Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) (finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju sklepov s sej predsedstva Evropskega parlamenta 4. oktobra 2021 in 22. novembra 2021,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2021 o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj,

–  ob upoštevanju zimske gospodarske napovedi Komisije za leto 2022, objavljene 10. februarja 2022,

–  ob upoštevanju pisma z dne 7. julija 2020, v katerem so poslanci Evropskega parlamenta predsednika Sassolija in generalnega sekretarja Welleja pozvali, naj izboljšata trajnostno in varno aktivno mobilnost v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije za EMAS do leta 2024, ki jo je v Bruslju 15. decembra 2020 sprejel usmerjevalni odbor za okoljsko upravljanje,

–  ob upoštevanju zahtev glede dodatnosti iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o obnovljivih virih), zlasti uvodne izjave 90 in člena 27,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020)0789), zlasti odstavka 9 o kolektivnih potovanjih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2022(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(6),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(7) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2023,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 7. marca 2022 v skladu s členoma 25(7) in 102(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 102(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 102 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9‑0087/2022),

A.  ker naj bi se proračun, ki ga je v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2023 dne 14. februarja 2022 predlagal generalni sekretar, povečal za 4,9 %;

B.  ker je Komisija v zimski gospodarski napovedi za leto 2022 izračunala, da je stopnja inflacije v zadnjem četrtletju 2021 znašala 4,9 %, v celotnem letu pa 2,9 %; ker je ocenila, da se bo inflacija po vrhuncu konec leta 2021 in v začetku leta 2022 umirila in bo znašala 3,9 % v letu 2022 in 1,9 % v letu 2023; ker je stopnja inflacije za leto 2023 trenutno zelo nestabilna in nepredvidljiva; ker bo Odbor za proračun spremljal njeno spreminjanje in se po potrebi ustrezno odzval;

C.  ker je verodostojnost Parlamenta in njegovih poslancev v očeh evropskih državljanov odvisna od sposobnosti Parlamenta, da zagotavlja kakovost zakonodajnega in nadzornega dela ter obvešča o svojih rezultatih; ker mora biti Parlament tudi zgled ostalim institucijam in torej preudarno in učinkovito načrtovati in izvajati svojo porabo, da bo odražala prevladujoče gospodarske razmere;

D.  ker bi bilo treba proračun postaviti na realni podlagi in bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

E.  ker je izjemno pomembno zavarovati demokratični glas Parlamenta, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah, predvsem zaradi nezakonitega vojaškega napada Rusije na Ukrajino in prihodnjih evropskih volitev; ker se skokovito povečuje tako pogostost kot izpopolnjenost kibernetskih groženj Parlamentu, tudi s strani skupin, ki jih podpirajo države; ker industrijski standardi zahtevajo, da se 10 % proračuna za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo porabi za kibernetsko varnost; ker je predsedstvo na seji 4. oktobra 2021 odobrilo ustanovitev novega direktorata za kibernetsko varnost in zlasti oddelka za kibernetske grožnje, spremljanje tveganj in poročanje o skladnosti pri varstvu podatkov v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC), pa tudi dodelitev potrebnih sredstev v ta namen;

F.  ker kibernetski napadi ne ogrožajo samo Parlamenta, temveč vse institucije Unije; ker je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena pri ustreznem preprečevanju, odkrivanju, spremljanju in odgovarjanju na te grožnje; ker je generalni direktor GD ITEC tudi predsednik skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT-EU), medinstitucionalnega organa za kibernetsko varnost; ker je Parlament močno zavezan iskanju dodatnih sinergij in sodelovanja z drugimi institucijami, med drugim s povečevanjem zmogljivosti skupine CERT-EU, tako da vanjo imenuje dva javna uslužbenca Parlamenta, kar je predsedstvo potrdilo na seji 4. oktobra 2021;

