Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (COM(2022)0109 – C9-0057/2022 – 2022/0075(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0109),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter tretjega odstavka člena 175 in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0057/2022),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. marca 2022(1),

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. marca 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/562.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 514/2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz ter o spremembi Uredbe (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter o spremembi Uredbe (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (COM(2022)0112 – C9-0056/2022 – 2022/0077(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0112),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2), člena 79(2) in (4), člena 82(1), člena 84 ter člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0056/2022),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. marca 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 514/2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje ter (EU) 2021/1147 o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/585.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Moldaviji (07202/2022 – C9-0120/2022 – 2022/0087(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07202/2022),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v Republiki Moldaviji (07204/2022),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 77(2)(b) in (d), členom 79(2)(c) ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0120/2022),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4), člena 114(7) ter člena 163 Poslovnika,

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Moldavije.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o zahtevi za odvzem imunitete Włodzimierzu Cimoszewiczu (2021/2256(IMM))

P9_TA(2022)0086 A9-0057/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Włodzimierzu Cimoszewiczu z dne 14. julija 2021, ki jo je posredoval generalni državni tožilec Republike Poljske v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga želi začeti okrožni državni tožilec v Białystoku, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 24. novembra 2021,

–  ob upoštevanju tega, da se je Włodzimierz Cimoszewicz odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019(1),

–  ob upoštevanju drugega odstavka 105. člena in 108. člena ustave Republike Poljske ter prvega odstavka 7b. člena in prvega odstavka 7c. člena poljskega zakona o opravljanju dolžnosti poslanca poljskega parlamenta ali senata z dne 9. maja 1996,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0057/2022),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Poljske posredoval zahtevo okrožnega državnega tožilca v Białystoku za odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Włodzimierzu Cimoszewiczu, da bi lahko uvedel kazenski postopek zoper njega v zvezi s kaznivim dejanjem po prvem odstavku 177. člena v povezavi s prvim odstavkom 178. člena poljskega kazenskega zakonika; ker je v skladu s členom 9(12) Poslovnika zahtevo za odvzem parlamentarne imunitete posredoval pravosodni organ, vendar z ozirom na dejstvo, da je v členu 9(1) Poslovnika določeno, da vsako zahtevo za odvzem imunitete vloži „pristojni organ države članice“, pri čemer izpostavljena pojma nista enaka;

B.  ker naj bi 4. maja 2019 ob 8.50 v poljskem mestu Hajnówka Włodzimierz Cimoszewicz s sprednjim delom svojega vozila trčil v osebo na prehodu za pešce; ker je po nesreči Włodzimierz Cimoszewicz poskušal prepričati žrtev, da se da prepeljati v bolnišnico, vendar je žrtev to zavrnila in prosila, da se jo skupaj z njenim kolesom prepelje na njen dom; ker je Włodzimierz Cimoszewicz z namenom, da bi žrtev s svojim avtomobilom spremljal do njenega doma v mestu Hajnówka, zapustil kraj nesreče, ne da bi o nesreči obvestil reševalno službo ali policijo, kar naj bi bilo v nasprotju s zakonsko obveznostjo iz drugega odstavka 44. člena zakona z dne 20. junija 1997 o cestnem prometu; ker je žrtev ob približno 9.30, ko je prispela domov, končno privolila v to, da se da prepeljati v bolnišnico v Hajnówki; ker je žrtev v bolnišnici obvestila osebje, da je bila udeležena v prometni nesreči, in ker je bolnišnica o tem po telefonu nemudoma obvestila organe pregona, ki so te informacije posredovali policijski postaji v okrožju Hajnówka; ker je žrtev, potem ko je opravila zahtevane zdravniške preglede in prejela potrebno zdravniško pomoč, še isti dan zapustila bolnišnico; ker je Włodzimierz Cimoszewicz opravil preizkus alkoholiziranosti, ki ni pokazal prisotnosti alkohola;

C.  ker domnevno kaznivo dejanje ni neposredno ali očitno povezano z opravljanjem dolžnosti Włodzimierza Cimoszewicza kot poslanca Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti kot poslanec Evropskega parlamenta, v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

D.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

E.  ker je v skladu z drugim odstavkom 105. člena in 108. členom ustave Republike Poljske z dne 2. aprila 1997 ter prvim, drugim in četrtim odstavkom 7. člena, prvim odstavkom 7b. člena in prvim odstavkom 7c. člena zakona z dne 9. maja 1996 o opravljanju funkcije poslanca in senatorja(2) poslanec ne more biti zaslišan kot osumljenec in ne more biti kazensko odgovoren brez dovoljenja Evropskega parlamenta;

F.  ker po eni strani Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem, po drugi strani pa poslanec v okviru postopka za odvzem imunitete ne more šteti za „obdolženca“(3);

G.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

H.  ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

1.  sklene, da se Włodzimierzu Cimoszewiczu odvzame imuniteta;

2.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Włodzimierzu Cimoszewiczu.

(1) Sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23; Sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi Junqueras Vies, C-502/19, ECLI:EU:C:2019:1115. (2) Uradni list 2018.1799, kodificirana različica. (3) Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019 v zadevi Briois proti Parlamentu, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o zahtevi za odvzem imunitete Joanisu Lagosu (2021/2225(IMM))

P9_TA(2022)0087 A9-0055/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Joanisu Lagosu, ki jo je v povezavi z morebitno kazensko obtožbo (Re. ABM: RB 2020/193-EG: 6-21/50) zahteval namestnik državnega tožilca na atenskem sodišču prve stopnje in jo je 10. septembra 2021 namestnik vrhovnega državnega tožilca poslal Evropskemu parlamentu, 18. oktobra 2021 pa je bila razglašena na plenarnem zasedanju,

–  po zagovoru Joanisa Lagosa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019(1),

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9‑0055/2022),

A.  ker je namestnik državnega tožilca na atenskem sodišču prve stopnje vložil zahtevo za odvzem poslanske imunitete Joanisu Lagosu, da bi proti njemu začel kazenski postopek zaradi nekaterih izjav, ki jih je podal na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta;

B.  ker je Joanis Lagos 14. septembra 2020 med razpravo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta podal izjave, s katerimi naj bi domnevno širil ksenofobne in islamofobne lažne novice o migrantih v Morii;

C.  ker je Joanis Lagos zaradi teh izjav domnevno kriv javnega spodbujanja k sovraštvu in nasilju proti osebam na podlagi njihove rase, barve kože ali narodnostnega ali etničnega porekla na način, ki ogroža javni red in predstavlja grožnjo za telesno nedotakljivost teh oseb, kar pomeni kaznivo dejanje na podlagi člena 1(1) grškega zakona št. 927/1979, kot ga je nadomestil člen 1 grškega zakona 4285/2014;

D.  ker parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

E.  ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavam kot „obtoženec“(2);

F.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

G.  ker je Joanis Lagos navedene izjave izrekel na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in v prostoru zasedanja pri opravljanju svojih nalog kot poslanec Evropskega parlamenta;

H.  ker je Joanis Lagos te izjave torej podal v okviru svojih nalog poslanca in dela v Evropskem parlamentu;

1.  sklene, da se Joanisu Lagosu imuniteta ne odvzame;

2.  naroči svoji predsednici, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Helenske republike in Joanisu Lagosu.

(1) Sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23; Sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019 v zadevi Junqueras Vies, C-502/19, ECLI:EU:C:2019:1115. (2) Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019, Briois proti Parlamentu, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (COM(2020)0594 – C9-0305/2020 – 2020/0267(COD))

P9_TA(2022)0088 A9-0240/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0305/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 28. aprila 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. februarja 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. decembra 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0240/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/858.)

(1) UL C 244, 22.6.2021, str. 4. (2) UL C 155, 30.4.2021, str. 31.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (prenovitev) (COM(2021)0085 – C9-0085/2021 – 2021/0045(COD))

P9_TA(2022)0089 A9-0286/2021

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0085),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0085/2021),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. julija 2021(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 1. oktobra 2021 Odboru za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 110(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. decembra 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 110, 59 in 40 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0286/2021),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/612.)

(1) UL C 374, 16.9.2021, str. 28. (2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji (COM(2022)0004 – C9-0007/2022 – 2021/0438(COD))

P9_TA(2022)0090 A9-0043/2022

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0004),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9‑0007/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. marca 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0043/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2022/563.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (COM(2020)0712 – C9-0389/2020 – 2020/0345(COD))

P9_TA(2022)0091 A9-0288/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0712),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 81(2) in 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0389/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. decembra 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 58 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0288/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. marca 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o računalniško podprtem sistemu za čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah (sistem e-CODEX) ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1726

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/850.)

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 82.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK v Italiji (14836/2021 – C9-0002/2022 – 2021/0806(CNS))

P9_TA(2022)0092 A9-0046/2022

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (14836/2021),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0002/2022),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0046/2022),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Italiji (14837/2021 – C9-0003/2022 – 2021/0807(CNS))

P9_TA(2022)0093 A9-0050/2022

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (14837/2021),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0003/2022),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0050/2022),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Italiji (14838/2021 – C9-0004/2022 – 2021/0808(CNS))

P9_TA(2022)0094 A9-0047/2022

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (14838/2021),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0004/2022),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0047/2022),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil v Grčiji (14839/2021 – C9-0005/2022 – 2021/0809(CNS))

P9_TA(2022)0095 A9-0049/2022

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (14839/2021),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9‑0005/2022),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0049/2022),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov (13448/2018 – C9-0416/2021 – 2018/0084(NLE))

P9_TA(2022)0096 A9-0029/2022

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13448/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike navadnih potnih listov (13449/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9‑0416/2021),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0029/2022),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Federativne republike Brazilije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov (13445/2018 – C9-0415/2021 – 2018/0086(NLE))

P9_TA(2022)0097 A9-0030/2022

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13445/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o spremembi Sporazuma med Evropsko unijo in Federativno republiko Brazilijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za imetnike diplomatskih, službenih ali uradnih potnih listov (13446/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C9-0415/2021),

–  ob upoštevanju člena 105(1) in (4) ter člena 114(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0030/2022),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Federativne republike Brazilije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce na podlagi vloge Francije – EGF/2021/007 FR/Selecta (COM(2022)0035 – C9-0036/2022 – 2022/0023(BUD))

P9_TA(2022)0098 A9-0048/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0035 – C9-0036/2022),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2) (uredba o VFO), zlasti člena 8 navedene uredbe,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3), zlasti točke 9 navedenega sporazuma,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0048/2022),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice globalizacije ter tehnoloških in okoljskih sprememb, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, znatne spremembe v trgovinskih odnosih Unije ali sestavi notranjega trga ter finančna ali gospodarska kriza, pa tudi prehod na nizkoogljično gospodarstvo, oziroma posledice digitalizacije ali avtomatizacije;

B.  ker je Unija razširila področje uporabe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG), da bi zagotovila finančno podporo v primeru večjih prestrukturiranj in tako zajela gospodarske posledice koronavirusne krize;

C.  ker je Francija vložila vlogo EGF/2021/007 FR/Selecta za finančni prispevek iz ESPG, potem ko je bilo odpuščenih 294 presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 46 NACE Revizija 2 (Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili), v vseh francoskih regijah na ravni NUTS 2 v celinski Franciji, razen v regiji Limousin (FRI2), v referenčnem obdobju od 1. junija 2021 do 1. oktobra 2021;

D.  ker se vloga nanaša na 294 presežnih delavcev, ki so v referenčnem obdobju prenehali delati v podjetju Selecta, 179 delavcev pa je bilo odpuščenih pred referenčnim obdobjem ali po njem zaradi istih dogodkov, ki so povzročili prenehanje opravljanja dejavnosti v referenčnem obdobju, zato se bodo prav tako šteli za upravičence do pomoči;

E.  ker vloga temelji na merilih za pomoč iz točke (a) člena 4(2) uredbe o ESPG, ki zahteva prenehanje opravljanja dejavnosti za vsaj 200 presežnih delavcev v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici;

F.  ker je sektor prodajnih avtomatov močno prizadela pandemija COVID-19 v Evropi, in sicer zaradi zaprtja mest, kjer so postavljeni avtomati (podjetja in javna mesta, kot so letališča, železniške postaje itd.), ali zaradi nedostopnosti prodajnih avtomatov na odprtih mestih, v regiji Île-de-France pa so podjetja, ki se ukvarjajo s prodajnimi avtomati, zaradi dela na daljavo izgubila 70 % prihodkov od prodaje (september 2020 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta)(4);

G.  ker se je po navedbah družbe Selecta kljub oživitvi dejavnosti poleti 2020 obseg polnjenja avtomatov zmanjšal za 47 % v primerjavi s februarjem 2020, zadnjim mesecem pred pandemijo, medtem ko je družba Selecta v letu 2020 zabeležila 60 milijonov EUR izgub iz poslovanja(5) in organizirala odpustitev 473 delavcev, kljub novim pogajanjem o pogodbah, da bi omejila izgube, ki so jih še poglabljali fiksni stroški in upadanje prodaje;

H.  ker je Komisija navedla, da je zdravstvena kriza povzročila gospodarsko krizo, določila načrt za okrevanje gospodarstva in poudarila vlogo ESPG kot orodja za ukrepanje v izrednih razmerah(6);

I.  ker so se po podatkih francoske organizacije za prodajo in storitve na avtomatih (NAVSA) prihodki od prodaje v tem sektorju v Franciji leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 50 % do 90 %, kar je ogrozilo približno 25 000 delovnih mest;

J.  ker bi morali biti finančni prispevki iz ESPG usmerjeni predvsem v aktivne ukrepe politike trga dela in prilagojene storitve, katerih cilj je hitra ponovna vključitev upravičencev v dostojno in trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju dejavnosti ali zunaj njega ob njihovi hkratni pripravi na bolj zeleno in bolj digitalno evropsko gospodarstvo;

