Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2020 (COM(2021)0381 – C9‑0264/2021)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij organu za podelitev razrešnice o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2020,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2020, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2020 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(5) in zlasti členov 59, 118, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0063/2022),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2020;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Odboru regij, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 57, 27.2.2020. (2) UL C 436, 28.10.2021, str. 1. (3) UL C 430, 25.10.2021, str. 7. (4) UL C 436, 28.10.2021, str. 207. (5) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, oddelek VII – Odbor regij,

–  ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9‑0063/2022),

A.  ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnjega povečevanja demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta smotrnostne priprave proračuna in dobrega upravljanja človeških virov;

B.  ker Odbor regij (v nadaljnjem besedilu: odbor) zastopa lokalne in regionalne oblasti v postopku odločanja Unije in z njimi sodeluje ter si prizadeva za boljšo pripravo zakonodaje in krepitev demokracije Unije od spodaj navzgor s posredovanjem mnenj regij in mest o zakonodaji Unije, ki nanje neposredno vpliva;

C.  ker so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za tretjino javne porabe in dve tretjini javnih naložb ter imajo v številnih državah članicah pristojnosti na ključnih področjih, kot so izobraževanje, gospodarski razvoj in kohezija, okolje, socialna zaščita, zdravje in storitve splošnega pomena;

D.  ker je posvetovanje Komisije ali Sveta z odborom v nekaterih primerih obvezno, vendar lahko odbor sprejema mnenja tudi na lastno pobudo, pri čemer ima široko polje za napotitev, kot določata pogodbi, to pa mu tudi omogoča, da se Parlament z njim posvetuje;

E.  ker se je odbor po izbruhu pandemije covida-19 in ob pregledu razmer v regijah Unije takoj osredotočil na obveščanje sozakonodajalcev Unije o konkretnih potrebah, ki jih imajo nacionalne in lokalne oblasti v boju proti pandemiji in njenim posledicam na terenu;

F.  ker je odbor pripravil akcijski načrt za boj proti covidu-19 in vzpostavil platformo za izmenjavo informacij v zvezi s covidom-19, da bi pomagal regijam in mestom, jih obveščal, sodeloval z njimi in jih zastopal;

G.  ker je odbor v resoluciji z dne 2. julija 2020 sprejel tri politične prednostne naloge za mandat 2020–2025, ki jih spremljajo tri komunikacijske kampanje: „Približati Evropo ljudem: demokracija in prihodnost EU“; „Obvladovanje temeljnih družbenih sprememb: oblikovanje odpornih regionalnih in lokalnih skupnosti“; „Kohezija, naša temeljna vrednota: krajevne politike EU“;

H.  ker je odbor opredelil devet vodilnih pobud, na podlagi katerih naj bi njegovo delovanje postalo bolj strateško in učinkovito: (1) mehanizem za okrevanje in odpornost, (2) odziv na covid-19 v zvezi z zdravjem, (3) akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, (4) podnebni pakt CoR4Climate, (5) prihodnost čezmejnega sodelovanja, (6) novi pakt za migracije in vključevanje, (7) konferenca o prihodnosti Evrope, (8) dolgoročna vizija za podeželska območja in (9) strateški proračun odbora – zagotavljanje pravičnega deleža sredstev za odbor;

I.  ker je moral odbor zaradi pandemije covida-19 pregledati in prilagoditi svoje notranje delovanje in načine dela, da je lahko še naprej izpolnjeval svoje poslanstvo;

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče ni ugotovilo večjih pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila odbora;

2.  poudarja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v plačilih za upravne odhodke institucij Unije, tudi odbora, za proračunsko leto 2020 kot celoti ni bilo pomembnih napak; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni odkrilo posebnih težavi v zvezi s pravilnostjo transakcij;

3.  se zaveda, da je poglavje 9 letnega poročila Računskega sodišča z naslovom „Uprava“ osredotočeno na odhodke za človeške vire, stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da je Računsko sodišče navedlo, da je tveganje pri tej porabi majhno;

Proračunsko upravljanje in finančno poslovodenje

4.  ugotavlja, da je proračun odbora za leto 2020 znašal 101,5 milijona EUR (kar je 2,8 % več kot proračun za leto 2019, ki je znašal 98,75 milijona EUR); ugotavlja, da je proračun odbora pretežno upravne narave in da se večinoma porabi za odhodke za človeške vire, stavbe in pohištvo, opremo in razne stroške poslovanja;

5.  ugotavlja, da so bile do konca leta 2020 prevzete obveznosti v znesku 94,1 milijona EUR oziroma 92,7 % vseh sredstev in da so bila opravljena plačila v znesku 83,6 milijona EUR oziroma 82,4 % sredstev; ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2020 neporabljenih in posledično vrnjenih v proračun Unije 7,4 milijona EUR, kar je precej več kot leta 2019, ko je bilo neporabljenih manj kot 0,5 % sredstev oziroma 0,4 milijona EUR; priznava, da so neizkoriščena odobrena proračunska sredstva predvsem posledica pandemije covida-19, ter spodbuja odbor, naj izboljša spremljanje in upravljanje razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstev;

6.  ugotavlja, da so prihranki, povezani s covidom-19, za leto 2020 ocenjeni na več kot 11 milijonov EUR, predvsem na področju sejnin in nadomestil za potne stroške članov (120.046 EUR je bilo prenesenih v leto 2021), tolmačenja, službenih potovanj in v manjšem obsegu na področju tekočih stroškov stavb; ugotavlja, da so bili dodatni odhodki, ki jih je neposredno povzročila pandemija covida-19, precej omejeni, predvsem na področju zdravstvenih storitev (manj kot 100.000 EUR) in plač (več kot 400.000 EUR);

