Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 151 in 152, člena 153(1) in (2) ter člena 173 o industrijski politiki EU, ki se med drugim sklicuje na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3) in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021)0550),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. januarja 2022 naslovom Industrijski ekosistemi, strateška avtonomija in blaginja,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 2. decembra 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu za leto 2021 (SWD(2021)0351),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021)0352),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Konkurenčnemu in čistemu evropskemu jeklarstvu naproti (SWD(2021)0353),

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge, ki deluje v okviru Komisije, iz leta 2019 z naslovom Masterplan for a Competitive Transformation of EU Energy-Intensive Industries – Enabling a Climate-neutral, Circular Economy by 2050 (Osrednji načrt za konkurenčno preobrazbo energetsko intenzivnih industrij v EU, ki bo omogočila nastanek podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva do leta 2050),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo iz leta 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2018 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 z naslovom Strategija EU na področju industrijske politike: vizija za leto 2030,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za vodik(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine(9),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 z naslovom Evropska strategija za zdravila (COM(2020)0761),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2022 z naslovom Priprava evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (COM(2022)0027),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. aprila 2019 z naslovom Tehnološke infrastrukture (SWD(2019)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(10),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2021/1749 z dne 28. septembra 2021 o energijski učinkovitosti na prvem mestu: od načel do prakse – smernice in primeri za njihovo izvajanje pri sprejemanju odločitev v sektorju energije in širše,

–  ob upoštevanju poročila Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe (IPCC) z dne 4. aprila 2022 z naslovom Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe 2022: blaženje podnebnih sprememb),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0214/2022),

A.  ker je industriji ključno omogočiti, da izvede energetski in digitalni prehod ter obenem ohrani delovna mesta, konkurenčnost in sposobnost za razvoj in proizvodnjo čistih proizvodov;

B.  ker mora biti cilj industrijske strategije tudi krepitev enotnega trga in spodbujanje tehnoloških prebojev, da bi EU postala vodilna v svetu na področju zelenih in digitalnih tehnologij;

C.  ker so industrijski in proizvodni procesi hrbtenica trga dela v EU in bi morali spodbujati ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

D.  ker sta v spreminjajočem se geopolitičnem svetu bistvenega pomena krepitev strateške avtonomije in zmanjševanje odvisnosti EU na področju kritičnih materialov, proizvodov in tehnologij, in sicer ob ohranjanju odprtega gospodarstva, kolikor je mogoče, in zaprtega, kolikor je potrebno;

E.  ker je ruska agresija proti Ukrajini znova pokazala, da je EU močno odvisna od oskrbe z energijo iz tretjih držav; ker mora EU preusmeriti svojo industrijsko in energetsko politiko, da bi diverzificirala svoje vire energije, povečala prihranke energije in ukrepe za energijsko učinkovitost ter uvedla velike količine obnovljivih virov energije, in v vseh panogah ubrati veliko močnejši pristop krožnega gospodarstva, ki temelji na odpornih in trajnostnih dobavnih verigah;

F.  ker lahko visoka raven odvisnosti od oskrbe z energijo, na primer iz Rusije, in visoke cene energije škodujejo proizvodnim zmogljivostim evropskih podjetij; ker so razpoložljivost materialov in komponent ter proizvodne zmogljivosti v Evropi bistvenega pomena, da se prepreči nadomeščanje odvisnosti EU od uvoza energije z vse večjo odvisnostjo od dobave redkih zemeljskih rudnin, drugih kritičnih kovin, opreme ali proizvodnih zmogljivosti;

G.  ker imajo v EU sedež vodilni raziskovalni inštituti in podjetja na svetovni ravni, v njej pa živijo svetovni strokovnjaki, zaradi česar ima Unija potencial, da na področju industrijskih inovacij postane vodilna v svetu;

H.  ker je Komisija po opredelitvi svojih strateških odvisnosti v najobčutljivejših industrijskih ekosistemih napovedala, da bo predlagala konkretne sistemske (gospodarske in regulativne) ukrepe za zmanjšanje teh odvisnosti, vključno z zagotavljanjem in spodbujanjem proizvodnje in naložb v Evropi;

I.  ker mora EU izboljšati odpornost dobavnih verig in hkrati ustvariti privlačen in inovativen proizvodni in dobavni ekosistem visoke vrednosti, ki bo usklajen s cilji Evrope na področju raziskav in razvoja, inovacij, podnebja in okolja;

J.  ker so se emisije CO2 v industrijskem sektorju od leta 1990 zmanjšale za 35 % in ker je del tega zmanjšanja posledica selitve proizvodnje;