G.  ker so kibernetski napadi samo ena od kibernetskih groženj; ker je večina groženj Parlamentu in drugim institucijam Unije zdaj hibridnih; ker so med hibridnimi grožnjami na primer kibernetski napadi, vohunjenje, vmešavanje v volitve in dezinformacijske kampanje, tudi v družbenih medijih; ker je Svet v sklepih s seje 10. decembra 2021 o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj institucije, organe in agencije Unije pozval, naj s pomočjo držav članic poskrbijo, da bo Unija zmožna na podlagi celovite ocene groženj zaščititi svojo integriteto ter svoja informacijska in komunikacijska omrežja ter procese odločanja bolje zavarovati pred zlonamernimi dejavnostmi vseh vrst; ker je predsedstvo na seji 22. novembra 2021 odobrilo reorganizacijo generalnega direktorata za varnost in zaščito (GD SAFE), in sicer ustanovitev novega direktorata za varnostno tehnologijo in informacije, ki bo odgovoren za operativne povezave in izmenjavo informacij z varnostnimi službami drugih institucij, organov in agencij Unije ter policijo in varnostnimi službami držav gostiteljic in preostalih držav članic, s čimer bo dopolnjeval obrambne dejavnosti GD ITEC na področju kibernetske varnosti;

H.  ker se je udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2019 povečala za osem odstotnih točk v primerjavi z letom 2014; ker bo leto 2023 pomembno za priprave na volitve 2024;

I.  ker se „strategija za stavbe po letu 2019“ osredotoča na potrebe, ki še niso zadostno obravnavane, kot so prilagoditev objektov posodobitvi načinov izvajanja parlamentarnih sej, bližina, zlasti zaradi vključitve središč „Doživi Evropo“ v pisarne za stike, nadaljnje izboljšanje varnosti stavb Parlamenta ter medsebojne povezave osrednjih stavb in potreba po vzdrževanju stavb, da bodo izpolnjeni sedanji varnostni standardi in dejanske potrebe uporabnikov;

Splošni okvir

1.  opominja, da je velik del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi; ugotavlja, da se za 65 % proračuna uporablja letna indeksacija, zaradi česar se bo v letu 2023 povečal za 67 milijonov EUR, kot predlaga generalni sekretar v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov z dne 14. februarja 2022; opominja, da naj bi indeksacija plač v skladu s kadrovskimi predpisi in statutom poslancev Evropskega parlamenta po napovedih Komisije julija 2022, aprila 2023 in julija 2023 znašala 4,3 %, 1,1 % oziroma 2,6 %; ugotavlja, da je glede na trenutne gospodarske obete Parlament predvidel 6-odstotno indeksacijo plač z julijem 2022; spominja, da so bila v proračun za leto 2022 v skladu z napovedmi Komisije vključena sredstva za indeksacijo plač za leto 2022 v višini samo 2,5 %;

2.  podpira dogovor, dosežen med predsedstvom in Odborom za proračun v spravnem postopku 30. marca 2022, da se povečanje proračuna glede na leto 2022 postavi na 6,24 %, kar ustreza skupni ravni načrta prihodkov in odhodkov za leto 2023 v višini 2 244 696 416 EUR, da se raven odhodkov iz predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo odobrilo 7. marca 2022, zmanjša za 33,96 milijona EUR, da se zagotovi 60 novih delovnih mest, povezanih s kibernetsko varnostjo in varovanjem, vendar zahteva le 52 dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu za leto 2023, saj bo 8 delovnih mest prerazporejenih iz drugih upravnih služb, in da se ustrezno zmanjšajo sredstva, predlagana v naslednjih proračunskih vrsticah:

1 0 0 4 – Redni potni stroški, 1 2 0 0 – Osebni prejemki in nadomestila, 1 4 0 5 – Odhodki za tolmačenje, 1 4 2 – Zunanje prevajalske storitve, 2 0 0 7 – Gradnja stavb in opremljanje prostorov, 2 1 0 2 – Računalništvo in telekomunikacije – Tekoče operativne dejavnosti – Splošna podpora uporabnikom, 2 1 0 3 – Računalništvo in telekomunikacije – Tekoče operativne dejavnosti – Upravljanje aplikacij IKT, 2 1 0 4 – Računalništvo in telekomunikacije – Naložbe v infrastrukturo, 2 1 0 5 – Računalništvo in telekomunikacije – naložbe v projekte, 2 1 2 – Pohištvo, 2 1 4 – Tehnična oprema in naprave, 2 1 6 – Prevoz poslancev, drugih oseb in blaga, 2 3 7 – Selitve, 2 3 8 – Drugi upravni odhodki, 3 0 0 – Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 3 2 0 – Pridobivanje strokovnega znanja, 3 2 1 – Odhodki za parlamentarne raziskovalne storitve, vključno s knjižnico, zgodovinskim arhivom, oceno znanstvenih in tehnoloških možnosti (STOA) in Evropskim vozliščem za znanstvene medije, 3 2 4 1 – Digitalne in običajne publikacije, 3 2 4 2 – Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah, 3 2 4 3 – Središča Evropskega parlamenta za obiskovalce, 3 2 4 4 – Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav, 3 2 4 8 – Odhodki za avdiovizualno informiranje, 4 0 0 – Tekoči odhodki za poslovanje ter odhodki za politične in informacijske dejavnosti političnih skupin in samostojnih poslancev;