7.  ugotavlja, da odbor nima posebne prerazporeditve neizkoriščenih sredstev ob koncu leta, temveč med letom redno pregleduje izvrševanje proračuna; ugotavlja, da je odbor v letu 2020 proračunskemu organu predložil pet prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev v višini približno 6,6 milijona EUR (ali 6,5 % svojega proračuna), od tega je proračunski organ odobril in Komisija izvršila le prerazporeditve v višini 4,9 milijona EUR, in sicer večinoma s področij, na katerih so bili ustvarjeni znatni prihranki (sestanki članov in nadomestila za potne stroške, tolmačenje in službena potovanja), na področja, ki jih je treba okrepiti (vključno z IT, stavbami, komuniciranjem in zunanjimi strokovnjaki);

8.  ugotavlja negativno gibanje splošne stopnje izvrševanja za plačila (82,4 % v letu 2020, 88,8 % v letu 2019 in 91,0 % v letu 2018); ugotavlja, da je bilo leta 2020 to predvsem posledica odpovedi velikega števila sej in dogodkov zaradi omejitev potovanj, ki so bile posledica pandemije covida-19;

9.  ugotavlja, da so bila zaradi pandemije covida-19 in posledičnih omejitev potovanj seje od sredine marca do sredine maja 2020 odpovedane, medtem ko so bile od sredine maja organizirane seje na daljavo in hibridne seje; je seznanjen s sklepom predsedstva odbora, da za svoje člane določi pavšalno sejnino za seje na daljavo v višini 200 EUR (v primerjavi s standardno pavšalno sejnino v višini 323 EUR) za kritje stroškov, nastalih med pripravami na seje in udeležbo na njih, pod pogojem, da je bila članu fizična udeležba na seji dejansko onemogočena in da mu je bila udeležba odobrena; ugotavlja, da je predsedstvo 9. oktobra 2020 uvedlo podobno sejnino za seje na daljavo za strokovnjake in govornike;

10.  ugotavlja, da se lahko članom od leta 2020 povrne do 100 % stroškov jezikovnih tečajev (namesto 66 % kot doslej), in sicer v višini največ 1200 EUR na leto, da bi jim omogočili udeležbo na sejah na daljavo, za katere niso vedno na voljo storitve tolmačenja; ugotavlja, da je bilo zaradi te spremembe v ustrezno proračunsko postavko v letu 2020 prenesenih 27.500 EUR; spodbuja odbor, naj zagotovi razumno povezavo med jezikovnim usposabljanjem ter potrebami in dolžnostmi člana, ki zanj zaprosi;

11.  ugotavlja, da je bilo na področju javnih naročil organiziranih 18 javnih razpisov v vrednosti nad 15.000 EUR, od katerih jih je bilo osem oddanih v letu 2020; ugotavlja, da so bili zaradi pandemije covida-19 trije postopki preklicani in da je bil podpis pogodbe za preostalih sedem postopkov predviden v letu 2021; z zadovoljstvom ugotavlja, da so šest postopkov v imenu odbora organizirale skupne službe, ki si jih delita odbor in Evropski ekonomsko-socialni odbor (v nadaljnjem besedilu: EESO);

Notranje upravljanje, smotrnost in notranja kontrola

12.  pozdravlja program reform odbora z naslovom „Going for IMPact!“, ki se je začel izvajati leta 2020 in katerega namen je posodobiti upravo, učinkoviteje uporabljati vire ter povečati njegov vpliv in doseg; ugotavlja, da so bili za izpolnitev teh ciljev opredeljeni štirje sklopi, in izpostavlja sklop o spoznanjih, pridobljenih med pandemijo covida-19; ceni vključujočo analizo prednostnih nalog odbora (vključno s predlogi zaposlenih) in upravno poenostavitev; se zaveda, da je bilo zato ustanovljenih devet medresorskih nehierarhičnih projektnih skupin in da je bila 7. decembra 2020 predstavljena nova organizacijska shema;

13.  pozdravlja intenzivno sodelovanje med odborom in Komisijo, saj so prispevki odbora, ki zajemajo mnenja regionalnih in lokalnih organov, pomembni za uravnotežen postopek ocenjevanja politik, zlasti kar zadeva platformo Pripravljeni na prihodnost, platformo REFIT in mrežo RegHub, pozdravlja pa tudi prispevek odbora k akcijskemu načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in socialnemu vrhu v Portu leta 2021; poudarja, da je odbor ustanovil skupino za stike z Združenim kraljestvom, da bi postavil okvir za politično sodelovanje;

14.  pozdravlja zavezo odbora, da se bo na podlagi sodelovanja s Parlamentom in Komisijo tesneje vključil v celoten politični in zakonodajni cikel Unije; meni, da bi večja vključenost odbora v vseh fazah zakonodajnega postopka Unije prispevala k umestitvi regionalnih in lokalnih oblasti v središče priprave in izvajanja politik Unije, zlasti po pandemiji covida-19;

