Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova III ter členov 113, 115, 116 in 326 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 4 in 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju izjave vključujočega okvira Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o dvostebrni rešitvi za reševanje davčnih izzivov zaradi digitalizacije gospodarstva, h kateri je 4. novembra 2021 pristopilo in se z njo strinjalo 137 od 141 članic,

–  ob upoštevanju vzorčnih pravil drugega stebra vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, namenjenih za domačo uporabo,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. decembra 2021 za direktivo Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji (COM(2021)0823),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 19. maja 2022 o predlogu direktive Sveta o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine v Uniji(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2019 z naslovom Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU (COM(2019)0008),

–  ob upoštevanju analize davčne opazovalnice EU z dne 25. oktobra 2021 o učinkih prihodkov zaradi globalnega minimalnega davka: ocene po posameznih državah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 5. aprila 2022 in izida seje 17. junija 2022,

–  ob upoštevanju končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope in svoje resolucije z dne 4. maja 2022 o nadaljnjih ukrepih glede Konference o prihodnosti Evrope(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o obdavčitvi digitalnega gospodarstva: pogajanja v OECD, davčno rezidentstvo digitalnih podjetij in morebitni evropski digitalni davek(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2022 s priporočili Komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje (nadaljnje ukrepanje EP na podlagi akcijskega načrta Komisije iz julija in njegovih 25 pobud na področju DDV ter obdavčevanja podjetij in posameznikov)(4),

–  ob upoštevanju študije Mednarodnega denarnega sklada z dne 25. maja 2021 z naslovom Taxing Multinationals in Europe (Obdavčevanje multinacionalnih podjetij v Evropi),

–  ob upoštevanju najnovejših ocen Mednarodnega denarnega sklada iz publikacije Fiscal Monitor iz aprila 2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje(5),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker se je 4. novembra 2021 137 od 141 članic vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička dogovorilo o reformi mednarodnega davčnega sistema z dvostebrno rešitvijo za reševanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, med drugim s sporazumno multiralateralno mejo za preusmerjanje dobička in davčno konkurenco z uvedbo globalne minimalne stopnje 15 %; ker je sporazum rezultat širokega kompromisa in več krogov pogajanj, ki so potekala več let;

B.  ker bi države z uvedbo globalne minimalne davčne stopnje v okviru te dvostebrne reforme letno zbrale približno 150 milijard USD dodatnih prihodkov(6); ker je zgodovinski dogovor, dosežen na srečanju vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička oktobra 2021, ki uživa široko podporo držav, ki predstavljajo več kot 90 % svetovnega gospodarstva, velik politični dosežek, ki ga je treba uveljaviti hitro in čim širše, da bo postal tudi družbeni in gospodarski dosežek in da bo prinesel pravično obdavčitev;

C.  ker naj bi se po najnovejših ocenah Mednarodnega denarnega sklada po uvedbi minimalnega davka svetovni prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb povečali za 5,7 % na račun dopolnilnega davka, zaradi manjše davčne konkurence pa potencialno še za dodatnih 8,1 %(7);

D.  ker bi z uvedbo minimalne dejanske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15 % v skladu z drugim stebrom tega globalnega sporazuma samo EU povečala svoje prihodke iz tega naslova za približno 64 milijard EUR letno(8);

E.  ker se za davčne zadeve v Uniji uporablja posebni zakonodajni postopek, Svet pa o njih odloča soglasno; ker predlog Komisije z dne 22. decembra 2021 za direktivo Sveta o izvajanju drugega stebra vključujočega okvira temelji na členu 115 PDEU;

F.  ker so dogovor o reformi mednarodnih davčnih pravil oktobra 2021 podprle vse države članice OECD in države G20, vključno z vsemi 27 državami članicami EU;

G.  ker je kljub tej zavezi postopek za sprejetje direktive EU za uveljavitev in izvajanje drugega stebra tega mednarodnega sporazuma (direktiva o drugem stebru) trikrat obstal v sestavi Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), ker ni bilo doseženo soglasje;

H.  ker je Poljska med pogajanji v Svetu vložila nacionalni veto, da bi preprečila sprejetje direktive o drugem stebru, ki bi veljala v vsej Uniji, čeprav jo je preostalih 26 držav članic podprlo; ker je Poljska pozneje veto umaknila;

