točki (a) in (d), Uredbe Sveta (ES) št. 168/20071a Agencija Evropske unije za temeljne pravice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži zaključke v zvezi s svojo splošno oceno spoštovanja temeljnih pravic pri izvajanju schengenskega pravnega reda, da jih Komisija prejme do priprave letnega ocenjevalnega programa iz člena 13. __________________ 1a Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1). Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 1.  Komisija pri pripravi dejavnosti ocenjevanja in spremljanja uporabi rezultate ustreznih mehanizmov in instrumentov, vključno z dejavnostmi ocenjevanja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, uradi in agencije Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, in Agencija Evropske unije za temeljne pravice ter neodvisni nacionalni mehanizmi in organi za spremljanje ter drugi nacionalni mehanizmi za nadzor kakovosti, da se izboljša ozaveščenost o delovanju schengenskega območja in prepreči podvajanje prizadevanj in nasprotujočih si ukrepov. 1.  Komisija pri pripravi dejavnosti ocenjevanja in spremljanja ter pri odločanju, ali je potrebno nenapovedano ali kratkoročno napovedano ocenjevanje, ter za izboljšanje ozaveščenosti o delovanju schengenskega območja in preprečitev podvajanja prizadevanj in nasprotujočih si ukrepov uporabi rezultate ustreznih mehanizmov in instrumentov, vključno z dejavnostmi ocenjevanja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, uradi in agencije Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, in Agencija Evropske unije za temeljne pravice ter neodvisni nacionalni mehanizmi in organi za spremljanje ter drugi nacionalni mehanizmi za nadzor kakovosti. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2 Izmenjava informacij poteka v skladu z mandati zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Izmenjava informacij poteka v skladu z mandati zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Njen namen pa je omogočiti zadevnim organom, uradom in agencijam Unije, da dobijo boljšo sliko razmer ter se operativno bolje odzovejo nanje. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju dejavnosti ocenjevanja in spremljanja upošteva informacije, ki jih zagotovijo tretje osebe, tudi neodvisni organi ter nevladne in mednarodne organizacije. Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, zlasti pri odločanju, ali je potrebno nenapovedano ocenjevanje v skladu s členom 4(2) in (2a), upošteva informacije in priporočila, ki jih podajo ustrezne tretje osebe, tudi neodvisni organi ter nevladne in mednarodne organizacije, kot so institucije in organi Združenih narodov in Sveta Evrope. Kadar se pri ocenjevanju potrdi, da obstajajo pomanjkljivosti, na katere so v predloženih informacijah opozorile tretje osebe, se državam članicam omogoči, da podajo pripombe. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2 V vsakem večletnem ocenjevalnem ciklu za vsako državo članico poteka redno ocenjevanje in vsaj eno nenapovedano ali tematsko ocenjevanje. V vsakem večletnem ocenjevalnem ciklu za vsako državo članico poteka redno ocenjevanje in vsaj eno nenapovedano ocenjevanje ali en kratkoročno napovedani obisk ter eno ali več tematskih ocenjevanj. Komisija nenapovedano ocenjevanje v skladu s členom 4 organizira vedno, ko nastopijo okoliščine iz navedenega člena. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1 Večletni ocenjevalni program določa posebna prednostna področja, ki jih zajemajo redna ocenjevanja, in vključuje začasni časovni razpored teh ocenjevanj. Večletni ocenjevalni program v skladu s členom 4 določa vidike schengenskega pravnega reda, ki jih zajemajo redna ocenjevanja, in vključuje začasni časovni razpored teh ocenjevanj. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2 Določa začasni seznam držav članic, za katere bodo v določenem letu potekala redna ocenjevanja, ne glede na prilagoditve, opravljene v skladu z odstavkom 4. Pri začasnem vrstnem redu, po katerem bodo za države članice potekala redna ocenjevanja, se upošteva čas, ki je potekel od prejšnjega rednega ocenjevanja. Upoštevajo se tudi rezultati prejšnjih ocenjevanj, hitrost izvajanja akcijskih načrtov in druge ustrezne informacije, ki so na voljo Komisiji v zvezi s praksami držav članic. Določa začasni seznam držav članic, ki bodo v določenem letu predmet rednih ocenjevanj, ter ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki v zadevnih državah članicah opravljajo naloge v zvezi z izvajanjem schengenskega pravnega reda, ne glede na prilagoditve, opravljene v skladu z odstavkom 4. Pri začasnem vrstnem redu, po katerem bodo za države članice potekala redna ocenjevanja, se upošteva čas, ki je potekel od prejšnjega rednega ocenjevanja. Upoštevajo se tudi rezultati prejšnjih ocenjevanj, hitrost izvajanja akcijskih načrtov in druge ustrezne informacije, ki so na voljo Komisiji v zvezi s praksami držav članic. