Evropski parlament,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2021 z naslovom Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo (COM(2021)0778),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD), ki so jo podpisale in ratificirale EU in vse njene države članice, ter zlasti člena 27 o delu in zaposlovanju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101);

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020)0620) ter priporočila Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (2021/C 93/01),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2021 z naslovom Usklajevanje ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva (COM(2021)0500),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2004 o spodbujanju zadrug v Evropi (COM(2004)0018),

–  ob upoštevanju programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost z dne 1. julija 2020,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju(1),

–  ob upoštevanju socialne zaveze iz Porta, ki so jo podpisali portugalsko predsedstvo Sveta, predsednik Evropskega parlamenta ter predstavniki socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe,

–  ob upoštevanju izjave iz Porta z dne 8. maja 2021, ki jo je potrdil Evropski svet,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. januarja 2022 z naslovom Inovativni finančni instrumenti pri razvoju podjetij s socialnim učinkom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021 z naslovom Vloga socialne ekonomije pri ustvarjanju delovnih mest in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. septembra 2016 z naslovom Zunanja razsežnost socialnega gospodarstva,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. decembra 2009 o različnih oblikah podjetij (2009/C 318/05),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. julija 2021 z naslovom Akcijski načrt za socialno ekonomijo (CDR 5860/2020),

–  ob upoštevanju političnega pregleda za leto 2022, ki sta ga pripravila Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), z naslovom Kako najbolje izkoristiti prispevek socialnega gospodarstva h krožnemu gospodarstvu,

–  ob upoštevanju smernic za lokalne oblasti o politikah za socialno in solidarnostno gospodarstvo, ki jih je leta 2021 objavil Raziskovalni inštitut OZN za socialni razvoj,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2022 s priporočili Komisiji o statutu za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o poštenih delovnih pogojih, pravicah in socialni zaščiti za platformne delavce – nove oblike zaposlovanja, povezane z digitalnim razvojem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 Stara celina se stara – možnosti in izzivi politik na področju staranja po letu 2020(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2021 o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2018 o vlogi finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih(7);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2020 o boju proti brezdomstvu v Evropski uniji(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 s priporočili Komisiji o statutu za podjetja socialnega in solidarnostnega gospodarstva(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o prispevku zadrug k izhodu iz krize(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o predlogu uredbe Sveta o statutu evropske fundacije(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 s priporočili Komisiji o statutu evropske vzajemne družbe(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 1987 o neprofitnih združenjih v Evropskih skupnostih(16),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9‑0192/2022),

A.  ker socialno gospodarstvo zajema različne vrste zasebnih subjektov, neodvisno od javnih organov, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja (vključno z dobrodelnimi), fundacije, socialna podjetja in druge pravne oblike, za vse pa so značilne različna operativna in organizacijska načela in značilnosti, kot na primer, da so ljudje na prvem mestu, pa tudi prednost socialnih in okoljskih namenov pred dobičkom, ponovno vlaganje večine dobička/presežka v vzdržnost subjekta in splošni interes zagotavljanja blaga in storitev svojim članom in širši družbi ter demokratično ali participativno upravljanje;

B.  ker naj bi socialno gospodarstvo kljub potrebi po primerljivih mehanizmih za zbiranje podatkov o sektorju socialnega gospodarstva v državah EU predstavljalo 2,8 milijona subjektov v Evropski uniji in zaposlovalo približno 13,6 milijona delavcev (med 0,6 in 9,9 % delovne sile, odvisno od države), v skladu z akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo; ker se število subjektov socialnega gospodarstva in število zaposlenih v tem sektorju v EU razlikujeta glede na opredelitev subjekta socialnega gospodarstva, ocene in nacionalne statistične podatke; ker je več kot tretjina plačanih delovnih mest v socialnem gospodarstvu v sektorju socialnih storitev; ker socialno gospodarstvo ponuja neizkoriščen potencial za ustvarjanje delovnih mest in je pomembno orodje za boj proti socialni izključenosti in revščini, tudi s pobudami za aktivno zaposlovanje, uvedenimi v več državah članicah, kot so območja brez dolgotrajne brezposelnosti; ker bi morala Komisija pripraviti seznam in pregled sedanjih pobud, da bi bolje razumeli njihovo delovanje in uspešnost, ter z državami članicami izmenjati primere dobre prakse;

C.  ker je načelo subsidiarnosti eden od temeljev delovanja Evropske unije; ker je socialno gospodarstvo eden najboljših primerov njegove uporabe;

D.  ker ima socialno gospodarstvo pomembno vlogo pri blaženju in obravnavanju kratko- in dolgoročnih učinkov pandemije covida-19 na socialni trg EU, družbo in gospodarstvo ter spodbuja družbeno in gospodarsko odpornost in prispeva k njima na podlagi trajnostnosti svojega modela;

E.  ker socialno gospodarstvo prispeva k dobro delujočim sistemom socialnega varstva in ima od njih koristi; ker so državni in javni organi tisti, ki imajo končno odgovornost za zagotavljanje splošnega in enakega dostopa državljanov do visokega standarda javnih storitev in blaginje; ker imajo organizacije socialnega gospodarstva dopolnilno vlogo in bi jo morale imeti tudi v prihodnje, vendar niso nadomestek za državne organe, ki zagotavljajo najbolj obremenjene storitve;

F.  ker so se subjekti socialnega gospodarstva v težkih razmerah izkazali za zelo odporne in inovativne, vendar so se med pandemijo COVID-19 srečevali s težavami, kot so upad dejavnosti, omejene denarne rezerve ali potreba po prenosu poslovnih dejavnosti na splet;

G.  ker so novi okoljski, gospodarski in socialni izzivi, ki jih je pandemija še povečala, spodbudili temeljitejši razmislek o vlogi socialnega gospodarstva.