K.  ker sredstva ESPG ne presegajo najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018), kot je določeno v členu 8 uredbe o VFO;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz točke (a) člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Francija v skladu s to uredbo upravičena do finančnega prispevka v višini 4 074 296 EUR, kar je 85 % skupnih stroškov v višini 4 793 290 EUR, vključno z odhodki za prilagojene storitve v višini 4 766 930 EUR, in v skladu s členom 7(5) uredbe o ESPG tudi vključno z odhodki za izvajanje ESPG v višini 26 360 EUR;

2.  ugotavlja, da so francoski organi vlogo predložili 12. oktobra 2021, Komisija pa je oceno dokončala 7. februarja 2022 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da se vloga nanaša na skupno 473 presežnih delavcev, ki so prenehali opravljati svojo dejavnost; pozdravlja dejstvo, da naj bi po pričakovanjih Francije v ukrepih sodelovali vsi upravičeni prejemniki (ciljni upravičenci);

4.  opozarja, da se pričakuje, da bodo socialni učinki odpuščanja pomembni za Francijo, zlasti v regiji Île-de-France in mestu Lille, kjer je prišlo do 32 % oziroma 13 % teh odpuščanj;

5.  ugotavlja, da ima 29,8 % ciljnih upravičencev nižjo sekundarno izobrazbo ali manj;

6.  ugotavlja, da je Francija prilagojene storitve za ciljne upravičence začela izvajati 1. aprila 2021 in da začne zato obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG teči 1. aprila 2021 in traja 24 mesecev po začetku veljavnosti sklepa o financiranju;

7.  opozarja, da prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene delavcem, vključujejo naslednje ukrepe: svetovalne storitve in karierna orientacija, psihološka podpora, usposabljanje, prispevek za ustanovitev podjetja, nadomestilo za iskanje zaposlitve, nadomestilo za hitro ponovno zaposlitev, spodbuda za nadomestno zaposlitev ter prispevek za stroške selitve in namestitve;

8.  v zvezi s tem ponovno poudarja, kako pomembna je vloga, ki bi jo morala imeti Unija pri nudenju potrebnih kvalifikacij za pravično preobrazbo v skladu z evropskim zelenim dogovorom; odločno podpira dejstvo, da bo ESPG v obdobju od 2021 do 2027 še naprej izkazoval solidarnost s prizadetimi osebami in nadaljeval z osredotočanjem na posledice prestrukturiranja za delavce, ter poziva, naj se v prihodnjih vlogah čim bolj poveča skladnost politik;

9.  pozdravlja, da je Francija usklajeni sveženj prilagojenih storitev, za katerega prosi za sofinanciranje iz ESPG, pripravila v posvetovanju s predstavniki zaposlenih in sindikata; poudarja, da je preglednost potrebna na vseh stopnjah postopka in poziva, naj se socialni partnerji vključijo v sveženj izvajanja in ocenjevanja storitev; ugotavlja, da so bile izpolnjene vse postopkovne zahteve;

10.  meni, da bi morali biti finančni prispevki iz ESPG usmerjeni predvsem v aktivne ukrepe politike trga dela in prilagojene storitve, katerih cilj je hitra ponovna vključitev upravičencev v dostojno in trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju dejavnosti ali zunaj njega ob njihovi hkratni pripravi na bolj zeleno in bolj digitalno evropsko gospodarstvo;

11.  opozarja na možnost, da se v usklajeni sveženj vključijo posebni časovno omejeni ukrepi, med drugim dodatki za nego otroka, kot je določeno v točki (b) člena 7(2) uredbe o ESPG, da se iskalcem zaposlitve olajša sodelovanje pri predlaganih dejavnostih;

12.  je seznanjen, da so francoski organi navedli, da so predstavniki zaposlenih in sindikatov tesno vključeni v organizacijske načrte za prilagajanje spremembam.

13.  pozdravlja dejstvo, da je Selecta vzpostavila zelo aktivno politiko usposabljanja, ki močno presega njene pravne obveznosti;

14.  je seznanjen, da je bil leta 2021 proračun za usposabljanje na delavca 30 % večji kot leta 2019, njegov namen pa je bil izboljšati zaposljivost in mobilnost zaposlenih;

15.  poudarja, da francoske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

16.  ponavlja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, pa tudi ne drugih nadomestil ali pravic presežnih delavcev, saj mora pomoč iz ESPG druge prejemke samo dopolnjevati;

17.  želi spomniti, da so cilji ESPG izkazovanje solidarnosti z upravičenci, podpiranje upravičencev ter njihova hitra ponovna vključitev v dostojno in trajnostno zaposlitev v njihovem prvotnem sektorju dejavnosti ali zunaj njega;

18.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

19.  naroči svoji predsednici, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

20.  naroči svoji predsednici, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce na podlagi vloge Francije – EGF/2021/007 FR/Selecta

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2022/548.)

(1) UL L 153, 3.5.2021, str. 48. (2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (4) NAVSA. Poročilo o razmerah v sektorju, september 2020. (5) https://www.droits-salaries.com/552014201-selecta/55201420101907-/T09321007764-accord-relatif-a-la-mise-en-place-d-un-dispositif-specifique-d-activite-partielle-longue-duree-apld--autres-temps-de-travail.shtml (6) COM(2020)0442.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za prehransko varnost v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino (2022/2593(RSP))

P9_TA(2022)0099 RC-B9-0160/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o invaziji oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

–  ob upoštevanju nedavnih izjav predsednika Ukrajine in predsednice Komisije o razmerah v Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjave skupine G7 z dne 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini(1),

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav ali vlad na neformalnem zasedanju Evropskega sveta z dne 10. marca 2022 o ruski vojaški agresiji na Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave kmetijskih ministrov in ministric skupine G7 z dne 11. marca 2022 o invaziji oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav in vlad EU z neformalnega zasedanja v Versaillesu 10. in 11. marca 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2021 o načrtu izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih (COM(2021)0689),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker v skladu z načeli ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se morajo v mednarodnih odnosih vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države;

B.  ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 brez povoda in neupravičeno začela invazijo na Ukrajino;

C.  ker se pridelava hrane in dostop do nje ne bi smela uporabljati kot geopolitično orožje;

D.  ker je Svet sprejel prvi niz sankcij proti Rusiji, vključno s ciljno usmerjenimi individualnimi sankcijami, gospodarskimi in finančnimi sankcijami ter trgovinskimi omejitvami, in v tesnem sodelovanju s čezatlantskimi zavezniki in drugimi podobno mislečimi mednarodnimi partnerji pripravlja še več sankcij;

E.  ker bodo te razmere in sankcije, ki so bile zakonito naložene Rusiji, v kombinaciji s krizo zaradi covida-19 in nedavnim znatnim povečanjem proizvodnih stroškov, močno vplivale na svetovne kmetijske, ribiške in akvakulturne trge, zlasti na trg žit in rastlinskega olja, saj Ukrajina in Rusija ustvarita približno 30 % svetovne trgovine s pšenico, 32 % z ječmenom, 17 % s koruzo ter več kot 50 % s sončničnim oljem in 20 % s sončničnimi semeni, vplivale pa bodo tudi na dostop do gnojil in surovin, potrebnih za proizvodnjo gnojil;

F.  ker so pristanišča ob Črnem morju del poškodovane civilne infrastrukture, kar povsem onemogoča trgovino po morju in preprečuje izvoz ključnih kmetijskih proizvodov v različne regije, tudi v EU;

G.  ker so Komisija in države članice po ruski priključitvi Krima in sankcijah, ki so ji sledile, sprejele več ukrepov za preprečevanje negativnih učinkov na evropske trge kmetijstva, ribištva in akvakulture;

H.  ker vojna na ozemlju Ukrajine preprečuje notranji pretok blaga, zlasti hrane, krme in drugih kmetijskih proizvodov, kar povzroča tudi prekinitev drobljenja oljnic, zato so bile uvedene licence za izvoz nekaterih kmetijskih rastlin, to pa je povzročilo znatno pomanjkanje hrane v Ukrajini in pomanjkanje zalog, ki so na voljo za prevoz v druge države, kar predstavlja neposredno tveganje geopolitične nestabilnosti;

I.  ker v spopadih prihaja do napadov na kritično kmetijsko infrastrukturo, tudi na tisto, ki je namenjena za prevoz in skladiščenje, kar ima pomembne regionalne posledice; ker bombardiranje, obstreljevanje in kasetne bombe v vojnih razmerah poškodujejo kmetijska zemljišča in pohabljajo tiste, ki se nameravajo vrniti k obdelovanju teh zemljišč, zato bodo zemljišča v prihodnjih letih neuporabna, saj bo treba odstraniti mine ter odkriti, deaktivirati ali uničiti eksplozivna sredstva;

J.  ker v letu 2022 v Ukrajini ne bo mogoče izvesti žetve, saj so kmetje in kmetijski delavci pobegnili ali branijo svojo državo, kmetijska gospodarstva pa so preveč poškodovana, da bi letošnja proizvodnja potekala kot običajno;

K.  ker Ukrajina pokriva 11 % svetovnega trga pšenice, 16 % ječmena, 15 % koruze, 16 % oljne ogrščice, 50 % olja iz sončničnih semen, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami; medtem ko Rusija pokriva 20 % svetovnega trga pšenice, 16 % ječmena, 2 % koruze, 3 % oljne ogrščice in 20 % sončnične pogače;

L.  ker je Ukrajina postala pomembna dobaviteljica EU, saj je glavna dobaviteljica koruze (povprečno 9,2 Mt oziroma 57 % dobave), oljne ogrščice (2 Mt oziroma 42 % evropskega uvoza po obsegu), sončničnih semen (0,1 Mt oziroma 15 %) in sončničnih pogač (1,3 Mt oziroma 47 % uvoza), v nekoliko manjšem obsegu pa dobavlja pšenico (1 Mt oziroma 30 % uvoza); ker je za EU tudi Rusija, vendar v manjšem obsegu, pomembna dobaviteljica pšenice (0,5 Mt – 11 %), predvsem pa ogrščičnih pogač (0,2 Mt – 50 %), sončničnih pogač (0,9 Mt – 34 %) in sončničnih semen (0,3 Mt – 35 %);

M.  ker so se cene na svetovnih kmetijskih trgih povečale že pred rusko invazijo Ukrajine, deloma zaradi podnebnih učinkov in posledic pandemije covida-19; ker rastoče cene energije v Evropi močno vplivajo na kmetijski, ribiški in akvakulturni sektor, saj se povečujejo cene gnojil in stroški energije za kmete;

N.  ker so se od začetka konflikta svetovne cene kmetijskih proizvodov močno zvišale (od +5 % do +10 %, odvisno od proizvoda), s čimer se je raven cen približala cenam iz tržnega leta 2007–2008;

O.  ker Organizacija za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da bi lahko svetovna dobavna vrzel, ki bi nastala zaradi nenadnega in obsežnega zmanjšanja izvoza žit in sončničnih semen iz teh dveh držav, povzročila znaten dvig mednarodnih cen hrane in krme nad že predhodno povečane ravni;

P.  ker EU pšenico ne le uvaža, ampak jo tudi izvaža, zlasti v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, v katere letno izvozi približno 6 milijonov ton pšenice; ker so te države v prvi vrsti odvisne od Rusije in Ukrajine ter nato od EU;

Q.  ker so cilji skupne ribiške in kmetijske politike med drugim oskrba trga EU s hrano visoke hranilne vrednosti, zmanjšanje odvisnosti trga EU od uvoza hrane ter zagotavljanje razumne cene hrane za potrošnika; ker je zaradi pandemije covida-19 in ruske invazije v Ukrajino postalo še bolj jasno, da mora EU izboljšati svojo prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od enega ali premajhnega števila dobaviteljev zunaj EU;

R.  ker je Komisija 9. marca 2022 organizirala prvo sejo novoustanovljenega evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, na kateri je potekala razprava o prehranski varnosti, vplivu višjih cen energije in vhodnih cen ter vplivu vojne v Ukrajini; ker je namen tega mehanizma boljša pripravljenost na krize, tako da se izboljša usklajevanje in izmenjava primerov dobre prakse;

S.  ker je EU močno odvisna od ruskih fosilnih goriv; ker se približno 90 % plina, ki se uporablja v EU, uvozi, pri čemer je 45 % tega plina v letu 2021 v države članice EU na različnih ravneh uvozila Rusija; ker je bila Rusija za Evropo tudi največja dobaviteljica nafte, saj se je iz nje uvozilo 27 % nafte, kar je več kot trikrat več kot iz naslednje največje dobaviteljice (Norveške); ker ta zunanja odvisnost od energije neposredno vpliva na kmetijsko proizvodnjo;

T.  ker zaradi konflikta rastejo cene energije, surovin in hrane, kar pomeni, da bo vse več ljudi izpostavljenih tveganju revščine (poleg 97 milijonov ljudi, ki so že ogroženi); ker so zato potrebni socialni ukrepi, da bi proizvajalcem in potrošnikom pomagali pri obvladovanju teh posledic;

U.  ker zanesljivost preskrbe z živili ne pomeni samo razpoložljivosti zalog živil, ampak po mnenju Organizacije za prehrano in kmetijstvo vključuje tudi pravico vseh do živil in do dostopa do zdrave prehrane;

V.  ker je neizzvana in neupravičena ruska agresija dodatno poslabšala že tako težke razmere na področju prehranske varnosti zaradi covida-19, izrednih suš na jugu EU, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; ker ima kriza tako neposredne kot posredne učinke na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa;

W.  ker mora EU ne le postati bolj neodvisna na strateških področjih, kot sta obramba in dobava energije, ampak mora biti tudi zmožna nenehno zagotavljati prehransko varnost s povečanjem odpornosti v sektorjih, v katerih je zelo odvisna od uvoza; ker kriza v Ukrajini dokazuje, da prehranska varnost ni samoumevna; ker bi bilo treba evropsko proizvodnjo hrane šteti za strateški sektor;