I.  ker je Madžarska, ki se je sicer na predhodnih zasedanjih ECOFIN z direktivo strinjala, na zasedanju junija 2022 vložila veto, potem ko je Poljska svoj veto umaknila;

J.  ker bi bili javni prihodki, zbrani z izvajanjem direktive o drugem stebru v EU, še posebej pomembni, saj imajo ruska agresija v Ukrajini in motnje v svetovnih dobavnih verigah posledice, kakršnim še nismo bili priča, povrhu tega pa je treba poskrbeti za gospodarsko okrevanje po pandemiji in naložbe, ki bodo omogočile uresničitev podnebnih ciljev EU;

K.  ker se je v zadnjih nekaj desetletjih velikokrat poskusilo določiti minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji;

L.  ker so bili v končni izid konference o prihodnosti Evrope zajeti predlogi o fiskalni in davčni politiki, kot je bilo predstavljeno v ustreznem poročilu z dne 9. maja 2022;

M.  ker bi vključitev Evropskega parlamenta prek rednega zakonodajnega postopka izboljšala odločanje o obdavčitvi ter zagotovila učinkovitejše, ustreznejše in ambicioznejše rešitve za davčno politiko EU;

Splošne ugotovitve

1.  trdi, da so obstoječa mednarodna davčna pravila večinoma zastarela in z njimi ni več mogoče obravnavati vse večje digitalizacije gospodarstva ter učinkovito omejevati davčnih utaj in izogibanja davkom; opozarja, da je nujno potrebna reforma pravil s sprejetjem globalnega davčnega sporazuma OECD/G20, da bi mednarodne, evropske in nacionalne davčne sisteme pripravili na nove gospodarske, socialne in tehnološke izzive 21. stoletja;

2.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so nacionalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v EU zelo neenotne, kar bi lahko izkrivilo enotni trg in škodovalo gospodarstvu EU; poleg tega je seznanjen, da so se povprečne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v EU v zadnjih desetletjih stalno zmanjševale; znova poudarja, da je treba nujno določiti široko davčno osnovo in s tem omejiti davčne utaje, davčne goljufije in agresivno davčno načrtovanje, tudi z izvajanjem sporazuma OECD/G20 na ravni EU;

3.  poudarja, da sedanja davčna pravila in neskladja med njimi v državah članicah in širše ter slabo mednarodno sodelovanje multinacionalnim podjetjem omogočajo agresivno davčno načrtovanje, s čimer znatno znižujejo svoje dejanske davčne stopnje; opozarja, da so zaradi tega tudi mala in srednja podjetja v bistveno slabšem konkurenčnem položaju, saj plačujejo davke po precej višjih dejanskih stopnjah kot multinacionalna podjetja, to pa je nesprejemljivo;

4.  poudarja svoje nedavno sprejeto stališče o direktivi o drugem stebru, v katerem je pozval, naj se hitro sprejme do januarja 2023;

5.  poudarja, da so bile zahteve, ki naj bi jih postavila Madžarska, zlasti v zvezi z vsebinskimi izključitvami, v veliki meri upoštevane že v mednarodnem sporazumu;

6.  v zvezi s tem želi spomniti države članice, da so se zavezale globalnemu sporazumu OECD; poudarja, da bo hitro in obsežno izvajanje sporazuma odločilno za uspeh procesa; poudarja, kako pomembno je, da EU prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni v boju proti davčnim oazam, tako da postane prva regija, ki bo izvajala sporazum OECD; poudarja tveganja, ki bi jih lahko prineslo nesprejetje direktive o drugem stebru v EU; poudarja, da bi bilo lahko ogroženo izvajanje drugega stebra v ZDA in drugih jurisdikcijah, če EU ne bi sprejela direktive o drugem stebru;

Trenutni postopek odločanja in učinek nacionalnih vetov

7.  opominja države članice, da je soglasje, kot je določeno v pogodbah o EU, treba uravnotežiti z zelo visoko stopnjo odgovornosti in ga uporabljati v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, kot določa člen 4(3) PEU;

8.  poudarja, da glasovanje s soglasjem v Svetu o davčni politiki ne bo vodilo k spremembam, potrebnim za spopadanje s trenutnimi izzivi; obžaluje, da zaradi trenutnih razmer pogosto prihaja do zamud in počasnega napredka pri harmonizaciji in usklajevanju davčnih pravil v Uniji, ki bi bila koristna za vse;