15.  ugotavlja, da je odbor v letu 2020 sprejel osem resolucij in 48 mnenj (v primerjavi s petimi resolucijami in 49 mnenji v letu 2019); upošteva, da se je odbor zaradi težav pri sprejemanju mnenj na podlagi zaprosil v kratkih medinstitucionalnih rokih na začetku pandemije covida-19 zatekel k sprejemanju mnenj na lastno pobudo na podlagi dokumentov Komisije, da bi učinkovito in pravočasno prispeval k odzivu Unije na pandemijo;

16.  ugotavlja, da si odbor prizadeva za razširjanje svojih mnenj skupaj z drugimi poročili in dejavnostmi, ki prav tako prispevajo k uresničevanju njegovih nalog; priznava, da Komisija v oceni učinka redno upošteva mnenja odbora; poziva odbor, naj v skladu s sporazumom o sodelovanju s Parlamentom vsako mnenje deli s člani ustreznih parlamentarnih odborov ter naj uradno in sistematično zaproša za termin za govor na predstavitvah osnutkov poročil Parlamenta;

17.  se zaveda, da sta bila v letih 2019 in 2020 izvedena pregleda skladnosti in učinkovitosti, da bi ocenili, v kolikšni meri je odbor upošteval 16 standardov notranje kontrole in v kolikšni meri je bilo njihovo izvajanje uspešno; poudarja, da je projektna skupina za poenostavitev upravnega okolja pripravila sklop ukrepov za upravno poenostavitev, od katerih se številni še izvajajo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila v letu 2020 izvedena naknadna kontrola in da ni ugotovila večjih težav, razen potrebe po posodobitvi pisnih postopkov, ki je posledica novega načina dela brez papirja; ugotavlja, da je osrednja služba odbora za preverjanje obdelala več kot 13.000 zadev in da je bilo 318 preverjenih transakcij (v primerjavi s 381 v letu 2019) popravljenih ali zavrnjenih;

18.  je seznanjen, da je odbor najel zunanjega strokovnjaka za izvedbo analize stroškovne učinkovitosti, da bi poskrbel za skladnost s finančno uredbo; ceni, da je odbor za zmanjšanje tveganja neustrezne proračunske porabe ustvaril centralno nadzorovano okolje notranje kontrole v povezavi z delno decentraliziranim finančnim modelom, ki zagotavlja, da vse finančne transakcije preveri neodvisen preveritelj; ugotavlja, da je odbor začel izvajati večletni akcijski načrt za postopno revizijo in poenostavitev obstoječega okolja notranje kontrole; poziva odbor, naj poroča o napredku pri izvajanju tega načrta, ki se je začelo leta 2021 in se bo nadaljevalo v letu 2022;

Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih

19.  ugotavlja, da je v kadrovskem načrtu predvidenih 491 delovnih mest, kar po mnenju odbora ni dovolj; ugotavlja, da odbor najema pogodbene uslužbence za srednjeročno do dolgoročno nadomeščanje in za posebne projekte, kar prinaša tveganje, da z iztekom teh pogodb izgubi precej znanja in izkušenj; podpira odbor, ki se še naprej pogaja o razširitvi svojega kadrovskega načrta; ugotavlja, da je stopnja zapolnjenosti kadrovskega načrta odbora 96,3-odstotna in torej dosega cilj 96 %; ugotavlja, da je konec leta 2020 celotna delovna sila štela 601 uslužbenca (vključno s statutarnimi in nestatutarnimi uslužbenci), konec leta 2019 pa je bilo uslužbencev 610; v zvezi s tem spodbuja odbor, naj poglobi upravno sodelovanje z EESO prek sporazuma o skupnih službah, da bi združila osebje in še naprej razvijala več sinergij;

20.  ugotavlja, da je prožna ureditev dela dostopna veliki večini zaposlenih v odboru, vendar delo s skrajšanim delovnim časom in starševski dopust uporablja omejeno število zaposlenih, od katerih ženske predstavljajo 77,5 %, oziroma 78,72 %; se zaveda, da odbor organizira srečanja za ozaveščanje zaposlenih o prožni ureditvi dela, in priporoča, naj jih intenzivneje obvešča o izvedljivosti in koristih te ureditve ter zagotovi, da prožna ureditev dela nikakor ne bo ogrozila poklicnega napredovanja; pozdravlja anketo med zaposlenimi o delu na daljavo in prožnosti dela, ki jo lahko vodstveni delavci in drugi zaposleni uporabijo za oblikovanje prožne ureditve dela v prihodnosti;

21.  ugotavlja, da se je delo na daljavo pogosto uporabljalo že pred pandemijo covida-19, vendar odbor kot celota še ni imel potrebne informacijske opreme, izkušenj in kulture dela na daljavo; ugotavlja, da si je informacijska služba odbora močno prizadevala, da bi celotni organizaciji omogočila popolno delovanje na daljavo; ugotavlja, da so bili uslužbenci hitro usposobljeni za uporabo različnih spletnih platform;

22.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so uspešni kandidati na splošnem notranjem natečaju, ki je bil zaključen leta 2019 (nabor talentov), predstavljali 100 % kandidatov, imenovanih na delovna mesta v razredih AST/SC in AST, ter 81 % kandidatov, imenovanih na delovna mesta v razredu AD; pozdravlja izpopolnjeno strategijo upravljanja talentov, predvideno za leto 2022, s katero se želi vzpostaviti bolj dinamičen sistem notranje mobilnosti;