H.  ker imajo subjekti socialnega gospodarstva dolgo in raznoliko zgodovino v večini držav članic, od katerih je večina sprejela specifične zakone na tem področju; ker so se subjekti socialnega gospodarstva uveljavili kot ključni socialni in gospodarski akterji, ki lahko imajo pomembno vlogo na trgu; ker se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami, zaradi katerih je njihov gospodarski in splošni socialni učinek omejen; ker morajo države članice sprejeti posebno zakonodajo, da bi premagale te ovire in omogočile utrditev in razvoj socialnega gospodarstva ter da bi subjektom socialnega gospodarstva zagotovile, da bodo lahko učinkovito konkurirali v vseh gospodarskih sektorjih;

I.  ker organizacije socialnega gospodarstva delujejo v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, socialni sektor, izobraževanje in poklicno usposabljanje, kultura in spodbujanje kulturne dediščine, napredne tehnologije, stanovanja, prosti čas, krožno gospodarstvo, energija iz obnovljivih virov in ravnanje z odpadki; ker so zaradi svoje lokalne umeščenosti ter socialnega in povezovalnega značaja sestavni del evropskega socialnega modela;

J.  ker je socialno gospodarstvo bistveni del socialnega tržnega gospodarstva EU ter gonilo za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in doseganje njegovih ciljev; ker imajo organizacije socialnega gospodarstva pomembno vlogo v posodobljeni industrijski strategiji(17), saj postavljajo temelje za bolj trajnostno in odporno gospodarstvo EU, pri katerem ne bo nihče zapostavljen;

K.  ker digitalni prehod socialnemu gospodarstvu ponuja številne priložnosti; ker se morajo subjekti socialnega gospodarstva usposabljati, da lahko sledijo hitro razvijajočim se in konkurenčnim digitalnim trgom;

L.  ker so subjekti socialnega gospodarstva tradicionalno imeli pomembno vlogo pri vključevanju in zaposlovanju prikrajšanih delavcev ter storitev zanje, zlasti invalidov, tudi prek socialnih podjetij za vključevanje na trg dela v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov, s čimer so izboljšali njihovo dobro počutje in duševno zdravje;

M.  ker se sektor socialnih storitev, ki je del socialnega gospodarstva, srečuje z izzivi, kot so nizke plače in negotovi delovni pogoji, ki jih je treba učinkovito reševati;

N.  ker imajo lahko zadruge pomembno vlogo pri demokratizaciji digitalnega dela, na primer z ustvarjanjem delovnih platform v lasti delavcev;

O.  ker ima več kot 82,2 milijona prostovoljcev dejavno in temeljno vlogo v socialnem gospodarstvu(18); ker je prostovoljstvo pomembno tako za mlajšo generacijo kot za starejše, za katere je v nekaterih primerih pomembna priložnost za aktivno vlogo v družbi;

P.  ker so sedanje razmere, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, pokazale, kako pomembne so lokalne skupnosti in solidarnost v Evropski uniji in državah, ki mejijo na Ukrajino; ker socialno gospodarstvo v teh državah na splošno ni dobro razvito; ker bi lahko bila večja udeležba podjetij socialnega gospodarstva velika prednost pri usklajevanju podpore ukrajinskim beguncem;

Q.  ker ima socialno gospodarstvo pomembno vlogo pri spodbujanju vključujočega zelenega in digitalnega prehoda;

R.  ker je Parlament v preteklih resolucijah poudaril, kako pomembno je spodbujati razvoj čezmejnih dejavnosti in dostop do notranjega trga za vzajemne družbe, združenja in fundacije;

S.  ker pravni in politični okvir, ki ustrezno ščiti in spodbuja delavske zadruge, sklop ukrepov politike za olajšanje prenosa podjetij na zaposlene ter visoka stopnja organiziranosti in združevanja delavskih zadrug v organizacije/federacije prispevajo k uspešnemu prenosu podjetij na zaposlene;

T.  ker ima model socialnega gospodarstva velik potencial za doseganje najbolj ranljivih in prikrajšanih skupnosti, kot so Romi, ter za bistveno izboljšanje njihovega dostopa do pravic, virov in storitev ter njihove poklicne, socialne in državljanske udeležbe;

U.  ker vlagatelji organizacije socialnega gospodarstva dojemajo kot zelo tvegane(19);

1.  pozdravlja akcijski načrt Komisije za socialno gospodarstvo, vodilna načela, ki opredeljujejo socialno gospodarstvo, določena v njem, politični zagon, ki ga pomeni za razvoj socialnega gospodarstva, ter številne napovedane ukrepe; vendar ugotavlja, da bi morali nekatere vidike, povezane z zaposlovanjem in socialnimi zadevami v socialnem gospodarstvu, dodatno okrepiti;

2.  poudarja pluralnost ciljev socialnega gospodarstva in njegovo pomembno vlogo pri izboljšanju odpornosti gospodarstva, zagotavljanju pravičnega prehoda, zmanjševanju neenakosti, omogočanju kakovostnih zaposlitvenih možnosti za ranljive skupine, spodbujanju neodvisnega življenja, krepitvi občutka skupnosti, preprečevanju odseljevanja in krepitvi razvoja podeželskih območij, izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic in doseganju navzgor usmerjene socialne konvergence;

3.  spodbuja države članice, naj izkoristijo sisteme socialnega gospodarstva za izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic;

4.  potrjuje, da je med krizo zaradi covida-19 postalo jasno, da imajo organizacije socialnega gospodarstva, ki ljudem pomagajo pri soočanju s številnimi težavami in s tem zagotavljajo socialno kohezijo, bistveno vlogo ter da sta se pokazali njihova pomembnost in odpornost;

5.  meni, da so ukrepi EU in nacionalni ukrepi za spodbujanje razvoja socialnega gospodarstva posebno pomembni v sedanjih okoliščinah, v katerih je treba zaradi gospodarske in socialne krize, ki jo je povzročila pandemija covida-19, izkoristiti ves potencial socialnega gospodarstva za gospodarsko okrevanje, spodbujanje socialnega podjetništva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poudarja, da imajo subjekti socialnega gospodarstva ključno vlogo pri izboljšanju odpornosti gospodarstva in družbe po pandemiji covida-19;