poleg tega je treba – glede na izredne učinke mednarodne krize na inflacijo, odhodke za statutarne obveznosti in potrebo po okrepitvi odpornosti Parlamenta, zlasti z naložbami v varovanje in kibernetsko varnost – povečati raven odhodkov iz predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo odobrilo 7. marca 2022, za 62 milijonov EUR ter ustrezno povečati predlagana sredstva v naslednjih proračunskih vrsticah:

1 0 0 0 – Plače, 1 0 0 4 – Redni potni stroški, 1 0 0 5 – Drugi potni stroški, 1 0 0 6 – Nadomestilo splošnih stroškov, 1 0 2 – Začasna nadomestila, 1 0 3 0 – Starostne pokojnine (PEAM), 1 0 3 1 – Invalidske pokojnine (PEAM), 1 0 3 2 – Družinske pokojnine (PEAM), 1 2 0 0 – Osebni prejemki in nadomestila, 1 4 0 0 – Drugi uslužbenci – Sekretariat in politične skupine, 1 4 0 1 – Drugi uslužbenci – Varnost, 1 4 0 2 – Drugi uslužbenci – Vozniki generalnega sekretariata, 1 4 0 5 – Odhodki za tolmačenje, 2 0 2 4 – Poraba energije, 2 1 0 4 – Računalništvo in telekomunikacije – Naložbe v infrastrukturo, 4 2 2 – Odhodki za parlamentarno pomoč;

3.  meni, da velja skupno 6,24-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022 razumeti kot povečanje za 2,46 % v delu, za katerega veljajo običajni pogoji, povečanje za 79,8 milijona EUR pa kot posledico sedanjih posebnih razmer, ki pokriva krizni del za izredno inflacijo, posledično povečanje odhodkov za statutarne obveznosti ter naložbe v varovanje in kibernetsko varnost;

4.  poudarja, da se je proračun Parlamenta v preteklih letih povečeval počasneje kot razdelek 7; ugotavlja, da Parlament ni porabil vseh 20 % razdelka 7, do katerih je upravičen;

5.  poudarja, da se morajo vse institucije Unije pri izračunavanju svojih finančnih potreb v prihodnjem letu držati proračunske discipline;

Varnost pred vse hujšimi hibridnimi grožnjami

6.  poudarja, da je kibernetska varnost Parlamenta ključna prednostna naloga, zlasti glede na sedanje geopolitične napetosti; zato sklene podpreti predlog generalnega sekretarja, da se v GD ITEC odpre 40 delovnih mest, da bi izboljšali sposobnost Parlamenta za kibernetsko obrambo in dosegli ustrezno raven internih zmogljivosti; spominja, da se je število zaposlenih v Parlamentu v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zmanjšalo za 6 %, in sicer v glavnem v upravi; je prepričan, da je treba povečati vire Parlamenta na področju varnosti, da bi zaščitili integriteto sistemov IKT; ugotavlja, da bodo stroški 40 delovnih mest v letu 2023 znašali 4,3 milijona EUR in da je v proračunu za leto 2023 predvidenih 5 milijonov EUR za naložbe v kibernetsko varnost;

7.  v zvezi s tem ponovno poziva ustrezne službe, naj vključijo in uvedejo rešitve za takojšnje sporočanje in virtualne seje, ki bodo temeljile na odprtih kodah, gostili jih bodo strežniki Parlamenta in bodo omogočale varno komuniciranje, kot sta Matrix in Jitsi, da bi znatno povečali zaupnost notranjih komunikacij;

8.  meni, da je medinstitucionalno sodelovanje bistveno za večjo sinergijo med upravami in ustrezno zaščito institucij Unije pred kibernetskimi grožnjami; odločno podpira začasno premestitev 2 delovnih mest AD (izmed 40 novih delovnih mest za kibernetsko varnost) v skupino CERT-EU, skupaj z dodatnim letnim proračunom 1,564 milijona EUR; meni, da bo večja zmogljivost Parlamenta na področju kibernetske varnosti koristila vsem institucijam, saj bo omogočala boljše preprečevanje, odkrivanje, izmenjave in zaščito interesov Unije pred kibernetskimi grožnjami, vključno z novim predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov na visoki ravni kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije;