X.  ker EU temelji na načelih solidarnosti in če EU ne bo ukrepala takoj, bodo najranljivejši tisti, ki bodo utrpeli največje posledice;

Y.  ker ima kriza tako neposredne kot posredne učinke na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa, pri čemer so neposredni učinki povezani s prekinitvijo trgovinske izmenjave z Rusijo in Ukrajino, posredni pa z nestabilnostjo cen in proizvodnih stroškov;

Z.  ker imajo višje cene energije, goriva, gnojil, surovin in kmetijskih proizvodov velik učinek na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa ter povzročajo znatno povečanje proizvodnih stroškov, kar ogroža neprekinjenost proizvodnje in bi lahko vodilo k prekinitvi dobavnih verig;

AA.  ker je Rusija šesta največja trgovinska partnerica Evrope v smislu vrednosti izvoza evropskih agroživilskih proizvodov(2); ker bo treba motnje v trgovini in naložene sankcije blažiti z ukrepi, tudi z vzpostavitvijo alternativnih trgov za kmetijske proizvode EU;

AB.  ker so lahko prehranske krize posledica špekulacij z živili;

AC.  ker je Rusija vodilna izvoznica sintetičnih dušikovih gnojil in njihovih sestavin, Belorusija pa je velika izvoznica gnojil na osnovi kalijevega klorida; ker so cene dušikovih gnojil močno odvisne od cen zemeljskega plina, za katerega Rusija obvladuje velik del trga; ker je Rusija 4. marca 2022 napovedala prekinitev izvoza mineralnih gnojil zaradi svoje invazije na Ukrajino;

AD.  ker je EU močno odvisna od uvoza gnojil iz Rusije, poleg tega pa tudi od uvoza energije iz fosilnih goriv za proizvodnjo gnojil in kalijevega klorida iz Belorusije, kar bo privedlo do občutnih motenj v dobavi v tem obdobju, saj so cene gnojil v zadnjem letu narasle za 142 %, stroški energije in gnojil pa predstavljajo 20 % proizvodnih stroškov kmetov(3); ker plin predstavlja 60 % do 80 % proizvodnih stroškov ključnih dušikovih gnojil(4); ker so visoke cene plina že povzročile začasno zaprtje nekaterih industrijskih obratov za proizvodnjo gnojil; ker že obstajajo primeri, ko so podjetja za proizvodnjo gnojil zavrnila naročila kmetov zaradi pomanjkanja surovin;

AE.  ker se številna gnojila proizvajajo iz organskih virov hranil, ti proizvodi pa se trenutno ne uporabljajo kot nadomestilo za kemična gnojila; ker bi lahko s povečanjem njihove uporabe zmanjšali odvisnost EU od kemičnih gnojil v skladu s cilji zelenega dogovora; ker bi lahko uporaba predelanega gnoja, biooglja in iztrebkov ličink zlasti zmanjšala stroške gnojil za kmete;

AF.  ker se je cena goriv v EU znatno povečala in je v številnih državah članicah dosegla rekordne vrednosti; ker bo nadaljevanje tega trenda povzročilo nevzdržno gospodarsko stanje za kmete in ribiče, saj na primer ribiške ladje z ulovom ne bodo mogle pokriti stroškov ribarjenja;

AG.  ker evropski sektorji ribištva, akvakulture in predelave zagotavljajo morske proizvode visoke kakovosti in pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti; ker ribiški sektor že dolgo pomaga evropskim potrošnikom zagotavljati visokokakovostne proizvode, ki izpolnjujejo visoke standarde glede prehrane in prehranske varnosti, in je zdaj vodilni v svetu na področju trajnosti;

AH.  ker je pravilno delovanje evropskega enotnega trga temeljni pogoj za zagotovitev prehranske varnosti; ker se je madžarska vlada nedavno odločila, da bo prepovedala ves izvoz žita zaradi ruske invazije na Ukrajino, kar krši tako njene obveznosti iz Pogodbe kot solidarnost EU;

AI.  ker je treba vpliv na potrošniške cene hrane obravnavati v kontekstu vpliva pandemije covida-19, ki je že pred začetkom vojne močno vplivala na povišanje cen; ker so bili stroški hrane v EU januarja 2022 4,7 % višji kot v januarju predhodnega leta(5); ker se je hrana v številnih državah članicah ter zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah še veliko bolj podražila;

AJ.  ker bo imela izraba zalog živalske krme hude posledice za številne živinorejske farme; ker so države članice dale vedeti, da bi jim lahko pri trenutnih stopnjah dobave zaloge krme pošle že do velike noči;

AK.  ker je treba doseči pomembne sinergije in jih ohraniti tudi po tej krizi, kot so trajnostne kmetijske prakse, ki povečujejo kakovost tal in s tem izboljšujejo produktivnost ter druge ekosistemske funkcije in storitve, na primer sekvestracijo ogljika in uravnavanje kakovosti vode; ker bi moral biti način, kako EU proizvaja in uživa hrano, pijače in druge kmetijske proizvode, skladen s politikami in zavezami EU, tudi s cilji OZN glede trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, da bi zagotovili dobro ravnotežje med tremi stebri trajnostnosti;

AL.  ker je bistvenega pomena, da se kratkoročno obravnava problem živilskih odpadkov na vseh stopnjah dobavne verige, da bi zmanjšali pritisk na dobavo hrane v Evropi, zlasti zato, ker se v EU letno zavrže 88 milijonov ton hrane, s tem povezani stroški pa po ocenah znašajo 143 milijard EUR; ker bi obravnavanje razmetavanja s hrano z ukrepi za doseganje cilja EU o zmanjšanju živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na izhodiščno stanje leta 2014 ter z ukrepi za odpravo nepotrebnih zakonodajnih ovir za ponovno predelavo odpadkov v organska gnojila nemudoma pozitivno vplivalo na prehransko varnost v EU;

1.  najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vdor na njeno ozemlje, pa tudi vpletenost Belorusije v to agresijo; zahteva, da Ruska federacija nemudoma konča vse vojaške dejavnosti v Ukrajini, brezpogojno umakne vse vojaške in paravojaške enote in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, preneha blokirati humanitarne koridorje ter v celoti spoštuje ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, da se ponovno vzpostavi mir in zagotovi varen začetek obnove življenjsko pomembnih gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in prehranskih sistemov;

2.  izraža popolno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in nepopisno žalost zaradi tragičnih smrtnih žrtev in trpljenja ljudi, ki ju je povzročila ruska agresija, ter poudarja, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter neselektivne napade;

3.  pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, s katerimi želi Rusko federacijo prepričati, naj ustavi napade na Ukrajino; kljub temu vztraja, da je treba glede na najnovejše napade, ki ciljajo tudi na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, sprejeti še več strogih sankcij;

4.  zahteva, da Ruska federacija nemudoma preneha obstreljevati bolnišnice, vrtce, šole, gledališča, domove za ostarele in drugo civilno infrastrukturo; najstrožje obsoja ta dejanja in poudarja, da brez zaustavitve nediskriminatornih napadov ne bo mogoče obnoviti normalnega življenja in ponovno vzpostaviti proizvodnje hrane v Ukrajini in na njenih kmetijskih in ribolovnih območjih, ter znova normalizirati pretoka hrane, proizvodov in surovin, ki so bistveni za čezmejno kmetijsko, ribiško in akvakulturno proizvodnjo in proizvodnjo hrane, da bi premagali izzive na področju prevoza pri izvozu hrane in proizvodnji osnovnih proizvodov;

5.  poudarja, da je pomembno zagotoviti stabilnost v Ukrajini, da si bo lahko njen kmetijski sektor opomogel in da bo mogoče zagotoviti prehransko varnost v državi; poziva EU, naj si z vsemi močmi prizadeva, da bi, kjer je mogoče, podprla kmetijsko proizvodnjo v Ukrajini, in sicer z dobavo semen, goriv in gnojil, ki so redka;

6.  poziva vse, naj po svojih najboljših močeh prispevajo k temu, da bo v Ukrajini zagotovljena prihajajoča setev; poudarja, da je za reševanje neposredno življenjsko nevarnih razmer, s katerimi se sooča Ukrajina, potrebna humanitarna pomoč;

7.  želi spomniti, da je več ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju zaprtih, kar vpliva na mednarodno trgovino s hrano, ter poziva Komisijo in države članice, naj prek nadomestnih pristanišč omogočijo koridorje za varen promet in prevoz hrane iz Ukrajine in v njo, pa tudi z železnico in cestnim prometom;

8.  poudarja, da bo vojna v Ukrajini najbolj prizadela države v bližini konfliktnega območja, tiste s krhkim gospodarstvom v razvoju ter tiste, ki sprejemajo večino ukrajinskih beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj te države podprejo in poskrbijo, da bo na voljo dovolj zalog hrane;

9.  je globoko zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo imele trenutne motnje v kmetijskih, ribiških in akvakulturnih procesih na prehransko varnost Ukrajincev, ter poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj se povežeta in vsem prizadetim regijam in mestom zagotovita dolgoročni program humanitarne pomoči s hrano, in sicer v vseh mogočih forumih, kot je Odbor za svetovno prehransko varnost, da bi nadomestili izpad proizvodnje hrane v Ukrajini in motnje v prehranski verigi;

10.  poziva k takojšnjemu in usklajenemu odzivu ter uporabi mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da bi čim bolj povečali podporo Ukrajini, zlasti s humanitarno pomočjo in pomočjo v hrani, pa tudi z zagotavljanjem varnih humanitarnih koridorjev EU ter nudenjem hrane in zatočišča vsem, ki bežijo iz države; poudarja, da se dosedanja finančna humanitarna pomoč EU ocenjuje na približno 500 milijonov EUR, a je potrebna dodatna podpora; zlasti poudarja, da bi morala EU zagotoviti humanitarno pomoč ukrajinskemu narodu, da se zagotovi kratkoročna prehranska varnost v Ukrajini, in vsem beguncem v EU prek kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi in programov pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope, pa tudi s prispevanjem k načrtu za hitro odzivanje organizacije FAO za Ukrajino s povečanjem njegove finančne pomoči; poudarja, da je treba poiskati dodatna sredstva, saj imajo skladi kohezijske politike glavno vlogo pri zagotavljanju usklajenega razvoja držav članic EU; poziva EU, naj se usklajuje z agencijami OZN in vsemi partnerji na terenu, da bi ljudem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, zagotovila nujno pomoč v hrani in sredstvih za preživljanje;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo svoje prispevke za Svetovni program za hrano z uporabo rezerve za solidarnost in nujno pomoč iz večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da Komisija za Svetovni program za hrano letno prispeva 465 milijonov EUR, države članice pa 1,47 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da rezerva za solidarnost in nujno pomoč znaša 1,2 milijarde EUR in da se od tega lahko do 35 % (420 milijonov EUR) uporabi za države, ki niso članice EU; poudarja, da znesek, ki je na voljo v okviru rezerve za solidarnost in nujno pomoč, morda ne bo dovolj in da utegne biti potrebna dodatna proračunska prožnost;

12.  poudarja, da sedanji konflikt v Ukrajini izpostavlja ranljivost svetovnega prehranskega sistema; zato poziva EU, naj zaščiti pravico držav v razvoju do prehranske varnosti, s čimer bo poskrbela za prehransko varnost, zmanjšala revščino, ustvarila vključujoče, trajnostne in pravične svetovne dobavne verige ter lokalne regionalne trge, pri pa naj posebno pozornost nameni družinskemu kmetovanju, ki omogoča preskrbo s cenovno in splošno dostopno hrano;

13.  meni, da EU skupaj z drugimi mednarodnimi organi ne sme dopuščati umetno napihnjenih cen in mora sprejeti ukrepe za preprečevanje špekulativnega ravnanja, ki ogroža prehransko varnost ali dostop ranljivih držav in prebivalstva do hrane, in sicer s spremljanjem trgov, ki vplivajo na prehranski sistem, vključno s terminskimi trgi, da se zagotovi popolna preglednost, ter z izmenjavo zanesljivih podatkov in informacij o dogajanju na svetovnem trgu s hrano;

14.  poziva Komisijo, naj opredeli in podpre sredstva za obravnavo gospodarskih in socialnih posledic ruske invazije, tudi na področjih kmetijske in ribiške proizvodnje ter proizvodnje akvakulture, da bi zaščitila zanesljivo preskrbo s hrano s sprejetjem potrebnih ukrepov za zaščito kmetijskih, ribiških in akvakulturnih podjetij EU s podpornimi ukrepi, da bi dosegla gotovost ter več jamstev glede ohranitve in po potrebi povečanja proizvodnje hrane s strani evropskih kmetov in ribičev;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta s partnerji EU na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, da bi obravnavali prehransko varnost; meni, da bi morala biti EU pripravljena pomagati tem partnerjem pri organizaciji izredne konference o prehranski varnosti, ki bi jo vodili sami, da bi se obravnavala kratkoročna vrzel v oskrbi s hrano in srednjeročno vprašanje odpornosti kmetijstva v regiji;

16.  ugotavlja, da ti napadi in prekinitev trgovine zaradi vojne preprečujejo, da bi bistveni viri, od energije in gnojil do osnovnih kemikalij in kmetijskih proizvodov, prišli v EU; poudarja, da so zato evropski državljani, proizvajalci hrane in potrošniki pripravljeni nositi del bremena vojne v solidarnosti s herojskim ljudstvom Ukrajine;

17.  poudarja, da je EU največji svetovni uvoznik in izvoznik agroživilskih proizvodov in hrane iz vodnega življa; poudarja, da bi morala EU za povečanje dolgoročne odpornosti svojega agroživilskega sistema in sistema hrane iz vodnega življa sprejeti ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, primarnih proizvodov, kemikalij in kemičnih proizvodov iz tretjih držav ter podpreti tehnologije in prakse, ki se manj opirajo na te vložke; poudarja, da kratko- in srednjeročne rešitve za zagotovitev prehranske varnosti vključujejo diverzifikacijo dobave iz tretjih držav, in poziva Komisijo, naj preuči morebitne dobavne vire, ki izpolnjujejo mednarodne standarde EU glede trajnosti, ter sklenejo nove dvostranske sporazume ali okrepijo obstoječe;