6.  poudarja, da je treba kljub temu, da je socialno gospodarstvo pomemben vir gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, storiti več za spodbujanje njegovega modela, vključno z načeli solidarnosti, socialnega vključevanja in socialnih naložb, na katerih temelji; zato poziva Komisijo in države članice ter regionalne in lokalne organe, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje socialnega gospodarstva in vključevanje razsežnosti socialnega gospodarstva v ustrezne politike, programe in prakse, na primer tiste, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod na ravni Unije, pa tudi na svetovni ravni prek zunanjega delovanja EU;

7.  spodbuja države članice, naj akterje socialnega gospodarstva podpirajo pri oblikovanju programov za socialne inovacije, s katerimi se bosta izboljšala razvoj in zagotavljanje socialnih storitev, dostopnost teh storitev za najranljivejše, tudi za invalide in starejše, pa se bo povečala;

8.  ponavlja poziv(20), naj se načelo „najprej pomisli na male“ določi kot vodilno načelo pri pripravi prihodnje zakonodaje in sprejemanju politik, brez rahljanja trenutnih pravil, standardov in pravic, kot so varstvo okolja in potrošnikov, da bi po eni strani z regulativnimi okviri bolj spodbujali mikro-, mala in srednja podjetja pri uporabi veljavnih pravil in predpisov, po drugi strani pa okrepili razvoj, trajnostnost in rast socialnega gospodarstva;

9.  meni, da je treba predlagati konkretne strategije in nadaljnje ukrepe za doseganje ciljev akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, pri tem pa upoštevati nacionalno zakonodajo in prakso; poudarja, da bi bilo treba podrobneje opredeliti medsebojne povezave med akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo in drugimi pobudami EU, kot so akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, evropska strategija o invalidnosti ali evropska platforma za boj proti brezdomstvu; meni, da je treba določiti časovni razpored za vse ukrepe, vključene v akcijski načrt za socialno gospodarstvo, ter njihovo spremljanje in ocenjevanje, da bi ustrezne organe vodil pri izvajanju načrta in zagotovili skladnost politik;

10.  poudarja, da socialna podjetja, ki delujejo v javnem interesu, ustvarjajo delovna mesta, zagotavljajo socialno inovativne storitve in izdelke, spodbujajo socialno vključevanje ter prispevajo k bolj trajnostnemu gospodarstvu, zasidranemu v lokalnem okolju; poudarja, da je treba, kadar vloga socialnega gospodarstva pri ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest vključuje prikrajšane delavce in prikrajšane regije, zagotoviti primerno podporo, da se ti subjekti ustrezno priznajo;

11.  obžaluje, da je v državah članicah 11,6 % delovnih mest v zasebnem sektorju neprijavljenih, in poudarja, da so potrebni ukrepi politike za boj proti neprijavljenemu delu in za učinkovito uveljavljanje delavskih pravic; poudarja, da organizacije socialnega gospodarstva, zlasti zadruge, prispevajo k boju proti neprijavljenemu delu;

12.  poudarja, da je treba v sektorju socialnega gospodarstva spodbujati možnosti za neposredno javno financiranje v obliki nepovratnih sredstev, na primer s sredstvi EU, pa tudi zasebne naložbe, zlasti ker se je povpraševanje po storitvah, ki jih zagotavljajo organizacije socialnega gospodarstva, med pandemijo covida-19 in po njej povečalo;

13.  ponavlja, da morajo Komisija in države članice – da se uresniči celoten potencial akcijskega načrta za socialno gospodarstvo – zagotoviti, da pri izvajanju akcijskega načrta ne bo nihče prezrt in da bodo vanj kot partnerji polno vključeni vsi deležniki socialnega gospodarstva, tudi izvajalci neprofitnih socialnih storitev in civilna družba na vseh ravneh, vključno z verskimi dobrodelnimi organizacijami, s čimer bi zagotovili preglednost in usklajevanje med akterji;

Vzpostavitev ugodnega okolja za socialno gospodarstvo

14.  opominja države članice, da direktiva o javnem naročanju omogoča javnim naročnikom, da javna naročila uporabijo za doseganje okoljskih in socialnih ciljev ter zlasti omogoča rezervirane postopke oddaje ponudbe za subjekte, ki izpolnjujejo merila glede kakovosti in katerih glavni cilj je vključevanje invalidov ali drugih skupin, ki jim grozi socialna izključenost, v delovno silo; poziva javne organe, naj priznajo socialno in okoljsko odgovorna javna naročila kot naložbo v socialno-ekonomsko strukturo z velikim potencialom za kombiniranje socialnih in konkurenčnih ciljev; poudarja, da je lahko vključitev okoljskih in socialnih zahtev v razpise bistvena za razvoj sektorja socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja socialno odgovorno javno naročanje in dobre prakse, da bi spodbudili socialno odgovorne poslovne prakse, in spodbuja države članice, naj si prizadevajo, da bodo vsa javna sredstva, izplačana v obliki javnih naročil, pogojena z izpolnjevanjem veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali mednarodnem okoljskem, socialnem in delovnem pravu;

15.  spodbuja države članice, naj sistematično sprejemajo strategije, namenjene razvoju družbeno odgovornega javnega naročanja, da bi tako vzpostavile povezavo med področji politike med zagotavljanjem storitev in proizvodov ter prispevanjem k socialnim ciljem; meni, da je treba prenos direktive o javnem naročanju pospremiti s pobudami za povečanje znanja o odnosu med javno porabo in njenim prispevkom k uresničevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja ter za krepitev zmogljivosti uradnikov, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, in subjektov socialnega gospodarstva; spodbuja uradnike, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, naj opravijo predhodno preverjanje trga, preden pripravijo razpisno dokumentacijo, da bi bolje razumeli, kaj lahko ponudijo subjekti socialnega gospodarstva in kako lahko izpolnijo razpisne zahteve; poziva naročnike, naj naročila ne oddajo le na podlagi najnižje cene, temveč na podlagi najboljše vrednosti, s čimer bi vključili merila kakovosti in socialne vidike; poziva države članice, naj povečajo preglednost in preprečijo korupcijo pri javnih naročilih; poudarja, da morajo ustrezni organi preučiti sodelovanje in partnerstva pri dostopu subjektov socialne ekonomije do javnih naročil, kot to velja v nekaterih državah članicah;