9.  spominja, da grožnje postajajo vse bolj hibridne; odločno podpira dodatnih 20 delovnih mest v GD SAFE, da bi povečali zmogljivosti in sposobnost Parlamenta za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na te nove hibridne grožnje ter posodobili in digitalizirali varnostne procese; je seznanjen, da naj bi medinstitucionalna projektna skupina za človeške, digitalne in hibridne protiobveščevalne dejavnosti izboljšala sodelovanje med institucijami Unije in usklajevanje z obveščevalnimi in varnostnimi službami držav članic;

10.  poziva generalnega sekretarja, naj izkoristi morebitne sinergije, da bi povečal učinkovitost v upravi, in analizira, kako bi lahko digitalizacija in novi načini dela prispevali k racionalizaciji v direktoratih in selitvi delovnih mest na prednostna področja; v zvezi s tem pozdravlja pilotni preskus odprtokodne medsebojno povezane platforme za mikroblogiranje „EU Voice“, ki jo je vzpostavil Evropski nadzornik za varstvo podatkov, da bi prispeval k zasebnosti uporabnikov, varnosti in odpornosti IT, tehnološki suverenosti Unije, interoperabilnosti, konkurenci in izbiri uporabnikov;

Strategija za komuniciranje z državljani

11.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

12.  poudarja, da je komunikacija političnih strank in poslancev eno od glavnih gonil za veliko volilno udeležbo, sodelovanje in zanimanje državljanov Unije za evropske volitve; poziva k usklajevanju med generalnim direktoratom za komuniciranje (GD COMM) in službami za stike z mediji političnih skupin, ob vsebinski podpori generalnega direktorata za parlamentarne raziskovalne storitve (GD EPRS) in tehnični podpori generalnega direktorata za prevajanje (GD TRAD), da se poskrbi za usklajena, ustrezna in jasna sporočila državljanom;

13.  je seznanjen, da so bila GD COMM dodeljena dodatna sredstva (27,5 milijona EUR) za komunikacijsko strategijo za volitve v Evropski parlament leta 2024, da bo lahko pojasnil vlogo in delovanje Unije in zlasti Parlamenta, konkretne posledice za življenja državljanov in to, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, pa tudi poskrbel, da bodo vse strukture, orodja in platforme nared za leto 2024;

14.  poziva k previdnosti pri povezovanju višine odhodkov za komuniciranje s stopnjo udeležbe na evropskih volitvah oziroma naj bo takšno povezovanje dosledno, torej tudi v primeru znižanja stopnje udeležbe;

15.  meni, da je izjemno pomembno, da je Parlament ustrezno opremljen za boj proti dezinformacijam; poziva k tesnejšemu sodelovanju med GD ITEC, GD SAFE in GD COMM, da bo mogoče ustrezno odkrivati, spremljati in se hitro in jasno odzivati na dezinformacijske kampanje, zlasti v družbenih medijih; poziva k nadaljnjemu sodelovanju s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje v boju proti dezinformacijam;

16.  podpira odprtje centrov Doživi Evropo v vseh državah članicah do leta 2024; podpira politiko uprave za povečanje sinergije; pričakuje, da bodo dolgoročni učinki centrov Doživi Evropo v smislu tekočih stroškov čim prej predstavljeni Odboru za proračun; spominja, da naj bi centri Doživi Evropo državljanom bolje pojasnili delovanje institucij Unije in da so zato sestavni del komunikacijskega načrta za volilno kampanjo; opozarja, da je za Parlament izjemno pomembno, da prek različnih kanalov komuniciranja stalno nagovarja evropske državljane v duhu večplastnega političnega dialoga, in sicer ne le v volilnem letu, temveč skozi celotno zakonodajno obdobje; meni, da bi bilo treba o odložitvi katerega od projektov odločati na podlagi uveljavljenih meril, med katerimi bi morala biti najpomembnejša geografska uravnoteženost med državami članicami; ponovno poudarja, da mora biti Parlament v sodelovanju s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje z dejavnimi kampanjami obveščanja prisoten v državah, ki so uradno zaprosile za članstvo v Uniji, in sicer v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Gruziji;