23.  je zaskrbljen zaradi 12 možnih primerov izgorelosti, o katerih se je poročalo leta 2020, vendar priznava, da odbor individualno spremlja odsotnost, da bi olajšal ponovno vključitev po dolgotrajni odsotnosti; poudarja, kako pomembna sta zdravnik in socialni delavec pri odboru, ki ponujata podporo in sta v stiku z ljudmi v težavah; spodbuja odbor, naj se še naprej osredotoča na primarno preventivo za zmanjšanje psihosocialnih tveganj in izgorelosti ter na letne zdravniške preglede;

24.  ugotavlja, da je bilo v letu 2020 med zaposlenimi v odboru 55,8 % žensk, v letu 2019 pa 56 %; obžaluje neuravnoteženo porazdelitev v srednjem (32,4 % žensk) in višjem (25 % žensk) vodstvu; poudarja, da se ta težava ponavlja, in ponovno poziva odbor, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh hierarhičnih ravneh; ugotavlja, da je cilj iz akcijskega načrta za enake možnosti, in sicer 40 % žensk na vodstvenih položajih, skoraj uresničen (37,5 % marca 2021); zlasti pozdravlja posebne spodbude, kot so formalno priznavanje vodstvenih odgovornosti pod ravnjo vodje oddelka, program mentorstva, ki se je začel izvajati leta 2019, in usposabljanje na predvodstveni ravni, da bi se dejavno spodbujale kandidature žensk za vodstvene funkcije; spodbuja odbor, naj si po najboljših močeh prizadeva za uresničitev svoje petletne strategije za enake možnosti in naj bo bolj ambiciozen pri letnih akcijskih načrtih za njeno izvajanje; pozdravlja in spodbuja zlasti ukrepe, ki prispevajo k uravnoteženi zastopanosti spolov v izbirnih komisijah in prožnejši ureditvi dela;

25.  ugotavlja, da je v odboru zaposleno osebje iz vseh držav članic, razen iz ene; pozdravlja pobude odbora za večjo prepoznavnost prostih delovnih mest, zlasti z ambasadorji osebja in ustvarjanjem pozitivne blagovne znamke delodajalca; spodbuja odbor k nadaljevanju ukrepov za doseganje uravnotežene geografske porazdelitve med svojimi zaposlenimi, s posebnim poudarkom na ravni vodstva;

26.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila po imenovanju uradnika za enake možnosti leta 2019 v letu 2020 ustanovljena medresorska delovna skupina, ki naj bi enake možnosti vključila v vse kadrovske politike in pripravila petletno strategijo (2022–2027); pozdravlja pobudo za vzpostavitev kontaktnih točk za posebna vprašanja, povezana s spolom, skupnostjo LGBTIQ in invalidnostjo, da bi spodbudili pobude od spodaj navzgor in prispevali k temu, da odbor postane bolj vključujoče delovno mesto;

27.  je seznanjen s primerom nadlegovanja, ki ga je EESO prijavil žvižgač in je bil avgusta 2020 posredovan Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) ter zadeva uslužbenca odbora, zaposlenega v skupnih službah, vsebuje pa tudi obtožbe o slabem upravljanju in finančnih nepravilnostih; poziva odbor in EESO, naj skupaj poročata Parlamentu o izidu preiskave urada OLAF ter o vseh nadaljnjih notranjih preverjanjih ali ukrepih v okviru potekajoče preiskave;

28.  pozdravlja intenzivne razprave med odborom, predstavniki zaposlenih, vsemi ustreznimi notranjimi službami ter drugimi člani osebja, ki so sodelovali pri sklepu o zaščiti dostojanstva osebja, obvladovanju konfliktov ter boju proti psihološkemu in spolnemu nadlegovanju v odboru, ter spremljajoči priročnik, ki je bil sprejet leta 2021; ceni organizacijo ukrepov za ozaveščanje osebja, ničelno toleranco odbora do nadlegovanja in posebno spletno usposabljanje; predlaga, naj odbor za preprečevanje in obvladovanje konfliktov na delovnem mestu uporabi alternativne komunikacijske dejavnosti o pomembnih temah, povezanih z enakimi možnostmi, raznolikostjo in vključevanjem; pozdravlja ustanovitev svetovalnega odbora za preprečevanje nadlegovanja;

29.  ugotavlja, da se zaradi varstva osebnih podatkov ne zbirajo podatki o invalidnih uslužbencih, vendar opozarja, da sta zaradi tega ovirana dejanska ocena stanja in priprava ustreznih politik na tem področju; ugotavlja, da politika odbora za enake možnosti kljub temu vključuje številne praktične korake in konkretne ukrepe za vključujoče delovno okolje; pozdravlja dejstvo, da je v skupni nepremičninski strategiji odbora in EESO v celoti upoštevana invalidnost;

30.  ugotavlja, da je odbor v letu 2020 gostil 47 pripravnikov, ki so prejeli mesečno štipendijo in dodaten pavšalni znesek v višini 100 EUR za kritje stroškov, povezanih z delom na daljavo; obžaluje, da so bili osmim pripravnikom poleg treh kratkoročnih študijskih obiskov, ki so se začeli leta 2019 in nadaljevali v letu 2020, ponujeni neplačani študijski obiski; ponovno poziva odbor, naj poskrbi, da bodo vsi njegovi pripravniki prejeli dostojno plačilo;

