Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter zlasti členov 2, 4(3) in 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju seznama meril za pravno državo, ki ga je Beneška komisija sprejela na 106. plenarnem zasedanju v Benetkah 11. in 12. marca 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. januarja 2020(2) in 5. maja 2022(3) o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi pravnih sprememb, ki jih je sprejel madžarski parlament(4),

–  ob upoštevanju poglavij o razmerah na Madžarskem iz poročil Komisije o stanju pravne države,

–  ob upoštevanju člena 105(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0217/2022),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 PEU in se odražajo v Listini ter mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic, in ker so te vrednote, ki so skupne državam članicam, temelj pravic, ki jih imajo prebivalci Unije;

B.  ker je iz člena 49 PEU, ki določa možnost, da katera koli evropska država zaprosi za članstvo v Evropski uniji, razvidno, da Unijo sestavljajo države, ki so se svobodno in prostovoljno zavezale skupnim vrednotam iz člena 2 PEU, ki spoštujejo te vrednote in se zavezujejo, da jih bodo spodbujale, pravo Unije pa temelji na temeljni premisi, da vsaka država članica deli te vrednote z vsemi drugimi državami članicami, prav tako pa priznava, da druge države članice te iste vrednote delijo tudi z njo(5);

C.  ker ta premisa pomeni in utemeljuje obstoj vzajemnega zaupanja med državami članicami pri priznavanju teh vrednot in torej pri spoštovanju prava Unije, s katerim se te vrednote izvajajo(6);

D.  ker je to, da država članica spoštuje vrednote iz člena 2 PEU, pogoj za uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz uporabe Pogodb v tej državi članici; ker vsako kršenje temeljnih vrednot EU s strani vlade države članice neizogibno pomeni napad na osebno svobodo, politične in socialne pravice državljanov, pa tudi na njihovo bogastvo in blaginjo; ker se je Madžarska sama zavezala vrednotam iz člena 2 PEU;

E.  ker načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU Unijo in države članice zavezuje, da si pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, ob polnem medsebojnem spoštovanju, države članice pa, da sprejmejo vse ustrezne splošne ali usmerjene ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije;

F.  ker člen 19 PEU konkretizira vrednoto pravne države, potrjeno v členu 2 PEU, in odgovornost za zagotavljanje polne uporabe prava EU v vseh državah članicah in sodnega varstva pravic posameznikov, ki izhajajo iz tega prava, nalaga nacionalnim sodiščem in Sodišču Evropske unije(7);

G.  ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, samo naravo Unije in temeljne pravice njenih državljanov na podlagi prava Unije;

H.  ker področje uporabe člena 7 PEU ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot je določeno v členu 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ker lahko Unija oceni obstoj očitnega tveganja hujše kršitve skupnih vrednot na področjih, ki so v pristojnosti držav članic;

I.  ker se že več let ne ukrepa dovolj odločno glede razmer na Madžarskem in ker številni pomisleki ostajajo nespremenjeni, pojavila pa so se tudi številna nova vprašanja, ki negativno vplivajo na podobo Unije, pa tudi na njeno učinkovitost in verodostojnost pri varovanju temeljnih pravic, človekovih pravic in demokracije na svetovni ravni, vse to pa dokazuje, da se je treba teh izzivov lotiti z usklajenim delovanjem Unije;

J.  ker ima večina članov ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Budimpešti, ki je bila na Madžarskem od 29. septembra do 1. oktobra 2021, še vedno resne pomisleke glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic v tej državi; ker je delegacija ugotovila, da se razmere od leta 2018 niso izboljšale, temveč so se poslabšale;

K.  ker madžarska vlada ne upošteva načela o primarnosti prava EU, ki je potrjeno v sodni praksi Sodišča EU, kljub temu pa pred tem sodiščem sproža postopke v zvezi z obstoječimi evropskimi akti;

L.  ker je madžarski parlament 19. julija 2022 sprejel resolucijo, v kateri je pozval, naj se pristojnosti Evropskega parlamenta omejijo, evropski poslanci pa naj se imenujejo namesto izvolijo;

M.  ker miroljubno sobivanje različnih etničnih skupin pozitivno vpliva na kulturno bogastvo in blaginjo naroda;

N.  ker blokiranje omejevalnih ukrepov proti Rusiji v Svetu spodkopava prizadevanja Unije, da bi tako znotraj kot zunaj svojih meja zaščitila vrednote iz člena 2 PEU, in predstavlja varnostni problem za Evropsko unijo;

Delovanje ustavnega in volilnega sistema

O.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da preglednost in kakovost zakonodajnega procesa še vedno zbujata skrb ter da madžarska vlada široko uporablja pooblastila za ukrepanje v izrednih razmerah, tudi na področjih, ki niso povezana s pandemijo covida-19, zaradi katere so ji bila ta pooblastila podeljena; ker neučinkovito izvajanje sodb evropskih in nacionalnih sodišč s strani državnih organov vzbuja skrb; ker so začeli delovati skladi v javnem interesu, ki prejemajo znatna javna sredstva, njihove upravne odbore pa sestavljajo ljudje, ki so povezani s sedanjo vlado;

P.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(8) ocenil, da je odločitev madžarske vlade, s katero je za nedoločen čas podaljšala izredne razmere in si podelila pooblastila za vladanje z odloki ter oslabila parlamentarni nadzor nad kriznimi razmerami, povsem nezdružljiva z evropskimi vrednotami; ker je Svet v priporočilu z dne 20. julija 2020 o nacionalnem reformnem programu Madžarske za leto 2020, v katerem je podal mnenje o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020(9), priporočil, naj se zagotovi, da bodo vsi izredni ukrepi strogo sorazmerni, časovno omejeni in skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi, da ne bodo posegali v poslovne dejavnosti in stabilnost regulativnega okolja ter da bodo socialni partnerji in deležniki učinkovito vključeni v proces oblikovanja politik;

Q.  ker je Skupina držav proti korupciji (GRECO, Svet Evrope) v svojem drugem vmesnem poročilu o skladnosti, sprejetem 25. septembra 2020, pozdravila spremembe zakona o narodni skupščini, s katerimi bodo določbe, ki prepovedujejo ali omejujejo poslance parlamenta, da se vključijo v nekatere dejavnosti, omogočile večjo operativnost in zagotovile jasnejše posledice, če poslanec teh vprašanj ne bi rešil; ker je skupina v poročilu ugotovila tudi, da so še vedno potrebni odločnejši ukrepi za izboljšanje sedanjega okvira madžarskega parlamenta za integriteto, zlasti za izboljšanje ravni preglednosti in posvetovanja v zakonodajnem procesu (vključno z uvedbo pravil o ravnanju z lobisti), za sprejetje kodeksa ravnanja za poslance (ki zajema zlasti različne situacije, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov), za nadaljnji razvoj pravil, ki bi poslance zavezovala, da ad hoc razkrijejo morebitna nasprotja med svojim parlamentarnim delom in zasebnimi interesi, za zagotovitev enotne oblike prijav premoženjskega stanja, za pregled široke imunitete poslancev ter za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja pravil ravnanja, nasprotja interesov in prijav premoženjskega stanja;

R.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 20. novembra 2020 pozvala madžarski parlament, naj preloži glasovanje o osnutkih zakonov, saj se boji, da bi lahko več predlogov iz kompleksnega zakonodajnega svežnja, predloženih brez predhodnega posvetovanja in povezanih z zadevami, kot so delovanje sodstva, volilna zakonodaja, nacionalne strukture za človekove pravice, nadzor nad javnimi sredstvi in človekove pravice oseb LGBTI, prispevalo k spodkopavanju demokracije, pravne države in človekovih pravic na Madžarskem; ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 2. julija 2021 o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, z zaskrbljenostjo ugotovila, da so bile ustavne spremembe sprejete v izrednih razmerah brez javnega posvetovanja, obrazložitveni memorandum pa ima samo tri strani; ker je Beneška komisija tudi navedla, da členi 6, 9 in 11 devete spremembe ustave Madžarske v zvezi z izjavami o vojni, nadzorom madžarskih obrambnih sil in „posebnim pravnim redom“, ki se nanaša na vojno stanje, izredne razmere in stanje nevarnosti, v glavnem prepuščajo opredelitev večine podrobnosti temeljnim aktom, kar bi lahko sčasoma sprožilo nekatera resna vprašanja glede obsega pristojnosti države v izrednih razmerah; ker je Beneška komisija v zvezi z ukinitvijo Nacionalnega obrambnega sveta in prenosom njegovih pooblastil na vlado navedla, da to sicer ni v nasprotju z evropskimi standardi, vendar vodi do koncentracije izrednih pooblastil v rokah izvršilne veje oblasti, ki je ni mogoče šteti za spodbuden znak, zlasti ker v obrazložitvenem memorandumu ni nobene pojasnitve razmerja ali potrebe po taki spremembi;

S.  ker so bile na Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope 12. februarja 2021 ugotovljene na splošno negativne razmere na področju lokalne in regionalne samouprave na Madžarskem zaradi splošnega neupoštevanja Evropske listine lokalne samouprave, izražena pa je bila tudi zaskrbljenost zaradi jasnega trenda k ponovni centralizaciji, pomanjkanja učinkovitega posvetovanja in znatnega vmešavanja države v občinske funkcije; ker so bile na kongresu izpostavljene nekatere pomanjkljivosti pri lokalni samoupravi na Madžarskem, na primer pomanjkanje finančnih sredstev za lokalne organe in njihova nezmožnost zaposlovanja visokokakovostnega osebja;

T.  ker spremembe volilnega zakonika v zadnjih letih zaradi preoblikovanja volilnih okrožij in nadomestil za zmagovalce postavljajo opozicijske stranke v slabši položaj; ker sta Beneška komisija in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) v skupnem mnenju z dne 18. oktobra 2021 o spremembah madžarske volilne zakonodaje iz leta 2020 poudarila, da sta hitrost sprejetja in pomanjkanje smiselnih javnih posvetovanj še posebej zaskrbljujoča v primeru volilne zakonodaje, ki se ne bi smela obravnavati kot politični instrument; ker sta prav tako podala ključno priporočilo za spremembo členov 3 in 68 zakona CLXVII iz leta 2020 o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z volitvami, in sicer z znatnim zmanjšanjem števila volilnih okrožij z enim samim članom in števila okrožij, v katerih mora vsaka stranka imenovati kandidate hkrati, da bi lahko vodila nacionalni seznam kandidatov, pa tudi več drugih priporočil;