18.  poziva Komisijo, naj predvidi morebitne ruske protisankcije, ki bi lahko vplivale na agroživilski sektor in sektor hrane iz vodnega življa, kot so tiste, uvedene leta 2014, ter opredeli in odpre nove trge za preusmeritev izvoza živil;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj podrobno spremljajo trge z agroživilskimi proizvodi in hrano iz vodnega življa in naj bodo še posebej pozorne na špekulacije s cenami, hkrati pa zagotovijo integriteto enotnega trga; poziva zlasti, naj se opravljajo mesečne tržne analize o stanju kmetijskih, ribiških in akvakulturnih trgov po sektorjih, ki zajemajo cene, količine in dobavne verige; pozdravlja, da Komisija uporablja novoustanovljen stalni evropski mehanizem za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti, ki združuje strokovnjake iz teh sektorjev, tako iz zasebnega kot iz javnega; vendar jo poziva, naj Parlamentu sporoči vsebino teh razprav, da bo lahko uporabil vse informacije, potrebne za obvladovanje krize;

20.  znova poziva k občutnemu zmanjšanju energetske odvisnosti, zlasti od ruskega plina, nafte in premoga, med drugim z diverzifikacijo virov energije in povečanjem energetske učinkovitosti in pospešitvijo prehoda na čisto energijo; poudarja, da imajo lahko sankcije poseben učinek na cene hrane in stroške energije za evropska gospodinjstva ter da se od njih ne bi smelo pričakovati, da bodo plačala ceno te krize brez podpore; zato poziva države članice, naj pripravijo načrte in podporo za gospodinjstva, da se jim pomaga obvladovati krizo življenjskih stroškov;

21.  želi spomniti, da se je drastično povečanje cen gnojil, ki ima velik vpliv na celoten agroživilski sektor, začelo pred rusko invazijo na Ukrajino; poudarja, da se bodo cene še povišale, saj so povezane s cenami zemeljskega plina; zato poziva Komisijo, naj začne ukinjati protidampinške dajatve na gnojila, proizvedena v tretjih državah; obžaluje tudi, da Komisija ni navedla specifičnega primera gnojil v svojem sporočilu z dne 8. marca 2022 z naslovom REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo(6);

22.  zahteva, da EU temeljito ponovno razmisli o strategijah, s katerimi bi lahko postala pri kritičnih surovinah povsem neodvisna od ruske oskrbe, in poudarja, da ni poti nazaj k običajnemu poslovanju; poziva k obnovi dobavnih verig in nadaljevanju trgovine neodvisno od ruske dobave;

23.  poziva k spodbujanju in poenostavitvi dostopa do ukrepov za energetsko učinkovitost, da se zmanjša breme stroškov za kmete in ribiče v smislu neposrednih energetskih vložkov; ugotavlja, da na kmetijah sicer obstaja ogromen potencial za proizvodnjo vetrne in sončne energije iz obnovljivih virov, vendar za manjše obnovljive vire energije še vedno obstajajo precejšnje ovire in izzivi; poziva Komisijo in nacionalne organe, naj obravnavajo glavne ovire, ki so jih kmetje opredelili za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot so zapleteni postopki izdajanja dovoljenj in subvencij, visoki naložbeni stroški, dolgo obdobje povračila naložb in omejen dostop do posojil;

24.  poudarja, da mora biti sestavni del akcijskega načrta EU za prehransko varnost EU strategija za povečanje energetske neodvisnosti EU od ruske oskrbe, ki bo vključevala tudi popolno opustitev projektov Severni tok in Severni tok 2, hkrati pa ohranila energetsko varnost EU;

25.  poziva Komisijo, naj oceni možnost in izvedljivost zagotavljanja dodatne finančne podpore za najbolj prizadete sektorje ter naj sprejme nujne, usmerjene in začasne ukrepe za pomoč kmetom, da bi ublažili učinek izjemnega povečanja cen gnojil;

26.  ugotavlja, da je treba v čim večji meri in čim prej uporabiti alternativne organske vire hranil in kroženje hranilni snovi in tako zmanjšati odvisnost od kemičnih gnojil; poziva Komisijo, naj obravnava zakonodajne in praktične ovire za uresničitev te rešitve, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza gnojil, najprej s prehodom na organska gnojila in nato z nadaljnjo podporo raziskavam in novim inovacijam na ravni EU; poziva Komisijo, naj zlasti sprejme potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, za okrepitev uporabe organskih gnojil, pridobljenih iz blata iz čistilnih naprav, predelanega gnoja, biooglja in iztrebkov ličink, da bi nadomestili kemična gnojila v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“;

27.  opozarja na povezave med trajnostnostjo in večjo krožnostjo v kmetijstvu z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv, uvoza energije in kemičnih gnojil ter preusmeritvijo k bolj zelenim in obnovljivim alternativam;

28.  poziva Komisijo, naj poviša omejitve za uporabo dušika iz živalskega gnoja, na primer dušika, pridobljenega iz gnoja, imenovanega tudi RENURE, kot alternative uporabi kemičnih gnojil v skladu z omejitvami za gnojila; poziva jo, naj premisli o začasnem odstopanju za hitro zmanjšanje cene gnojil ter si prizadeva za dolgoročni okvir, da bi povečala krožnost na kmetijah in zmanjšala odvisnost od virov tretjih držav;

29.  poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči več prožnosti, da bi začasno omogočile kmetijsko proizvodnjo na površinah z ekološkim pomenom, pri čemer bi kmetje lahko po potrebi uporabili fitofarmacevtska sredstva in gnojila;

30.  ob upoštevanju izrednih razmer priznava, da so nujno potrebni začasni in povračljivi ukrepi za povečanje proizvodnje v EU za žetveno obdobje leta 2022, da bi prispevali k prehranski varnosti EU; poziva Komisijo, naj zaradi potrebe po nadomestitvi neposrednega primanjkljaja beljakovinskih poljščin pospeši upravne postopke, s katerimi bo omogočila, da se v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko uporabijo zemljišča v prahi za proizvodnjo teh poljščin za prehrano ljudi in živali, ne da bi povečali odvisnost od surovin; v zvezi s tem poziva, naj se da prednost beljakovinskim; poziva Komisijo, naj razmere pravočasno ponovno oceni in po potrebi predlaga nadaljnje ustrezne ukrepe za leto 2023;

31.  meni, da bi bilo treba oceniti in nadalje razviti spremembe v sistemih sajenja, da bi v EU v rastni sezoni leta 2022 zagotovili več doma pridelane hrane in krme, izboljšali sisteme pridelave ter kratkoročno in dolgoročno omogočili razvoj v smeri večje avtonomije;

32.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo kmetijska zemljišča uporabljala predvsem za proizvodnjo hrane in krme, da se zagotovi prehranska varnost ne le za državljane EU, ampak tudi za milijone beguncev v EU;

33.  poudarja, da sta močan in trajnosten kmetijski sektor v EU ter cvetoče in trajnostno podeželsko okolje, podprta z močno SKP, bistvena dejavnika za uresničevanje izzivov na področju prehranske varnosti; poudarja, da je kmetijstvo zelo dragoceno za EU ter njen politični in gospodarski razvoj, prav tako pa s proizvodnjo hrane, zaposlovanjem na podeželju, gospodarsko vitalnostjo in kakovostjo življenja na podeželju ter razvojem podeželja na splošno močno vpliva na družbo;

34.  poziva k takojšnjemu izvajanju ukrepov za odpravo motenj na trgu iz člena 219 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov(7), da bi podprli najbolj prizadete sektorje, in hkrati poziva k uporabi krizne rezerve v ta namen; poleg tega poziva Komisijo, naj bo pripravljena sprejeti potrebne dodatne izredne tržne ukrepe v skladu z uredbo, kot je uporaba člena 222;

35.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi popolno jasnost glede klavzule o višji sili v skupni kmetijski politiki, pa tudi v nadaljnji zakonodaji;

36.  meni, da bi bilo treba sedaj, ko je povečanje prehranske varnosti še bolj nujna prednostna naloga, oceniti nacionalne strateške načrte, da bi jih ustrezno prilagodili novim okoliščinam, vključno z uporabo ustreznih prilagodljivosti za povečanje površine obdelovalnih zemljišč;

37.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti v zvezi z državno pomočjo, da bi omogočila nujno podporo sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela;

38.  poziva Komisijo, naj premisli o spremembi začasnega okvira državne pomoči, sprejetega marca 2020, da bi državam članicam omogočila, da uporabijo vso prožnost v okviru pravil o državni pomoči, da bi podprle gospodarstvo;

39.  poudarja, da bi bilo treba izredne ukrepe za razvoj podeželja po krizi zaradi covida-19 razširiti na reševanje trenutnih likvidnostnih težav, ki ogrožajo sposobnost preživetja kmetijskih dejavnosti in malih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov;

40.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev večje prožnosti pri uvozu ključnih osnovnih proizvodov (zlasti žitaric, soje in gnojil) iz držav, ki niso članice EU, ne da bi spodkopavali standarde EU;

41.  se znova zavezuje trajnostnosti in varnosti hrane in poudarja, da morajo vsa uvožena živila in krma izpolnjevati standarde EU za trajnostnost in varnost hrane, vključno z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov in antimikrobikov; obsoja vse predloge, v skladu s katerimi bi se sedanje krize zlorabile za oslabitev teh zahtev in zavez;

42.  poziva Komisijo, naj zlasti podpre sektorske organizacije, da bi zagotovila nove uvozne trge, ki bi zagotovili dobavo hrane in kmetijski input, zlasti za živino, s čimer ne bi ogrozili prehranske varnosti v Evropi;

43.  poziva Svet in Komisijo, naj nujno sprostita krizno rezervo v višini 479 milijonov EUR, da bi pomagali kmetijskemu sektorju pri obvladovanju sedanjih tržnih izzivov; vendar ugotavlja, da krizne rezerve, ko bo porabljena, ne bo mogoče nadomestiti s financiranjem iz skupne kmetijske politike; zato poziva k takojšnji sprostitvi dodatnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče mobilizirati v primeru, da bi bila krizna rezerva izčrpana;

44.  poziva Komisijo, naj glede na primanjkljaj beljakovinskih poljščin predlaga celovito evropsko beljakovinsko strategijo, da bi povečali evropsko proizvodnjo beljakovin in v zvezi s tem zmanjšali odvisnost EU od tretjih držav;

45.  poudarja, da bo treba na ravni proizvodnje z okrepljenimi ukrepi in spodbudami povečati odpornost, na primer s povečanjem krožnosti in samozadostnosti pri vložkih, pri čemer se ne sme ogroziti proizvodna zmogljivost in konkurenčnost kmetijstva, ribištva in akvakulture EU, pa tudi s prehodom na precizno kmetijstvo ter razvojem in prednostnim dostopom do trgov z alternativnimi beljakovinami, organskimi gnojili, zaščito poljščin pred mikrobi in agroekologijo v skladu s cilji zelenega dogovora, ter tako, v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko, začasno in kratkoročno omogočiti prožnost, pri čemer se razmisli o pogojevanjih in odstopanjih, ter pospešiti upravne postopke za doseganje te prožnosti, zlasti ob upoštevanju premajhnih naložb, zmanjšane likvidnosti in negotovosti na trgu zaradi sedanjih razmer;

46.  poziva Komisijo, naj pokaže prožnost, kar zadeva vnaprejšnja plačila proizvajalcem, in ugotavlja, da je treba zagotoviti denarne tokove kmetov, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zviša raven vnaprejšnjih plačil pri neposrednih plačilih in ukrepih za razvoj podeželja, povezanih s površino in številom živali, in sicer s 50 % na 70 % za plačila dohodkovne podpore in s 75 % na 85 % za nekatera plačila za razvoj podeželja;

47.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe in uporabijo razpoložljiva orodja za okrepitev svojih prehranskih verig; vztraja, da sprejeti ukrepi ne smejo ogroziti celovitosti enotnega trga, spodkopavati ukrepov za povečanje odpornosti prehranske verige po EU ali povečati energetske odvisnosti od ruskih virov;

48.  poziva Komisijo, naj za kmetijske proizvode, ki se soočajo s težavami na trgu, uporabi izredne ukrepe, tudi pomoč za zasebno skladiščenje; je seznanjen, da namerava to pomoč omogočiti v sektorju prašičjega mesa; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem, ki bo nevladnim organizacijam in drugim organom omogočil dostop do zasebno skladiščenih proizvodov, da bi pomagali zagotoviti prehransko varnost v Ukrajini; meni, da bi se lahko ta mehanizem uporabljal tudi prek Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v državah članicah, ki gostijo begunce, da bi jim nujno zagotovili dodatno hrano; poleg tega meni, da lahko sklad zagotovi, da ranljivi ljudje ne bodo nesorazmerno trpeli zaradi krize;

49.  poudarja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za izogibanje oviram za prosti pretok blaga, zlasti v zvezi s prostim pretokom ključnih osnovnih proizvodov, kot so žitarice; vztraja, da je treba pravilno delovanje enotnega trga zagotoviti v zvezi s kmetijskimi proizvodi in da je treba preprečiti prepovedi izvoza v druge države članice: poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna v zvezi s tem in naj sprejme takojšnje ukrepe proti madžarski uvedbi prepovedi izvoza na žitarice;

50.  opozarja, da je treba spremljati in uveljavljati pogoje poštene konkurence na enotnem trgu v zvezi z neupravičenim povečanjem cene za nekatera živila; poudarja, da je treba okrepiti spremljanje morebitnih primerov, ko utegnejo nekatera podjetja ustvariti monopol na enotnem trgu v agroživilskem sektorju in sektorju hrane iz vodnega življa, ter poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se lahko nemudoma prepreči takšen razvoj dogodkov;