Etični okvir in preglednost

31.  pozdravlja izid prve faze postopka mediacije med odborom ter nekdanjim finančnim nadzornikom in notranjim revizorjem Robertom McCoyem, s katerim je bil decembra 2019 podpisan politični dogovor o načelih, ki urejajo reševanje zadeve Roberta McCoya, žvižgača, ki je ravnal v dobri veri; opozarja, da je bil na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2017 poslanec Parlamenta imenovan za mediatorja, vse strani pa so se udeležile postopka mediacije, da bi končale spor med odborom in Robertom McCoyem ter dosegle sporazumni dogovor; priznava, da je odbor nadaljeval načrtovane sestanke za mediacijo z Robertom McCoyem; se zaveda, da se je 9. julija 2021 s prispevki mediatorja Parlamenta, Odbora Parlamenta za proračunski nadzor, Roberta McCoya ter predsednika in generalnega sekretarja odbora zaključila druga faza mediacije in da je bila podpisana končna finančna poravnava; se zaveda, da je odbor, potem ko so proračunski organi odobrili prerazporeditev, novembra 2021 uspešno izvršil dogovorjeno plačilo Robertu McCoyu; priznava delo, ki so ga v preteklih dvajsetih letih opravili zaporedni poročevalci in poročevalci v senci za podelitev razrešnice odboru, ki so skupaj s postopkom mediacije in pomočjo pravne službe Parlamenta prispevali k rešitvi te dolgotrajne težave; resnično obžaluje veliko škodo, ki je bila povzročena Robertu McCoyu, in izjavlja, da ta zadeva ne bi bila smela ostajati nerešena več kot osemnajst let; izraža iskreno zadovoljstvo, da je bila ta zadeva zaključena, in podpira ukrepe odbora za preprečitev ponovitve takšnega položaja;

32.  priznava, da Sporazum z dne 16. aprila 2014 med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU(1), ter Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost(2), sicer omogočata prostovoljno sodelovanje institucij, organov, uradov in agencij Unije, a ne zajemata dejavnosti regionalnih in lokalnih oblasti ter združenj, ki jih zastopajo; vseeno nasprotuje mnenju odbora, da ima uporaba registra za preglednost, vzpostavljenega s tema sporazumoma, omejen pomen, in dvomi v umestnost praktičnega vodnika za interakcije uslužbencev z zunanjimi subjekti (iz leta 2018); opozarja na pomen visoke ravni preglednosti sestankov za lobiranje, ki bi lahko vplivali na svetovanje odbora institucijam Unije, in zato ponovno poziva odbor, naj se pridruži medinstitucionalnemu sporazumu o obveznem registru za preglednost;

33.  obžaluje, da se je le 66 uslužbencev udeležilo enega ali več od 13 tečajev o etičnih vprašanjih, ki so bila organizirana v letu 2020; spodbuja odbor, naj poišče načine za večjo udeležbo zaposlenih v takih dejavnostih; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila konec leta 2019 izvedena raziskava o etični ozaveščenosti zaposlenih in nato naknadna raziskava na isto temo v okviru notranje revizije; poziva odbor, naj še naprej izvaja priporočila iz septembra 2020 in pravočasno poroča o izidih;

34.  pozdravlja dejstvo, da je 26. januarja 2020 začel veljati kodeks ravnanja odbora in da generalni sekretar ni seznanjen z morebitnimi kršitvami; vseeno obžaluje, da januarja 2021 kljub obveznostim v skladu s kodeksom ravnanja še vedno ni bilo predloženih 146 finančnih izjav članov in njihovih namestnikov; spodbuja odbor, naj pridobi manjkajoče finančne izjave in pri tem v celoti izkoristi možnosti, predvidene v kodeksu ravnanja;

35.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so na intranetnem mestu odbora strani o etičnem okviru, ki velja za uslužbence; pozdravlja njegovo objavo tudi na spletišču odbora poleg kodeksa ravnanja odbora in seznama manjkajočih finančnih izjav; priporoča, naj odbor poveča prepoznavnost teh dokumentov v javnosti;

Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov

36.  pozdravlja dejstvo, da so bili zaradi pandemije covida-19 številni delovni procesi digitalizirani in da od marca 2020 vse seje potekajo na daljavo ali v hibridni obliki, vsi zaposleni pa so opremljeni s potrebnimi informacijskimi orodji za delo od doma; čestita odboru za znatno izboljšanje portala za člane, aplikacije Phoenix in orodja za delovne procese Adonis; opozarja na stalen napredek pri izdajanju elektronskih računov, elektronskem javnem naročanju in brezpapirnih finančnih delovnih postopkih, pa tudi na to, da je bila ustanovljena delovna skupina za elektronske podpise, da so bile uvedene nove različice iskalnikov za boljšo podporo spletnim sejam članov, medtem ko so bili pripravljeni specifični ukrepi, da je bil uveden elektronski sistem glasovanja za člane odbora, da so bile že obstoječe aplikacije bistveno prilagojene za boljšo podporo članom in uslužbencem odbora ter da je bil dosežen napredek pri izvajanju orodij za računalniško podprto prevajanje;

37.  ugotavlja, da je moral odbor zaradi pandemije covida-19 bistveno pospešiti izvajanje številnih informacijskih projektov in videokonferenc v letu 2020, za kar so bile potrebne naknadne dodatne naložbe v višini približno 2,7 milijona EUR; ugotavlja, da je odbor v letu 2020 za projekte in opremo informacijske tehnologije porabil 6.392.372 EUR (v primerjavi s 4.033.320 EUR v letu 2019); ugotavlja, da so bili poleg digitalne strategije odbora iz leta 2019 razviti tudi drugi projekti za digitalizacijo uprave odbora in zagotavljanje njene učinkovitosti; se strinja z izjavo odbora, da so bile njegove informacijske storitve že več let strukturno premalo financirane in da proračunske prerazporeditve ne morejo nadomestiti potrebnega strukturnega financiranja vseh informacijskih storitev; je seznanjen zlasti s pomisleki odbora v zvezi s stroški in režijskimi stroški za manjše organizacije, ki jih bodo prinesla prihodnja skupna zavezujoča pravila o kibernetski varnosti za vse evropske institucije, organe in agencije, kot jih je izrazil v svoji resoluciji z dne 10. junija 2021 o strategiji EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju(3);