16.  poudarja, da so lahko delavski odkupi možna rešitev za preprečevanje izgube delovnih mest zaradi prestrukturiranja; pozdravlja aktualne pobude v državah članicah, v okviru katerih se delavcem, ki se zanimajo za proces odkupa, in zadrugam, ki izhajajo iz delavskih odkupov, nudijo poslovne strukture za podjetja, vključno s pravnim svetovanjem, finančno podporo, pomočjo pri pripravi poslovnih načrtov in predložitvijo podatkov, ki jih potrebujejo zunanji vlagatelji; spodbuja vse druge države članice, naj uvedejo podobne pobude in to vprašanje vključijo med priporočila Sveta za leto 2023, da bi še dodatno podprle te pobude na regionalni in nacionalni ravni; poudarja vlogo predstavnikov delavcev, tudi sindikatov, pri podpiranju in povezovanju z združenji zadrug, ki pomagajo delavcem pri odkupih, da bi izboljšali njihove možnosti za uspeh;

17.  poudarja, da mora Komisijo še naprej tesno sodelovati z državami članicami pri iskanju orodij in rešitev za odpravo ovir in pospešitev pravnih postopkov za prenos lastništva podjetja na delavce prek delavskih zadrug ali drugih oblik subjektov socialnega gospodarstva v lasti delavcev; poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo EU za izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi ter mrežami socialnega gospodarstva;

18.  poudarja pomen promocije zadružnega modela in njegovih načel udeležbe delavcev in demokracije; spodbuja države članice, naj ustvarijo ugodno pravno okolje za ustanavljanje in delovanje zadrug, tudi delavskih zadrug;

19.  poudarja, da sedanje delo EU za razširitev taksonomije za trajnostno financiranje na socialne cilje; meni, da mora biti taksonomija EU pomembna s socialnega vidika, hkrati pa upoštevati položaj mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij, saj je lahko gonilo naložb v socialno gospodarstvo, če so te naložbe ustrezno usklajene z načeli in značilnostmi socialnega gospodarstva;

20.  poudarja pomen krepitve poslovnega načrtovanja ter spretnosti za izvajanje in ocenjevanje subjektov socialnega gospodarstva, pa tudi ustrezne medijske pismenosti, upravljavskih spretnosti, participativnega vodenja, vseživljenjskega učenja, odpornosti ter znanj in spretnosti, potrebnih za potekajoče prehode, tudi zelenega in digitalnega, s podpiranjem zavezništva za socialno gospodarstvo ter lokalne spretnosti in znanja; z zanimanjem pričakuje napovedani pakt za znanja in spretnosti za socialno gospodarstvo, ki bo vlagal v ta znanja in spretnosti; ter poziva deležnike socialnega gospodarstva, naj zagotovijo popolno skladnost s cilji evropskega stebra socialnih pravic in poskrbijo, da se bo do leta 2030 vsaj 60 % njihovih zaposlenih vsako leto udeleževalo usposabljanj;

21.  poziva Komisijo, naj spodbuja naložbe z družbenim učinkom in oceni obstoječe ukrepe za spodbujanje državljanske udeležbe v finančnih pobudah z družbenim učinkom, da bi povečala financiranje subjektov socialnega gospodarstva in njihovo prepoznavnost;

22.  poziva Komisijo, naj skupaj z deležniki socialnega gospodarstva in akademiki natančno preuči, ali bi bile socialne obveznice izvedljive in praktične;

23.  obžaluje, da organizacije socialnega gospodarstva niso dovolj prisotne v učnih načrtih splošnega šolstva in visokošolskega izobraževanja(21); zaradi tega poziva subjekte predstavniškega sektorja in ustrezne javne organe, naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki pregledajo in ocenijo učne načrte na vseh ravneh izobraževanja, od osnovnošolskega do visokošolskega, vključno s poklicnim usposabljanjem in izobraževanjem, ter pripravijo politična priporočila; poudarja, da je treba spodbujati socialno gospodarstvo med mladimi; poziva Komisijo, naj zagotovi stalno sodelovanje med evropskim strokovnim centrom za socialne inovacije in visokošolskimi ustanovami v vseh državah članicah, da bi razvili skupne projekte in ozaveščali o možnostih, ki jih socialno gospodarstvo ponuja mladim podjetnikom in premalo zastopanim skupinam, kot so invalidi, ženske, starejši in socialno ranljive skupine;

24.  poudarja, da so bili subjekti socialnega gospodarstva desetletja vodilni pri uporabi krožnih poslovnih modelov, zlasti na področju dejavnosti v zvezi s ponovno uporabo, popravili in recikliranjem, s čimer so pospešile prehod na krožno gospodarstvo in krepile osredotočenost na pozitiven družbeni učinek(22); podpira pobudo Komisije za krepitev zmogljivosti socialnega gospodarstva za nadaljnji razvoj bolj zelenih storitev in proizvodov;

25.  poudarja posebno naravo zadrug za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v socialnem gospodarstvu, ki so del energetskih skupnosti, v energetskem sistemu, saj spodbujajo trajnostno proizvodnjo in porabo energije, krepijo lastništvo skupnosti in socialne inovacije, prinašajo obsežne prednosti in jih je mogoče uporabiti za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo na oddaljenih območjih ter na nekaterih otokih;