51.  poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi podroben akcijski načrt, da bo zagotovila pravilno delovanje verig preskrbe s hrano in dolgoročno prehransko varnost v EU, ter naj pri tem upošteva izkušnje, pridobljene na podlagi posledic vojne v Ukrajini in drugih morebitnih motenj, ter po potrebi izkušnje iz načrta za ravnanje v nepredvidenih razmerah, predstavljenega novembra 2021; poziva Komisijo, naj obravnava slabosti, ki so se pokazale zaradi prevelikega opiranja na uvoz energije, krme in gnojil od enega samega dobavitelja oziroma premajhnega števila dobaviteljev ter premajhne diverzifikacije dobavnih verig;

52.  ugotavlja, da je ta akcijski načrt priložnost za pospešitev doseganja ciljev zelenega dogovora, ki bo okrepil trdnost verig preskrbe s hrano v EU v okviru zelenega krožnega gospodarstva ter kmetom, ribičem in deležnikom v verigi preskrbe s hrano z večjo uvedbo inovativnih orodij, tehnologij pridelave ter trajnostnih postopkov in praks ponudil spodbude za prehod na bolj trajnostne, učinkovite in samozadostne proizvodne metode in orodja, kar bo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoženih surovin, vključno z uporabo kratkoročnih naložb za povečanje uporabe tehnologij in praks, namenjenih doseganju ciljev strategije „od vil do vilic“;

53.  ponovno poudarja, da je treba okrepiti evropsko strateško avtonomijo na področju hrane, krme in kmetijskega sektorja na splošno, v skladu s cilji zelenega dogovora, ki so namenjeni varstvu okolja ter kmetijskih in ribolovnih območij in območij akvakulture v EU;

54.  vztraja, da je treba analizirati cilje strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost na podlagi celovite ocene učinka na evropsko prehransko varnost in na podlagi razmer v sosednjih državah, pa tudi, da mora Komisija upoštevati te ocene učinka; poziva jo, naj upošteva ocene učinka, ki so v zvezi s tem jih že objavili mednarodno priznani raziskovalni inštituti;

55.  vztraja tudi, da je treba s takojšnjimi ukrepi za povečanje odpornosti in izboljšanje samozadostnosti glede surovin kot prvo prednostno nalogo preprečiti pomanjkanje hrane, zlasti v ranljivih regijah, da bi se izognili razširjeni geopolitični nestabilnosti, in meni, da je prispevanje k svetovni prehranski varnosti v tem trenutku moralna dolžnost in se ne sme obravnavati kot grožnja dolgoročnim ciljem strategije od vil do vilic in širšega zelenega dogovora; poudarja, da ukrepi za učinkovitejšo rabo surovin in razpoložljivost bolj trajnostnih alternativ in praks ter ukrepi za zmanjšanje količine odpadne hrane, kot so določeni v strategiji od vil do vilic in v zelenem dogovoru, zmanjšujejo odvisnost od snovi, kot so škodljiva sredstva za zaščito rastlin, in kemičnih gnojil ter so gradniki za zagotavljanje srednjeročne in dolgoročne čvrstosti kmetijskega, ribiškega in akvakulturnega sektorja in verige preskrbe s hrano v EU;

56.  poleg tega opozarja, da je treba v zvezi z zakonodajnimi predlogi, ki izhajajo iz ciljev strategije od vil do vilic, opraviti celovito oceno učinka in pri tem upoštevati morebitne posledice ruske invazije Ukrajine za evropsko in svetovno prehransko varnost ter da bo pri izvajanju načrtov za doseganje ciljev strategije od vil do vilic odgovornost sozakonodajalcev ta, da določita pogoje za preprečevanje upada ravni kmetijske, ribiške in akvakulturne proizvodnje v Evropi ali selitve virov emisij; poudarja, da je zaradi vojne v Ukrajini in dodatnih obremenitev kmetijskih, ribiških in akvakulturnih prehranskih verig v EU, preučevanje vseh teh učinkov postalo še bolj nujno, potencialne posledice za prehransko varnost pa bi bilo treba previdno oceniti ter naročiti celovito študijo odvisnosti prehranskega sistema EU od vložkov in njihovih virov;

57.  meni, da zaradi sedanjih tržnih razmer ni mogoče uresničiti ambicije 10-odstotnega zmanjšanja na proizvodnih področjih;

58.  priznava, da motnje v trgovinskih vzorcih, ki so obstajale že pred invazijo, kažejo, da mora EU nujno razmisliti o tem, kako dolgoročno razviti bolj avtonomen kmetijski, ribiški in akvakulturni sistem za proizvodnjo hrane in krme, s katerim se zmanjša odvisnost EU od uvoza in poveča domača proizvodnja; poudarja, da je to še posebej pomembno pri proizvodih, ki bi jih lahko zaradi ustavitve ukrajinskega izvoza najbolj primanjkovalo, na primer pri žitaricah, oljnicah, beljakovinskih poljščinah in gnojilih;

59.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi močnega povečanja operativnih stroškov, ki jih je utrpel ribiški sektor; poudarja, da so številna plovila po vsej EU trenutno privezana, saj cene rib ob prvi prodaji ne krijejo povečanih proizvodnih stroškov;

60.  meni, da je evropski ribiški sektor ključnega pomena za zanesljivo preskrbo s hrano v Evropi, in obžaluje, da se je njegov položaj znatno poslabšal med to krizo zaradi hitro rastočih svetovnih cen pomembnih surovin za sektor in zlasti zaradi nestabilnih cen goriva, zaradi katerih ribolovne dejavnosti niso več sposobne gospodarsko preživeti; meni, da je zaradi teh razmer potrebna nujna pomoč, vključno z neposredno podporo; poudarja, da mora ta pomoč zagotoviti neprekinjeno delovanje ribiških flot EU in s tem nadaljevanje dejavnosti v dobavni verigi ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo težave, s katerimi se sooča ribiški sektor, in jih ustrezno obravnavajo v prihodnjih ukrepih; ugotavlja, da je za dolgoročno obvladovanje rasti cen goriva pomembno spodbujati razvoj in uporabo energetsko učinkovitih inovacij;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo nov Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo začel karseda hitro delovati in Komisijo poziva, naj nujno pripravi predlog, s katerim bi v okviru sklada omogočili izredno pomoč tudi v času krize, kot je vojna v Ukrajini; poziva k sprostitvi vseh preostalih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter odločno poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje rezerve za prilagoditev na brexit, s čimer bi poskrbele, da bodo območja, ki jih je prizadel brexit, hitreje prejela podporo;

62.  poziva Komisijo, naj predlaga nujne ukrepe za podporo ribištvu, akvakulturi in celotni vrednostni verigi (predelava, maloprodaja itd.) v EU; v zvezi s tem poziva, naj nujni ukrepi zajemajo: nadomestilo gospodarskim subjektom za izpad dohodka in dodatne stroške, podporo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti ter podporo organizacijam proizvajalcev in celotni vrednostni verigi morske hrane za začasno skladiščenje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, povečanje vsakoletne prilagodljivosti kvot z 10 % na 25 %, povečanje omejitve državne pomoči na največ 500 000 EUR na plovilo v okviru pomoči de minimis ter vključitev ribištva in akvakulture v začasni krizni okvir za ukrepe državne pomoči; poziva Komisijo in države članice, naj za stabilizacijo trgov uporabijo vse razpoložljive instrumente skupne ribiške politike;

63.  meni, da je treba oblikovati ukrepe v celotni prehranski verigi tako, da bi vsem deležnikom zagotovili vlogo pri krepitvi odpornosti kmetijskega in ribiškega prehrambnega sektorja, ter da morajo ti ukrepi prispevati k ciljem prehoda EU na podnebno nevtralnost do leta 2050; meni, da bi bilo treba v skladu s hitrim izvajanjem direktive o nepoštenih trgovinskih praksah(8) posebno pozornost nameniti vzdržnosti kmetovanja, ribištva in akvakulture ter pomembni vlogi trgovcev na drobno pri določanju pravičnega donosa za proizvajalce, zlasti glede na pritiske, ki izhajajo iz višjih stroškov vložkov, vendar v enaki meri zagotoviti njihovo odgovornost, da hrana ostane cenovno dostopna potrošnikom;

64.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo določbe glede državne pomoči za kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo, vključno z določbami de minimis, državam članicam omogočile dodelitev hitre in prožne pomoči subjektom za nadomestilo povečanih stroškov, povezanih z vojno v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice v svojem notranjem okviru tudi premisliti o oblikah pomoči, kot so zmanjšanje socialnih prispevkov, zamrznitev ali zmanjšanje nekaterih davkov ali podaljšanje posojil v okviru pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj zagotovi, da državna pomoč ne bo povzročila izkrivljanja konkurence in da bodo zajamčeni enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

65.  poziva, naj se okrepi ukrepanje na mednarodni ravni, da bo prehranska varnost v središču političnega odločanja in da bomo preprečili pomanjkanje in zagotovili prehransko varnost v najbolj ranljivih državah, in sicer s prednostno uporabo kmetijskih proizvodov za prehrano in preprečevanjem ovir v mednarodni trgovini s hrano;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj hitro predlagajo srečanje Odbora FAO za svetovno prehransko varnost, ki bi moral biti prednostni forum za usklajevanje na tem področju, saj zagotavlja vključujočo zastopanost vseh držav; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo v tem forumu, da bi zagotovile mednarodno usklajevanje, zlasti glede zalog, biogoriv in finančne podpore državam uvoznicam;

67.  meni, da bi bili lahko nujni tudi občutni premiki v tržnih in izvoznih modelih ter resno načrtovanje ravnanja ob nepredvidljivih dogodkih, kot so avtonomija pri proizvodnji krme v EU, alternativne možnosti za izvoz, večja odzivna zmogljivost, strateške zaloge osnovnih živil, krme in drugih živilskih proizvodov, avtonomija pri gnojilih in nadomestnih proizvodih ter jasne informacije o svetovnih vzorcih prevoza kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov akvakulture;

68.  poziva k pospešitvi in krepitvi ukrepov za zmanjšanje živilskih odpadkov, da bi čim bolj povečali razpoložljivost hrane in uporabo virov v EU za izboljšanje neodvisne preskrbe s hrano; poudarja, da je treba preprečiti izgube hrane med skladiščenjem in v vseh fazah dobavne verige, olajšati darovanje hrane z doslednim izvajanjem zakonodaje o odgovornosti, spodbujati predelavo živilskih odpadkov in razviti alternativne možnosti za trgovce na drobno, vključno s spodbujanjem prodaje po znižanih cenah in sodelovanjem s projekti lokalnih skupnosti, ki se spoprijemajo z lokalnim pomanjkanjem hrane in negotovostjo; poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo programe za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov ter razmislijo o sprejetju zakonodaje o praksah, ki ustvarjajo živilske odpadke, poleg tistih, ki so že zajete v direktivi o nepoštenih trgovinskih praksah; poziva, naj pobude o tržnih standardih prednostno obravnavajo zmanjšanje živilskih odpadkov; poziva k boljšemu spremljanju živilskih odpadkov na vseh ravneh v EU; opozarja, da kratke verige preskrbe s hrano zmanjšujejo tveganje nastajanja živilskih odpadkov;

69.  poudarja, da je pomembno kratkoročno obravnavati problem živilskih odpadkov na vseh stopnjah verige, da bi zmanjšali pritisk na dobavo hrane v Evropi, in sicer z ukrepi za doseganje cilja EU o zmanjšanju živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na izhodiščno stanje leta 2014(9);

70.  poziva države članice, naj uvedejo programe za preprečevanje živilskih odpadkov in pri tem poudarijo, kako nujno je zmanjšati te odpadke ter poudarijo, da bi se bilo treba osredotočiti na preprečevanje razmetavanja s hrano in izgube hrane, saj lahko preprečevanje izgube hrane med pomanjkanjem zalog hrane prispeva k utrditvi prehranske varnosti;

71.  poziva k ukrepom za boj proti revščini, ki jo povzročajo hitro naraščajoče cene energije in posledice konflikta na cene hrane, ter meni, da morajo biti socialni ukrepi prav tako del potrebnih ukrepov;

72.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0052. (2) Evropska komisija, Statistična preglednica o trgovini s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: Evropska unija – Rusija, 2021. (3) Eurostatov indeks cen kmetijskih proizvodov (od 3. četrtletja leta 2020 do 3. četrtletja leta 2021). (4) Fertilizers Europe: Policy Priorities, Industry competitiveness, Energy cost (Gnojila v Evropi: politične prednostne naloge, konkurenčnost industrije, stroški energije), Fertilizers Europe, (datum dostopa: 16. marec 2022). (5) Eurostat, Instrument za spremljanje cen živil, 2022. (6) COM(2022)0108. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 671. (8) UL L 111, 25.4.2019, str. 59. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0425.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2022 o večletnem finančnem okviru 2021–2027: boj proti oligarhičnim strukturam, zaščita sredstev EU pred goljufijami in nasprotji interesov (2020/2126(INI))

P9_TA(2022)0100 A9-0039/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost(2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(3) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o pogojenosti),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva(6) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Evropskem javnem tožilstvu),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. septembra 2021 z naslovom 32. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – 2020 (COM(2021)0578),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. julija 2021 o stanju pravne države za leto 2021 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2021)0700),

–  ob upoštevanju obvestila Komisije z dne 7. aprila 2021 z naslovom Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (v nadaljnjem besedilu: smernice o nasprotju interesov) (C(2021)2119),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z dne 16. maja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za leto 2020,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi(8),