38.  pozdravlja imenovanje namestnika pooblaščenca za varstvo podatkov, da bi zagotovili neprekinjeno poslovanje in povečali zmogljivosti odbora na tem specifičnem področju; spodbuja odbor, naj izvaja ukrepe za ozaveščanje in organizira usposabljanja za člane osebja, ki ravnajo z osebnimi podatki; ugotavlja, da je odbor na zahtevo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov evidentiral prenose osebnih podatkov v tretje države in ugotovil, da to ni vplivalo na dejavnosti; je seznanjen, da se je odbor pridružil medinstitucionalni okvirni pogodbi z Microsoftom in da s to družbo nima več sklenjenih ločenih individualnih licenčnih pogodb; ceni aktivno politiko odbora o odprtokodni tehnologiji; spodbuja odbor, naj še naprej daje prednost odprtokodnim tehnologijam, da bo ohranil nadzor nad svojimi tehničnimi sistemi, preprečil vezanost na ponudnika, zagotovil strožje zaščitne ukrepe za zasebnost in varstvo podatkov uporabnikov ter povečal varnost in preglednost za javnost;

Stavbe in varnost

39.  se zaveda, da odbor in EESO izvajata svojo dolgoročno nepremičninsko strategijo, ki je osredotočena na geografsko koncentracijo in reorganizacijo dodeljenih pisarn; ugotavlja, da je pristojna delovna skupina menila, da je nujno potrebna dodatna stavba s kapaciteto za približno 200 ljudi, da bi lahko ustvarili dobre delovne razmere; ugotavlja, da sta se na podlagi te analize odbor in EESO pogajala o najemu stavbe B100 pri Evropski službi za zunanje delovanje ter da sta njuni predsedstvi v zadnjem četrtletju leta 2020 odobrili osnutek upravnega sporazuma; se zaveda, da je zaradi pandemije covida-19 prišlo do zamude v postopku;

40.  poudarja, da se bodo po zamenjavi stavb B68/TRE74 odbora in EESO za stavbo VMA Komisije leta 2023 začeli pojavljati prihranki zaradi nižjih stroškov najema celotne stavbe VMA v primerjavi z najemom stavb B68/TRE74 in da bodo ti prihranki zadostovali za kritje najemnine stavbe B100;

41.  pozdravlja izboljšave na ključnih področjih nepremičninske strategije, in sicer obnovo obstoječih stavb za ustvarjanje bolj zdravih delovnih prostorov, usklajenih z ergonomskimi standardi, povečanje varnosti, manjšo porabo električne energije in uskladitev z okoljskimi obveznostmi;

42.  ugotavlja, da se je pripravljalno delo za uvedbo novega sistema za upravljanje eVisitors začelo leta 2020 in da je ta sistem novembra 2021 v celoti deloval ter omogočal učinkovito upravljanje vabil in spletno registracijo zunanjih obiskovalcev; opozarja odbor, da bi bilo treba osebne podatke obiskovalcev hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za obdelavo obiska;

43.  ugotavlja, da po prevzemu stavbe B100 septembra 2021 še vedno potekajo testiranja in odstranjevanje azbesta; poziva odbor in EESO, naj redno spremljata razmere v tej stavbi in o tem ves čas ustrezno obveščata zaposlene; opominja na svojo resolucijo z dne 20. oktobra 2021 s priporočili Komisiji o varstvu delavcev pred azbestom(4);

Okolje in trajnostnost

44.  pozdravlja vključitev standardov trajnostnosti, okolja in dostopnosti, vključno s standardi sistema Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), kot del nepremičninske strategije odbora in EESO; ugotavlja, da sta odbor in EESO od vzpostavitve sistema okoljskega upravljanja sprejela različne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti svojih stavb in zmanjšanje njihovega ogljičnega odtisa; se zaveda, da se študija o ogljični nevtralnosti odbora in EESO do leta 2030 še izvaja; pozdravlja sodelovanje odbora pri sistemu Parlamenta za izravnavo emisij toplogrednih plinov;

45.  pozdravlja, da je odbor februarja 2020 sprejel politiko brez papirja, in ugotavlja, da je od takrat večina delovnih postopkov postala popolnoma brezpapirna; pozdravlja, da se je leta 2020 količina porabljenega papirja na osebo na dan zmanjšala za 52 % v primerjavi z letom 2019 in za 81 % v primerjavi z letom 2015;

46.  ugotavlja, da ima odbor vzpostavljeno politiko trajnostne mobilnosti, ki jo vsaka tri leta spremlja z anketami med zaposlenimi; z zadovoljstvom ugotavlja, da politika mobilnosti vključuje 50-odstotno povračilo stroškov za sezonske vozovnice za javni prevoz, službena kolesa za lokalne službene poti, 237 stojal za kolesa, številna parkirna mesta za hibridne ali električne avtomobile in organizacijo številnih dogodkov za ozaveščanje vsako leto;