17.  poziva generalnega sekretarja, naj o predlaganem posojilu v višini 37,9 milijona EUR za nakup stavbe za center Doživi Evropo v Dublinu čim prej posreduje vse informacije, ki jih zahteva člen 266(6) finančne uredbe;

18.  meni, da bi morale pisarne Evropskega parlamenta za stike v večji meri nagovarjati državljane vseh starosti; poziva Parlament, naj prek svojih pisarn za stike na lokalni ravni pripravi več srečanj in prireditev med poslanci in državljani; ponovno poudarja, da morajo pisarne za stike poslancem nuditi ustrezno podporo pri oblikovanju dnevnih redov srečanj in prireditev;

19.  meni, da bi morale pisarne za stike ponujati tudi informacije v tujih jezikih evropskim skupnostim, ki živijo v drugih evropskih državah; poudarja, da se morajo pisarne za stike angažirati pri nadaljnjih ukrepih v zvezi z državljansko vzgojo in participacijo, v katere naj bodo vključene lokalne skupnosti, šole ali univerze;

20.  poziva k namenski službi za starejše obiskovalce, ki bo bolje predstavila programe in politike Unije za aktivno staranje;

Ekologizacija in energetska neodvisnost

21.  ponovno izraža prepričanje, da mora biti Parlament na čelu uvajanja bolj digitalnih, prilagodljivih in energetsko učinkovitih načinov dela in sestankovanja, se učiti iz izkušenj med pandemijo COVID-19 in izkoristiti že opravljene naložbe v tehnologijo; poziva k strateški oceni stroškov nepremičninske politike, zlasti z upoštevanjem izkušenj z novimi načini dela, kot je delo na daljavo, ki so se pojavili zaradi pandemije COVID-19, hkrati pa priznava, da je fizična navzočnost pri političnih pogajanjih, razpravah ali izmenjavah mnenj še vedno učinkovitejša za oblikovanje javnih politik; izraža zaskrbljenost zaradi neenake kakovosti tolmaških zmogljivosti in tehničnih težav z aplikacijo Interactio; poziva k nujnim in ciljno usmerjenim naložbam, da se zagotovi najvišja možna stopnja večjezičnosti; poudarja, da so se zaradi politične, zdravstvene in gospodarske krizi močno povečali stroški energije, kar bo imelo dolgoročne posledice; poziva, naj se upoštevajo finančne posledice za stavbe Parlamenta; priporoča, naj se pri letnem proračunskem načrtovanju upošteva redna prenova vseh stavb; poudarja, da je takšna dodelitev sredstev del proaktivne nepremičninske politike, ki se mora osredotočati na zeleno prenovo stavbnega fonda in zagotavljati, da bo Parlament poskušal čim bolj povečati energetsko učinkovitost ter tako zmanjšati porabo energije in stroške svojih prostorov; v zvezi s tem poudarja, da je treba stavbo Trèves I posodobiti v skladu z najnovejšimi energetskimi in okoljskimi standardi; opozarja na pomen preglednega in pravičnega postopka odločanja na področju nepremičninske politike, ob ustreznem upoštevanju člena 266 finančne uredbe, kar zadeva nepremičninsko politiko Parlamenta; opozarja na sklep predsedstva z dne 2. julija 2018 o sanaciji stavbe Paul-Henri Spaak; poziva predsedstvo, naj pravočasno sporoči svojo odločitev o tej stavbi;

22.  opozarja, da je predsedstvo na seji 16. decembra 2019 odobrilo posodobljene cilje glede na ključne okoljske kazalnike uspešnosti EMAS z enotnim ciljnim datumom leta 2024, vključno s 40-odstotnim zmanjšanjem vseh emisij ogljika v primerjavi z ravnmi iz leta 2006; opozarja, da srednjeročna strategija za EMAS vsebuje klavzulo o pregledu, da bi na podlagi ugotovljenih rezultatov povečali okoljske ambicije; poziva k zvišanju ciljev EMAS za ključne kazalnike uspešnosti, saj so bili številni cilji iz leta 2019 že doseženi, pa tudi zaradi pandemije COVID-19 in potrebe po pospešitvi ukrepov za energijsko učinkovitost in zmanjšanju naše odvisnosti od plina; ponovno poziva k spremembi sedanjega načrta za zmanjšanje emisij CO2, da bi dosegli ogljično nevtralnost z mednarodno priznano metodo, ki bi bila potrjena na primer kot mehanizem notranjega določanja cen ogljika, s katerim podjetja prostovoljno izračunajo svoj ogljični odtis in tako določijo ceno svojih emisij toplogrednih plinov;