–  ob upoštevanju mnenja generalnega pravobranilca z dne 2. decembra 2021 v zadevi C-156/21, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, in v zadevi C-157/21, Poljska proti Parlamentu in Svetu(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2018 o nasprotju interesov in zaščiti proračuna EU v Češki republiki(10), z dne 19. junija 2020 o nadaljevanju kazenskega pregona proti ministrskemu predsedniku Češke republike zaradi poneverbe sredstev EU in morebitnega nasprotja interesov(11) in z dne 10. junija 2021 o nasprotju interesov pri češkem predsedniku vlade(12),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji(13), z dne 29. aprila 2021 o umoru Daphne Caruane Galizie in pravni državi na Malti(14), z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi pravnih sprememb, ki jih je sprejel madžarski parlament(15), ter z dne 21. oktobra 2021 o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o uporabi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, mehanizem pogojevanja s pravno državo(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o stanju pravne države v Evropski uniji in uporabi uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 o pogojenosti(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o Pandorinih dokumentih: vpliv na prizadevanja v boju proti pranju denarja, davčnim utajam in izogibanju davkom(19),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici Komisiji za leta 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019,

–  ob upoštevanju študije z dne 20. maja 2021, ki jo je naročil Odbor za proračunski nadzor, z naslovom The Largest 50 Beneficiaries in each EU Member State of CAP and Cohesion Funds (Petdeset največjih upravičencev skupne kmetijske politike in kohezijskih skladov v vsaki državi članici EU),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0039/2022),

A.  ker je proračunski organ sprejel večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU znaša izjemnih 1,8 bilijona EUR sredstev, s katerimi se bodo financirali okrevanje po pandemiji covida-19 in dolgoročne prednostne naloge EU na različnih političnih področjih;

B.  ker je treba pri izvrševanju teh sredstev strogo spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja, nad njim pa se po pravu izvaja popoln in neomejen nadzor na ravni EU, tudi s strani Parlamenta; ker je dejanska zmogljivost institucij EU za nadziranje sredstev EU žal precej omejena brez učinkovitega in smiselnega sodelovanja nacionalnih organov;

C.  ker je zaščita finančnih interesov EU bistven element politične agende EU, da se utrdijo preglednost, demokratična odgovornost in sposobnost zadovoljevanja potreb državljanov, poveča zaupanje javnosti ter zagotovi pravilna poraba davkoplačevalskega denarja; ker mora biti izvajanje proračunskega svežnja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb, zlasti evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), uredbe o pogojenosti in načela dobrega finančnega poslovodenja iz člena 310 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter finančne uredbe; ker obstaja korelacija med spoštovanjem teh vrednot in načel ter učinkovitim izvrševanjem proračuna EU;

D.  ker različne medijske hiše po vsej Evropi svojim bralcem redno posredujejo poročila o škandalih, ki se nanašajo na goljufije, nasprotje interesov, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom EU, vanje pa so vpleteni visoki politični predstavniki v državah članicah EU, ter o primerih carinskih goljufij in kaznivih dejanj, ki so čezmejna ali digitalna, včasih pa imajo strukturo hudodelskih združb oziroma njihovo podporo; ker ti škandali spodkopavajo zaupanje evropskih državljanov v EU in njene institucije;

E.  ker Pandorini dokumenti, ki jih je 3. oktobra 2021 objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, predstavljajo zadnje večje razkritje podatkov, s katerimi je bila razkrita vpletenost več kot 330 političnih osebnosti in javnih uradnikov iz skoraj 100 držav, vključno s 35 sedanjimi ali bivšimi predsedniki držav ali vlad, v prakse poslovnih skrivnosti ter davčne utaje in izogibanje plačilu davkov prek davčnih oaz; ker ta škandal sledi drugim podobnim primerom, a učinkovitega posredovanja ni bilo;

F.  ker so bila v letnem poročilu urada OLAF za leto 2020 med glavnimi trendi goljufivih dejavnosti ugotovljena navzkrižja interesov in nedovoljeno dogovarjanje med upravičenci in izvajalci, zlasti na področju javnega naročanja; ker se primeri urada OLAF pogosto nanašajo na goljufije ali korupcijo v čezmejnih postopkih javnega naročanja, ki vključujejo financiranje EU;

G.  ker je Parlament sprejel številne resolucije, s katerimi je pozval Komisijo, naj nemudoma ukrepa in odpravi zaskrbljujočo zlorabo sredstev EU s strani politično pomembnih bogatih posameznikov, elit in velikih konglomeratov;

Oligarhične strukture

1.  ugotavlja, da v današnji družbi izraz oligarhija označuje vsak majhen, koheziven razred ali skupino, ki lahko v političnem ali nepolitičnem okviru sprejema odločitve ali ukazuje drugim ali vlada politični skupnosti v svojem interesu, ne da bi upošteval pravno državo in druga demokratična pravila, mestoma pa tudi v nasprotju z njihovimi temeljnimi načeli; ugotavlja, da v oligarhiji politične elite napačno usmerjajo javna sredstva iz proračuna EU ali nacionalnih proračunov, da bi služila njihovemu zasebnemu interesu, in se pogosto opirajo na poslovneže, ki delujejo v njihovem imenu v strukturi, v kateri so običajno prikriti dejanski upravičenci in dejanski lastniki; ugotavlja, da lahko izjemna koncentracija političnih in finančnih elit privede do ujetja države;

2.  dodaja, da se pojem oligarhija v sedanjem političnem kontekstu EU uporablja za opozarjanje na vpliv bogatih in močnih v politiki in vladi ter na vpliv ekonomskih, finančnih in industrijskih akterjev, ki ga običajno uporabljajo v korist malega števila posameznikov na račun velikega števila posameznikov; poudarja, da so člani nacionalnih vlad in drugi nosilci političnih funkcij del oligarhije v nekaterih državah članicah in si dejavno prizadevajo, da bi sredstva EU uporabili za lastne finančne koristi;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v zadnjih letih takšne oligarhične skupine, ki včasih uporabljajo različna vladna orodja ali kriminalne prakse ali podpirajo hudodelske združbe, razmahnile do sedaj še nepoznanih razsežnosti; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko politično povezana oligarhična omrežja zajamejo nacionalne medijske trge in posegajo v delovanje demokratičnih javnih sfer;

4.  je zaskrbljen, ker so oligarhični sistemi pogosto povezani z razširjeno korupcijo, strogim nadzorom nad mediji in pravosodnim sistemom, ki ni neodvisen od oligarhov; poudarja, da si oligarhične skupine, da bi se zaščitile, prizadevajo pridobiti nadzor nad mediji in sodstvom, da bi preprečile izpostavljanje morebitnih kriminalnih dejavnosti v medijih in kazenski pregon;

5.  opozarja, da Parlamenta o korupciji meni, da resno škoduje finančnim interesom Unije ter tudi ogroža demokracijo, temeljne pravice in pravno državo; je zaskrbljen zaradi škodljivega vpliva korupcije na zaupanje državljanov v institucije;

6.  meni, da so močne in učinkovite protikorupcijske politike in organi, pa tudi nadzorni sistemi in neodvisno sodstvo, ki zagotavljajo učinkovito delovanje pravne države, spodbujajo konkurenco, povečujejo preglednost ter zagotavljajo funkcionalno izvajanje pravil o javnih naročilih in prost dostop do trgov, bistvenega pomena, da se oligarhom prepreči, da bi prevzeli nadzor nad gospodarstvom in finančnimi trgi, s čimer bi se še bolj okrepili; vztraja, naj EU spodbuja preglednost pri porabi sredstev EU in nacionalnih sredstev z učinkovitejšim zbiranjem podatkov in krepitvijo pravil, ki so z njimi povezana, zlasti kar zadeva končne upravičence in dejanske lastnike, ter naj pozorno spremlja in skrbi za pravilno izvajanje teh pravil; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja in okrepi sodelovanje z državami članicami v tej smeri;

Goljufije in nasprotje interesov v sedanjem pravnem okviru

7.  opozarja, da sta zakonodajalca EU z namenom okrepitve boja proti goljufijam na podlagi kazenskega prava opredelila goljufije (in druga kazniva dejanja, kot so naklepna odtujitev, korupcija in pranje denarja), ki škodijo finančnim interesom Unije, v direktivi o zaščiti finančnih interesov(20);

8.  poudarja, da je bila v členu 61 finančne uredbe uvedena nova opredelitev nasprotja interesov, ki vsakomur, ki sodeluje pri izvrševanju proračuna, vključno z nacionalnimi organi na vseh ravneh, narekuje, da se vzdrži vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo nasprotje interesov z interesi Unije; poleg tega je bila opredelitev razširjena, tako da izrecno vključuje izvrševanje skladov EU v okviru deljenega upravljanja ter neposredne in posredne osebne interese, s čimer pokriva precej večje število primerov;

9.  pozdravlja objavo smernic Komisije o navzkrižju interesov, katerih cilj je povečati ozaveščenost in spodbujati enotno razlago in uporabo pravil o preprečevanju navzkrižja interesov med državami članicami; obžaluje, da v nekaterih državah članicah še vedno obstajajo primeri navzkrižja interesov, v katere so vpleteni vidnejši politiki; spodbuja Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije finančne uredbe dodatno okrepi določbe o nasprotju interesov iz njenega člena 61, zlasti v zvezi s pripravo proračuna, da bi omogočila natančnejšo opredelitev kategorij javnih uslužbencev, ki lahko vplivajo na finančne tokove iz proračuna EU, in preprečila pojavljanje takšnih nasprotij;

10.  kljub temu poziva Komisijo, naj spremeni člen 167(1)(c) finančne uredbe in vanj vključi bolj izrecno opredelitev „nasprotja poklicnih interesov“, da bi zagotovila enotno razlago v vseh državah članicah in institucijam EU omogočila, da sprejmejo ustrezne ukrepe v primerih ponudnikov, ki imajo finančni interes v povezavi s pogodbami za storitve, povezane s politikami;

11.  ugotavlja, da direktive o javnih naročilih poleg finančne uredbe vsebujejo podobne opredelitve nasprotja interesov in da je mogoče sklicevanja na obveznost izogibanja nasprotju interesov najti tudi v sektorski zakonodaji;

12.  poudarja, da v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije nasprotje interesov objektivno in samo po sebi pomeni hudo nepravilnost, ne da bi bilo treba za njeno opredelitev upoštevati namere zadevnih oseb in njihovo dobro ali slabo vero(21);

13.  poudarja, da nasprotja interesov niso povezana zgolj s korupcijo, goljufijami in kaznivimi dejanji, temveč lahko zadevajo tudi lobistične dejavnosti in pojav vrtljivih vrat; vendar poudarja, da je zaznavanje in razkrivanje nasprotja interesov bistveno za opredelitev možne zlorabe, pristranskosti, goljufije in korupcije pri upravljanju skladov ter za preprečevanje škodovanja ugledu, sumov in nezaupanja med evropskimi državljani, kar prispeva k občutku pomanjkanja preglednosti;

14.  ponovno poudarja, da morajo imeti državljani vsake države članice možnost zaupati v integriteto upravljanja sredstev EU v vseh državah članicah in da zato ni mogoče uporabiti različnih standardov zaščite pred nasprotji interesov in goljufijami;

15.  poudarja pa, da niti najboljši pravni okvir ne more nadomestiti nezadostnega mehanizma izvajanja; zato poziva k izboljšanju zmogljivosti ter učinkovitih sistemov upravljanja in nadzora, ki so vzpostavljeni v organih EU in državah članicah, saj so ključni pogoj za spremljanje in preiskovanje primerov nasprotja interesov ter zagotavljanje in varovanje zakonite in redne porabe sredstev EU;

16.  ponovno poudarja, da je pojav oligarhičnih struktur v EU v zadnjih letih dosegel doslej najvišjo raven in da se za dve državi članici trenutno izvajajo postopki iz člena 7 PEU in uredbe o pogojevanju s pravno državo, kar kaže na strukturne pomanjkljivosti pravne države in razširjeno korupcijo; glede na navedeno meni, da je potrebna širša razprava o prihodnosti deljenega upravljanja, saj vseh nacionalnih organov ni več mogoče šteti za zanesljive partnerje pri dobrem finančnem poslovodenju sredstev EU;

Glavni izzivi na področju kohezije in kmetijstva

17.  poudarja, da so bile v zvezi s kohezijsko politiko, ki je instrument EU za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter predstavlja velik delež proračuna EU, najpogosteje odkrite vrste goljufivih nepravilnosti pri projektih, ki so se v programskem obdobju 2014–2020 financirali iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, previsoke cene, nepravilna, manjkajoča, lažna ali ponarejena dokazila, kršitve pogodbenih določb, postopki javnih naročil z enim ponudnikom, neupravičenost in kršitve pravil o javnem naročanju ter kršitve v zvezi z etiko in integriteto, vključno z nasprotji interesov in korupcijo;

18.  ugotavlja, da obstajajo uveljavljene skupne prakse, ki kažejo na morebitno zlorabo sredstev iz skupne kmetijske politike (SKP), kot so ponarejanje dokumentov in ustvarjanje umetnih pogojev, na primer razdelitev kmetijskih gospodarstev, da bi se izognili zgornji meji EU za plačila za kmetijstvo, ter predložitev zahtevkov za pomoč prek več povezanih podjetij ali po nepopolni izvedbi ukrepov;

19.  poudarja, da v več državah nasprotja interesov in pojav vrtljivih vrat predstavljajo resne težave; poudarja, da je bilo pri tržnih ukrepih zabeleženih več primerov nasprotja interesov z visoko finančno vrednostjo, skupaj z drugimi kršitvami, povezanimi s spodbujanjem, ki jih preiskuje urad OLAF;