47.  pozdravlja medinstitucionalno okvirno pogodbo, ki odboru omogoča, da se obrne na službo za pomoč uporabnikom pri zelenih javnih naročilih, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, okoljska vprašanja in socialne vidike javnih naročil; ugotavlja, da odbor izvaja svojo okoljsko politiko v vseh ustreznih postopkih javnega naročanja, kar se preverja tudi v sistemu EMAS; pozdravlja tudi to, da odbor uporablja izključno zeleno električno energijo, proizvedeno iz trajnostnih virov;

48.  izpostavlja kampanjo „zeleni dogovor na lokalni ravni“, namenjeno mobilizaciji članov odbora in večjih volilnih enot lokalnih in regionalnih oblasti, da bi sprejemali pozitivne ukrepe za spodbujanje trajnostnega razvoja in zelenega prehoda (npr. ozelenitev mest, energijska učinkovitost stavb, trajnostna mobilnost itd.), pri kateri se je izkoristilo okrepljeno sodelovanje z direktoratom Parlamenta za komuniciranje in v kateri so aktivno sodelovali poslanci Parlamenta;

Komunikacija in večjezičnost

49.  opozarja, kako pomembno je, da odbor razvija večjo prepoznavnost v medijih, na spletu in v družbenih medijih, da bi bila javnost seznanjena z njegovim delom; pozdravlja celovito zunanjo oceno komunikacijske strategije odbora za obdobje 2015–2020; se zaveda, da je pandemija covida-19 povzročila digitalno pospešitev javnega komuniciranja; poudarja, da je treba čim bolj povečati doseg odbora z ustvarjanjem sinergij med institucijami Unije in več kot milijonom izvoljenih regionalnih in lokalnih politikov, ki jih odbor zastopa; spodbuja odbor, naj izkoristi priložnosti, ki jih ponuja njegova prisotnost v družbenih medijih, in hkrati prouči možnosti uporabe alternativnih odprtokodnih platform;

50.  pozdravlja sodelovanje odbora na konferenci o prihodnosti Evrope, saj je pripomogel k temu, da je demokratično delovanje doseglo regionalne in lokalne akterje; spodbuja odbor, naj svojim članom pomaga pri sodelovanju v lokalnih dialogih z državljani o evropskih zadevah;

51.  poudarja kampanje in dejavnosti za interesne skupine v letu 2020, zlasti memorandume o soglasju in akcijske načrte z evropskimi in nacionalnimi združenji, ki zastopajo lokalne in regionalne interese, ki vključujejo klavzule o sodelovanju in komunikacijskih zadevah; razume, da je moral odbor zaradi pandemije covida-19 začasno prekiniti dialoge z državljani; priporoča, naj se dialogi z državljani premestijo na splet, da se zagotovi kontinuiteta te pomembne dejavnosti, s katero se institucije Unije približujejo Evropejcem;

52.  pozdravlja dva vodilna dogodka na področju komuniciranja, ki sta bila organizirana leta 2020; ugotavlja, da odbor od leta 2011 usklajuje evropsko konferenco o javnem komuniciranju (EuropPCom) in da je ta dogodek leta 2020 potekal virtualno junija in decembra ter dosegel približno 2500 strokovnjakov s področja komuniciranja; izpostavlja evropski teden regij in mest, priznani dogodek, na katerem sodeluje več kot 10.000 udeležencev in 800 partnerjev, ter novi letni regionalni in lokalni barometer, predstavljen oktobra 2020; priznava, da obe pobudi prispevata h konferenci o prihodnosti Evrope, skupaj s projektom, ki je bil oblikovan posebej v ta namen – From local to European (Od lokalne do evropske ravni) – in se je začel izvajati konec leta 2020 ter vključuje 50 regij in mest, povezanih v lokalne, čezmejne in nadnacionalne državljanske odbore;

53.  poziva odbor, naj si še naprej prizadeva za večjo prepoznavnost študij, ki jih pripravlja; poudarja, da je poleg spletne objave potrebna tudi proaktivna promocija študij med vsemi deležniki; spodbuja odbor, naj stopi v stik s Parlamentom, da bi okrepili sodelovanje, na primer z organizacijo skupnih sej in prireditev;

54.  poziva odbor, naj pri vprašanjih, povezanih z možnostmi in mreženjem v Uniji, zagotovi podporo lokalnim in regionalnim organom, tudi tistim, ki niso uradno zastopani v odboru;

Medinstitucionalno sodelovanje

55.  pozdravlja nenehno poglabljanje in učinkovitost dvostranskega sodelovanja med Parlamentom in odborom; spodbuja Parlament in odbor, naj nadaljujeta redna srečanja svojih predsednikov in podpredsednikov ter poglobita strukturirano sodelovanje med poročevalci ter političnimi skupinami in pripravljalnimi telesi, v katerih so organizirani njuni člani; pozdravlja odločitev predsedstva odbora, da novembra 2020 vzpostavi evropsko mrežo regionalnih in lokalnih svetnikov EU, ki bo usklajena s pilotnim ukrepom Parlamenta Building Europe with Local Entities (Gradimo Evropo z lokalnimi skupnostmi, BELE); je seznanjen tudi s stalnim sodelovanjem pri ključnih političnih vprašanjih s Komisijo na podlagi sporazumov o sodelovanju in s trojko predsedstev Sveta prek skupnih akcijskih načrtov; meni, da bi moralo biti politično sodelovanje odbora s Parlamentom, Svetom in Komisijo bolj sistematično zaradi pomena odbora kot zastopnika državljanov Unije v regijah in mestih;