23.  opozarja, da skoraj dve tretjini ogljičnega odtisa Parlamenta nastaneta zaradi prevoza ljudi in blaga; poziva k spodbujanju nizkoogljičnih načinov prevoza na misije; ponovno izraža prepričanje, da je treba pri odločitvah o potovanjih upoštevati pomen prisotnosti parlamenta, skrb za zdravje, cene in porabo časa; poudarja, da imajo številni poslanci iz kraja izvolitve v kraje dela Parlamenta dolgo pot, ki jo je mogoče opraviti le z letalom; spominja tudi na cilj Parlamenta, da bo še zmanjšal svoje emisije, in poudarja, da so najmanj onesnažujoč način potovanja z letalom, ki se mu ni mogoče izogniti, direktni leti in letalske vozovnice, ki jih je mogoče spreminjati;

24.  poziva upravo, naj tudi v prihodnje razmišlja, kako bi bilo mogoče ustvariti prihranke in povečati učinkovitost porabe; poziva k načrtu za postopno odpravo fosilnih goriv; poziva Parlament, naj še poveča delež obnovljivih virov energije v svoji energijski mešanici in zlasti proizvodnji energije, in pričakuje, da bodo na strehe nameščene najsodobnejše fotonapetostne celice za čim večji potencial; pozdravlja tekoče naložbe; ponovno poziva službe Parlamenta, naj še naprej zmanjšujejo porabo papirja s prehodom na brezpapirno, kolektivno in spletno okolje za vse seje, pa tudi z nadaljnjimi izvedbenimi ukrepi za elektronski podpis, ter naj se osredotočijo na to, da bi v „novi normalnosti“ to manjšo porabo ohranili; znova poziva, naj se čim prej preučijo alternative za zabojnike, v skladu s ciljem EMAS za Parlament brez papirja; pričakuje, da bosta pri vseh odločitvah o naložbah, tudi digitalnih, in upravljanju upoštevani načeli energetske učinkovitosti na prvem mestu in krožnega gospodarstva; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za celovito izvajanje strategije Parlamenta za odpadke v skladu z načeli hierarhije ravnanja z odpadki; meni, da je ozaveščanje v Parlamentu, tudi s posebnimi usposabljanji, izredno pomembno za zadovoljive rezultate in možnost nadgradnje ciljev EMAS na tem področju; poziva k celovitemu izvajanju ukrepov, da bi v Parlamentu povsem odpravili plastiko za enkratno uporabo, ko se bo več ljudi vrnilo v pisarne in uporabljalo gostinske storitve v Parlamentu;

25.  pozdravlja izboljšave infrastrukture za kolesa v prostorih Parlamenta; spodbuja službe, naj jo še izpopolnijo ter izboljšajo parkirišča za kolesa, tudi takšna za prevoz tovora, v vseh stavbah, prav tako pa naj ustvarijo dodatne spodbude, da bi se uslužbenci na delo vozili s kolesom; pozdravlja, da si Parlament z novo politiko parkiranja prizadeva spodbujati uporabo javnega prevoza, saj je povečal subvencije za mesečne vozovnice za javni prevoz ter namestil električne polnilne postaje, s čimer spodbuja uporabo električnih vozil; v zvezi s tem zahteva, naj se v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu ustrezno poveča število polnilnih postaj za električna vozila v skladu s sedanjim povpraševanjem in povpraševanjem v bližnji prihodnosti; ugotavlja, da sedanja politika parkiranja ne ponuja finančnih spodbud za aktivno mobilnost; poziva službe, naj ocenijo uspeh nove politike parkiranja in po potrebi uvedejo dodatne ciljno usmerjene spodbude;

26.  znova poziva Parlament, naj kot eden večjih delodajalcev dejavno sodeluje v razpravah in posvetovanjih o urbanističnem načrtovanju, pri tem pa se posebej osredotoča na spodbujanje aktivne mobilnosti z varno, udobno in neprekinjeno infrastrukturo, povečanje blaginje s kakovostnim javnim prostorom in prilagajanje podnebnim spremembam s preprečevanjem nastanka toplotnih otokov; poudarja priložnosti za dialog v okviru bruseljskega načrta GoodMove in načrta, ki bo nasledil Plan d’Aménagement Directeur Loi, pa tudi v okviru nadaljnjega razvoja soseske Archipel v četrti Wacken v Strasbourgu in stalnih odnosov z ustanovo Fonds Kirchberg v Luxembourgu;