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 Pri pripravi vprašalnika se lahko Komisija posvetuje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7. Pri pripravi vprašalnika se lahko Komisija posvetuje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7. Komisija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice v vprašalnik vključi posebna referenčna merila, na podlagi katerih ocenjevalne skupine ocenijo spoštovanje temeljnih pravic. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 – pododstavek 3 Komisija da odgovore na voljo drugim državam članicam. Komisija da odgovore na voljo drugim državam članicam ter Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1 Države članice in Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije zagotovijo, da se strokovnjaki držav članic in predstavniki Komisije ustrezno usposobijo za schengenske ocenjevalce. Države članice in Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije zagotovijo, da se strokovnjaki držav članic in predstavniki Komisije ustrezno usposobijo za schengenske ocenjevalce. Usposabljanje morajo obvezno opraviti vsi strokovnjaki, ki v skladu s členom 18 sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 2.  Vsaka skupina, ki izvaja redna ocenjevanja, lahko za namene usposabljanja vključi „opazovalca“ iz države članice ali Komisije. 2.  Vsaka skupina, ki izvaja redna ocenjevanja, lahko za namene usposabljanja vključi opazovalca iz države članice, Komisije ali pa organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto vzpostavi nabor strokovnjakov, katerih poklicne izkušnje pokrivajo posamezna prednostna področja, določena v večletnem ocenjevalnem programu. 1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto vzpostavi nabor strokovnjakov, katerih poklicne izkušnje vključujejo navedene vidike schengenskega pravnega reda, ki naj bi bili zajeti v skladu z večletnim ocenjevalnim programom. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 2.  Hkrati z določitvijo letnega ocenjevalnega programa v skladu s členom 13(1) države članice na poziv Komisije imenujejo vsaj enega usposobljenega strokovnjaka za vsako posamezno področje, določeno v večletnem ocenjevalnem programu za nabor strokovnjakov za naslednje leto. 2.  Hkrati z določitvijo letnega ocenjevalnega programa v skladu s členom 13(1) države članice na poziv Komisije imenujejo vsaj enega usposobljenega strokovnjaka za vsak posamezen vidik schengenskega pravnega reda, ki ga je treba oceniti, kot je določen v večletnem ocenjevalnem programu, za nabor strokovnjakov za naslednje leto. Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 11 11.  Komisija redno posodablja seznam strokovnjakov v naboru in države članice obvesti o številu strokovnjakov, imenovanih na državo članico, in njihovih profilih. 11.  Komisija redno posodablja seznam strokovnjakov v naboru in države članice, Evropski parlament in Svet obvesti o številu strokovnjakov, imenovanih na državo članico, in njihovih profilih. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1 1.  Komisija glede na posebnosti in potrebe dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja določi število strokovnjakov držav članic in predstavnikov Komisije, ki sodelujejo v skupini. Komisija iz nabora strokovnjakov izbere strokovnjake, ki bodo postali člani skupine. 1.  Komisija glede na posebnosti in potrebe dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja določi število strokovnjakov držav članic in predstavnikov Komisije, ki sodelujejo v skupini. Komisija iz nabora strokovnjakov izbere strokovnjake, ki bodo postali člani skupine. Vsi člani ekipe, razen opazovalcev ali opazovalcev za Unijo, morajo opraviti ustrezno usposabljanje iz člena 16(1). Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2 Strokovnjaki držav članic ne sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnost ocenjevanja ali spremljanja države članice, v kateri so zaposleni. Strokovnjaki držav članic ne sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnost ocenjevanja ali spremljanja države članice, v kateri so zaposleni. Kadar se v okviru ocenjevanja države članice ocenjujejo dejavnosti organa, urada ali agencije Unije, prisotne v tej državi članici, pri ocenjevanju ne sme sodelovati noben strokovnjak ali opazovalec iz tega organa, urada ali agencije Unije. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 4 4.  V primeru nenapovedanih obiskov Komisija pošlje pozive najpozneje dva tedna pred načrtovanim začetkom obiska. Strokovnjaki odgovorijo v 72 urah po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali. 4.  V primeru nenapovedanih ali kratkoročno napovedanih obiskov Komisija pošlje pozive najpozneje dva tedna pred načrtovanim začetkom obiska. Strokovnjaki odgovorijo v 72 urah po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Komisija poleg tega pozove Evropski parlament, da pošlje predstavnika, ki bo kot opazovalec za Unijo opazoval ponovne obiske. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 8 8.  Če Komisija najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja ali vsaj en teden pred nenapovedanimi obiski ne prejme potrditve udeležbe zahtevanega števila strokovnjakov iz nabora, nemudoma pozove vse države članice, naj imenujejo usposobljene strokovnjake zunaj nabora, da zapolnijo prazna mesta. 8.  Če Komisija najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja ali vsaj sedem dni pred nenapovedanimi ali kratkoročno napovedanimi obiski ne prejme potrditve udeležbe zahtevanega števila strokovnjakov iz nabora, brez odlašanja pozove vse države članice, naj imenujejo usposobljene strokovnjake zunaj nabora, da zapolnijo prazna mesta. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 9 – pododstavek 2 Komisija imenuje vodilnega strokovnjaka Komisije in predlaga vodilnega strokovnjaka držav članic. Vodilnega strokovnjaka držav članic imenujejo člani skupine čim prej po ustanovitvi skupine. Komisija imenuje vodilnega strokovnjaka Komisije in predlaga vodilnega strokovnjaka držav članic. Vodilnega strokovnjaka držav članic imenujejo člani skupine čim prej po ustanovitvi skupine. Komisija imenuje strokovnjaka, ki je pri obisku ali ocenjevanju odgovoren za elemente temeljnih pravic. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 Podroben program obiskov v državi članici ali na njenih konzulatih določi Komisija v tesnem sodelovanju z vodilnima strokovnjakoma in zadevno državo članico. Podroben program obiskov v državi članici ali na njenih konzulatih določi Komisija v tesnem sodelovanju z vodilnima strokovnjakoma in zadevno državo članico. Komisija podroben program obiskov pošlje ustreznemu nacionalnemu parlamentu. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 1 Nenapovedani obiski se izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Komisija lahko izjemoma uradno obvesti zadevno državo članico vsaj 24 ur pred takim obiskom, kadar je glavni namen nenapovedanega obiska naključno preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda. Nenapovedani obiski se izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Komisija določi podroben program za nenapovedane obiske. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 2 Komisija določi podroben program za nenapovedane obiske. Če so bile države članice uradno obveščene, se lahko Komisija z zadevno državo članico posvetuje o časovnem razporedu in podrobnem programu. črtano Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 5 5.  Komisija lahko v tesnem sodelovanju z državami članicami določi in posodobi smernice za izvajanje nenapovedanih obiskov. 5.  Komisija lahko v tesnem sodelovanju z državami članicami določi in posodobi smernice za izvajanje nenapovedanih ali kratkoročno napovedanih obiskov in se lahko v zvezi s tem posvetuje z državami članicami. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami določi smernice za izvajanje dejavnosti ocenjevanja in spremljanja z vprašalnikom ali drugimi metodami na daljavo. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami določi smernice za izvajanje dejavnosti ocenjevanja in spremljanja z vprašalnikom ali drugimi metodami na daljavo kot dopolnilnimi metodami. Metode na daljavo se uporabljajo le, kadar se fizični obiski ne zdijo potrebni. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 3 Komisija pošlje ocenjevalno poročilo nacionalnim parlamentom, Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija ocenjevalno poročilo najpozneje 14 dni po tem, ko je bilo sprejeto, pošlje nacionalnim parlamentom, Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5 5.  Ocenjevalno poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti in obravnavati področja za izboljšave, ugotovljena med ocenjevanjem, ter navesti prednostne naloge za njihovo izvajanje. V ocenjevalnem poročilu so lahko določeni roki za izvedbo priporočil. Če je pri ocenjevanju ugotovljena resna pomanjkljivost, se uporabijo posebne določbe iz člena 23. 5.  Ocenjevalno poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti in obravnavati področja za izboljšave, ugotovljena med ocenjevanjem, ter navesti prednostne naloge za njihovo izvajanje. V ocenjevalnem poročilu so določeni tudi roki za izvedbo priporočil. Če je pri ocenjevanju ugotovljena resna pomanjkljivost, se uporabijo posebne določbe iz člena 23. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6 6.  Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila ocenjeni državi članici v štirih tednih po končani dejavnosti ocenjevanja. Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v dveh tednih po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice. V osnutku ocenjevalnega poročila se lahko upoštevajo pripombe ocenjene države članice. 6.  Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila ocenjeni državi članici v štirih tednih po končani dejavnosti ocenjevanja. Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v dveh tednih po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice. V osnutku ocenjevalnega poročila se v celoti upoštevajo pripombe ocenjene države članice. Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6 a (novo) 6a.  Kadar osnutek ocenjevalnega poročila vsebuje ugotovitve v zvezi z dejavnostmi organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda, se smiselno uporablja postopek iz odstavka 6. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 6 b (novo) 6b.   Ocenjevalna poročila iz tega člena in člena 23 te uredbe prispevajo k oceni učinkovite uporabe in izvajanja Listine v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Prilogo III k navedeni uredbi. __________________ 1a Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija predloži pripombe o ustreznosti akcijskega načrta in v enem mesecu od njegove predložitve o svojih pripombah obvesti ocenjeno državo članico. Svet lahko države članice pozove, naj predložijo pripombe k akcijskemu načrtu. Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija predloži pripombe o ustreznosti akcijskega načrta in v enem mesecu od njegove predložitve o svojih pripombah obvesti ocenjeno državo članico. Svet druge države članice pozove, naj v okviru okrepljenega političnega dialoga podajo pripombe k akcijskemu načrtu. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1 Ocenjena država članica Komisiji in Svetu poroča o izvajanju svojega akcijskega načrta vsakih šest mesecev od sprejetja ocenjevalnega poročila, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden. Glede na vrsto pomanjkljivosti in stanje izvajanja priporočil lahko Komisija od ocenjene države članice zahteva drugačno pogostost poročanja. Ocenjena država članica Komisiji in Svetu o izvajanju svojega akcijskega načrta poroča vsakih šest mesecev od sprejetja ocenjevalnega poročila, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden. Glede na vrsto pomanjkljivosti in stanje izvajanja priporočil lahko Komisija od ocenjene države članice zahteva drugačno pogostost poročanja. Če Komisija po 24 mesecih od sprejetja ocenjevalnega poročila meni, da vsa priporočila niso bila ustrezno obravnavana in da akcijski načrt ni bil v celoti izveden, Evropski parlament in Svet v obrazloženem sklepu izrazita svoje stališče o zadevi. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 3 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj dvakrat letno poroča o stanju izvajanja akcijskih načrtov. Komisija zlasti predloži informacije o svojih pripombah glede ustreznosti akcijskih načrtov iz odstavka 2, rezultatih ponovnih in preveritvenih obiskov ter glede tega, ali je opazila bistveno premajhen napredek pri izvajanju akcijskega načrta. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in zadevnim nacionalnim parlamentom vsaj dvakrat letno poroča o stanju izvajanja akcijskih načrtov. Komisija zlasti predloži informacije o svojih pripombah glede ustreznosti akcijskih načrtov iz odstavka 2, rezultatih ponovnih in preveritvenih obiskov ter glede tega, ali je opazila bistveno premajhen napredek pri izvajanju akcijskega načrta. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2 Ocenjena država članica sprejme takojšnje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, tudi tako, da po potrebi mobilizira vsa razpoložljiva operativna in finančna sredstva. Ocenjena država članica nemudoma obvesti Komisijo in države članice o takojšnjih sprejetih ali načrtovanih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. Hkrati Komisija ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7 obvesti o resni pomanjkljivosti, da bi lahko po potrebi zagotovili podporo ocenjeni državi članici. Komisija obvesti tudi Svet in Evropski parlament: Ocenjena država članica sprejme takojšnje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, tudi tako, da po potrebi mobilizira vsa razpoložljiva operativna in finančna sredstva. Ocenjena država članica brez odlašanja obvesti Komisijo in države članice o takojšnjih sprejetih ali načrtovanih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. Hkrati Komisija ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7 obvesti o resni pomanjkljivosti, da bi lahko po potrebi zagotovili podporo ocenjeni državi članici. Komisija takoj obvesti tudi Svet, Evropski parlament in nacionalne parlamente o ugotovljeni resni pomanjkljivosti in morebitnih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ocenjena država članica morebiti že sprejela. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 1 Svet sprejme priporočila v dveh tednih po prejemu predloga. Svet najpozneje v desetih dneh po prejemu predloga sprejme priporočila. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 3 Svet določi roke za izvedbo priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, in določi pogostost poročanja ocenjene države članice Komisiji in Svetu o izvajanju njenega akcijskega načrta. Svet o zadevi razpravlja čim prej in določi kratke roke za izvedbo priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, in določi, kako pogosto naj ocenjena država članica poroča Komisiji in Svetu o izvajanju svojega akcijskega načrta. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 6 – pododstavek 1 Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži svoj akcijski načrt v enem mesecu po sprejetju priporočil. Komisija ta akcijski načrt pošlje Evropskemu parlamentu. Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži svoj akcijski načrt v treh tednih po sprejetju priporočil. Komisija ta akcijski načrt brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 7 – pododstavek 1 Komisija za preverjanje napredka pri izvajanju priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, organizira ponovni obisk, ki se izvede najpozneje eno leto po datumu dejavnosti ocenjevanja. Komisija za preverjanje napredka pri izvajanju priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, organizira ponovni obisk, ki se izvede najpozneje 180 dni po datumu dejavnosti ocenjevanja. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 8 8.  Svet izrazi svoje stališče o poročilu. 8.  Svet izrazi svoje stališče o ocenjevalnem poročilu in lahko pozove Komisijo, naj predloži predlog priporočil za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti resne trdovratne pomanjkljivosti, ugotovljene v poročilu o ponovnem obisku. Če Komisija predloži tak predlog, se uporabljata odstavka 6 in 7. Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 8 a (novo) 8a.  Kadar se po ponovnem obisku ugotovi, da država članica po ocenjevanju, s katerim je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, akcijskega načrta ne izvaja zadovoljivo, Komisija proti tej državi članici sproži postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s PDEU, če meni, da ta država članica ni izpolnila določene obveznosti. Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 10 10.  Če se šteje, da je resna pomanjkljivost resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah ali resna in sistematična kršitev temeljnih pravic, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet. 10.  Če se šteje, da je resna pomanjkljivost resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah ali resna in sistematična kršitev temeljnih pravic, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter ju obvesti tudi o postopkih za ugotavljanje kršitev, ki so že bili ali še bodo sproženi proti ocenjeni državi članici. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 2.  Stopnja tajnosti poročil se določi v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve ocenjene države članice lahko dobijo tudi oznako „EU RESTRICTED/RESTREINT UE“. 2.  Stopnja tajnosti poročil se določi v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444. V izjemnih primerih lahko deli ocenjevalnih poročil na podlagi ustrezno utemeljene zahteve ocenjene države članice dobijo tudi oznako „EU RESTRICTED/RESTREINT UE“. Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 3 3.  Pošiljanje tajnih informacij in dokumentov za namene te uredbe in ravnanje z njimi potekata v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi. Ti predpisi ne onemogočajo, da se informacije dajo na voljo Evropskemu parlamentu in ustreznim organom, uradom in agencijam Unije iz člena 7. 3.  Pošiljanje tajnih informacij in dokumentov za namene te uredbe in ravnanje z njimi potekata v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi. Ti predpisi ne onemogočajo, da se informacije dajo na voljo Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom in ustreznim organom, uradom in agencijam Unije iz člena 7. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 Komisija pregleda uporabo te uredbe in Svetu predloži poročilo v šestih mesecih po sprejetju vseh ocenjevalnih poročil v zvezi z ocenjevanji iz prvega večletnega ocenjevalnega programa, sprejetega v skladu s to uredbo. Tak pregled zajema vse elemente te uredbe, vključno z delovanjem postopkov sprejemanja aktov v okviru ocenjevalnega mehanizma. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu. Komisija pregleda uporabo te uredbe in Svetu predloži poročilo v šestih mesecih po sprejetju vseh ocenjevalnih poročil v zvezi z ocenjevanji iz prvega večletnega ocenjevalnega programa, sprejetega v skladu s to uredbo. Tak pregled zajema vse elemente te uredbe, vključno z delovanjem postopkov sprejemanja aktov v okviru ocenjevalnega mehanizma. Komisija navedeno poročilo brez odlašanja predloži Evropskemu parlamentu. Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 30 a (novo) Člen 30a Pregled Vsi prihodnji predlogi Komisije za spremembo tega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda morajo temeljiti na členu 77(2), točka (b), PDEU.