20.  poudarja, da je bilo v študiji o izvrševanju skladov skupne kmetijske politike(22) ugotovljeno, da so izplačila iz kmetijskih skladov EU zelo problematična v vsaj petih državah članicah(23) in da vlada pri dodeljevanju sredstev velikim in malim kmetom izrazita neenakost, pri čemer trenutni sistem daje prednost velikim kmetijam, katerih lastniki imajo v nekaterih primerih tesne vezi z vladajočimi političnimi strankami v svojih državah oziroma so njihovi člani; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma okrepijo ukrepe proti prilaščanju zemljišč, nepravilnim ponudbam ali drugim postopkom dodeljevanja in zlorabam sredstev EU, zlasti, kadar so vpleteni nacionalne vlade in organi;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil o strukturni zlorabi proračunske vrstice Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za gradnjo zasebnih vil za političnih odločevalce, ki so bile predstavljene kot gostišča, do česar je prišlo v več državah članicah; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa, da bi v prihodnje preprečila strukturno zlorabo te proračunske vrstice, po potrebi tudi s spremembo pogojev za izplačilo sredstev iz sklada EKSRP;

22.  ugotavlja, da na Madžarskem več razkritij, raziskav in preiskovalnih člankov navaja, da je Viktor Orbán prek kmetijskih subvencij centraliziral in prerazdelil bogastvo v krogu oseb, ki so mu blizu; poudarja, da je bilo v obdobju 2015–2019 med vsemi državami članicami ravno na Madžarskem opravljenih največ preiskav urada OLAF, ki so bile zaključene s finančnim priporočilom;

23.  obžaluje neenakomerno porazdelitev sredstev EU, zlasti sredstev skupne kmetijske politike, pri čemer je 0,5 % vseh upravičencev leta 2020 prejelo več kot 100.000 EUR, kar je 16,6 % vseh sredstev za neposredna plačila, 75 % upravičencev pa je prejelo manj kot 5 000 EUR, kar je 15 % vseh sredstev za neposredna plačila(24);

24.  poudarja, da EU sicer zahteva določeno raven preglednosti, a je izvajanje ukrepov za preglednost pogosto ovirano, kar pomeni, da je dostop javnosti do podatkov o dodeljevanju subvencij zelo problematično vprašanje v EU;

25.  poudarja, da je bilo upravljanje sredstev EU na Češkem v zadnjih letih izpostavljeno kot morebitna težava; opozarja, da je bilo v obdobju 2016–2018 skoraj 75 % kmetijskih sredstev na Češkem namenjenih velikim podjetniškim kmetijam; izraža zaskrbljenost zaradi revizije Komisije, ki je potrdila, da je Andrej Babiš kot predsednik vlade vplival na dodeljevanje subvencij EU agrokemijskemu konglomeratu Agrofert, ki ga je ustanovil; poudarja, da je Andrej Babiš dejanski lastnik podjetja Agrofert in da je zato nasprotje interesov očitno;

26.  globoko obžaluje, da sedanje razmere, v katerih lahko ena oseba prejme neomejene zneske iz sredstev v okviru deljenega upravljanja, spodbujajo oblikovanje oligarhičnih struktur, nepotizem in korupcijo v nekaterih državah članicah; ponavlja svoje mnenje, da bi omejitev skupnega zneska, ki ga lahko ena oseba prejme iz sredstev EU v okviru deljenega upravljanja, omejila moč oligarhičnih struktur;

27.  poziva Komisijo, naj v svoj predlog za revizijo finančne uredbe vključi spremembo člena 63(8) in doda, da mora Komisija zagotoviti, da plačila iz proračuna Unije enemu samemu upravičencu ali upravičenemu lastniku v danem proračunskem letu ne presežejo omejitev, določenih v veljavnih sektorskih pravilih, in v nobenem primeru ne presežejo skupnega letnega najvišjega zneska na fizično osebo; poziva Komisijo, naj vključi specifične predloge za ta skupni letni najvišji znesek na fizično osebo; meni, da sta za skupno kmetijsko politiko ustrezna skupna letna zneska na fizično osebo v višini 500 000 EUR za plačila iz prvega stebra in 1 000 000 EUR za plačila iz drugega stebra;

28.  poudarja, da je Romunija v skladu s Prilogo I k letnima poročiloma o zaščiti finančnih interesov Evropske unije (poročili PIF) za leti 2018 in 2019 z dejavno preiskavo boja proti goljufijam lahko odkrila in poročala o daleč največjem številu nepravilnosti, ki pomenijo goljufijo, zabeleženih med državami članicami EU za zadevni leti;

29.  opozarja, da so bile v letu 2020 zaradi izbruha covida-19 razmere res izjemne; ugotavlja, da je pandemija v smislu zaščite finančnih interesov povzročila nova tveganja na strani prihodkov in odhodkov;

30.  poudarja, da ta tveganja niso bila prisotna le v letu 2020, temveč se bodo nadaljevala več let; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja in sodelovanje na tem področju;

Druga problematična področja

31.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da pregled enotnega trga kaže, da je bil delež naročil, oddanih v postopkih s samo enim ponudnikom, približno 50 % na Češkem in Poljskem v letih 2018 in 2019, 40 % na Madžarskem in v Grčiji leta 2019 ter 38 % na Portugalskem; je prav tako zaskrbljen zaradi deleža postopkov javnih naročil, za katera se opravijo pogajanja s podjetjem brez kakršnega koli javnega razpisa, ki je na Cipru znašal 40 % leta 2016 in se je nekoliko izboljšal na 25 % v letih 2018 in 2019, v Bolgariji pa je leta 2019 znašal 29 %; je zaskrbljen, ker je delež naročil, oddanih po javnem razpisu, katerega ime in pogoji niso bili jasni, leta 2019 znašal 65 % v Združenem kraljestvu, 59 % v Litvi, 44 % v Romuniji in 41 % na Portugalskem;

32.  poudarja vse večjo vpletenost organiziranega kriminala, vključno z mafijskimi skupinami, v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki vplivajo na finančne interese EU; obžaluje, da številne države članice nimajo posebnih zakonov za boj proti organiziranemu kriminalu mafijskega tipa, in poziva Komisijo, naj obravnava te razlike med državami članicami in razmisli o novih usklajevalnih ukrepih;

33.  poudarja, da ti podatki kažejo na nadaljnji obstoj resnih pomanjkljivosti pri javnih naročilih v več državah članicah; je zaskrbljen, da so lahko neustrezne ponudbe naklonjene nepreglednim strukturam in nepotizmu pri dodeljevanju naročil;

34.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so bile pri preventivnih revizijah sistemov, ki jih je izvedla Komisija, ugotovljene resne pomanjkljivosti v madžarskem organu, pristojnem za nadzor nad javnimi naročili, zaradi česar je morala Madžarska plačati 10-odstotni pavšalni popravek za vse pogodbe za sredstva EU, sklenjene v obdobju 2014–2020(25), kar je znašalo približno 1,2 milijardi EUR, poleg finančnih popravkov v višini 1,5 milijarde EUR, naloženih v obdobju 2007–2013; poudarja, da to odraža resne sistemske pomanjkljivosti v delovanju javnih naročil na Madžarskem;

35.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so vsled poročil o prilaščanju zemljišč in goljufijah preiskave urada OLAF in revizije Komisije razkrile resne pomanjkljivosti v slovaški zemljiški knjigi; poudarja, da slovaški organi le v primeru dvojnega zahtevka preverijo, ali prosilec zakonito razpolaga z zemljiščem, za katero je vložil zahtevek; meni, da bi bilo treba ta preverjanja izvajati v digitalni in avtomatizirani obliki v vseh državah članicah in za vse zahtevke za plačila, da bi preprečili prilaščanje zemljišč s strani kriminalnih in oligarhičnih struktur;

36.  poudarja, da je na Malti in Cipru videti precejšnjo koncentracijo sredstev v rokah majhnega števila prejemnikov; je zaskrbljen, ker so revizije Komisije ugotovile znatne pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora obeh držav; poudarja, da šibki sistemi upravljanja in nadzora ne zagotavljajo ustrezne zaščite sredstev EU pred nasprotji interesov in zlorabami s strani oligarhičnih struktur;

Razpoložljiva pravna sredstva in preprečevanje v trenutnih razmerah

37.  pozdravlja dolgoročno in intenzivno preiskovalno dejavnost urada OLAF, ki zajema številne politično sporne in zapletene primere; obžaluje, da se je delež vloženih obtožb na podlagi priporočil urada OLAF državam članicam zmanjšal s 53 % v obdobju 2007–2014 na 37 % v obdobju 2016–2020; ugotavlja tudi, da v zadnjih letih ni bilo ocenjeno, kolikšen delež zneskov, ki naj bi jih po priporočilih izterjali, je bil dejansko izterjan, in da naj bi po zadnji oceni za obdobje 2009–2016 znašal 21 odstotkov; poziva urad OLAF in Komisijo, naj preiščeta razloge za to nizko stopnjo; ponovno poziva urad OLAF, naj poveča svoja prizadevanja in opreznost, zlasti v nekaterih državah članicah, kjer so ti primeri razširjeni, ter redno spremlja izvajanje svojih priporočil in ukrepe, ki jih sprejemajo države članice, ter informacije o tem vključi v svoja letna poročila; poziva organe držav članic, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za izboljšanje stopnje vloženih obtožb ter naj tesno sodelujejo z institucijami in organi EU, da bi zagotovili vračilo sredstev, ki so jih zlorabili organizirani kriminal in oligarhi;

38.  poudarja ključno vlogo in dodano vrednost novoustanovljenega Evropskega javnega tožilstva pri zaščiti finančnih interesov EU; globoko obžaluje, da pet držav članic še vedno ne sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu; spodbuja te države članice, naj se pridružijo temu organu; ceni prizadevanja tega tožilstva, da bi začelo delovati v zelo zahtevnih okoliščinah; poudarja, da je potreben pravilen prenos direktive o zaščiti finančnih interesov, da se Evropskemu javnemu tožilstvu omogoči izvajanje učinkovitih preiskav in kazenski pregon; opozarja, da Komisija v svojem poročilu o prenosu direktive o zaščiti finančnih interesov ugotavlja, da so vse države članice prenesle direktivo v nacionalno zakonodajo, a so potrebni dodatni ukrepi za obravnavo odprtih vprašanj skladnosti, ki večinoma zadevajo opredelitve kaznivih dejanj ter odgovornost pravnih in fizičnih oseb in sankcije zanje; poudarja, da je sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in državami članicami ključno tudi za doseganje največje možne učinkovitosti tožilstva pri ocenjevanju pravilnega delovanja upravljavskih in kontrolnih sistemov za namene revizijskih ureditev;

39.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili nekateri primeri, na katere se nanaša omenjeno poročilo Komisije, nedavno dodeljeni v pristojnost Evropskega javnega tožilstva;

40.  izreka priznanje uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Europolu za neprecenljivo delo, ki so ga opravili v boju proti finančnim kaznivim dejanjem, kot so korupcija, goljufije, pranje denarja in davčne utaje, ter poudarja, da se te institucije stalno soočajo s pomanjkanjem osebja in finančnih sredstev, saj Svet kot veja proračunsega organa v okviru letnega proračunskega postopka ni pripravljen odobriti zadostnih kadrovskih in finančnih virov; pozdravlja povečanje proračuna Evropskega javnega tožilstva za 3,8 milijona EUR v letnem proračunskem postopku za leto 2022 in opozarja, da se vsak evro, porabljen za spremljanje in preiskovanje, vrne v proračun EU; zato poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče in odobri povečanje financiranja za kadrovske vire teh agencij in uradov, da bodo lahko svoje pomembne naloge opravljali na ustrezen in učinkovit način; poziva Komisijo, naj proračunskemu organu stalno predstavlja podporne predloge proračunov; pozdravlja skupna prizadevanja urada OLAF in Europola za oceno groženj instrumentu za okrevanje in odpornost ter njegovih slabosti; poziva države članice, naj tesno sodelujejo med seboj in z organi EU, da se omogoči ukrepanje proti goljufijam, ki vključujejo več držav;

41.  ponavlja, da ima Komisija na voljo številne instrumente za zaščito finančnih interesov Unije, vključno z uredbo o skupnih določbah, finančno uredbo in uredbo o pogojevanju s pravno državo; poudarja, da bi morala Komisija v celoti in takoj ustrezno uporabiti vse instrumente, ki so na voljo v skladu s finančno zakonodajo EU ter veljavnimi sektorskimi in finančnimi pravili, da bi učinkovito zaščitila proračun EU, vključno s prekinitvijo plačilnih rokov, začasno ustavitvijo plačil, finančnimi popravki ali izključitvijo odhodkov iz financiranja EU, postopki za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU, pregledi in revizijami za uveljavljanje skladnosti s členom 61 finančne uredbe ali v ustrezno utemeljenih primerih z uporabo člena 7 PEU, ki se nanaša na ogrožanje temeljnih vrednot EU v državah članicah, kot je to nedavno storila v primerih Poljske in Madžarske;

42.  obžaluje, da le majhen odstotek držav članic trenutno uporablja razpoložljiva orodja IT (Arachne in EDES), ki veliko prispevajo k učinkovitemu podatkovnemu rudarjenju ter odkrivanju goljufij in korupcije, in spodbuja uporabo porajajočih se tehnologij za preprečevanje goljufij in nasprotij interesov; poziva, naj bo uporaba sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) v deljenem upravljanju obvezna in naj se oblikuje pregleden črni seznam za vso EU; ugotavlja tudi, da sistem EDES ne razlikuje med hčerinskimi družbami večjih družb; poleg tega poziva, naj države članice obvezno uporabljajo orodje Arachne za podatkovno rudarjenje in obogatitev podatkov, da bi dosegle večjo preglednost upravičencev skupne kmetijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter da bi uspešno in učinkovito opredelile problematične gospodarske subjekte in z njimi povezane posameznike ali fizične osebe ter bolje preprečevale in odkrivale goljufive dejavnosti; priznava, da bodo prve prilagoditve orodja Arachne izvedene že do konca drugega četrtletja leta 2022; poudarja, da je interoperabilnost in uskladitev sistemov Arachne, EDES ter institucionalnih in nacionalnih podatkovnih zbirk bistvena za učinkovito izmenjavo informacij pri preprečevanju in odkrivanju goljufij v škodo proračuna EU; meni, da bi morali imeti evropski preiskovalni organi celovit dostop do orodja Arachne;