56.  poudarja, da so novi celoviti sporazumi o ravni storitev, sklenjeni leta 2020 z GD za proračun, GD DIGIT in uradom Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic, znatno zmanjšali število sporazumov, prispevali k pravočasni izmenjavi informacij in omogočili širšo uporabo novih medinstitucionalnih informacijskih aplikacij Unije;

57.  opozarja na sprejetje novega sporazuma o upravnem sodelovanju med odborom in EESO, ki je začel veljati 1. novembra 2021 in ki bo izboljšal vodenje sodelovanja in nadzorne mehanizme za učinkovito upravljanje skupnih služb; z zadovoljstvom ugotavlja, da je po mnenju odbora novi sporazum sodobnejši in enostavnejši od starega ter da bo ključnega pomena pri ustvarjanju dodatnih sinergij med odborom in EESO:

58.  ponovno izraža svoje stališče iz prejšnjih priporočil v zvezi z razrešnico, da je treba v celoti izvajati sporazum o sodelovanju, podpisan med Parlamentom in odborom ter EESO, na podlagi katerega je bilo v zameno za storitve službe Evropskega parlamenta za raziskave v Parlament premeščenih 60 prevajalcev, od tega 24 iz odbora; v zvezi s tem poudarja, da odboru primanjkuje osebja na političnih področjih, kar negativno vpliva na izpolnjevanje njegovih nalog;

Pandemija covida-19

59.  se zaveda, da je pandemija covida-19 močno vplivala na dejavnost odbora, zlasti ker se njegovi člani običajno do šestkrat letno zberejo v njegovih prostorih, da bi razpravljali o mnenjih in resolucijah; priznava skupna prizadevanja za nadaljnjo podporo političnim dejavnostim odbora;

60.  ugotavlja, da je načrt neprekinjenega poslovanja, ki je bil sprejet leta 2009, omogočil začetni odziv, vendar se je izkazalo, da ne ustreza povsem svojemu namenu; pozdravlja poglobljeno revizijo tega načrta, ki se je začela konec leta 2020, da bi se upoštevala spoznanja, pridobljena pri obvladovanju pandemije covida-19; se zaveda, da je pandemija razkrila učinek nakopičenih strukturnih nezadostnih naložb na nekaterih področjih dejavnosti odbora, zlasti v zvezi z informacijsko tehnologijo; meni, da bi morale zlasti izkušnje, pridobljene med krizo zaradi covida-19, ostati sestavni del prihodnjega načina dela odbora;

61.  ceni pristop, ki je na prvo mesto postavil zdravje in varnost članov in uslužbencev, medtem ko se je organizacija prilagajala nenehno spreminjajočim se razmeram; poudarja, da so bile komunikacijske pobude na področju človeških virov dejavnik stabilnosti in varnosti za zaposlene med pandemijo covida-19; ugotavlja, da zaposlenim ni bilo treba evidentirati specifičnih ur dela na daljavo, da bi imeli potrebno prožnost za združevanje delovnih in osebnih obveznosti; poleg tega ugotavlja, da je bilo zaposlenim s socialnimi ali zdravstvenimi težavami v posebnih okoliščinah dovoljeno delo na daljavo iz tujine in da je bilo začasno uporabljeno tudi splošno dovoljenje, zaradi česar je leta 2020 iz tujine izjemoma delalo 110 uslužbencev; pozdravlja dialog, ki je bil vzpostavljen s predstavniki zaposlenih, vključno z anketo o delu na daljavo;

62.  podpira pristop odbora, ki daje prednost rezultatom pred štetjem delovnih ur, upravljanju, temelječemu na zaupanju, in pravici do odklopa, zlasti z novo interno politiko elektronske pošte; pozdravlja dodatne ukrepe, kot je ustanovitev skupine prostovoljnih uslužbencev za pomoč sodelavcem v obdobju omejitve gibanja;

63.  je seznanjen s prizadevanji za razširjanje informacij o psihosocialnih temah in vprašanjih, povezanih s skupnim sistemom zdravstvenega zavarovanja institucij, organov, uradov in agencij Unije; je seznanjen tudi, da je bilo v letu 2020 opravljenih 246 obiskov pri socialnem delavcu, ki so bili pretežno povezani s stresom, konflikti in osebnimi ali družinskimi težavami, ter da je svetovalno mentorstvo za mehanizem obvladovanja stresa prineslo pozitivne rezultate;

64.  poudarja, da so se med pandemijo covida-19 izvajale ključne dejavnosti, ki so odboru omogočile, da je zastopal izvoljene regionalne in lokalne politike v postopku odločanja Unije, s čimer je podpiral institucije Unije pri obvladovanju kriznih razmer;

65.  spodbuja odbor, naj izkušnje, pridobljene med pandemijo covida-19, vključi v strategijo notranjega upravljanja, kar zadeva neprekinjeno poslovanje in krizno upravljanje, odzivnost informacijske tehnologije, odpornost organizacije, dolžno skrbnost v odnosih z uslužbenci, učinkovito komunikacijo in prožne delovne postopke, da bi razvil način upravljanja, ki bo usmerjen v rezultate in omogočal zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

(1) UL L 277, 19.9.2014, str. 11. (2) UL L 207, 11.6.2021, str. 1. (3) UL C 67, 8.2.2022, str. 81. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0427.