U.  ker so demokratične volitve, organizirane pod enakimi konkurenčnimi pogoji, izjemnega pomena za demokratično naravo naših družb; ker se je OVSE v odziv na zaskrbljenost glede poštenosti volitev in pozive civilne družbe odločila poslati obsežno mednarodno misijo za opazovanje splošnih volitev in referenduma, ki so potekali 3. aprila 2022, kar je v državah članicah EU redek pojav; ker je nato mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev v izjavi o predhodnih ugotovitvah in sklepih, objavljenih 4. aprila 2022, ugotovila, da so bile volitve in referendum dobro in strokovno vodene, vendar jih je zaznamovalo pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev; ker so kandidati večinoma lahko svobodno vodili predvolilno kampanjo, ki je bila sicer konkurenčna, vendar je potekala v zelo negativnem tonu z vsesplošnim prekrivanjem vladajoče koalicije in vlade, vladajoči koaliciji pa je koristilo tudi pomanjkanje preglednosti in nezadosten nadzor nad financiranjem kampanje; ker so volilne komisije in sodišča številne volilne spore obravnavala na način, ki ni omogočal dostopa do učinkovitih pravnih sredstev; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev v svojem končnem poročilu, objavljenem 29. julija 2022, navedla, da so bila številna predhodna priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice pretežno prezrta, med drugim glede volilnih pravic, preprečevanja zlorabe upravnih virov in vse bolj zabrisane razlike med državnimi in strankarskimi funkcijami, svobode medijev, financiranja kampanj in opazovanja državljanov; ker madžarska zakonodaja v nasprotju z mednarodno dobro prakso dovoljuje do 20-odstotno odstopanje od povprečnega števila volivcev v volilnih enotah z enim mandatom in ker madžarski parlament v nasprotju z nacionalno zakonodajo po volitvah leta 2018 ni revidiral meja volilnih enot, ki so presegle določeno omejitev odstopanja; ker neenakomerna porazdelitev volivcev med volilnimi enotami z do 33-odstotnimi odstopanji od povprečja ogroža načelo enakosti glasov;

V.  ker je madžarski parlament 24. maja 2022 sprejel deseto spremembo ustave, ki vladi omogoča, da razglasi nevarno stanje v primeru oboroženega spopada, vojne ali humanitarne nesreče v sosednji državi; ker je spremenil tudi zakon o obvladovanju nesreč ter tako vladi omogočil, da med izrednimi razmerami zaradi oboroženega spopada, vojne ali humanitarne nesreče v sosednji državi z izrednimi odloki razveljavi akte parlamenta na katerem koli področju, kar bi lahko začasno ustavilo uveljavljanje temeljnih pravic ali jih omejilo v večji meri, kot je to dovoljeno v običajnih okoliščinah; ker je madžarski parlament 8. junija 2022 sprejel zakon VI o odpravi na Madžarskem občutenih posledic oboroženega spopada in humanitarne nesreče v sosednji državi, ki je začel veljati istega dne; ker ta zakon vladi omogoča, da podaljša veljavnost izrednih vladnih odlokov, dokler sama ne odpravi stanja nevarnosti;

W.  ker je bila ustava od sprejetja desetkrat spremenjena; ker temeljni akti zajemajo 35 področij in štejejo že več kot 300 zakonodajnih aktov, sprejetih od leta 2011, pogosto brez javnega posvetovanja, tudi če so bile kršene temeljne pravice;

X.  ker sta predsednika madžarskega in romunskega ustavnega sodišča v skupni izjavi iz leta 2013 poudarila posebno odgovornost ustavnih sodišč v državah, v katerih ima vlada dvotretjinsko večino; ker so bilo s četrto ustavno spremembo določeno, da se sodbe madžarskega ustavnega sodišča, izrečene pred začetkom veljavnosti ustave, razveljavijo; ker se madžarsko ustavno sodišče v svojih odločitvah vse bolj opira na koncept ustavne identitete; ker se o tem konceptu, ki ima prednost pred ustavo, v sodni praksi odloča za vsak primer posebej; ker se madžarska vlada vse pogosteje sklicuje na ustavno sodišče, da bi se izognila izvrševanju sodb Sodišča EU; ker je ustavno sodišče 18. maja 2022 blokiralo referenduma o vladnih načrtih za izgradnjo kampusa Univerze Fudan v Budimpešti in o podaljšanju nadomestila za brezposelnost z zdajšnjih treh na največ devet mesecev;

Y.  ker so strokovnjaki vse bolj enotnega mnenja, da Madžarska ni več demokracija; ker je Madžarska po indeksu demokracije V-Dem Univerze v Göteborgu za leto 2019 postala prva avtoritarna država članica EU; ker je bila Madžarska v poročilu Nations in Transit (narodi v tranziciji) organizacije Freedom House za leto 2020 opredeljena kot „hibridni režim“ in je izgubila status „delno utrjene demokracije“; ker je Madžarska na indeksu demokracije za leto 2022, ki ga pripravlja možganski trust Economist Intelligence Unit, ocenjena kot „demokracija s hibo“ in se uvršča na 56. mesto od 167 držav (ena mesto nižje kot leta 2020); ker inštitut V-Dem v poročilu o demokraciji za leto 2022 ugotavlja, da je Madžarska med državami članicami EU po hitrosti avtokratizacije v zadnjem desetletju med vodilnimi državami v svetu;

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov

Z.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v Poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da pomisleki v zvezi z neodvisnostjo sodstva, izraženi v okviru postopka iz člena 7(1) PEU, ki ga je začel Evropski parlament, in v prejšnjih poročilih o pravni državi, ostajajo prezrti, enako pa velja tudi za priporočilo o tej temi v okviru evropskega semestra; ker so ti pomisleki povezani zlasti z izzivi, s katerimi se spopada neodvisni nacionalni sodni svet pri uravnovešanju pristojnosti predsednika nacionalnega sodnega urada, pravili o izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča (Kúria) in možnostjo diskrecijskih odločitev v zvezi z imenovanjem in napredovanjem sodnikov, dodeljevanjem zadev ter nagradami sodnikom in vodstvom sodišč; ker pravosodni sistem, kar zadeva učinkovitost in kakovost, deluje dobro v smislu trajanja postopkov in je na splošno zelo digitaliziran, plače sodnikov in tožilcev pa se še naprej postopoma povečujejo; ker je 26. avgusta 2022 več organizacij civilne družbe zaprosilo ministra za pravosodje, naj obravnava težave madžarskega sodstva, tako da najprej opravi obsežna posvetovanja s splošno javnostjo in strokovnjaki, vključno s samoupravnimi in predstavniškimi organi sodstva in Beneško komisijo;

AA.  ker je Sodišče Evropske unije 23. novembra 2021 v zadevi C-564/19 IS (illégalité de l’ordonnance de renvoi) razsodilo, da je treba člen 267 PDEU razlagati tako, da vrhovno sodišče države članice ne more ugotoviti nezakonitosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nižje sodišče, ker vprašanja za predhodno odločanje niso upoštevna in potrebna za rešitev spora o glavni stvari; ker načelo primarnosti prava EU zahteva, da nižje sodišče ne upošteva take odločitve vrhovnega nacionalnega sodišča; ker je treba člen 267 PDEU razlagati tako, da nasprotuje uvedbi disciplinskega postopka proti nacionalnemu sodniku, ker je v skladu s to določbo pri Sodišču Evropske unije vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe;

AB.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 14. decembra 2018 pozvala madžarskega predsednika, naj zakonodajni sveženj o upravnih sodiščih vrne v madžarski parlament; ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 19. marca 2019 o zakonu o upravnih sodiščih ter zakonu o začetku veljavnosti zakona o upravnih sodiščih in nekaterih prehodnih pravilih navedla, da je velika pomanjkljivost sprejetega organizacijskega in upravnega modela upravnih sodišč v tem, da so zelo obsežna pooblastila skoncentrirana v rokah nekaj deležnikov in da ni učinkovitega sistema zavor in ravnovesij, ki bi ta pooblastila omejil;

AC.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu z dne 21. maja 2019 po obisku na Madžarskem, ki je potekal med 4. in 8. februarjem 2019, ugotovila, da je vrsta reform sodstva na Madžarskem v letu 2010 vzbudila zaskrbljenost zaradi učinka na neodvisnost sodstva, v sistemu rednih sodišč pa so se zaradi nedavnih nepravilnosti v odnosih med temi pravosodnimi institucijami v zvezi s postopki imenovanja pojavila vprašanja o učinkovitosti nadzora, ki ga nacionalni sodni svet izvaja nad predsednikom nacionalnega sodnega urada; ker je komisarka sicer pozdravila nedavne spremembe prvotne zakonodaje o upravnih sodiščih v odziv na mnenje Beneške komisije, vendar ni bila prepričana, da spremembe zadostujejo za odpravo resnih pomislekov, ki jih je ugotovila Beneška komisija;

AD.  ker se je madžarski parlament leta 2019 odločil odložiti začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o upravnih sodiščih, vlada pa je izjavila, da je opustila zamisel o uvedbi ločenih upravnih sodišč; ker je bilo več pomembnih elementov svežnja uvedenih z vrsto zakonodajnih sprememb, sprejetih v obdobju 2019–2021;

AE.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 28. novembra 2019 madžarski parlament pozvala, naj spremeni zakon, ki bo vplival na neodvisnost sodstva; ker je menila, da določbe, ki upravnim organom omogočajo vložitev ustavnih pritožb po neugodnih sodbah rednih sodišč, vzbujajo pomisleke glede spoštovanja jamstev poštenega sojenja za posameznega pritožnika, zakonodajni ukrepi pa skupaj s predlaganimi spremembami kvalifikacij in imenovanj sodnikov ter enotnostjo sodne prakse pomenijo tudi tveganje, da se zmanjša neodvisnost posameznih sodnikov pri njihovih temeljnih nalogah in da se v pravosodnem sistemu ustvarijo pretirane hierarhije;

AF.  ker je Beneška komisija v mnenju z dne 16. oktobra 2021 o spremembah zakona o organizaciji in upravljanju sodišč ter zakona o pravnem statusu in nagrajevanju sodnikov, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, ponovila priporočila v zvezi z vlogo predsednika nacionalnega sodnega urada, ki jih je izrazila že v mnenju iz leta 2012 in ki niso bila upoštevana; ker je Beneška komisija priporočila tudi vzpostavitev jasnih, preglednih in predvidljivih pogojev za razporeditev napotenih sodnikov na višje delovno mesto po obdobju napotitve; ker je Beneška komisija podala več priporočil v zvezi z dodeljevanjem zadev, pristojnostjo predsednika vrhovnega sodišča, da poveča število članov sodnih senatov, odločitvami o enotnosti in sestavo senatov v pritožbenem postopku za enotnost; ker je Beneška komisija ugotovila tudi, da bi lahko režim imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, ki je bil uveden s spremembami iz leta 2019, pomenil resno tveganje za politizacijo in pomembne posledice za neodvisnost sodstva ali njegovo dojemanje s strani javnosti, saj ima ta položaj v pravosodnem sistemu ključno vlogo;

AG.  ker je skupina GRECO v svojem drugem vmesnem poročilu o skladnosti, sprejetem 25. septembra 2020, navedla, da v zvezi s sodniki in tremi preostalimi neizvršenimi priporočili ni bil ugotovljen nov napredek, ugotovitve skupine GRECO o pooblastilih predsednika nacionalnega sodnega urada (tako glede postopka imenovanja ali napredovanja kandidatov za sodniške položaje kot tudi glede postopka prerazporeditve sodnikov) pa ostajajo posebej pereče; ker je skupina GRECO, kar zadeva tožilce, pozdravila začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki določajo obvezno sodelovanje disciplinskega komisarja v disciplinskih postopkih, ni pa mogla potrditi, ali je bilo njeno priporočilo št. 17 (disciplinski postopki zoper tožilce) upoštevano; ker v zvezi s podaljšanjem mandata generalnega državnega tožilca, široko imuniteto, ki jo uživajo tožilci, in oblikovanjem meril za usmerjanje umika zadev podrejenih tožilcev ni bilo napredka;