9.  poudarja, da so veti držav že večkrat zavrli napredek na številnih pomembnih področjih obdavčitve; obžaluje, da so bili v Svetu tako blokirani predlogi, kot so skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), revizija direktive o obrestih in licenčninah, reforma kodeksa ravnanja pri obdavčevanju podjetij in zdaj direktiva o drugem stebru;

10.  obsoja dejstvo, da so nekatere države članice nacionalni veto na davčnem področju zlorabile za to, da bi dosegle svoje na drugih področjih politike; poudarja, da bi se lahko zaradi teh vetov nadaljevale škodljive davčne prakse in socialna nepravičnost, ki ogrožajo sposobnost Unije, da učinkovito deluje, spodbuja enake konkurenčne pogoje ter varuje interese svojih državljanov in malih in srednjih podjetij;

Priporočila za ukrepe in področja za reformo

11.  ponovno poziva Svet, naj hitro sprejme direktivo o drugem stebru, da bo sporazum začel veljati do leta 2023;

12.  poziva Madžarsko, naj nemudoma preneha blokirati globalni davčni sporazum v Svetu; obžaluje, da ima ena sama država članica moč, da v boju za večjo davčno pravičnost blokira tako zgodovinski dogovor in preostalih 26 držav članic;

13.  poziva Komisijo in Svet, naj se ne spuščata v politično pogajanje z državami članicami, ki zlorabljajo svoj nacionalni veto;

14.  znova poziva Komisijo in Svet, naj vztrajata pri dogovorjeni pogojenosti politik EU in preglednosti odločanja in ne odobrita madžarskega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, dokler Madžarska ne bo v celoti izpolnila vseh meril, določenih v uredbi, zlasti priporočil za posamezno državo na področjih pravne države, neodvisnosti sodstva in preprečevanja in odkrivanja goljufij, navzkrižij interesov in korupcije ter boja proti njim;

15.  poudarja, da bi bilo treba glede na situacijo ohraniti vse možne scenarije in da bo treba hitro ukrepati, če bo Madžarska v prihodnjih mesecih vztrajala pri nacionalnem vetu; poziva Komisijo in Svet, naj preučita alternativne možnosti, da bo lahko EU spoštovala zaveze, ki jih je sprejela na ravni OECD/G20;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o morebitnih kratkoročnih ukrepih, da bo lahko EU izpolnila svoje mednarodne zaveze, denimo pretehtajo, ali bi bilo v skrajnem primeru mogoče globalni davčni sporazum sprejeti po postopku okrepljenega sodelovanja iz člena 20 PEU; meni, da bi v primeru, da se ne bo mogoče dogovoriti o alternativah za sprejetje na ravni EU, enostransko sprejetje direktive o drugem stebru s strani vseh držav članic dalo sprejemljive rezultate;

17.  poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi postopek za nekatere davčne politike iz člena 116 PDEU; v zvezi s tem želi spomniti na manifest Ursule von der Leyen iz njene kandidature za predsednico Komisije, v katerem se je zavezala, da bo uporabila klavzule v pogodbah o EU, ki omogočajo, da se predlogi o obdavčitvi sprejmejo v postopku soodločanja in da se v Svetu o njih odloča z glasovanjem s kvalificirano večino;

18.  želi spomniti na govor o stanju v Uniji iz leta 2018, v katerem je nekdanji predsednik Komisije Jean-Claude Juncker pozval, naj se za nekatere davčne zadeve uvede odločanje s kvalificirano večino;

19.  poudarja, da bi morale države članice na dolgi rok razmisliti o dodani vrednosti glasovanja s kvalificirano večino, kot je bilo priporočeno na konferenci o prihodnosti Evrope; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj na osnovi svojega sporočila iz leta 2019 na to temo in v odgovor na konferenco o prihodnosti Evrope znova začne razpravo o postopni uvedbi glasovanja s kvalificirano večino v nekaterih davčnih zadevah;

o
o   o

20.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0216. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0141. (3) UL C 506, 15.12.2021, str. 54. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0082. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219. (6) https://www.oecd.org/tax/international-community-strikes-a-ground-breaking-tax-deal-for-the-digital-age.htm (7) IMF, Fiscal Policy from Pandemic to War (Fiskalna politika med pandemijo in vojno), str. 28, https://www.imf.org/en/Publications/FM/Issues/2022/04/12/fiscal-monitor-april-2022 (8) https://www.taxobservatory.eu/wp-content/uploads/2021/10/Note-2-November-2021-1.pdf