26.  poudarja temeljno vlogo subjektov socialnega gospodarstva, vključno z vzajemnimi družbami, v sektorju oskrbe in poudarja pomemben potencial za rast socialnega gospodarstva na tem področju, ki se lahko odzove na povečano povpraševanje po storitvah oskrbe in obravnava sedanje izzive, kot je staranje prebivalstva; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo kakovosten sektor oskrbe z ustreznimi politikami in poskrbijo, da bo prihodnja revizija državne pomoči zagotovila večjo prožnost za subjekte socialnega gospodarstva, ki zagotavljajo socialne in zdravstvene storitve;

27.  poudarja, da je treba večji pomen nameniti metodologijam in praksam meritve družbenega učinka; poziva Komisijo, naj ob podpori evropskih deležnikov socialnega gospodarstva natančno oceni razvoj metodologij za merjenje socialnega učinka, ki lahko ustrezajo raznolikosti subjektov socialnega gospodarstva in dodatno pritegnejo socialne naložbe;

28.  poudarja pomen socialnega gospodarstva pri spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju zaposlitvenih priložnosti za ženske, zlasti tiste v ranljivem položaju; poudarja, da je lahko vstopna točka, ki olajšuje prehod iz neformalne v formalno zaposlitev; ugotavlja, da ženske pogosto predstavljajo več kot 60 % delovne sile v socialnem gospodarstvu in da se domnevno razlike v plačah in vodstvu manjše; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo ovire, s katerimi se spoprijemajo ženske, da bi se dosegla večja enakost spolov; poziva k okrepitvi razsežnosti spola v politikah in dostopu do financiranja za ženske, ki sodelujejo v subjektih socialnega gospodarstva, glede na večje težave, ki jih imajo ženske pri dostopu do finančnih sredstev v primerjavi z moškimi; poziva Komisijo, naj v prihodnji evropski strategiji za oskrbo opredeli jasno vlogo socialnega gospodarstva;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo nacionalna, nadnacionalna in medregionalna partnerstva za gradnjo zmogljivosti in formalne dogovore z mrežami socialnega gospodarstva in organizacijami, ki jih predstavljajo; opozarja, da je treba zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj in profesionalizacijo subjektov socialnega gospodarstva, kar je mogoče doseči z zagotavljanjem svetovalnih storitev, kot so prilagojeno mentorstvo in inštruiranje, financiranje krepitve zmogljivosti, usposabljanje in izobraževanje, izpopolnjevanje ali prekvalifikacija, storitve inkubatorjev ter dostop do pravnega svetovanja;

30.  poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo nove tehnologije in umetna inteligenca, če so dostopne vsem, pri ustvarjanju delovnih mest ter razvoju in širjenju socialnega gospodarstva; poudarja, da je pomembno podjetnikom in zaposlenim socialnega gospodarstva, s posebnim poudarkom na ranljivih delavcih, omogočiti boljši dostop do programov usposabljanja o digitalnih znanjih in spretnostih ter naprednih tehnologijah na ravni Unije in nacionalni ravni, ter poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, kako bi lahko splošna podjetja, javni sektor in subjekti socialnega gospodarstva sodelovali, da bi to dosegli; meni, da bi bilo treba digitalni prehod v socialnem gospodarstvu med drugim spodbujati z davčno ureditvijo, javnim naročanjem in državno pomočjo;

31.  poudarja, da je mogoče s socialnim gospodarstvom reševati urbane izzive; poziva, naj se financiranje usmeri na lokalno raven, tudi na mestna območja;

32.  pozdravlja, da številni lokalni in regionalni organi že imajo ambiciozne strategije in akcijske načrte za spodbujanje socialnega gospodarstva; priznava, da je treba izboljšati zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni ter obravnavati posebne potrebe čezmejnih organizacij socialnega gospodarstva, zlasti na podeželskih, otoških in oddaljenih območjih; poziva države članice, naj v vseh regijah spodbujajo razvoj regionalnih strategij za socialno gospodarstvo in dodelijo finančna sredstva v skladu z lokalno opredeljenimi prednostnimi nalogami; poziva Komisijo, naj objavi pregled nad vsemi obstoječimi pravnimi oblikami socialnega gospodarstva v državah članicah, da jih bodo lahko lokalni in regionalni organi upoštevali pri pripravi svojih strategij;

Izkoriščanje polnega potenciala instrumentov EU, da bi socialno gospodarstvo zacvetelo

33.  poziva države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjeno financiranje za subjekte socialnega gospodarstva ter naj v celoti izkoristijo sedanja sredstva Unije za spodbujanje sektorja socialnega gospodarstva ter okrepijo prizadevanja za črpanje sredstev, ki so jim na voljo za socialno gospodarstvo;

34.  meni, da je treba podjetjem socialnega gospodarstva olajšati dostop do evropskih sredstev, tudi v okviru javno-zasebnih partnerstev, ne da bi pri tem spremenili njihovo pravno naravo, in spodbujati njihovo dejavno sodelovanje pri oblikovanju evropske politične agende, kot v okviru izvajanja evropskega stebra socialnih pravic;

35.  pozdravlja predlog za vzpostavitev nove enotne vstopne točke EU za socialno gospodarstvo leta 2023; poudarja, da bi lahko ta pobuda podpirala subjekte socialnega gospodarstva z zagotavljanjem pomembnih informacij o ustreznem financiranju, politikah, mrežah in platformah EU ter o sorodnih evropskih pobudah;

36.  je seznanjen z možnostmi, ki so v okviru InvestEU na voljo za podporo socialnemu gospodarstvu; poziva Komisijo in izvajalske partnerje, naj oblikujejo finančne produkte, ki bodo prilagojeni potrebam podjetij socialnega gospodarstva v okviru sklopa za socialne naložbe in spretnosti, ter naj tem produktom namenijo dovolj sredstev, pri čemer se je treba osredotočiti zlasti na projekte, ki trenutno obravnavajo digitalno preobrazbo in zeleni prehod; ugotavlja, da bi bilo treba razviti trdna merila upravičenosti, namenjena finančnim posrednikom, ki specifično podpirajo socialno gospodarstvo, in meni, da bi bilo treba v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU dati na voljo svetovalne storitve, da bi čim bolj povečali potencial teh finančnih posrednikov, da izkoristijo program InvestEU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo drugi finančni produkti InvestEU, kot so tisti, namenjeni malim in srednjim podjetjem, na voljo subjektom socialnega gospodarstva, med katerimi je večina mikro-, malih in srednjih podjetij, da bi omogočili razvoj nabora projektov o ključnih temah ter izboljšali dolgoročno gospodarsko vzdržnost subjektov socialnega gospodarstva in njihovo uporabo inovativnih rešitev;