K.  ker ocenjeni gospodarski potencial zmanjšanja končne porabe energije v evropski industriji do leta 2030 v primerjavi z običajnim scenarijem znaša 23,5 %(11);

L.  ker je Komisija priznala, da je za doseganje strateške avtonomije EU ključnih več gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, agroživilski sektor, rudarjenje in pridobivanje surovin ter digitalne tehnologije;

M.  ker je Komisija v novi posodobljeni industrijski strategiji priznala, da bi lahko netrajnostne tržne politike, tudi pri javnih naročilih, privedle do konsolidacije trga;

1.  pozdravlja posodobitev industrijske strategije; poudarja, da mora zeleni dogovor, če naj bo resnična trajnostna strategija za rast, ki bo prinesla preobrazbo, ter če naj se z njim zmanjšajo odvisnosti in ohranjajo enaki konkurenčni pogoji za evropsko industrijo med prehodoma, spremljati ambiciozna industrijska politika, da bi postal konkurenčna vodilna sila na področju ničelne stopnje neto toplogrednih plinov in trajnostnega gospodarstva ter da bi ustvarili sinergije med velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, hkrati pa ga je treba podpreti z bolj ambiciozno politiko za raziskave in razvoj ter okvirom, ki bo spodbujal mala in srednja podjetja; poudarja, da se je ta potreba znatno povečala zaradi sedanje podnebne in energetske krize ter ruske agresije v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč ranljivim odjemalcem v industrijskem okolju, zlasti ranljivim malim in srednjim podjetjem in mikropodjetjem, ki so jih nični prizadele tudi posledice pandemije covida-19;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vpliv ruske agresije proti Ukrajini na evropsko industrijo in njene zmogljivosti v okviru sedanjih in prihodnjih pobud in ciljev ter sprejmejo celosten pristop, ko ustvarjajo spodbude za podporo strateškim industrijskim sektorjem in njihovim dobavnim verigam, ki se soočajo z velikim povečanjem stroškov energije, prevoza in surovin; priznava, da obstaja več ukrepov, s katerimi je mogoče hkrati zmanjšati te vplive, emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka;

3.  poudarja, da je delujoč evropski enotni trg pomembno sredstvo za krepitev odpornosti industrije, privlačnosti Evrope kot destinacije za naložbe in konkurenčnosti EU ter za okrepitev dvojnega prehoda kot temelja za novo rast v industrijskih sektorjih;

4.  poudarja, da EU na področju proizvodov, energije, proizvodnih zmogljivosti in tehnologij, ki so ključni za naše gospodarstvo in prihodnjo družbo, ne sme biti odvisna od tretjih držav; poudarja, da si mora EU znova zagotoviti močan položaj v ključnih svetovnih vrednostnih verigah ter dobavo kritičnih surovin v kriznih časih, tudi z večjo uporabo načel krožnega gospodarstva; poudarja koristi krajših dobavnih verig za odpornost za odpornost našega gospodarstva in doseganje podnebnih ciljev EU;

5.  poudarja pomen mednarodnega sodelovanja, enakopravnih partnerstev in odprte svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo ter ugotavlja, da je eden najučinkovitejših načinov za krepitev evropske industrijske odpornosti in zmanjšanje odvisnosti diverzifikacija dobavnih verig z ambicioznimi ukrepi trgovinske politike, vključno s strateškimi trgovinskimi in naložbenimi sporazumi;

6.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jasne in na znanosti temelječe poti za prehod v industrijskem ekosistemu, pri čemer naj med drugim opredeli potrebe na področju infrastrukture, tehnologij ter znanj in spretnosti, ki so nujne za uspešen prehod; poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost, skladnost in sinergijo vseh pobud, ciljev, finančnih in regulativnih instrumentov, s katerimi se bo v času prehoda podpirala industrija; poudarja, da je treba uskladiti scenarije za prehod, načrte za industrijsko tehnologijo ter strateški program za raziskave in inovacije evropskih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa; poziva k letnemu spremljanju in poročanju o konkurenčnosti, tehnološkem napredku, zaposljivosti in odpornosti naših industrijskih ekosistemov ter o napredku posameznih sektorjev v zvezi s potmi za prehod, vključno z njihovo skladnostjo s podnebnimi cilji EU, da bo instrumente po potrebi mogoče hitro prilagoditi; poudarja, da bi morali biti vsi deležniki v vrednostni verigi, vključno s civilno družbo, akademsko skupnostjo, potrošniškimi organizacijami, sindikati in Evropskim znanstvenim svetovalnim odborom za podnebne spremembe, na pregleden način vključeni v proces scenarijev za prehod, s čimer bi zagotovili stalno in znanstveno podprto spremljanje napredka;