AH.  ker je posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov v sporočilu madžarski vladi z dne 15. aprila 2021 izrazil mnenje, da je imenovanje predsednika vrhovnega sodišča mogoče obravnavati kot napad na neodvisnost sodstva in kot poskus, da bi se sodstvo podvrglo volji zakonodajne veje oblasti, kar je v nasprotju z načelom delitve oblasti; ker je hkrati opozoril na še posebej skrb zbujajoče dejstvo, da je bil predsednik vrhovnega sodišča izvoljen kljub odločnemu nasprotovanju nacionalnega sodnega sveta, in poudaril, da se odločitev, da se ne upošteva negativno mnenje nacionalnega sodnega sveta, lahko razlaga kot politična izjava vladajoče večine; ker je bil po mnenju posebnega poročevalca glavni učinek – če ne celo glavni cilj – reform pravosodnega sistema oviranje ustavno varovanega načela neodvisnosti sodstva ter omogočanje poseganja zakonodajne in izvršilne veje oblasti v izvajanje sodne oblasti;

AI.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v sklepu z dne 2. decembra 2021 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Gazsó Group proti Madžarski opozoril, da se dotična skupina zadev nanaša na strukturni problem predolgega trajanja civilnih, kazenskih in upravnih postopkov ter na pomanjkanje učinkovitih nacionalnih pravnih sredstev; ker je Odbor ministrov z zadovoljstvom ugotovil, da je bil sprejet predlog zakona, ki uvaja kompenzacijski mehanizem za predolge civilne postopke, vendar je odločno pozval madžarske organe, naj zagotovijo, da bo skladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ker je glede na pomembnost zadeve, njeno tehnično naravo in iztek roka, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji vzorčni sodbi določilo za 16. oktobra 2016, odločno spodbudil oblasti, naj preučijo vse možnosti za pospešitev načrtovanja;

AJ.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v vmesni resoluciji z dne 9. marca 2022 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Baka proti Madžarski odločno pozval oblasti, naj okrepijo prizadevanja za iskanje načinov, da bi v tesnem sodelovanju s sekretariatom Odbora ministrov uvedli potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo odločitev madžarskega parlamenta o odstavitvi predsednika vrhovnega sodišča pod učinkovitim nadzorom neodvisnega sodnega organa v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; ker je prav tako v navedeni resoluciji ponovno opozoril na zavezo oblasti, da bodo ocenile nacionalno zakonodajo o statusu sodnikov in upravljanju sodišč, ter jih pozval, naj predstavijo ugotovitve svoje ocene, vključno z jamstvi in zaščitnimi ukrepi za zaščito sodnikov pred neupravičenim vmešavanjem, kar bi Odboru ministrov omogočilo, da celovito oceni, ali so bili pomisleki glede „učinka zastraševanja“ na svobodo izražanja sodnikov, ki so ga povzročile kršitve v teh primerih, odpravljeni;

AK.  ker se je Madžarska na indeksu vladavine prava organizacije World Justice Project za leto 2021 uvrstila na 69. mesto med 139 državami (dve mesti nižje kot prejšnje leto) in zaseda zadnje, tj. 31. mesto od 31 držav v regiji EU, Efta in Severna Amerika;

Korupcija in nasprotja interesov

AL.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v Poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da je bilo izvajanje večine ukrepov v okviru protikorupcijske strategije za obdobje 2020–2022 odloženo in da ni napovedana nobena nova strategija ter da še vedno obstajajo pomanjkljivosti v zvezi z lobiranjem in pojavom vrtljivih vrat ter financiranjem političnih strank in kampanj; ker neodvisni nadzorni mehanizmi še vedno niso dovolj učinkoviti pri odkrivanju korupcije, skrb pa zbuja tudi dejstvo, da še vedno ni ustreznih sistematičnih pregledov in zadostnega nadzora nad izjavami o premoženju in interesih, niti pravil o nasprotjih interesov za sklade v javnem interesu; ker pri preiskavah obtožb o korupciji, ki se nanašajo na visoke uradnike in njihov neposredni krog, še vedno ni doslednih rezultatov, kar je zelo skrb zbujajoče, četudi je bilo uvedenih nekaj novih preiskav korupcije na visoki ravni; ker skrb še vedno zbuja tudi pomanjkanje sodnega nadzora nad odločitvami o opustitvi preiskave in pregona korupcije, zlasti v okolju, v katerem se ne ukrepa zoper tveganja za klientelizem, favoriziranje in nepotizem v javni upravi na visoki ravni;

AM.  ker je Komisija v pisnih odgovorih na vprašanja komisarju Hahnu pred predstavitvijo z dne 11. novembra 2019 o razrešnici Komisiji za leto 2018 navedla, da so bili za obdobje 2014–2020 na Madžarskem sprejeti in izvedeni pavšalni finančni popravki po horizontalni reviziji javnega naročanja, v kateri so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in nadzora pri postopkih javnega naročanja;

AN.  ker je Svet v svojem priporočilu z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2022 in v mnenju o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2022 priporočil, naj Madžarska sprejme ukrepe za okrepitev protikorupcijskega okvira, vključno z izboljšanjem prizadevanj tožilstva in dostopa do javnih informacij, ter okrepi neodvisnost sodstva, poveča pa naj tudi kakovost in preglednost postopka odločanja z učinkovitim socialnim dialogom, sodelovanjem z drugimi deležniki in rednimi ocenami učinka ter izboljša konkurenco pri javnem naročanju;

AO.  ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) 10. junija 2021 v poročilu o dejavnostih za leto 2020 navedel, da je Komisiji priporočil, naj izterja 2,2 % plačil, izvedenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2016–2020; ker je med vsemi državami članicami ta delež za izterjavo najvišji in je precej nad povprečjem, ki znaša 0,29 %; ker so bile v zvezi z razvojnimi sredstvi EU, dodeljenimi Madžarski, storjene goljufije; ker so se skupaj z visoko stopnjo korupcije povečale socialne neenakosti in revščina, kar ne povzroča le velike negotovosti med prebivalstvom, temveč pomeni tudi kršitev temeljnih pravic;

AP.  ker je Komisija novembra 2021 Madžarski poslala pismo o težavah z neodvisnostjo sodstva, neučinkovitim pregonom korupcije in pomanjkljivostmi pri javnem naročanju, ki bi lahko ogrozile finančne interese EU; ker je Komisija v tem pismu opisala sistemske težave in pomanjkanje odgovornosti za korupcijo, pri čemer je madžarskim organom zastavila 16 konkretnih vprašanj o različnih zadevah, med drugim o nasprotij interesov, prejemnikih finančnih sredstev EU in zagotavljanju sodnega nadzora s strani neodvisnih sodišč; ker je Komisija kljub tem pomislekom uporabo uredbe o pogojevanju s pravno državo(10) odložila do aprila 2022;

AQ.  ker je predsednica Komisije 5. aprila 2022 napovedala, da je komisar za proračun in upravo Johannes Hahn madžarske organe obvestil o načrtih Komisije, da bo začela naslednjo fazo, se pravi da bo uradno sprožila postopek po uredbi o pogojevanju s pravno državo, zlasti zaradi sumov korupcije; ker je Komisija 27. aprila 2022 o tem izdala uradno obvestilo, s čimer je končno začela formalni postopek proti Madžarski v skladu z uredbo o pogojevanju s pravno državo; ker se je Komisija 20. julija 2022 odločila, da bo Madžarsko obvestila, da namerava dati predlog izvedbenega sklepa Sveta, in ji dala možnost, da predloži svoje pripombe;

AR.  ker je Komisija 6. aprila 2022 odločila, da bo Madžarski poslala dodaten uradni opomin, da bi zagotovila pravilen prenos Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju(11), Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb(12) in Direktive 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(13); ker po mnenju Komisije madžarska zakonodaja dovoljuje širšo uporabo izjem v zvezi z varnostnimi razlogi in za pogodbe, subvencionirane z davčnimi spodbudami, kar pomeni, da obveznosti v skladu s pravom EU zaradi teh izjem ne veljajo za širši spekter pogodb; ker Komisija poleg tega meni, da so spremembe madžarskega zakona o rudarstvu, ki omogočajo podelitev rudarskih koncesij brez preglednih razpisnih postopkov, v nasprotju z načelom preglednosti;

AS.  ker je Komisija 19. maja 2022 odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa Direktive (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(14);

AT.  ker je skupina GRECO v drugem vmesnem poročilu o skladnosti, ki ga je sprejela 25. septembra 2020, ugotovila, da je Madžarska zadovoljivo izvedla le pet od osemnajstih priporočil četrtega ocenjevalnega poročila, in ugotovila, da je splošna nizka raven skladnosti s priporočili še vedno „na splošno nezadovoljiva“;

AU.  ker se je Madžarska odločila, da ne bo sodelovala pri okrepljenem sodelovanju za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in da ne bo sodelovala pri okrepljenem sodelovanju med tožilci EU;

AV.  ker je mednarodni svet Unesca za spomenike in spomeniška območja v tehničnem pregledu poročila o stanju ohranjenosti madžarskega dela čezmejnega območja svetovne dediščine „Kulturna krajina Fertö/Neusiedlersee“, ki ga je pripravil maja 2021, ugotovil, da bi projekt turističnega naselja Sopron Fertö v svoji predstavljeni velikosti in obliki škodoval pristnosti in celovitosti čezmejnega območja svetovne dediščine;

AW.  ker se Madžarska na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2021 uvršča na 73. mesto med 180 zajetimi državami in ozemlji (eno mesto nižje kot leto prej), njena uvrstitev pa se od leta 2012 stalno znižuje;

Zasebnost in varstvo podatkov

AX.  ker so bili v poročilu o misiji po ad hoc delegaciji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Budimpešto od 29. septembra do 1. oktobra 2021 izraženi pomisleki zaradi pomanjkanja zaščitnih ukrepov v zvezi z nadzorom v veljavni zakonodaji in pomanjkanja učinkovitih sistemov preverjanja in ravnotežja ter popravnih ukrepov; ker so bili izraženi pomisleki tudi glede domnevne uporabe vohunske programske opreme Pegasus in povečanega nadzora države nad aktivisti, novinarji, odvetniki in politiki;

AY.  ker je julija 2021 preiskovalni portal Direkt36 na podlagi razkrite podatkovne zbirke ugotovil, da je med letoma 2018 in 2021 približno 300 madžarskih državljanov, med katerimi so novinarji, odvetniki, politiki, do vlade kritični poslovneži in nekdanji državni uradniki, postalo tarča vohunske programske opreme Pegasus izraelskega podjetja NSO Group; ker je Evropski nadzornik za varstvo podatkov 15. februarja 2022 v uvodnih pripombah o sodobni vohunski programski opremi ugotovil, da lahko široka uporaba zelo naprednih vohunskih programov, kot je Pegasus, povzroči tveganja in škodo brez primere ne le za temeljne pravice in svoboščine, temveč tudi za demokracijo in pravno državo, predstavil vrsto ukrepov kot jamstvo zoper nezakonito uporabo vohunske opreme in izjavil, da bi bila prepoved razvoja in uporabe vohunske programske opreme z zmogljivostjo Pegasusa v EU najučinkovitejša možnost za zaščito temeljnih pravic in svoboščin; ker v provladnih medijih na Madžarskem skoraj ni bilo zaslediti poročil o Pegasusu;