37.  opozarja zlasti na ključno vlogo skladov kohezijske politike, vključno z Evropskim socialnim skladom plus (ESS+) ter Evropskim skladom za regionalni razvoj in Kohezijskim skladom, pri financiranju projektov socialnega gospodarstva; opozarja na specifične cilje ESS+, da bi izboljšali dostop do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti za mlade, ter da bi spodbujali samozaposlovanje in socialno gospodarstvo; želi spomniti države članice, da lahko organi za javna naročila sredstva ESS+ uporabijo za financiranje „spodbujevalcev socialne klavzule“ tj. strokovnjakov, ki bodo spodbujali in podpirali izvajanje socialne klavzule na lokalni ravni ter javnim organom svetovali, kako oblikovati razpisne zahteve, ki bodo dostopne subjektom socialnega gospodarstva;

38.  priznava velik potencial socialnega gospodarstva za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in plačanih pripravništev za mlade, kar lahko pospeši njihovo vključevanje na trg dela; spodbuja države članice, naj uporabijo sredstva, ki so na voljo v okviru okrepljenega jamstva za mlade, za spodbujanje socialnega gospodarstva med mladimi, saj lahko tako okrepijo njihovo vključevanje na trg dela; pozdravlja pobudo Komisije, v skladu s katero bo leta 2022 v okviru ESF+ ustanovljena akademija za podjetniško politiko mladih, da bi spodbudili podjetništvo mladih, ter jo poziva, naj posebno pozornost nameni socialnemu podjetništvu in pripravi ciljno usmerjene pobude za pomoč drugim premalo zastopanim podjetnikom v socialnem gospodarstvu;

39.  podpira vzpostavitev nacionalnih strokovnih centrov za socialne inovacije, namenjenih socialnim podjetnikom, in evropskega strokovnega centra za socialne inovacije, vendar opominja Komisijo in države članice, da socialne inovacije ustvarjajo vse organizacije socialnega gospodarstva, tudi ponudniki neprofitnih socialnih storitev in socialni podjetniki; poziva države članice, naj obravnavajo posebne izzive, s katerimi se sooča sektor neprofitnih socialnih storitev, da bi mu z nepovratnimi sredstvi in subvencijami v okviru ESS+ ali projekta Erasmus+ omogočile nadaljnje delovanje na področju inovacij;

40.  pozdravlja uporabo ciljno usmerjenega financiranja EU za projekte, namenjene razvijanju in omogočanju prenosa podjetij na njihove zaposlene in s tem neprekinjenega poslovanja, vključno s prevzemom s strani delavske zadruge(23);

41.  poziva države članice, naj spodbujajo dostop subjektov socialnega gospodarstva do financiranja NextGenerationEU v okviru svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, zlasti za spodbujanje kakovostnega zaposlovanja, socialnega vključevanja ter vključujočega digitalnega in zelenega prehoda za vse;

42.  poziva Komisijo, naj ob naslednji reviziji uredbe o splošnih skupinskih izjemah razširi področje uporabe uredbe in ustrezno upošteva posebne potrebe subjektov socialnega gospodarstva v smislu dostopa do financiranja in razvoja trga; poziva Komisijo, naj bolje vključi socialne vidike v področje državne pomoči, kot je spodbujanje zaposlovanja prikrajšanih delavcev, tudi invalidov, zlasti v okviru okrevanja po pandemiji covida-19, naj po posvetovanju z ustreznimi deležniki preuči različne možnosti, ki temeljijo na dokazih, da bi podprla razvoj subjektov socialnega gospodarstva ter nacionalnim organom zagotovila jasnost in smernice o pravni podlagi, ki se uporablja za podporo subjektom socialnega gospodarstva z državno pomočjo;

43.  pozdravlja namero Komisije, da bo preučila vzpostavitev namenskih mehanizmov sovlaganja s fundacijami in človekoljubnimi organizacijami v zvezi s ciljnimi vprašanji, kot je brezdomstvo;

44.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj bolje izkoristijo potencial sedanjih pravil o posebnih določbah za storitve splošnega gospodarskega pomena za dostop do javne finančne podpore v okviru uredbe EU o državni pomoči, tudi tako, da izkoristijo možnost, da se subjekti socialnega gospodarstva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, po potrebi priznajo kot storitve splošnega gospodarskega pomena;

45.  pozdravlja zamisel o novi pobudi v okviru programa Enotni trg, s katero naj bi se podprla vzpostavitev partnerstev med subjekti socialnega gospodarstva in običajnimi podjetji, da bi se na medpodjetniškem trgu omogočilo „družbeno odgovorno kupovanje“, ki lahko okrepi socialno gospodarstvo;

46.  meni, da bi lahko sedanje oznake in potrdila za subjekte socialne ekonomije služila kot navdih za države članice; pozdravlja zavezo iz akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, da bo začela študijo o nacionalnih oznakah socialnega gospodarstva, da bi povečala prepoznavnost socialnega gospodarstva in omogočila dobro delujoč enotni trg, ter na podlagi rezultatov preučila možnosti za pripravo podlage za bolj standardiziran sistem na ravni Unije; poudarja, da bi morala ta študija temeljiti na prejšnjih ugotovitvah in vključevati deležnike socialnega gospodarstva;