Druga vprašanja

27.  ugotavlja, da je na pobudo prejšnjega predsednika Sassolija fokusna skupina za razmislek o parlamentarni demokraciji in močnejšem Evropskem parlamentu po COVID-19 med aprilom in julijem 2021 razpravljala o prihodnjem delu Parlamenta na več področjih, kot so plenarna zasedanja, parlamentarne pristojnosti, komuniciranje, zunanja diplomacija in notranja organizacija; pozdravlja, da so fokusne skupine pripravile končno poročilo, vključno s priporočili o izvajanju, o katerem bo predsedstvo razpravljalo in pri tem ustrezno pozornost namenilo stroškom, po potrebi pa v predhodno oceno vključilo tudi Odbor za proračun;

28.  opozarja, da je večina poslancev naklonjena enemu samemu sedežu; opozarja, da je treba poiskati rešitve za optimizacijo parlamentarnega dela, finančnih stroškov in ogljičnega odtisa; opominja, da naj bi imel Evropski parlament po Pogodbi o Evropski uniji sedež v Strasbourgu; ugotavlja, da bi stalne spremembe zahtevale spremembo Pogodbe;

29.  ponavlja zahtevo, ki je bila na plenarnem zasedanju sprejeta že večkrat, naj predsedstvo začne revizijo Poslovnika, da bodo lahko poslanci med porodniškim ali očetovskim dopustom, med dolgotrajno boleznijo ali v primeru višje sile uveljavljali pravico do glasovanja na daljavo; je seznanjen s spremembami Poslovnika z dne 20. decembra 2020, ki omogočajo glasovanje na daljavo; obžaluje, da poslovnik Parlamenta trenutno ne predvideva glasovanja na daljavo v odborih, razen če predsednik sklene, da obstajajo izredne okoliščine;

30.  znova poziva generalnega sekretarja, naj vztraja, da se pri zaposlovanju novih uslužbencev upoštevajo njihove kompetence, hkrati pa spoštuje tudi geografska uravnoteženost držav članic na vseh kadrovskih ravneh; je zaskrbljen zaradi težav pri zaposlovanju določenih narodnosti in nekaterih poklicnih profilov; zahteva odločnejša prizadevanja za to, da bo zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za vse državljane Unije ter bo še naprej temeljila na objektivnih postopkih; poziva Parlament, naj ustvari lastne zmogljivosti za obveščanje in stike, da bi k natečajem pritegnil kakovostne kandidate, ki jih potrebuje v smislu profila, starosti, spola in narodnosti, zlasti iz premalo zastopanih držav; v zvezi z zaposlovanjem novih ljudi poziva generalnega sekretarja, naj poenostavi administrativne korake in skrajša postopek;

31.  poziva Parlament, naj redno ocenjuje organizacijo in kadrovske potrebe njegovega sekretariata, da bi lahko po potrebi prerazporedil prosta delovna mesta med direktorati in tako nove zadolžitve obvladal z enakim številom zaposlenih;

32.  poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu;

33.  pozdravlja ukrepe, ki jih je GD INLO sprejel med pandemijo COVID-19, da bi ublažil tveganje širjenja v prostorih Parlamenta in podprl izvajanje konkretnih solidarnostnih ukrepov, ki jih je sprejelo predsedstvo;

34.  poudarja, da 50 milijonov prebivalcev Unije pripada različnim jezikovnim manjšinam in skupnostim; opominja, da Parlament spodbuja udeležbo in sodelovanje državljanov, tudi narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin, v Uniji; opominja, da Parlament odločno podpira večjezičnost in spodbuja pravice narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin; meni, da lahko Parlament dejavno prispeva k boju proti dezinformacijam s posredovanjem informacij v jezikih jezikovnih manjšin in skupnosti, kjer je to potrebno; spodbuja predsedstvo, naj razmisli, da bi podprlo komunikacijske dejavnosti, ki so v skladu s potrebami nacionalnih, regionalnih in jezikovnih manjšin v državah članicah;

35.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči izvedljivost tolmačenja v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave, v skladu z zahtevami, sprejetimi na plenarnem zasedanju, in ta sklep uresniči ob upoštevanju načela enakega dostopa za vse državljane;