AZ.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope 9. marca 2022 v svojem sklepu o še neizvedenem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Szabó in Vissy proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na kršitev pravice tožečih strank do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter njihove korespondence zaradi madžarske zakonodaje o ukrepih tajnega nadzora, povezanih z nacionalno varnostjo, ki ne vsebuje dovolj natančnih, učinkovitih in celovitih zaščitnih ukrepov za odreditev, izvajanje in morebitno odpravo teh ukrepov; ker je ta odbor poudaril, da bi bilo treba tajni nadzor obravnavati kot zelo vsiljivo dejanje, ki bi lahko posegalo v pravico do svobode izražanja in zasebnosti ter ogrozilo temelje demokratične družbe, ter spomnil, da so oblasti v odziv na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2017 napovedale potrebo po zakonodajni reformi; ker je Odbor tudi z veliko zaskrbljenostjo ugotovil, da je zakonodajni postopek še vedno v predhodni fazi in da oblasti niso obvestile o nobenem drugem pomembnem razvoju dogodkov, zato je odločno pozval oblasti, naj nujno sprejmejo ukrepe, potrebne za popolno uskladitev nacionalne zakonodaje z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah, določijo časovni okvir za zakonodajni proces in Odboru predložijo osnutek zakonodajnega predloga;

Svoboda izražanja, vključno s pluralnostjo medijev

BA.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da je treba okrepiti funkcionalno neodvisnost in učinkovitost organa za medije ter da stalno usmerjanje obsežnega državnega oglaševanja v provladne medije ustvarja neenake pogoje v medijskem okolju; ker javni mediji delujejo v kompleksnem institucionalnem sistemu, v katerem se srečujejo s težavami v zvezi z njihovo uredniško in finančno neodvisnostjo, in ker se medijski delavci pri izvajanju svojih dejavnosti še naprej soočajo z izzivi, vključno z nadzorom preiskovalnih novinarjev; ker je dostop do javnih informacij še vedno oviran zaradi stanja nevarnosti;

BB.  ker se je Komisija 15. julija 2022 odločila Madžarsko poslati pred Sodišče Evropske unije zaradi kršitve pravil Unije na področju telekomunikacij, podlaga za to pa je zelo vprašljivo utemeljena odločitev madžarskega sveta za medije, da zavrne vlogo radijske postaje Klubradio za uporabo radiofrekvenčnega spektra; ker je Komisija ugotovila, da so bile odločitve madžarskega sveta za medije o zavrnitvi podaljšanja pravic radijske postaje Klubrádió nesorazmerne in nepregledne, madžarski zakon o medijih pa je bil v tem primeru uporabljen diskriminatorno, kar je v nasprotju z Direktivo (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah(15) in svobodo izražanja;

BC.  ker je bila 11. septembra 2018 ustanovljena Srednjeevropska fundacija za tisk in medije (KESMA); ker je združitev več kot 470 medijskih hiš v okviru fundacije KESMA zmanjšala prostor, ki je na voljo neodvisnim in opozicijskim medijem, ter omejila dostop madžarskih državljanov do informacij; ker se sredstva, porabljena za javne medije in fundacijo KESMA, uporabijo za vladno propagando ter diskreditacijo opozicije in nevladnih organizacij; ker so manipulacija lastništva medijev, državni prevzem regulatorjev in nekdanjih neodvisnih medijev, prihodki od vladnega oglaševanja in podeljevanje licenc metode, s katerimi se lahko medijsko okolje spremeni v korist vlade in ki se že uporabljajo v drugih delih Evrope;

BD.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 8. oktobra 2019 v sodbi v zadevi Szurovecz proti Madžarski ugotovilo kršitev svobode izražanja, ker mediji niso imeli dostopa do sprejemnih centrov za prosilce za azil; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BE.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 3. decembra 2019 v sodbi v zadevi Scheiring in Szabó proti Madžarski ter 2. decembra 2021 v sodbi Szél in drugi proti Madžarski ugotovilo kršitve svobode izražanja v zvezi z prikazovanjem transparentov v madžarskem parlamentu; ker nadzor nad izvrševanjem teh sodb še ni končan;

BF.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 20. januarja 2020 v sodbi v zadevi Magyar Kétfarkú Kutya Párt proti Madžarski ugotovilo, da je prišlo do kršitve svobode izražanja v zvezi s kaznovanjem politične stranke zaradi zagotavljanja mobilne aplikacije, ki je volivcem omogočila, da so med referendumom o priseljevanju leta 2016 fotografirali, anonimno naložili in komentirali neveljavne glasove; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BG.  ker je predstavnik OVSE za svobodo medijev 23. marca 2020 izrazil zaskrbljenost zaradi določb madžarskega osnutka zakona o odzivu na koronavirus, ki bi lahko negativno vplivale na delo medijev, ki poročajo o pandemiji;

BH.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 26. maja 2020 v sodbi v zadevi Mándli in drugi proti Madžarski ugotovilo, da je odvzem akreditacije pritožnikov kot novinarjev kršitev svobode izražanja; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BI.  ker je 24. julija 2020 odstavitev glavnega urednika najpomembnejšega neodvisnega novičarskega portala index.hu sprožila kolektivni odstop več kot 70 novinarjev, ki so obsodili očitno vmešavanje in vladni pritisk na njihovo medijsko hišo;

BJ.  ker je po podatkih študije z naslovom Mapping Media Freedom (Kartiranje svobode medijev), ki jo je financirala Evropska komisija in je bila objavljena julija 2020, koronavirusna kriza verjetno najbolj med vsemi državami vplivala na svobodo medijev na Madžarskem, saj so bili obstoječi izzivi zaostreni in nastala so nova vprašanja; ker je nova zakonodaja proti širjenju „lažnih“ ali „izkrivljenih“ informacij, sprejeta v času izrednih razmer na Madžarskem, povzročila negotovost in samocenzuro med medijskimi hišami in akterji;

BK.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 30. marca 2021 v svojem memorandumu o svobodi izražanja in svobodi medijev na Madžarskem navedla, da so skupni učinki regulativnega organa za medije, ki je politično nadzorovan, ter nenehnega in izkrivljajočega poseganja države na medijski trg spodkopali pogoje za pluralnost medijev in svobodo izražanja na Madžarskem; ker je navedla tudi, da sta svobodna politična razprava in svobodna izmenjava mnenj, ki sta pogoja za uspeh demokratičnih družb, močno okrnjeni, zlasti zunaj prestolnice;

BL.  ker je posebna poročevalka OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja v svoji izjavi po obisku Madžarske z dne 22. novembra 2021 navedla, da bi lahko posredovanje Madžarske v medijskem sektorju v zadnjem desetletju pomenilo tveganje za človekove pravice na prihodnjih volitvah; ker je posebna poročevalka OZN dodatno pojasnila, da oblasti z vplivanjem na regulativne organe za medije, zagotavljanjem znatnih državnih sredstev za podporo provladnim medijem, omogočanjem širjenja in razvoja medijev, ki sledijo provladni uredniški usmeritvi, ter izrinjanjem medijskih hiš in novinarjev, ki kritično poročajo o vladi, proaktivno preoblikovale medijski sektor, njihova prizadevanja za vzpostavitev „uravnoteženosti“ pa so ogrozila raznolikost, pluralnost in neodvisnost medijev;

BM.  ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 4. aprila 2022 v izjavi o predhodnih ugotovitvah in sklepih po parlamentarnih volitvah in referendumu navedla, da sta pristranskost in neuravnoteženost pri poročanju medijev ter odsotnost razprav med glavnimi udeleženci bistveno omejila možnost volivcev, da sprejmejo ozaveščeno odločitev; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da obsežne vladne oglaševalske kampanje in pristransko poročanje o novicah v javnih in številnih zasebnih medijih zagotavljajo razširjeno platformo za kampanjo vladajoče stranke;

BN.  ker je madžarski nacionalni volilni urad 8. aprila 2022 odločil, da je bila nacionalna kampanja nevladnih organizacij, s katero so ljudi pozivali, naj volijo neveljavno na referendumu o dostopu otrok do informacij o spolni usmerjenosti in vprašanjih spolne identitete, nezakonita, in naložil globe 16 različnim madžarskim nevladnim organizacijam, ki so sodelovale v referendumski kampanji;

BO.  ker se Madžarska na svetovnem indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja za leto 2022 uvršča na 85. mesto od 180 zajetih držav in ozemelj in je v analizi za evropsko in srednjeazijsko regijo navedena kot ena od držav, ki so zaostrile drakonske zakone proti novinarjem;

Akademska svoboda

BP.  ker je Sodišče Evropske unije 6. oktobra 2020 v zadevi C-66/18 Komisija proti Madžarski (Enseignement supérieur) razsodilo, da Madžarska s sprejetjem ukrepov iz člena 76(1)(a) in (b) zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokošolskem izobraževanju, kakor je bil spremenjen, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 13, 14(3) in 16 Listine, člena 49 PDEU in člena 16 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu(16) ter iz prava Svetovne trgovinske organizacije; ker je morala Srednjeevropska univerza zapustiti Budimpešto;

BQ.  ker se je madžarska vlada oktobra 2018 odločila, da bo iz seznama magistrskih programov, upravičenih do akreditacije in javnega financiranja, izključila študije o enakosti spolov;

BR.  ker je madžarski parlament 2. julija 2019 sprejel predloge sprememb k številnim zakonom o institucionalnem sistemu in financiranju raziskav, razvoja in inovacij, s čimer je akademiji znanosti odvzel avtonomijo; ker je 31. avgusta 2020 vodstvo univerze za gledališče in filmsko umetnost (SZFE) protestno odstopilo zaradi ustanovitve odbora, ki ga je imenovala vlada; ker je ministrstvo za tehnologijo in inovacije imenovalo pet članov novega odbora skrbnikov in zavrnilo člane, ki jih je predlagal senat univerze; ker bosta dve tretjini od 33 nepridobitnih fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki so bile ustanovljene do konca leta 2021, upravljali visokošolske ustanove, ki jih je prej upravljala država;

BS.  ker je Beneška komisija v mnenju z 2. julija 2021 o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, opozorila, da je treba ponovno preučiti člen 7 devetega amandmaja, ki se nanaša na člen 38 ustave in v ustavo uvaja fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo javne naloge; poleg tega je predlagala, da bi bilo treba te fundacije urediti z zakonodajo, ki bi jasno določala vse ustrezne dolžnosti preglednosti in odgovornosti za upravljanje njihovih sredstev (javnih in zasebnih) ter ustrezne zaščite njihove neodvisnosti pri sestavi in delovanju odbora skrbnikov; ker je Beneška komisija omenila tudi, da bi morali ti zakoni upoštevati pomembno vlogo univerz kot krajev svobodnega razmišljanja in razprave ter določiti vse ustrezne ukrepe za ustrezno zaščito akademske neodvisnosti in institucionalne avtonomije;

BT.  ker je posebna poročevalka OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja po svojem obisku Madžarske od 15. do 22. novembra 2021 madžarske oblasti pozvala, naj učinkovito zaščitijo akademsko svobodo in spoštujejo pravice profesorjev in študentov glede na tveganja za neodvisnost akademikov, povezana s privatizacijo javnih univerz;