47.  priporoča razširitev področja delovanja evropske mreže regij za socialno gospodarstvo, da bi okrepili nova regionalna in lokalna partnerstva, zlasti za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda na območjih;

48.  spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami opredeli učinkovita orodja za podporo in zaščito organizacij civilne družbe, zlasti subjektov socialnega gospodarstva, v državah članicah; poudarja, da program za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote, ki je med drugim namenjen neprofitnim organizacijam, njegov proračun pa znaša 1,55 milijarde EUR, pomembno prispeva k premagovanju izzivov, s katerimi se sooča civilna družba v EU;

49.  ugotavlja, da se za zagotavljanje sredstev neprofitnim organizacijam pogosto zahteva sofinanciranje in da ima lahko zahteva po previsokem deležu lastnih sredstev preprečevalen učinek; zato poudarja, da bi bilo treba oceniti delež lastnih sredstev, potrebnih za sofinanciranje, in da je treba upoštevati različna sredstva, ki bi jih bilo mogoče monetizirati, kot so čas prostovoljstva ali prispevki v naravi;

50.  je zadovoljen, da je Komisija začela študijo s primerjalno analizo pravnih ureditev in pregledov združenj v EU; poziva Komisijo, naj na podlagi člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži predlog uredbe o vzpostavitvi statuta evropskega združenja na podlagi priporočil iz resolucije Parlamenta z dne 17. februarja 2022 s priporočili Komisiji o statutu za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije ter iz dela I Priloge k omenjeni resoluciji;

Učinkovitemu izvajanju akcijskega načrta za socialno gospodarstvo naproti

51.  toplo pozdravlja predlog priporočila Sveta o okvirnih pogojih za socialno gospodarstvo, ki naj bi bil potrjen leta 2023; poudarja, da bi moralo priporočilo vsebovati skupno opredelitev socialnega gospodarstva na ravni Unije na podlagi njegovih glavnih načel in značilnosti, kot so predstavljene v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo, in da je treba tako pri priporočilu kot pri opredelitvi upoštevati raznolikost subjektov socialnega gospodarstva v državah članicah; poudarja, da mora biti glavni cilj priporočila krepitev pravnih in političnih okvirov za socialno gospodarstvo, zlasti v državah članicah, kjer je ekosistem socialnega gospodarstva manj razvit; meni, da bi bilo treba v priporočilu jasno poudariti instrumente podpore, ki jih je dala na voljo EU, in zagotoviti smernice o posebnih politikah, kot so ustrezni pravni okviri za različne vrste subjektov socialnega gospodarstva, javna naročila, državna pomoč, zaposlovanje, socialna in zdravstvena politika, obdavčenje, izobraževanje, znanja in spretnosti, usposabljanje ter pomen povezovanja trenutno potekajočih prehodov z agendo socialnega gospodarstva;

52.  poudarja pomen sodelovanja delavcev in demokratičnega upravljanja, ki sta načeli, priznani v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo, pri doseganju ciljev socialnega gospodarstva; poudarja, da morajo vsi delavci v socialnem gospodarstvu imeti dostojne delovne in zaposlitvene pogoje ter obete za poklicno pot, ki bi v najboljšem primeru temeljili na kolektivnih pogodbah; v zvezi s tem poudarja, da morajo subjekti socialnega gospodarstva, spoštovati sindikalne pravice, socialni dialog in kolektivna pogajanja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsa finančna podpora EU subjektom socialnega gospodarstva pogojeni z njihovim izpolnjevanjem veljavnih delovnih in zaposlitvenih pogojev in/ali obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz veljavnega prava ali kolektivnih pogajanj; poudarja, da imajo subjekti socialnega gospodarstva dobre možnosti za spodbujanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, saj njihov model temelji na udeležbi delavcev; zato poudarja, da je treba še naprej razvijati socialni dialog na nacionalni in evropski ravni ter kolektivna pogajanja v socialnem gospodarstvu;

53.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spodbujata socialno ekonomijo na mednarodni ravni in povečata prepoznavnost sektorja v zunanji razsežnosti politik Unije, med drugim s priznavanjem in vključevanjem njegove posebne narave v prihodnje pridružitvene sporazume ter zagotavljanjem informacij in usposabljanja o socialnem gospodarstvu osebju delegacij EU ter z oceno tega, kako lahko ti ukrepi prispevajo k razvoju socialnega gospodarstva v tretjih državah;

54.  obžaluje, da nedavni pozivi Parlamenta Komisiji, naj predloži predloge, ki bi omogočali vzajemnim družbam, združenjem in fundacijam, da delujejo na evropski in čezmejni ravni, niso vodili k zakonodajnim spremembam, s čimer je bil ogrožen evropski socialni model in je bilo ovirano dokončanje enotnega trga; ponavlja svoj poziv k uvedbi skupnih minimalnih standardov za neprofitne organizacije v vsej EU in k pripravi statuta za evropska združenja, ter poziva Komisijo, naj javno pojasni razloge, zakaj pozivi Parlamenta niso bili upoštevani; glede na priložnosti, ki jih ponuja akcijski načrt za socialno gospodarstvo, pa tudi dejavnosti odbora za spremljanje iz luksemburške deklaracije, ki zajema večino držav članic, priporoča, naj se okrepljeno sodelovanje preuči kot orodje za preseganje prej omenjenih zastojev, ki trajajo več desetletij;

55.  ugotavlja, da morajo javni organi in subjekti socialnega gospodarstva jasno opredeliti socialne prednostne naloge, da bi dosegli poln potencial sektorja socialnega gospodarstva za obravnavanje socialno-ekonomskih izzivov; poudarja, da projekti socialnega gospodarstva pogosto zahtevajo tesno partnerstvo z javnimi organi; zato poziva Komisijo in države članice, naj v makroekonomskem okviru upravljanja na ravni EU pripravijo strategijo socialnih naložb, v kateri bodo jasno opredeljene socialne prednostne naloge v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, in ki bo lahko zagotovila okvir za sodelovanje med javnimi organi in organizacijami socialnega gospodarstva;