7.  poziva Komisijo, naj predstavi strategijo, osredotočeno na prehod najbolj energijsko intenzivnih industrijskih panog, ki bi jim omogočila, da ohranijo konkurenčnost, in hkrati podprla večjo strateško avtonomijo EU, saj so te panoge pogosto strateško pomembne;

8.  opozarja, da je industrijska konkurenčnost Evrope v veliki meri odvisna od njene zmogljivosti za inovacije; ugotavlja, da so po izdatkih za raziskave in razvoj, izraženih v odstotku bruto domačega proizvoda, Evropsko unijo prehitele druge gospodarske sile; ponavlja, da so potrebne ambiciozne naložbe v raziskave in razvoj, da bi izboljšali konkurenčni položaj EU v svetu; obžaluje, da velika večina držav članic še vedno ni izpolnila cilja, v skladu s katerim naj bi bili 3 % BDP namenjeni za naložbe v raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja držav članic in njihove nadaljnje zaveze glede višjih naložbenih ciljev za raziskave in razvoj na nacionalni ravni, zlasti za nacionalno javno in zasebno financiranje industrijskih inovacij in raziskav, da bi prešli na raziskave na podlagi radovednosti in nizke tehnološke pripravljenosti ter ohranili in izboljšali bazo znanja, ki podpira evropske industrijske inovacije; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo lahko imajo partnerstva za odprto znanost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naložbe v raziskave in razvoj usmerjene v spodbujanje udeležbe mikropodjetij;

9.  poudarja, da je treba v delovnih programih programa Obzorje Evropa in javno-zasebnih partnerstvih upoštevati nove okoliščine, ki so posledica ruske invazije v Ukrajino, zlasti v sklopih 4 in 5 o industriji, digitalnem in vesoljskem sektorju ter o podnebju, energiji in mobilnosti, ter raziskave in razvoj, usmerjene v industrijo, osredotočiti na nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje odvisnosti industrije EU od uvoza energije;

10.  poziva Komisijo, naj pomaga pri odpravljanju naložbene vrzeli na področju ključnih omogočitvenih tehnologij v primerjavi s svetovno konkurenco; v zvezi s tem pozdravlja predlog akta o čipih, ki ga je predložila Komisija, in vzpostavitev evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku; poziva Komisijo, naj hitro začne z zapoznelim delom evropskega industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije; poziva Komisijo, naj te pobude hitro razširi na druge instrumente za raziskave ter ključne omogočitvene tehnologije, kot so baterije, umetna inteligenca, kibernetska varnost, avtomatizacija in robotika, biotehnologija, računalništvo na robu, fotonika ter kvantno računalništvo in tehnologija;

11.  pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi z evropskim polprevodniškim ekosistemom, vključno s povečano lokalno proizvodno zmogljivostjo, pilotnimi linijami in prvimi proizvodnimi obrati za napredno tehnologijo čipov, čipe in zasnovo sistemov; poudarja, da je treba zagotoviti, da financiranje evropskega akta o čipih ne bo privedlo do zmanjšanja financiranja drugih obstoječih programov EU; pozdravlja delovni dokument služb Komisije, priložen evropskemu aktu o čipih (SWD(2022)0147); kljub temu poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka, vključno z vplivom na okolje, ter celovito analizo prihodnjih potreb po čipih, konkurenčne prednosti različnih vrst in potenciala za proizvodnjo čipov v Evropi;

12.  poudarja, kako pomembno je v celoti izvajati obstoječi strateški program za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, saj je to najpomembnejša agenda za strateško avtonomijo Unije pri več ključnih omogočitvenih tehnologijah; meni, da bi bilo treba sredstva Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije preusmeriti v raziskave, posebej na področju čipov, predvsem v okviru obstoječega strateškega načrta za raziskave in inovacije;

13.  poudarja, da je treba okrepiti oznako „Izdelano v EU“ in pospešiti uvedbo tehnologij industrije 4.0, zlasti v malih in srednjih podjetjih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo partnerstvo „Izdelano v Evropi“ močno prisotno v programu Obzorje Evropa, ter naj to doseže s spodbujanjem sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji ter univerzami in raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami; poudarja, da oznaka „Izdelano v Evropi“ ne bi smela pomeniti samo kakovosti in inovacij, temveč bi se morala uporabljati tudi za trajnostne in socialno pravične industrijske proizvode, procese in storitve, z njo pa bi bilo treba tudi spodbujati oživitev kakovostnih zaposlitvenih in proizvodnih priložnosti po vsej Uniji, da bi podprli uravnotežen in trajnostni razvoj vseh regij EU;