Svoboda veroizpovedi

BU.  ker je bila 21. decembra 2018 razglašena celovita sprememba zakona o cerkvi iz leta 2011; ker bi po navedbah madžarske vlade ta sprememba omogočila, da verske skupnosti na metropolitanskem sodišču v Budimpešti zakonito zaprosijo za status verskega združenja, registrirane cerkve ali ustanovljene cerkve; ker se še izvaja nadzor nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi proti Madžarski, pri kateri je bilo ugotovljeno kršenje pravice do svobode združevanja, obravnavane v okviru pravice do svobode veroizpovedi zaradi izbrisa cerkev iz registra;

BV.  ker je Beneška komisija 2. julija 2021 v svojem mnenju o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, priporočila, da mora javni šolski sistem zagotoviti objektiven in pluralističen učni načrt, ki bo preprečeval indoktrinacijo in diskriminacijo iz vseh razlogov, obenem pa spoštoval starševska prepričanja in njihovo svobodo izbire med verskimi in neverskimi razredi;

BW.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da se nadaljuje pritisk na organizacije civilne družbe; ker je 27. julija 2022 več organizacij civilne družbe navedlo, da predlog zakona, ki ga je vložila vlada in s katerim naj bi spremenili pravila o javnem posvetovanju, da bi dosegli dogovor z Evropsko komisijo, ponuja le navidezne rešitve; ker je tudi Komisija poudarila, da je krepitev sodelovanja javnosti pri pripravi zakonodaje pomemben cilj, a bi bila za to potrebna predvsem resnična volja vlade, smiselno izvajanje že obstoječih zakonov in veliko učinkovitejša jamstva od tistih, ki so vključena v osnutek novega zakona;

Svoboda združevanja

BX.  ker je Sodišče Evropske unije 18. junija 2020 v zadevi C-78/18 Komisija proti Madžarski (preglednost združenj) razsodilo, da je Madžarska s sprejetjem določb(17) zakona št. LXXVI iz leta 2017 o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine, uvedla diskriminatorne in neupravičene omejitve za tuje donacije organizacijam civilne družbe, s čimer je kršila svoje obveznosti iz člena 63 PDEU ter členov 7, 8 in 12 Listine; ker se je Komisija 18. februarja 2021 odločila, da madžarskim organom pošlje uradni opomin, ker niso sprejeli potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe; ker je Komisija 20. julija 2021 v poglavju o Madžarski v Poročilu o stanju pravne države za leto 2021 navedla, da je madžarski parlament razveljavil zakon in uvedel nova pravila o preverjanju zakonitosti za civilno družbo, še vedno pa obstaja pritisk na organizacije civilne družbe, ki so kritične do vlade; ker je sistematično uničevanje pravne države, demokracije in temeljnih pravic omejilo prostor za opozicijske stranke in organizacije civilne družbe, sindikate in interesne skupine, saj ni nobenega mehanizma socialnega dialoga in posvetovanja;

BY.  ker pred sprejetjem novega zakona ni bilo nobenega javnega posvetovanja, niti neposrednega posvetovanja z nevladnimi organizacijami, kar je v nasprotju s priporočilom Beneške komisije, navedenim v mnenju z dne 20. junija 2017, da bi moralo javno posvetovanje čim bolj vključevati vse organizacije civilne družbe, katerih status, financiranje ali področja delovanja bodo prizadeti zaradi začetka veljavnosti te zakonodaje ; ker v skladu z novim zakonom državni revizijski urad zdaj lahko izvaja redne finančne inšpekcijske preglede teh organizacij; ker so organizacije civilne družbe zaskrbljene, da bo državni revizijski urad, katerega glavna naloga je nadzirati porabo javnih sredstev in ne zasebnih donacij, uporabljen za izvajanje večjega pritiska nanje; ker so organizacije civilne družbe opozorile, da bo država z novim zakonom o nevladnih organizacijah posegla v avtonomijo združevanja organizacij, ustanovljenih na podlagi pravice do združevanja, in v zasebnost državljanov, ki se zavzemajo za javni interes, ter da ta zakon škoduje uveljavljanju svobode izražanja in demokratični javnosti kot celoti; ker je državni revizijski urad 17. maja 2022 začel preverjati na desetine nevladnih organizacij in zahteval podatke o njihovih računovodskih politikah in politikah upravljanja denarnih sredstev;

BZ.  ker so države donatorke nepovratnih sredstev Evropskega gospodarskega prostora in Norveške Islandija, Lihtenštajn in Norveška 23. julija 2021 razglasile, da ni bil dosežen dogovor o imenovanju upravljavca sklada za upravljanje financiranja civilne družbe na Madžarskem; posledično se v sedanjem obdobju financiranja ne bo izvajal noben program, čeprav je bilo za Madžarsko rezerviranih 214,6 milijona EUR sredstev, ki so bila določena za Madžarsko;

CA.  ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR 17. decembra 2018 v skupnem mnenju o členu 253 zakona št. XLI z dne 20. julija 2018 o spremembi nekaterih davčnih zakonov in drugih povezanih zakonov ter o posebnem imigracijskem davku zapisala, da 25-odstotni davek na finančno podporo dejavnostim v podporo priseljevanju, ki se izvajajo na Madžarskem, ali na finančno podporo dejavnostim organizacije s sedežem na Madžarskem, ki izvaja dejavnosti v podporo priseljevanju, ne izpolnjuje zahteve po zakonitosti in pomeni neupravičeno poseganje v pravico prizadetih nevladnih organizacij do svobode izražanja in združevanja;

CB.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v svojem poročilu z dne 21. maja 2019 po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 poudarila, da so zakonodajni ukrepi stigmatizirali in kriminalizirali dejavnosti civilne družbe, ki bi jih bilo treba v demokratični družbi šteti za popolnoma legitimne, da imajo stalen zastraševalni učinek na nevladne organizacije, obenem pa navedla, da so nekatere pravne določbe izjemno nejasne, samovoljne in se v praksi ne izvajajo;

CC.  ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice migrantov 11. maja 2020 v svojem poročilu o obisku Madžarske leta 10.–17. julij 2019 ugotovil, da so se organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami migrantov na Madžarskem, zaradi zakonodajnih sprememb, finančnih omejitev ter drugih operativnih in praktičnih ukrepov, ki so jih sprejeli ustrezni organi, pri opravljanju svojega legitimnega in pomembnega dela soočale s številnimi ovirami; ker je posebni poročevalec OZN ugotovil tudi, da so bile številne organizacije civilne družbe tarča kampanj blatenja, ki so jim v nekaterih primerih sledile upravne ali kazenske preiskave;

Pravica do enake obravnave, vključno s pravicami LGBTIQ

CD.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da je madžarski komisar za temeljne pravice pridobil več pristojnosti, akreditacijo pa so mu znižali zaradi pomislekov o njegovi neodvisnosti; ker je pododbor za akreditacijo svetovnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice v svojem poročilu in priporočilih z virtualnega zasedanja, ki je potekalo od 14. do 25. marca 2022, priporočil, naj se položaj komisarja za temeljne pravice zniža na status B, saj pododbor ni prejel pisnih dokazov, potrebnih za ugotovitev, da komisar učinkovito opravlja svoj mandat v zvezi z ranljivimi skupinami, kot so narodnostne manjšine, osebe LGBTIQ, zagovorniki človekovih pravic, begunci in migranti, ali v zvezi s pomembnimi vprašanji človekovih pravic, kot so pluralnost medijev, državljanski prostor in neodvisnost sodstva; ker je pododbor menil, da je komisar ravnal na način, ki je resno ogrožal njegovo skladnost s pariškimi načeli o merilih za standarde za nacionalne institucije za človekove pravice; ker je pododbor opozoril tudi na vprašanja v postopku izbire in imenovanja ter v delovnih odnosih in sodelovanju z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic;

CE.  ker je madžarski parlament 15. junija 2021 sprejel zakon, ki je bil prvotno namenjen boju proti pedofiliji in ki po spremembah, ki so jih predlagali poslanci vladajoče stranke Fidesz, vsebuje klavzule, ki prepovedujejo prikazovanje homoseksualnosti in spremembe spola mladoletnikom; ker zakon prepoveduje vključitev homoseksualnosti in spremembe spola v spolno vzgojo in določa, da lahko spolno vzgojo poučujejo samo še registrirane organizacije; ker je v spremembah zakona o poslovnem oglaševanju in zakona o medijih določeno, da se oglasi in vsebine z osebami LGBTI razvrstijo v kategorijo V (tj. ni priporočljivo za mladoletnike); ker je povezovanje spolne usmerjenosti in spolne identitete s kaznivimi dejanji, kot je pedofilija, nesprejemljivo in vodi v nadaljnjo diskriminacijo in stigmatizacijo spolnih manjšin; ker je madžarska vlada na podlagi nacionalne zakonodaje, ki mladoletnim osebam prepoveduje ali omejuje dostop do vsebin o t. i. „samoidentificiranju z drugačno identiteto kot tisto, ki ustreza spolu ob rojstvu, in vsebin o spremembi spola ali homoseksualnosti“, izdala odredbo, s katero je otroškim knjigarnam naložila, da morajo biti knjige in mediji, ki prikazujejo homoseksualnost, v „zaprti embalaži“, in prepovedala prodajo knjig ali medijev, ki prikazujejo istospolne odnose ali spremembo spola, v razdalji 200 metrov od šol ali cerkva; ker to velja tudi za otroško knjigo „Fairyland is for everyone“ (pravljična dežela je za vse), ki jo je izdalo združenje Labriz;

CF.  ker se je Komisija 2. decembra 2021 odločila, da madžarskim organom pošlje obrazloženo mnenje, saj meni, da je Madžarska z uvedbo obveznosti zagotavljanja informacij o odstopanju od „tradicionalnih vlog spolov“ omejevala svobodo izražanja avtorjev in knjižnih založnikov (člen 11 Listine) in neupravičeno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti (člen21 Listine) ter nepravilno uporablja pravila EU o nepoštenih poslovnih praksah iz Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(18);

CG.  ker se je Komisija 15. julija 2022 odločila, Madžarsko poslati na Sodišče EU v zvezi z nacionalnimi pravili, katerih namen je prepovedati ali omejiti dostop do vsebin, ki prikazujejo tako imenovani „odklon od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost“ za posameznike, mlajše od 18 let; ker je Komisija sklenila, da so ta pravila izrecno v nasprotju z Direktivo 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev(19), Direktivo 2000/31/ES o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(20), pa tudi v nasprotju s človekovim dostojanstvom, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do nediskriminacije, kot so določene v členih 1, 7, 11 oziroma 21 Listine; ker je Komisija tudi navedla, da izpodbijane določbe glede na resnost kršitev kršijo tudi skupne vrednote iz člena 2 PEU; ker se je 22. junija 2021 18 držav članic EU pridružilo izjavi ob seji Sveta za splošne zadeve, v kateri so nasprotovale sprejetju zakona;

CH.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 21. maja 2019 v svojem poročilu po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 opisala, kako Madžarska nazaduje na področju enakosti spolov in pravic žensk, da je politična zastopanost žensk izredno nizka, in da so v vladni politiki vprašanja žensk tesno povezana z družinskimi zadevami, oblasti pa so prenehale izvajati posebno strategijo za enakost spolov;