36.  je zaskrbljen zaradi kakovosti registra EU za preglednost; opozarja, da je po podatkih iz letnih poročil registra za preglednost približno polovica vnosov v register nepravilna; poziva Parlament, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi povečal pravilnost registra, prav tako pa naj ga redno spremlja, da bi odkril subjekte, ki zastopajo interese sankcioniranih oseb in subjektov, ter jih takoj izbriše, da bo register izpolnil svoj namen, torej povečati preglednost dejavnosti zastopnikov interesov; ponavlja zahtevo, naj Parlament pripravi letno poročilo s podrobnim pregledom zastopnikov interesov in drugih organizacij, ki so imeli dostop do prostorov Parlamenta, in ga objavi v skladu z uredbo o varstvu podatkov(8);

37.  opozarja, da je Parlament večkrat glasoval za reformo nadomestila splošnih stroškov; poziva predsedstvo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih v devetem parlamentarnem obdobju, oceni sklep o nadomestilu splošnih stroškov iz leta 2019 in sprejme potrebne odločitve za povečanje preglednosti in odgovornosti; pozdravlja napoved predsednice, da bo ustanovila ad hoc delovno skupino predsedstva za nadomestila splošnih stroškov, ki se bo posvetila reviziji prejšnjih pravil;

38.  glede na dejanski postopek revizije splošnih izvedbenih določb o povračilu izdatkov za službene poti in potovanja ter notranjih pravil, ki urejajo službene poti in potovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, znova opozarja, da je Parlament na plenarnem zasedanju že večkrat izrazil stališče, da bi moralo predsedstvo nadomestila, izplačana akreditiranim parlamentarnim pomočnikom za službena potovanja, ki jih opravljajo med tremi kraji dela Parlamenta, uskladiti s sistemom nadomestil za javne uslužbence in druge zaposlene;

39.  znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj opravita revizijo izvedbenih določb, ki urejajo delo delegacij in misij zunaj Evropske unije, ter sklepa o misijah odborov zunaj treh krajev dela; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

40.  opozarja na člen 27(1) in (2) statuta poslancev Evropskega parlamenta(9) , ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada, in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu; ugotavlja, da po navedbah pravne službe Parlamenta iz dveh sodb izhaja, da Sodišče Evropske unije potrjuje, da so pridobljene pravice poslancev, ki so že izpolnili vse potrebne pogoje za dodatno pokojnino iz prostovoljnega sklada, popolnoma zaščitene v skladu s splošnimi načeli prava Unije; ugotavlja pa, da sodbi potrjujeta tudi, da to predsedstvu ne preprečuje, da ne bi spremenilo pogojev in modalitet za to skupino poslancev, če ustrezno upošteva načelo sorazmernosti, pa tudi za poslance, ki še niso izpolnili vseh pogojev za pridobitev pokojninske pravice in imajo samo pričakovanja iz tega pokojninskega sistema; zato poziva predsedstvo in upravo, naj nujno predlagata rešitev, ki bo primerna za prihodnost in bo upoštevala pokojnine in življenjske razmere upravičenih poslancev in nekdanjih poslancev, pa tudi načela dobrega finančnega poslovodenja in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije; poziva vse zadevne deležnike, naj nemudoma poiščejo trajnostno in izvedljivo rešitev;

41.  pozdravlja politiko, s katero želi Parlament poskrbeti, da bodo lahko invalidi popolnoma neodvisno uporabljali stavbe Parlamenta, ter podpira potrebne nadaljnje ukrepe in prilagoditve v zvezi s tem;

42.  ugotavlja, da so kvestorji 24. oktobra 2017 zaradi zdravstvenega tveganja sprejeli odločitev o odklopu tople vode v pisarnah poslancev v Bruslju in Strasbourgu, saj so v starih in obrabljenih hidravličnih sistemih odkrili škodljivo bakterijo legionele;

43.  poudarja, da bi moral biti Parlament zgled pri politikah, ki jih zagovarja in spodbuja, na primer na področju okolja, enakosti spolov in preglednosti;

o
o   o

44.  sprejme načrt za proračunsko leto 2023;

45.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in načrt posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (5) UL C 506, 15.12.2021, str. 247. (6) Sprejeta besedila P9_TA(2021)0432. (7) UL L 45, 24.2.2022. (8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (9) Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2005/684/ES, Euratom) (UL L 262, 7.10.2005, str. 1).