14.  poudarja pomen industrijskega foruma, ustanovljenega z industrijsko strategijo, in ugotavlja, da je med petimi novoustanovljenimi projektnimi skupinami ena neposredno pomembna za enotni trg, saj preučuje horizontalne vidike enotnega trga in odpravo ovir, druga pa se posebej osredotoča na napredno proizvodnjo, ki kot horizontalni dejavnik omogoča širok spekter ekosistemov;

15.  poudarja pomen cilja Unije za ničelno onesnaževanje ter popolnoma integriranega krožnega gospodarstva za oblikovanje učinkovite in razogljičene industrije; poziva Komisijo, naj opravi analiza o recikliranju in ponovnem vključevanju v cikel izdelkov; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni financiranju in razpisom za projekte vodilnih inovativnih podjetij na področju krožnega gospodarstva, ter potrebi po spodbujanju razvoja vodilnih trgov; meni, da so preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje porabe energije in virov, povezanih z odpadki, ter recikliranje v zaprti zanki vzdolž celotnih industrijskih sektorjev nepogrešljivi za krožno gospodarstvo; poudarja tudi pomen standardov, pooblastil za nakupe, kvot, trajnostnosti in popravljivosti že v zasnovi, da se olajšata recikliranje in ponovna uporaba pomembnih (kritičnih) surovin ter večja uporaba in daljša življenjska doba proizvodov;

16.  pozdravlja napoved Komisije, da bo objavila smernice za javno naročanje, in njena prizadevanja za vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil; poudarja, da je javno naročanje ključen instrument za nacionalno in gospodarsko varnost, industrijsko politiko, socialno in ekološko trajnostnost ter za spodbujanje uporabe trajnostnih proizvodov in storitev ter povpraševanja po njih; poudarja, da bi morali mehanizmi javnih naročil še naprej podpirati preobrazbo evropske industrije s spodbujanjem proizvodnje ekološko inovativnega, stroškovno učinkovitega in trajnostnega blaga in storitev ter s povečanjem povpraševanja po sekundarnih surovinah, ki izhajajo iz uporabe krožnih proizvodnih procesov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj po potrebi pregleda pravila o javnem naročanju in pravila konkurence, hkrati pa poskrbi za ustrezno delovanje enotnega trga; želi spomniti na pomen smernic, ki jih je pripravila Komisija, o tem, kako naj države članice v sklenjene pogodbe vključijo cilje uspešnosti in merila kakovosti, ter merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem zagotovi dostop in naj prepreči uporabo meril za javna naročila, ki določajo zahteve ali kvalifikacije, ki presegajo temeljne elemente nabavljene storitve ali blaga, da bodo imela mala in srednja podjetja enake možnosti za sodelovanje na znatnem trgu javnih naročil; poziva k čim večji previdnosti pri pridobivanju kritične infrastrukture s strani neevropskih akterjev;

17.  opozarja na vlogo trajnostnih praks javnega naročanja pri preprečevanju pomanjkanja zdravil, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe in naložbe v proizvodnjo; poziva Komisijo, naj podpre države članice z oblikovanjem ciljno usmerjenih pravil EU o javnem naročanju zdravil v skladu z veljavno direktivo o javnih naročilih, ki bodo namenjena zagotavljanju dolgoročne trajnosti, konkurence, zanesljivosti oskrbe in spodbujanju naložb v proizvodnjo;

18.  poziva Komisijo, naj oceni skupna javna naročila, ki so se začela med pandemijo covida-19, jih primerja z sporazumom za vnaprejšnji nakup in upošteva pridobljene izkušnje za izboljšanje tega orodja, tako da prepreči motnje na notranjem trgu;

19.  poudarja, da je treba izobraževanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje vključiti v scenarije za prehod kot pomembna orodja pri preoblikovanju industrije EU in pri prizadevanjih za večjo produktivnost, pri tem pa upoštevati potrebe trga dela v regijah v procesu gospodarske oživitve, da bi preprečili osiromašenje regij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji, zlasti v okviru regionalnih industrijskih grozdov, razvijejo strategijo za partnerstva na področju poklicnega in poslovnega izobraževanja, da bi okrepili znanja in spretnosti ter povečali uporabo inovacij malih, pripravljenih za vstop na trg, ki so jih razvila mala in srednja podjetja, ter naj sprožijo pobude, na podlagi katerih bi mala in srednja podjetja usposabljala in izboljševala znanja in spretnosti svojega osebja in zaposlenih, zlasti na področju digitalnih znanj in spretnosti; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med raziskavami in razvojem ter industrijo, zlasti v obliki prenosa tehnologije na mala in srednja podjetja; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti spodbujanje enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov, enakih možnosti ter udeležbe žensk na trgu dela in podjetništva;