CI.  ker je neodvisni strokovnjak OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete v izjavi z dne 29. aprila 2020 Madžarsko pozval, naj opusti predlagano zakonodajo, ki bi transspolnim in spolno spremenljivim osebam odrekla pravico do pravnega priznanja in samoodločbe;

CJ.  ker je odbor OZN za otrokove pravice 3. marca 2020 v sklepnih ugotovitvah o šestem rednem poročilu za Madžarsko pozval vlado, naj ukrepa, sprejme strategijo ter ranljivim otrokom zagotovi informacije in podporo, vključno s posebnimi ukrepi, namenjenimi dekletom, romskim otrokom, otrokom, ki prosijo za azil, in migrantskim otrokom ter otrokom LGBTI; ker je odbor izrazil tudi resno zaskrbljenost, ker so invalidni otroci prikrajšani za družbo svojih družin in živijo v ustanovah, ker madžarski organi niso sprejeli zadostnih ukrepov za odpravo institucionalizacije in spodbujanje dostopa do zdravstvenih storitev, rehabilitacijskih storitev in drugih dejavnosti vključevanja, zaradi primerov spolne zlorabe in slabega ravnanja z invalidnimi otroki v institucionalni oskrbi, zaradi pomanjkanja informacij o položaju romskih invalidnih otrok in stalne stigmatizacije invalidnih otrok;

CK.  ker je madžarski parlament 5. maja 2020 sprejel resolucijo, s katero je zavrnil ratifikacijo Konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija);

CL.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi Rana proti Madžarski z dne 16. julija 2020 ugotovilo kršitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja v primeru transspolnega moškega iz Irana, ki je pridobil azil na Madžarskem, vendar ni mogel pravno spremeniti svojega spola in imena v tej državi; ker se še izvaja okrepljen nadzor nad izvrševanjem te sodbe; ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v svojem sklepu z dne 10. junija 2022 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Sodišča z zaskrbljenostjo ugotovil, da madžarski organi niso sprejeli nobenega ukrepa za oblikovanje ustrezne rešitve za zakonito naseljene državljane tretjih držav, ki zaprosijo za pravno priznanje spola; ker je poleg tega madžarski parlament maja 2020 sprejel predpis, ki madžarskim transspolnim osebam onemogoča pravno priznanje spola;

CM.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 14. junija 2021 pozvala madžarske poslance, naj zavrnejo osnutek sprememb, ki bi prepovedale razpravo o seksualni in spolni identiteti in raznolikosti; ker je Beneška komisija v svojem mnenju 13. decembra 2021 o združljivosti zakona št. LXXIX iz leta 2021 o spremembi nekaterih aktov o zaščiti otrok z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ugotovila, da je spremembe zelo težko obravnavati kot skladne z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter pozvala madžarske oblasti, naj razveljavijo številne določbe;

CN.  ker je Beneška komisija 2. julija 2021 v svojem mnenju o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, priporočila, naj se ustavna sprememba, ki se nanaša na poroko kot zvezo enega moškega in ene ženske, in dodatek, da „mora biti mati ženska, oče pa moški“, ne bi smela izkoristiti kot priložnost za razveljavitev veljavnih zakonov o zaščiti posameznikov, ki niso heteroseksualci, ali za spremembo teh zakonov v njihovo škodo; ker je Beneška komisija tudi priporočila, naj se razlaga in uporaba ustavnih sprememb, zlasti pri pripravi izvedbene zakonodaje, izvaja tako, da se dosledno izvaja načelo nediskriminacije iz vseh razlogov, tudi na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; ker je nadalje opozoril, da bi bilo treba predlog spremembe „Madžarska varuje pravico otrok do samoidentitete, ki ustreza njihovemu spolu ob rojstvu“ razveljaviti ali spremeniti, da se zagotovi, da se transspolnim osebam ne bodo odrekle pravice do pravnega priznanja njihove pridobljene spolne identitete;

CO.  ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 18. oktobra 2021 o spremembah zakona o enakem obravnavanju in spodbujanju enakih možnosti ter zakona o komisarju za temeljne pravice, ki ju je madžarski parlament sprejel decembra 2020, navedla, da obstajajo tveganja, povezana z združitvijo organov za enakost z nacionalnimi institucijami za človekove pravice, kar med drugim vključuje različne tradicije, pravne postopke in pristope, ki jih imajo institucije, ter ugotovila, da je navzkrižje pristojnosti, ki jih komisar za temeljne pravice že ima v skladu z zakonom št. CXI, in pristojnosti, ki jih je pridobil kot naslednik madžarskega organa za enako obravnavanje, jasen dokaz tveganja, ki bi lahko ogrozilo učinkovitost dela na področju spodbujanja enakosti in boja proti diskriminaciji;

CP.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 13. januarja 2022 potrdila, da je odločitev madžarske vlade o izvedbi nacionalnega referenduma o dostopu otrok do informacij o spolni usmerjenosti in vprašanjih spolne identitete na isti dan kot parlamentarne volitve globoko obžalovanja vredna, saj spodbuja instrumentalizacijo človekovih pravic oseb LGBTIQ; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da je pravni okvir referenduma v veliki meri neustrezen in ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev za referendumske kampanje, saj ne izpolnjuje ključnih priporočil iz mednarodne dobre prakse, v skladu s predlogom spremembe iz leta 2018 pa ima vlada polno volilno pravico, ko je pobudnica referenduma, kar je v nasprotju z mednarodno dobro prakso, in ker oblasti volivcem niso dolžne zagotoviti objektivnih informacij o vprašanjih referenduma ali o stališčih predlagateljev in nasprotnikov, kar volivcem v precejšnji meri onemogoča, da bi sprejeli informirano odločitev; ker je bil referendum proti osebam LGBTIQ, ki je potekal na Madžarskem 3. aprila 2022, neveljaven, saj nobena možnost (da ali ne) ni dobila 50 % glasov; ker je bil referendum na splošno kritiziran, da je kršil načelo nediskriminacije;

CQ.  ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da je bilo manj kot 20 % vseh kandidatov žensk, kar znatno omejuje možnosti za izboljšanje zastopanosti žensk v nacionalni politiki na Madžarskem; ker delež žensk, ki so bile izvoljene leta 2022 v madžarskem parlamentu, znaša 14 %;

CR.  ker je Odbor OZN za pravice invalidov v sklepnih ugotovitvah o združenem drugem in tretjem poročilu o Madžarski 25. marca 2022 izrazil zaskrbljenost, da invalidi nimajo mehanizma za odločanje zunaj avtonomije, in priporočil, naj Madžarska spremeni svojo zakonodajo, da bi zagotovila, da se bo pri sprejemanju podprtih odločitev spoštovalo dostojanstvo, avtonomija ter volja in želje invalidov pri izvajanju njihove pravne sposobnosti; ker je odbor tudi priporočil, naj Madžarska preoblikuje svoje ukrepe in preusmeri svoj proračun v podporne storitve na ravni skupnosti, kot je osebna pomoč, da bi invalidom zagotovili podporo za neodvisno in enakopravno življenje v skupnosti;

Pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine

CS.  ker se je Komisija 9. junija 2021 odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin, saj njena nacionalna zakonodaja ni v celoti skladna s pravili EU, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(21) in Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(22), ki od držav članic zahtevata, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za diskriminacijo; ker je do temeljne spremembe prišlo julija 2020, ko je Madžarska spremenila nacionalni sistem sankcij, zaradi česar so morala sodišča dodeliti moralno nadomestilo za diskriminacijo na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja le v obliki storitev usposabljanja ali izobraževanja, ne pa v obliki enkratnega plačila; ker je Evropski parlament večkrat pozval države članice, naj se borijo proti anticiganizmu z učinkovitimi zakonodajnimi in političnimi ukrepi;

CT.  ker je Komisija 2. decembra 2021 poslala Madžarski uradni opomin glede prenosa Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(23), saj madžarski pravni okvir ne kriminalizira javnega opravičevanja, zanikanja ali grobega zmanjševanja pomena mednarodnih kaznivih dejanj in ne zagotavlja, da se rasistični in ksenofobični motivi štejejo za oteževalno okoliščino ali da nacionalna sodišča upoštevajo te razloge pri obravnavi kaznivih dejanj;

CU.  ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije v sklepnih ugotovitvah o združenih rednih poročilih št. 18–25 o Madžarski 6. junija 2019 navedel, da je zelo zaskrbljen zaradi razširjenosti rasističnega sovražnega govora proti Romom, migrantom, beguncem, prosilcem za azil in drugim manjšinam, ki spodbuja sovraštvo in nestrpnost ter včasih spodbuja nasilje do teh skupin, zlasti pri vodilnih politikih in medijih, tudi na internetu; ker je bil še posebej zaskrbljen zaradi poročil, da so javne osebnosti, tudi na najvišjih ravneh, dale izjave, ki bi lahko spodbujale rasno sovraštvo, zlasti v okviru vladne kampanje proti priseljencem in beguncem, ki se je začela leta 2015, ter ob prisotnosti in delovanju organizacij, ki spodbujajo rasno sovraštvo; ker je odbor ob upoštevanju informacij o ukrepih, sprejetih za izboljšanje položaja Romov, tudi na področju zdravja in izobraževanja, ter v okviru nacionalne strategije socialnega vključevanja iz leta 2011 še vedno zelo zaskrbljen zaradi vztrajne diskriminacije Romov, segregacije in skrajne revščine, s katero se soočajo;

CV.  ker je svetovalni odbor Sveta Evrope za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin 26. maja 2020 v petem mnenju o Madžarski navedel, da Madžarska ohranja svojo politiko podpore narodnostnim manjšinam na podlagi trdnega zakonodajnega okvira, vendar je še vedno treba obravnavati strukturne težave, s katerimi se soočajo Romi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, vštevši izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja in dostop do zdravstvenega varstva; ker je poudaril, da je treba sprejeti nujne ukrepe za izboljšanje položaja Romov, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja ter spodbujanje vključujočega in kakovostnega izobraževanja, tudi na ločenih območjih; poudaril je tudi, da je v prikrajšanih regijah potrebno večje dopolnjevanje med nacionalnimi in lokalnimi politikami, da bi zagotovili dolgoročne rešitve za težave z zaposlovanjem in stanovanji, za dostop do zdravstvenega varstva in socialnih storitev pa še vedno obstajajo resne praktične ovire, zlasti v škodo romskih žensk in otrok;

CW.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope 10. junija 2022 v svoji odločitvi o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Horváth in Kiss proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na diskriminatorno dodeljevanje in posledično preveliko zastopanost romskih otrok v posebnih šolah za otroke z motnjami v duševnem razvoju zaradi sistematičnih napačnih diagnoz in da je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice država zavezana, da se izogiba nadaljnjim diskriminacijskim praksam; ker je odbor odločno pozval oblasti, naj predložijo primere, ki dokazujejo učinkovitost upravnih in sodnih pravnih sredstev zoper ugotovitve strokovnih odborov, in dopolnijo statistične podatke, predložene v zvezi s tem, poleg tega jih je pozval, naj statistične podatke dopolnijo z etnično razčlenjenimi podatki, ki kažejo število pritožb, vloženih v primeru romskih otrok, ter odločno pozval oblasti, naj zagotovijo dodatne informacije o vseh ustreznih postopkih pred komisarjem za temeljne pravice;

CX.  ker se še vedno ne izvaja nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Balázs proti Madžarski v zvezi s kršitvami prepovedi diskriminacije v povezavi s prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, saj oblasti niso učinkovito preiskale vprašanja morebitnih rasnih motivov za grdo ravnanje organov kazenskega pregona z romskimi prosilci;

CY.  ker so vodje političnih skupin Parlamenta 29. julija 2022 sprejeli izjavo, v kateri so obsodili odkrito rasistično izjavo predsednika vlade Viktorja Orbána, da ne želi postati del „mešane rase“, in poudarili, da te izjave kršijo naše vrednote, ki so zapisane tudi v primarnih pogodbah EU;

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

CZ.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 19. marca 2020 v zadevi C-564/18, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Tompa) razsodilo, da Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite(24)nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki omogoča, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, ker je prosilec prispel na ozemlje zadevne države članice prek države, v kateri ta oseba ni bila izpostavljena preganjanju ali tveganju resne škode ali v kateri je zagotovljena zadostna raven zaščite; ker je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da direktiva nasprotuje tudi nacionalni ureditvi, s katero se sodišču, ki obravnava tožbo zoper odločbo, s katero se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, nalaga osemdnevni rok za odločanje, če to sodišče v takem roku ne more zagotoviti učinkovitosti materialnih pravil in procesnih jamstev, ki jih prosilcu zagotavlja pravo Unije.