56.  poziva Komisijo, naj poročila o državah in priporočila za posamezne države uporabi v procesu semestra, da bi spremljala razvoj socialnega gospodarstva v Evropi, ter jo poziva, naj poskrbi, da bodo njene pobude bolj ambiciozne in skladne, in naj po možnosti predlaga pravne ukrepe;

57.  poziva Komisijo, naj spremlja, ali države članice spoštujejo svoje zaveze glede socialnega gospodarstva iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

58.  pozdravlja napoved, da bo opravljena nova študija za zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih informacij o socialnem gospodarstvu po vseh državah članicah; poziva, naj bodo v tej študiji zajete različne vrste subjektov socialnega gospodarstva in naj se zberejo razčlenjeni podatki o delavcih; ugotavlja, da je treba zbrati podrobne, standardizirane, primerljive in zanesljive podatke o obsegu in učinku socialnega gospodarstva, da bi olajšali politične odločitve, ki temeljijo na dokazih, pripravili socialno gospodarstvo na izzive prihodnosti ter prispevali k ekonomskim in socialnim ciljem EU; poziva Komisijo, naj v okviru tega dela posodobi študijo o vzajemnih družbah v Uniji iz leta 2012, da bi opredelila priložnosti in ovire za njihov razvoj, zlasti na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja; pozdravlja Komisijo in nacionalne statistične organe, naj sodelujejo z Eurostatom pri zbiranju standardiziranih podatkov ter jih redno posodabljajo in analizirajo;

59.  pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi z načrtom za prehod za socialno gospodarstvo in lokalne industrijske ekosisteme, vendar ugotavlja, da so potrebne dodatne informacije, da bi razumeli, kako bo sodeloval z drugimi regionalnimi in lokalnimi pobudami, in da bi zagotovili učinkovito izvajanje na terenu;

60.  poziva države članice, naj določijo koordinatorje za socialno gospodarstvo ter vzpostavijo lokalne kontaktne točke za to gospodarstvo, da bi ozaveščale in olajšale dostop do podpore in financiranja, tudi financiranja EU; poziva Komisijo, naj vzpostavi enotno spletno platformo EU za izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi organi ter mrežami socialnega gospodarstva; poudarja, da je treba to platformo upravljati v sodelovanju z evropskimi mrežami socialnega gospodarstva in strokovno skupino Komisije za socialno gospodarstvo in socialna podjetja; meni, da je treba zagotoviti tesno usklajevanje med nacionalnimi koordinatorji, lokalnimi kontaktnimi točkami, spletno platformo EU in enotno vstopno točko EU za socialno gospodarstvo, da bi kar najbolj povečali izmenjavo znanja in sinergije ter prepoznavnost priložnosti za akterje socialnega gospodarstva in preprečili morebitno podvajanje dela;

61.  poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s strokovno skupino za socialno gospodarstvo in socialna podjetja in ustanovi projektno skupino za izvajanje akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, ki bo vključevala tudi strokovno skupino za socialno gospodarstvo in socialna podjetja ter nacionalne koordinatorje, ki so pristojni za spremljanje in redno poročanje Parlamentu, Svetu in ustreznim deležnikom, vključno s socialnimi partnerji, ter naj objavi njeno sestavo in časovni načrt za ukrepanje;

o
o   o

62.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (2) UL C 116, 31.3.2021, str. 162. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0044. (4) UL C 117, 11.3.2022, str. 53. (5) UL C 99, 1.3.2022, str. 122. (6) UL C 465, 17.11.2021, str. 110. (7) UL C 345, 16.10.2020, str. 2. (8) UL C 425, 20.10.2021, str. 2. (9) UL C 118, 8.4.2020, str. 145. (10) UL C 316, 22.9.2017, str. 224. (11) UL C 75, 26.2.2016, str. 34. (12) UL C 75, 26.2.2016, str. 11. (13) UL C 36, 29.1.2016, str. 111. (14) UL C 419, 16.12.2015, str. 42. (15) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16. (16) UL C 99, 13.4.1987, str. 205. (17) OECD/Evropska unija (2022), Policy brief on making the most of the Social Economy’s contribution to the Circular Economy (Poročilo o politiki za čim večji izkoristek prispevkov socialnega gospodarstva h krožnemu gospodarstvu), 2022. (18) https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/files/qe-04-17-875-en-n.pdf (19) Evropska komisija, Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Hayday, M., Varga, E., A recipe book for social finance: a practical guide on designing and implementing initiatives to develop social finance instruments and markets (Knjiga receptov za socialne finance: praktični vodnik za oblikovanje in izvajanje pobud za razvoj instrumentov in trgov socialnega financiranja), Urad za publikacije, 2017. (20) Med drugim v svojih resolucijah z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja (UL C 445, 29.10.2021, str. 2) in z dne 24. junija 2021 o ustreznosti predpisov Evropske unije ter načelu subsidiarnosti – poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leta 2017, 2018 in 2019 (UL C 81, 18.2.2022, str. 74). (21) Eurofound, Labour market change. Cooperatives and social enterprises: work and employment in selected countries (Spremembe na trgu dela. Zadruge in socialna podjetja: delo in zaposlovanje v izbranih državah), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019. (22) OECD/Evropska unija (2022), Policy brief on making the most of the Social Economy’s contribution to the Circular Economy (Poročilo o politiki za čim večji izkoristek prispevkov socialnega gospodarstva h krožnemu gospodarstvu), OECD, Program lokalnega gospodarskega razvoja in razvoja zaposlovanja, dokumenti, št. 2022/07, OECD Publishing, 2022. (23) Na primer „Inovativni modeli prenosa podjetij za mala in srednja podjetja v Baltiku“ v okviru programa Interreg, uporaba financiranja Evropskega socialnega sklada in Programa za zaposlovanje in socialne inovacije, pilotni projekti Evropskega parlamenta, „Prenos zadrugam“ in „Reševanje delovnih mest“.