(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Sveta o uvedbi eura na Hrvaškem 1. januarja 2023 (COM(2022)0282),

–  ob upoštevanju člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju konvergenčnega poročila Komisije za leto 2022 in konvergenčnega poročila Evropske centralne banke iz junija 2022,

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o boljšem načinu posvetovanja s Parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja(2),

–  ob upoštevanju člena 106 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0187/2022),

A.  ker člen 140 PDEU predvideva doseganje visoke stopnje vzdržne konvergence, pri čemer se upošteva, kako države članice izpolnjujejo naslednja merila: doseganje visoke stopnje stabilnosti cen; vzdržnost javnih financ, država članica ni v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot je opisano v Protokolu št. 12, priloženem Pogodbama; upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznega tečaja, ter trajnost dosežene konvergence države članice in sodelovanja države članice v mehanizmu deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer (maastrichtska merila);

B.  ker Hrvaška izpolnjuje maastrichtska merila v skladu s členom 140 PDEU in Protokolom št. 13 o konvergenčnih merilih, priloženem k Pogodbama, Komisija in Evropska centralna banka (ECB) pa sta ocenili, da je hrvaška zakonodaja popolnoma skladna z zahtevami PDEU in Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke;

C.  ker PDEU poziva k preučitvi drugih dejavnikov, pomembnih za gospodarsko povezovanje in konvergenco, ki jih je treba upoštevati pri oceni, med drugim razvoj plačilne bilance in povezovanje proizvodnih, delovnih in finančnih trgov; ker Komisija meni, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za uvedbo eura tudi ob upoštevanju teh dodatnih meril;

D.  ker Komisija na podlagi običajne prakse in kot je že večkrat storila v preteklosti pri ocenjevanju merila stabilnosti cen izmed držav z najboljšimi rezultati izključi tiste, katerih stopenj inflacije ni bilo mogoče obravnavati kot merodajno referenčno merilo za druge države članice, in je zato iz ocene izključila dve najuspešnejši državi članici;

E.  ker so trenutne okoliščine, kot so zvišanje cen energije ter nezakonita in neizzvana ruska invazija v Ukrajino, vplivale na več kazalnikov, ki se uporabljajo v konvergenčnih poročilih, in bi zahtevale ustrezen razmislek o njihovem izvajanju; ker izpolnjevanje teh meril prispeva k vključevanju v ekonomsko in monetarno unijo ter njeni dolgoročni stabilnosti;

F.  ker je ECB z začetkom veljavnosti okvira tesnega sodelovanja 1. oktobra 2020 prevzela odgovornost za neposredni nadzor nad osmimi pomembnimi institucijami in 15 manj pomembnimi institucijami na Hrvaškem;

G.  ker se je Hrvaška zavezala, da bo po vstopu v mehanizem deviznih tečajev (ERM II) julija 2020 izvedla več ukrepov na naslednjih štirih področjih: preprečevanje pranja denarja, poslovno okolje, upravljanje javnega sektorja in insolvenčni okvir;

H.  ker je poročevalec obiskal Hrvaško, da bi ocenil njeno pripravljenost za vstop v euroobmočje;

1.  odobri predlog Komisije;

2.  podpre sprejetje eura na Hrvaškem 1. januarja 2023;

3.  ugotavlja, da Hrvaška izpolnjuje merila za uvedbo eura zaradi ambicioznih, odločnih, verodostojnih in vztrajnih prizadevanj hrvaške vlade in hrvaškega naroda;

4.  ugotavlja, da so bile pozitivne ocene Komisije in ECB opravljene v obdobju pandemije COVID-19, ki je trajala dlje, kot je bilo pričakovano, in med gospodarskim okrevanjem v letu 2021, ki je sledilo pandemiji; hkrati ugotavlja, da je neizzvana in nezakonita ruska invazija v Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022, le v manjši meri vplivala na pretekle podatke, na podlagi katerih so bila pripravljena konvergenčna poročila; je zato prepričan, da je Hrvaška popolnoma pripravljena na uvedbo eura 1. januarja 2023;

5.  poudarja, da sta kljub težkim socialno-gospodarskim razmeram, ki sta jih povzročila zdravstvena kriza in nedavno zvišanje cen energije, uvedba eura na Hrvaškem in hrvaško izpolnjevanje potrebnih meril močan politični signal, ki kaže na izvedljivost in privlačnost enotne valute Unije; zato pozdravlja vztrajna prizadevanja hrvaške vlade v zvezi s tem; meni, da bo Hrvaška z uvedbo eura prispevala k odpornosti in enotnosti Unije ter okrepila njeno pozitivno podobo v regiji, zlasti ker je to prvi pomemben proces vključevanja v EU po izstopu Združenega kraljestva;

6.  poudarja, da bo uvedba eura okrepila hrvaško gospodarstvo ter koristila njenim državljanom in podjetjem, saj bo gospodarstvo države postalo odpornejše, privabilo bo več tujih naložb, povečalo zaupanje mednarodnih vlagateljev in zmanjšalo menjavo valut, kar bo pomembno vplivalo na ključni turistični sektor države;

7.  pozdravlja delo, ki ga je hrvaška vlada opravila za krepitev institucionalne zmogljivosti Hrvaške, prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja ter uspešno in učinkovito izvajanje strukturnih reform, ki prispevajo k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti; zlasti pozdravlja prizadevanja za krepitev institucionalne neodvisnosti Hrvatske narodne banke; poziva hrvaške oblasti, naj še naprej krepijo institucionalni okvir za zagotavljanje kakovosti zakonodaje;

8.  poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju reform in naložb hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost, ki bodo spodbudile rast in okrepile njeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

9.  poudarja, da konvergenca pri bančnem nadzoru z zagotavljanjem uporabe enotnih nadzornih standardov prispeva k varovanju finančne stabilnosti; poudarja tudi, da je pristop Hrvaške k enotnemu mehanizmu nadzora prek tesnega sodelovanja z ECB zagotovil nemoten pristop k bančni uniji;

10.  poziva hrvaške oblasti, naj nadaljujejo dobro informacijsko in komunikacijsko kampanjo o uvedbi eura;

11.  poziva hrvaške oblasti, naj ohranijo sedanji tek praktičnih priprav, da bi prehod potekal nemoteno;

12.  ugotavlja, da je v skladu s konvergenčnim poročilom Komisije za leto 2022 raven cen na Hrvaškem že dosegla višjo raven konvergence cen z euroobmočjem kot v drugih državah članicah, ko so se pridružile euroobmočju; zato pričakuje, da si bo hrvaška vlada vztrajno prizadevala za doseganje nadaljnje konvergence cen na vzdržen način in da uvedba eura ne bo povzročila umetnega povišanja cen;

13.  poziva hrvaško vlado, naj nadaljuje ukrepe, da bi izpolnila zavezo o izvajanju novega akcijskega načrta za preprečevanje pranja denarja do leta 2023;

14.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

15.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

16.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, euroskupini in vladam držav članic.

(1) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 249. (2) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 251.