DA.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 2. aprila 2020 v združenih zadevah C-715/17, C-718/17 in C‑719/17, vključno z zadevo Komisija proti Madžarski (začasni mehanizem za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito), razsodilo, da je Madžarska s tem, da v rednih obdobjih, in sicer vsaj vsake tri mesece, ni navedla primernega števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki se lahko hitro premestijo na njeno ozemlje, od 25. decembra 2015 ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601(25) in posledično ni izpolnila svojih poznejših obveznosti v zvezi s premestitvijo na podlagi člena 5(4) do (11) navedenega sklepa;

DB.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 14. maja 2020 v združenih zadevah C-924/19PPU in C‑925/19 PPU, Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság in Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság, razsodilo, da je treba Direktivo 2008/115/ES o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(26) in Direktivo 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito(27) razlagati tako, da je obveznost državljana tretje države, da je stalno na omejenem in zaprtem tranzitnem območju, na katerem je gibanje tega državljana omejeno in nadzorovano ter ki ga ta državljan v nobeno smer ne more zakonito prostovoljno zapustiti, očitno odvzem prostosti, ki je značilnost „pridržanja“ v smislu navedenih direktiv; ker je Sodišče Evropske unije navedlo, da pravo EU nasprotuje številnim določbam madžarske zakonodaje;

DC.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 17. decembra 2020 v zadevi C-808/18, Komisija proti Madžarski („Accueil des demandeurs de protection internationale“), razsodilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz direktiv 2008/115/ES, 2013/32/EU in 2013/33/EU, ker je i) določila, da je mogoče prošnje za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, podati le na tranzitnih območjih Röszke in Tompa, pri tem pa je drastično omejila število prosilcev, ki jim je dovoljeno dnevno vstopiti na ti tranzitni območji;‑ ii) vzpostavila splošni sistem pridržanja prosilcev za mednarodno zaščito na tranzitnih območjih Röszke in Tompa; iii) dovolila odstranitev vseh državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na njenem ozemlju, ne da bi spoštovala postopke in jamstva iz pravnega reda Unije; in iv) določila za uveljavljanje pravice prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na njenem ozemlju, pogoje, ki so v nasprotju s pravom Unije; ker je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) 27. januarja 2021 na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije napovedala prekinitev svojih operacij na Madžarskem; ker se je Komisija 12. novembra 2021 odločila, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker ni ravnala v skladu s sodbo, in zahtevala, naj Sodišče Evropske unije odredi plačilo denarnih kazni (zadeva C-123/22);

DD.  ker se je Komisija 9. junija 2021 odločila, da madžarskim oblastem pošlje uradni opomin in obrazloženo mnenje, ker niso v celoti prenesle Direktive 2013/32/EU v zvezi z določbami o osebnem razgovoru, zdravniških pregledih, jamstvih za otroke in najstnike brez spremstva ter o postopku obravnave azila;

DE.  ker se je Komisija 15. julija 2021 odločila, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker meni, da novi azilni postopek ni združljiv s členom 6 Direktive 2013/32/EU, kot se razlaga v skladu s členom 18 Listine (zadeva C‑823/21, Komisija proti Madžarski);

DF.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 16. novembra 2021 v zadevi C-821/19, Komisija proti Madžarski („Incrimination de l’aide aux demandeurs d’asile“), razsodilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz: i) člena 33(2) Direktive 2013/32/EU, s tem ko je dovolila, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, ker je prosilec prispel na njeno ozemlje prek države, v kateri ta oseba ni bila izpostavljena preganjanju ali tveganju resne škode ali v kateri je zagotovljena zadostna raven zaščite; ii) člena 8(2) in člena 22(1) Direktive 2013/32/EU ter člena 10(4) Direktive 2013/33/EU, ker v nacionalnem pravu inkriminira dejanja vseh oseb, ki z organizacijo pomagajo pri pisanju ali vložitvi prošnje za azil na njenem ozemlju, če je mogoče brez vsakršnega razumnega dvoma dokazati, da je ta oseba vedela, da te prošnje na podlagi tega prava ne bo mogoče sprejeti; in iii) člena 8(2), člena 12(1)(c) in člena 22(1) Direktive 2013/32/EU ter člena 10(4) Direktive 2013/33/EU, ker vsem osebam, ki so osumljene storitve takega kaznivega dejanja, jemlje pravico do približevanja njenim zunanjim mejam;

DG.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 v svojem poročilu z dne 21. maja 2019 ugotovila, da je stališče madžarske vlade do priseljevanja in prosilcev za azil, sprejeto leta 2015, osnova za zakonodajni okvir, ki spodkopava sprejem prosilcev za azil in vključevanje beguncev s priznanim statusom v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic;

DH.  ker je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja po tem, ko je leta 2018 obiskal Madžarsko, v svojem poročilu z dne 17. marca 2020 poudaril, da po njegovem ad hoc obisku leta 2017 ni bilo storjeno nič, da bi se vzpostavila učinkovita varovala za preprečevanje grdega ravnanja z osebami, ki so jih madžarski policisti vrnili prek mejne ograje v Srbijo, prav tako pa je pojasnil, da še vedno ni pravnih sredstev, ki bi tem osebam lahko ponudila učinkovito zaščito pred prisilno vrnitvijo in/ali vračanjem, vključno z verižnim vračanjem;

DI.  ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije v sklepnih ugotovitvah z dne 6. junija 2019 o združenih rednih poročilih Madžarske od 18. do 25. izrazil zaskrbljenost zaradi alarmantnega položaja prosilcev za azil, beguncev in migrantov ter zaradi poročil, da se načelo nevračanja v zakonodaji in praksi ne spoštuje v celoti; ker je bil odbor zelo zaskrbljen tudi zaradi poročil o prekomerni uporabi sile in nasilju uradnikov organov kazenskega pregona nad državljani tretjih držav, ki so jih našli kjer koli na Madžarskem, medtem ko so tiste, ki so jih našli blizu meje s Srbijo, odvračali, pri čemer so jim povzročili poškodbe in telesne bolečine;

DJ.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi R. R. in drugi proti Madžarski ugotovilo, da so pomanjkanje hrane za prvo tožečo stranko (R.R.) in okoliščine bivanja drugih prosilcev (nosečnice in otrok) pomenili kršitve prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo tudi, da je prebivanje pritožnikov na tranzitnem območju dejansko pomenilo odvzem prostosti in da je odsotnost uradne odločitve oblasti in postopkov, v katerih bi sodišče lahko hitro odločilo o zakonitosti njihovega pridržanja, privedla do kršitev pravice do svobode in varnosti; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbah z dne 24. februarja 2022 v zadevi M. B. K. in drugi proti Madžarski in z dne 2. junija 2022 v zadevi H. M. in drugi proti Madžarski prišlo do podobnih ugotovitev; ker okrepljen nadzor nad izvrševanjem teh sodb še ni končan;

DK.  ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice migrantov po tem, ko je leta 2019 obiskal Madžarsko, v svojem poročilu z dne 11. maja 2020 madžarsko vlado ponovno pozval k poglobljeni ponovni oceni sedanjih razmer in migracijskih politik države ter navedel, da bi morala Madžarska ukiniti tako imenovane krizne razmere, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in zelo negativno vplivajo na človekove pravice migrantov in prosilcev za azil, svobodo organizacij civilne družbe ter pristojnosti sodstva, obenem pa odpraviti tudi vse druge omejevalne ukrepe s podobnimi značilnostmi in posledicami;

DL.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 8. julija 2021 v zadevi Šazad proti Madžarski ugotovilo, da je bil pritožnik deležen „kolektivnega“ izgona, saj oblasti niso obravnavale njegovega individualnega položaja in niso poskrbele za ustrezen in učinkovit način vstopa na Madžarsko, da njegova vrnitev ni bila posledica njegovega ravnanja in da ni imela na voljo ustreznega pravnega sredstva; ker okrepljen nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

DM.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v svojem sklepu z dne 2. decembra 2021 o še neizvedenem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Ilias in Ahmed proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na kršitev postopkovne obveznosti iz člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah, v skladu s katero je treba oceniti tveganja slabega ravnanja s prosilci za azil, preden se pod splošno domnevo, da je Srbija „varna tretja država“, tja vračajo prosilci za azil, z globokim obžalovanjem ugotovil, da niso bili sprejeti ukrepi za potrebno ponovno oceno zakonodajne domneve o „varni tretji državi“ v zvezi s Srbijo, ter odločno ponovil poziv, naj se ta ponovna ocena izvede brez nadaljnjega odlašanja in v skladu z zahtevami iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter predstavijo razlogi in njeni rezultati; ker je odbor z veliko zaskrbljenostjo ugotovil tudi, da se je kljub pomislekom, izraženim v prejšnjem sklepu, praksa prisilnih odstranitev brez urejenega postopka nadaljevala, in madžarske oblasti ponovno odločno pozval, naj v celoti izpolnijo zahteve, ki izhajajo iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, in zagotovijo, da bodo prisilne vrnitve uredili z legitimnimi postopki in zaščitnimi ukrepi, zlasti v povezavi s pravico do azila, kot je določena v mednarodnem pravu, ki je pravica vsakogar;

DN.  ker nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Nabil in drugi proti Madžarski v zvezi s kršitvami pravice prosilcev za azil do svobode in varnosti, ker so bili pridržani do preučitve utemeljenosti njihovih prošenj za azil, še ni končan;