43.  spodbuja države članice, naj podprejo interoperabilnost zemljiških katastrov, identifikacijski sistem za zemljišča, identifikacijo živali in primerljivost integriranega administrativnega kontrolnega sistema (IAKS), da bi dosegli preglednost pri končnih upravičencih in skritih matičnih družbah s podružnicami v različnih državah članicah ter tako olajšali in izboljšali postopek preverjanja;

44.  opozarja, da podatki za identifikacijo podjetij in njihovih dejanskih lastnikov pogosto niso lahko dostopni in včasih sploh niso na voljo, saj obstaja 292 sistemov poročanja za razkritje informacij o upravičencih do sredstev skupne kmetijske politike in kohezijske politike, zato so obstoječe informacije trenutno razdrobljene na stotine regionalnih, nacionalnih in medregionalnih sistemov poročanja, ki nudijo le osnovne informacije o neposrednih upravičencih; ker je zato težko zbirati, obdelovati in razkrivati podatke o dejanskih lastnikih in končnih upravičencih deljenega upravljanja in kmetijskih skladov ter nazadnje pridobiti celovit pregled nad njimi in zneski sredstev EU, ki jih prejmejo, pa tudi odkrivati vzorce goljufij in korupcije ter ustrezno preiskovati zlorabe sredstev EU;

45.  meni, da je treba nujno standardizirati zbiranje podatkov, in poudarja pomen konsolidacije in uskladitve obstoječih sistemov poročanja v skupni podatkovni zbirki na ravni EU; ponovno nujno poziva Komisijo, naj vzpostavi standardiziran in interoperabilen digitalni sistem poročanja in spremljanja na ravni EU, ki bo med drugim zajemal orodje Arachne, ter naj izboljša usposabljanje za nadzornike in plačilne posrednike na terenu; poudarja, da mora ta sistem vključevati informacije o končnih upravičencih in dejanskih lastnikih ter omogočati združevanje vseh posameznih zneskov, ki zadevajo istega upravičenca ali dejanskega lastnika, v skupni znesek vseh subvencij, prejetih iz skladov v deljenem upravljanju;

46.  opozarja, da bi morala obveznost identifikacije dejanskega lastnika veljati vsaj v primerih, ko ima fizična ali pravna oseba v lasti več kot 15 % zadevnega podjetja; poudarja, da bi bilo treba deleže podjetij, ki so v lasti sorodnikov, združiti in obravnavati, kot da imajo enega lastnika;

47.  meni, da nobeno od predhodno omenjenih pravnih sredstev ne izključuje uporabe mehanizma pogojevanja s pravno državo, kot je opredeljeno v uredbi o pogojenosti, če Komisija meni, da drugi instrumenti niso dovolj učinkoviti za zaščito proračuna EU; poudarja tudi, da se uredba o pogojenosti neposredno in enako uporablja v vseh državah članicah za razliko od področja uporabe uredbe o Evropskem javnem tožilstvu, ki ne velja v petih državah članicah;

48.  obžaluje, da Komisija od 1. januarja 2021 ni bila zmožna sprejeti ustreznih ukrepov za uporabo uredbe o pogojenosti, ki je začela veljati na ta dan; ponavlja stališče Parlamenta, da je treba uredbo o pogojenosti uporabljati brez izjeme od 1. januarja 2021; ugotavlja, da je Komisija s pismoma sredi novembra 2021 začela dialog z Madžarsko in Poljsko; obžaluje, da Komisija Parlamentu zavrača dostop do teh pisem in ga tako postavlja v položaj, ko se mora za informacije o zadnjih spremembah opirati na poročila medijev; kljub temu meni, da poslana neuradna pisma niso dovolj, kar zadeva uporabo uredbe, in zato vztraja, da bi morala Komisija uredbo začeti uporabljati takoj in brez diskriminacije;

49.  pozdravlja uradno izjavo generalnega direktorata Komisije za regionalno in mestno politiko, da bodo v naslednjem letu z namenom preprečevanja nasprotja interesov sledile temeljite kontrole na kraju samem, ki se bodo osredotočile na zanesljivost kontrolnih mehanizmov v petih državah članicah(26);

50.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo preiskovalni novinarji v boju proti korupciji, goljufijam in nezakonitim dejavnostim, ki negativno vplivajo na proračun EU; v zvezi s tem znova poudarja, da je treba preiskovalno novinarstvo zaščititi pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, pa tudi pred osebnim nadlegovanjem, ustrahovanjem in smrtnimi grožnjami; poudarja, da je pomembno spodbujati prijavljanje nepravilnosti in hkrati zagotavljati pravna jamstva na podlagi zakonodaje EU;

51.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da je nekdanji češki predsednik vlade Andrej Babiš v Pandorinih dokumentih omenjen, ker naj bi uporabil offshore financiranje za nakup nepremičnin v Franciji, hkrati pa je v Evropskem svetu sodeloval pri odločanju o zadevah, kot sta večletni finančni okvir in zakonodaja o preprečevanju pranja denarja;

52.  poziva Komisijo, naj vztraja pri strogem in doslednem izvajanju veljavnih pravil, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva in učinkovit sistem upravljanja in kontrole za odpravo tveganj, povezanih s korupcijo, goljufijo in nasprotjem interesov, ter naj bolje spremlja razmere plačilnih agencij za kmetijstvo in njihovo formalno in neformalno neodvisnost; meni, da so temeljita revizija in kontrole na nacionalni in evropski ravni ključne za zaščito sredstev EU; obžaluje nezadosten napredek v boju proti oligarhičnim strukturam v novi skupni kmetijski politiki, kot so omejene zahteve po informacijah in preglednosti v zvezi s končnimi in dejanskimi upravičenci ter ohranjanje prostovoljne narave zgornjih mej, ki ovira pravičnejšo porazdelitev sredstev za kmetijstvo; meni, da je zaskrbljujoče, da nova skupna kmetijska politika ne krepi vloge kontrolnih sistemov na evropski ravni;

53.  poudarja, da imajo službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pomembno vlogo pri zaščiti proračuna EU pred goljufijami v svojih državah; zato ponovno poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da imajo organi upravljanja in službe za usklajevanje boja proti goljufijam zadostne vire z ustreznimi znanji in spretnostmi ter kompetencami za razvoj strategij za boj proti goljufijam ter izvajanje učinkovitih ukrepov in praks za boj proti goljufijam;

54.  meni, da morajo države članice v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki je del večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, zagotoviti učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij, preprečevanje dvojnega financiranja in fiktivnih registracij premoženja ter preglednost pri izplačevanju sredstev, pa tudi okrepiti svoja pravila o pravilni identifikaciji končnih prejemnikov sredstev; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo proračunski organ obveščen o vseh primerih, ko sredstva iz zunajproračunskih instrumentov niso izplačana zaradi domnevnih zlorab, korupcije, goljufij ali kršitev pravne države in ko države članice nimajo vzpostavljenih zadostnih in učinkovitih sistemov za boj proti goljufijam; poziva Svet, naj sprejme le tiste načrte za mehanizem za okrevanje in odpornost, ki izpolnjujejo vse pravne, socialne in politične pogoje za podporo; poudarja, da morajo države članice v svojih načrtih za okrevanje in odpornost pojasniti tudi ustrezne ureditve ter vanje vključiti povzetek posvetovalnega procesa na nacionalni ravni ter predstavitev sistema kontrol in revizij, ki so ga vzpostavile za zaščito finančnih interesov Unije;

55.  opozarja, da bo preglednica kazalnikov mehanizma za okrevanje in odpornost služila kot podlaga za dialog o okrevanju in odpornosti ter da bi jo morala Komisija posodabljati dvakrat letno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi temeljito spremljanje napredka, doseženega pri izvajanju predvidenih mejnikov in ciljev, strogo v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, na podlagi predpisanih skupnih kazalnikov in metodologije poročanja; opozarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost vezan na pogoje, ki zagotavljajo pregledno porabo denarja, in da bi moral preprečevati korupcijo ali goljufije, dvojno financiranje ali nasprotja interesov; meni, da bi bilo treba nadzor razširiti tudi na stroške, ki dejansko bremenijo končne upravičence; poudarja skupna prizadevanja Parlamenta in Komisije, ki so privedla do tega, da so države članice zdaj obvezane zagotoviti informacije o končnih prejemnikih;

56.  poudarja, da je za zaščito finančnih interesov EU ter za preprečevanje in odkrivanje goljufij, korupcije in zlasti nasprotij interesov pomembno vedeti, kako se porabijo sredstva EU in kdo ima dejanske koristi od njih, saj se največji upravičenci pogosto skrivajo za zapletenimi lastniškimi strukturami, tudi takšnimi, ki imajo sedež v davčnih oazah, zaradi česar je postopek prepoznavanja še bolj nepregleden;

57.  z ozirom na medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 in več svojih resolucij ponovno poziva države članice, naj izvajajo enoten, integriran in interoperabilen sistem za poročanje in nadzor, ki ga je razvila Komisija in ki vključuje, a ni omejen na enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, s katerim se lahko shranjuje, združuje in analizira podatke o osebah, ki v končni fazi neposredno ali posredno prejemajo sredstva EU, in do teh podatkov dostopa;

58.  meni, da je za največjo možno preglednost porabe sredstev EU bistveno, da se takšna podatkovna baza v največji možni meri razvije v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov in relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije ter da se ustrezni in neobčutljivi podatki dajo na voljo javnosti na strnjen, celovit in uporabniku prijazen način, da bi se povečala nadzor javnosti nad javno porabo EU in njeno zaupanje vanjo;

59.  ponovno poudarja, da je dobro finančno poslovodenje sredstev EU izjemno pomembno; obžaluje, da podatkovne zbirke o upravičencih do sredstev EU ne vsebujejo informacij o končnih upravičencih in njihovih dejanskih lastnikih; obžaluje, da nadzorni organi ne morejo identificirati končnih prejemnikov sredstev; globoko obžaluje, da so bile nevladne organizacije uporabljene za prikrivanje financiranja terorističnih in ekstremističnih organizacij; poudarja svoje stališče, da bi morala skupna pravila o preglednosti upravičencev veljati tudi za krovne organizacije, ki prejemajo sredstva EU in jih posredujejo nevladnim organizacijam v svojih mrežah, da bi zagotovili, da lahko Komisija in nadzorni organi revidirajo cilje projektov in končne upravičence; obžaluje, da Komisija ni predlagala usklajene opredelitve nevladnih organizacij, na podlagi katere bi lahko spremljala tiste, ki imajo končno korist; ugotavlja, da finančna uredba določa pravila za izbiro in dodeljevanje sredstev tem subjektom ter za nadzorne mehanizme; poziva Komisijo, naj revidira finančno uredbo tudi v smislu opredelitve pojma „nevladna organizacija“, in sicer tako, da uvede jasne kategorije nevladnih organizacij in razširi nadzor tudi na stroške, ki jih dejansko nosijo končni upravičenci;

60.  globoko obžaluje, da zaščita proračuna EU, vključno s celovito obdelavo informacij, enostavnostjo dostopa, možnostjo temeljite revizije, obsežnim pregledom in možnostjo nadzora, spremljanja in ocenjevanja financiranih ukrepov, kot je bilo predvideno z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ni bila ustrezno vključena v večletni finančni okvir kot celoto; se zaveda, da te pomanjkljivosti zelo slabijo tako raven preglednosti izvajanja ukrepov kot tudi učinkovitost pregleda in nadzora;

61.  ugotavlja, da četudi so v večletnem finančnem okviru predvidena določena orodja, kot so povečani proračunski zneski za posebne instrumente in proračunski mehanizem za spoštovanje pravne države, so za okrepitev praks za boj proti oligarhijam še vedno potrebna dodatna orodja, o katerih bi se lahko razpravljalo v okviru naslednje revizije finančne uredbe;

o
o   o

62.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (2) UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (5) UL L 198, 28.7.2017, str. 29. (6) UL L 283, 31.10.2017, str. 1. (7) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (8) UL C 445, 29.10.2021, str. 15. (9) Sodbi z dne 16. februarja 2022, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, C-156/21, EU:C:2022:97, in Poljska proti Parlamentu in Svetu, C-157/21, EU:C:2022:98. (10) UL C 388, 13.11.2020, str. 157. (11) UL C 362, 8.9.2021, str. 37. (12) UL C 67, 8.2.2022, str. 56. (13) UL C 395, 29.9.2021, str. 63. (14) UL C 506, 15.12.2021, str. 64. (15) UL C 99, 13.3.2022, str. 218. (16) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0439. (17) UL C 494, 8.12.2021, str. 61. (18) UL C 67, 8.2.2022, str. 86. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0438. (20) Ta direktiva se izvaja v 26 državah članicah, razen na Danskem. (21) Sodba z dne 16.6.1999, Ismeri Europa Srl proti Računskemu sodišču, zadeva T-277/97, ECLI:EU:T:1999:124. (22) Sabeb et al, Where does the EU money go? An analysis of the implementation of CAP funds in Bulgaria, the Czech Republic, Hungary, Slovakia and Romania, poročilo, ki ga je naročila skupina Greens/EFA v Evropskem parlamentu, februar 2021. (23) Bolgarija, Češka, Madžarska, Slovaška in Romunija. (24) Evropska komisija, Neposredna plačila kmetijskim proizvajalcem – grafi in številke – proračunsko leto 2020. (25) Odgovori komisarja Hahna na pisni vprašalnik odbora CONT, predstavljen na zaslišanju 11. novembra 2019, dostopen na https://emeeting.europarl.europa.eu/emeeting/committee/sl/agenda/201911/CONT? Meeting=CONT-2019–1111_1 &session=11–11–09–00, str. 63–64. (26) Romunija, Poljska, Bolgarija, Ciper in Malta.