DO.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v svojem dopisu z dne 12. avgusta 2022, naslovljenem na Odbor ministrov Sveta Evrope, navedla, da je dostop do azilnega postopka ter do vsebinske in individualne ocene tveganja na Madžarskem praktično nemogoč zaradi zaporednih in prekrivajočih se ukrepov, ki jih je vlada sprejela od leta 2015; ker se potencialnim prosilcem za azil bodisi zavrne zakonit vstop na ozemlje bodisi se jim z nekaj izjemami naloži, da zapustijo Madžarsko in opravijo predhodni pregled v okviru postopka na veleposlaništvu, preden smejo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito; ker postopno razgrajevanje azilnega sistema dosledno spremlja in spodbuja oster protimigrantski govor, ki ga uporablja madžarska vlada, kar dodatno onemogoča sprejem in zaščito beguncev in prosilcev za azil v tej državi;

Ekonomske in socialne pravice

DP.  ker je Svet v priporočilu z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2022, v katerem je podal mnenje o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2022, priporočil nadaljnje vključevanje najranljivejših skupin na trg dela, zlasti z izpopolnjevanjem, in podaljšanje trajanja nadomestil za brezposelnost, da bi izboljšali ustreznost socialne pomoči ter zagotovili dostop do osnovnih storitev in ustreznih stanovanj za vse; ker je priporočil izboljšanje rezultatov izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v kakovostnem rednem izobraževanju ter izboljšanje dostopa do kakovostnih storitev preventivnega in primarnega zdravstvenega varstva;

DQ.  ker je Odbor OZN za otrokove pravice v sklepnih ugotovitvah z dne 3. marca 2020 o šestem rednem poročilu o Madžarski priporočil, naj Madžarska še naprej vlaga v ukrepe za odpravo revščine, pri čemer naj posebno pozornost nameni romskim otrokom in otrokom, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih, ter izrazil resno zaskrbljenost zaradi števila učencev, ki zgodaj opustijo šolanje, večinoma iz prikrajšanih okolij, dodelitve javnih šol verskim skupnostim, kar lahko prispeva k segregaciji na podlagi vere in prepričanja, stalne segregacije romskih otrok pri izobraževanju, vrzeli v izobraževanju med romskimi in neromskimi otroki, pomanjkanja uradnih podatkov o romskih otrocih v izobraževanju, ustrahovanja, zlorabe in izključevanja otrok v šolah, zlasti otrok LGBTI, ter uporabe metod discipline v šolah, ki otrok ne ščitijo pred fizičnim in duševnim nasiljem;

DR.  ker je madžarska vlada 11. februarja 2022 izdala izredni odlok, s katerim je „nujne minimalne storitve“, ki jih je v skladu z zakonom o stavki treba zagotavljati med stavko, opredelila tako široko, da stavka dejansko ni mogoča; ker so bile s tem odlokom omejene pravice učiteljev, ki so napovedali stavko za 16. marca 2022 ;

DS.  ker je po uzakonitvi prepovedi običajnega prebivanja na javnem mestu več rednih sodišč ustavno sodišče pozvalo, naj zadevno zakonodajo razveljavi, ker je iz več razlogov neustavna. ker je ustavno sodišče po dolgem obdobju zavrnilo vse zadevne pozive rednih sodišče in vse razloge, ki so jih ta navedla, pri čemer ni upoštevalo nobenih navedb, ki niso podpirale utemeljitev vlade; ker se v zvezi z brezdomstvom sistem socialne varnosti osredotoča predvsem na to, da razglaša, da je zadrževanje brezdomcev na javnih območjih nezakonito, in na kazenske ukrepe, namesto na socialno vključevanje v družbo;

1.  ponovno poudarja, da ima pomisleke glede naslednjih vprašanj na Madžarskem:

2.  meni, da dejstva in trendi, navedeni v resolucijah Parlamenta, skupaj pomenijo sistemsko grožnjo vrednotam iz člena 2 PEU ter očitno tveganje hude kršitve teh vrednot; izraža globoko zaskrbljenost in obsoja namerna in sistematična prizadevanja madžarske vlade, da bi spodkopala temeljne vrednote Unije iz člena 2 PEU; poudarja, da so se ti trendi, odkar je bil sprožen postopek iz člena 7(1) PEU, znatno poslabšali; poudarja, da je madžarska vlada odgovorna za ponovno vzpostavitev skladnosti s pravom EU in vrednotami iz člena 2 PEU, in globoko obžaluje, da je pomanjkanje odločnega ukrepanja EU prispevalo k razpadu demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, tako da je na podlagi upoštevnih indicev mogoče ugotoviti, da je država postala hibridna ureditev volilne avtokracije;

3.  obžaluje, da Svet ne more doseči bistvenega napredka v postopku iz člena 7(1) PEU, ki je v teku; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo med trajanjem sedanjega postopka iz člena 7 PEU vsaj enkrat na predsedstvo potekale predstavitve, in obravnava tudi nove okoliščine, ki vplivajo na pravno državo, demokracijo in temeljne pravice; poziva Svet, naj po vsaki predstavitvi objavi izčrpen zapisnik; poudarja, da ni potrebe po soglasju v Svetu, da se ugotovi očitno tveganje hujše kršitve vrednot Unije v skladu s členom 7(1), niti da se na ustrezne države članice naslovijo konkretna priporočila in določijo roki za njihovo izvedbo; ponovno poziva Svet, naj to stori, ter poudarja, da bi vsako odlašanje teh ukrepov pomenilo, da Svet sam krši načelo pravne države; poudarja, da morajo države članice ukrepati skupaj in končati napade na vrednote iz člena 2 PEU; poziva Svet, naj Madžarski čim prej izda priporočila za rešitev vprašanj, ki jih je navedel v resoluciji z dne 12. septembra 2018 in v tej resoluciji, ter jo pozove, naj izvrši vse navedene sodbe in priporočila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na splošne volitve, izvedene 3. aprila 2022; vztraja, da bi moral imeti Parlament v vseh postopkih, povezanih s členom 7 PEU, možnost, da Svetu predstavi svoj obrazloženi predlog, da se udeleži predstavitev v skladu s členom 7 PEU ter da je nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj več pozornosti namenita sistematičnemu uničevanju pravne države, pa tudi medsebojnemu vplivu različnih kršitev vrednot, ki jih je Parlament opredelil v svojih resolucijah; poudarja, da se s spregledovanjem kršitev pravne države spodkopavajo demokratične institucije, kar končno vpliva na človekove pravice in življenje vseh v državi, v kateri prihaja do teh kršitev; poudarja, da bi morala Unija vse vrednote iz člena 2 PEU braniti enako odločno;

5.  poziva Komisijo, naj očitno tveganje, da gre pri Madžarski za resno kršitev vrednot, na katerih temelji Unija, obravnava z vsemi razpoložljivimi orodji, predvsem s hitrimi postopki za ugotavljanje kršitev, zahtevki za začasne ukrepe pred Sodiščem EU ter z ukrepi za odziv na neizpolnjevanje njegovih sodb; opozarja na pomen uredbe o pogojenosti s pravno državo in pozdravlja odločitev, da se uporabi v primeru Madžarske, čeprav z veliko zamudo in v omejenem obsegu; poziva Komisijo, naj v skladu z uredbo nemudoma ukrepa v zvezi z drugimi kršitvami načela pravne države, zlasti neodvisnosti sodstva in drugimi zadevami, navedenimi v dopisu, ki ga je Komisija poslala Madžarski 19. novembra 2021; poudarja, da je uredba o pogojenosti s pravno državo dopolnilno orodje k postopku iz člena 7, da se neposredno uporablja v vseh državah članicah in je izvršljiva od januarja 2021, ter poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi njeno učinkovito izvrševanje; je seznanjen s tveganjem zlorabe sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter Komisijo ponovno poziva, naj ne odobri madžarskega načrta, dokler Madžarska ne bo v celoti izpolnila priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra na področju pravne države in dokler ne bo izvršila vseh ustreznih sodb Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice; pričakuje, da bo Komisija izključila vsa tveganja zlorab sredstev EU ali kršitev pravne države v okviru programov kohezijske politike, preden bo odobrila partnerske sporazume in programe kohezijske politike; poziva Komisijo, naj strožje uporablja uredbo o skupnih določbah(28) in finančno uredbo(29), da bi preprečila zlorabo sredstev EU iz političnih razlogov; meni, da je uporaba teh instrumentov za zaščito vrednot iz člena 2 PEU še toliko bolj nujna v času, ko te vrednote ogrožajo vojna Rusije proti Ukrajini in njeni ukrepi proti EU;

6.  ponovno poziva Komisijo, naj v skladu s členom 5(4) in (5) uredbe o pogojevanju s pravno državo zagotovi, da končni prejemniki ali upravičenci do sredstev EU ne bodo prikrajšani za ta sredstva, če bodo uporabljene sankcije v okviru mehanizma pogojevanja s pravno državo; poziva Komisijo, naj poišče načine, kako bi lahko sredstva EU dodelila prek lokalnih vlad in nevladnih organizacij, kadar vlada zadevne države noče sodelovati pri odpravljanju pomanjkljivosti pri izvajanju načela pravne države;

7.  poziva Komisijo, naj podpre neodvisno civilno družbo na Madžarskem, ki varuje vrednote iz člena 2 PEU, zlasti z uporabo programa Državljani, enakost, pravice in vrednote; ponovno jo poziva, naj sprejme celovito strategijo za civilno družbo, s katero bo zaščitila in razvila državljanski prostor v Uniji ter ki bo vključevala vsa obstoječa orodja in opredelila sklop konkretnih ukrepov za zaščito in krepitev državljanskega prostora;

8.  ponovno poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma začneta pogajanja s Parlamentom o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma, vključno s stalnim političnim ciklom med institucijami EU;

9.  pozdravlja sklepe konference o prihodnosti Evrope, zlasti tiste iz predloga 25 o pravni državi, demokratičnih vrednotah in evropski identiteti, ter ponovno poudarja, da je treba okrepiti postopek za zaščito vrednot, na katerih temelji Unija, ter pojasniti opredelitev in posledice kršitev temeljnih vrednot;

10.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL C 433, 23.12.2019, str. 66. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 91. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0204. (4) UL C 99, 1.3.2022, str. 218. (5) Sodba z dne 24. junija 2019, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, odstavek 42. (6) Mnenje Sodišča z dne 18. decembra 2014 v skladu s členom 218(11) PDEU, 2/13, ECLI:EU:C:2014:2454, odstavek 168. (7) Sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses proti Tribunal de Contas, C-64/16, ECLI EU:C:2018:117, odstavek 32. (8) UL C 316, 6.8.2021, str. 2. (9) UL C 282, 26.8.2020, str. 107. (10) Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije( UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1). (11) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (12) UL L 94, 28.3.2014, str. 1. (13) UL L 94, 28.3.2014, str. 243. (14) UL L 198, 28.7.2017, str. 29. (15) UL L 321, 17.12.2018, str. 36. (16) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (17) Določbe, ki nalagajo obveznosti registracije, prijave in objave nekaterim kategorijam organizacij civilne družbe, ki neposredno ali posredno prejemajo podporo iz tujine, ki presegajo določen prag, in ki določajo možnost nalaganja kazni organizacijam, ki ne izpolnjujejo teh obveznosti. (18) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (19) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (20) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (21) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (22) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (23) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (24) UL L 180, 29.6.2013, str. 60. (25) Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 248, 24.9.2015, str. 80). (26) UL L 348, 24.12.2008, str. 98. (27) UL L 180, 29.6.2013, str. 96. (28) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (29) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.