20.  poudarja pomen proaktivnih politik izobraževanja in usposabljanja, ki spodbujajo zaposlovanje in zadrževanje talentov v EU; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vrhunske raziskovalce in učitelje v EU pri vodenju programa izobraževanja, raziskav, razvoja in usposabljanja prihodnje delovne sile ter okrepijo sodelovanje med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in poslovnim sektorjem;

21.  poudarja, da morajo države članice izvajati pakt za znanja in spretnosti ter druge pobude Unije, katerih cilj je ustvariti priložnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile, posameznikom zagotoviti potrebna znanja in spretnosti, ki vodijo v poklicno diverzifikacijo, obravnavati pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter pospešiti prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delavcev in brezposelnih, zlasti tistih, ki so pri prehodu najbolj ranljivi; poudarja, da je treba izvajati pobude za izboljšanje evropskega raziskovalnega prostora, evropskega izobraževalnega prostora in evropskih inovacijskih ekosistemov, da bi vzpostavili močan evropski notranji trg za raziskave in inovacije;

22.  opozarja, da so manj usposobljeni delavci še posebej ranljivi; v zvezi s tem poudarja pomen sklada za pravični prehod, čeprav je njegovo področje uporabe omejeno;

23.  poudarja, da imajo mala in srednja ter zagonska podjetja osrednjo vlogo v industrijskih ekosistemih EU, zlasti pri digitalizaciji EU, ter so ključen vir trajnostnih in družbeno odgovornih poslovnih modelov in inovacij proizvodov; poudarja, da je treba izboljšati njihov dostop do nacionalnega in evropskega financiranja, zlasti v tradicionalnih sektorjih, kjer digitalizacija še ni razvita; obžaluje razlike v financiranju podjetništva zaradi spola, spolne usmerjenosti in porekla; poudarja vlogo Evropskega sveta za inovacije pri spodbujanju evropskega zagonskega in naložbenega ekosistema, ki bo bolj spodbujal razvoj visokotehnoloških inovacij z visokim tveganjem in velikimi potencialnimi koristmi;

24.  meni, da bodo pobude za uresničitev digitalnega desetletja prispevale k digitalni preobrazbi podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki še vedno zaostajajo za velikimi podjetji na področju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalizacije njihovih dejavnosti;

25.  poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire na enotnem trgu, ki ovirajo rast malih in srednjih ter zagonskih podjetij v Evropi, izboljšati pravni in regulativni okvir ter posledično uvesti politike, ki so naklonjene malim in srednjim podjetjem;

26.  poudarja, da je treba posodobiti regulativni okvir, ki bo kos izzivom prihodnosti, da bi zagotovili stabilnost in predvidljivost, kar bo olajšalo inovacije, naložbe ter odobritev inovativnih proizvodov in storitev, omogočilo prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov ter zagotovilo konkurenčnost Evrope in visokokakovostna delovna mesta, pri čemer je treba upoštevati gospodarske, okoljske, spolne in socialne vidike; poziva Komisijo, naj po opravljeni oceni učinka v scenarije za prehod vključi časovne načrte z zavezujočimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji ter naj zmanjša nepotrebno upravno breme za evropska podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“;

27.  poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno upravno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, pri tem pa ohraniti najvišje standarde za potrošnike, delavce, zdravje in varstvo okolja; poudarja, da je Evropa na prelomnici zaradi ruske vojne proti Ukrajini in posledic pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi novi zakonodajni predlogi podjetjem naložili nepotrebno regulativno ali upravno breme;

28.  opozarja na vlogo javne uprave pri zagotavljanju podjetjem prijaznega gospodarskega okolja in zmanjšanju nepotrebnih upravnih bremen za podjetja ob hkratnem zagotavljanju najvišjih standardov preglednosti in varnosti delavcev; meni, da bi bilo treba v javnem sektorju in med zaposlenimi v njem spodbujati orodja e-uprave, politike digitalnih inovacij in krepitev digitalnih znanj in spretnosti;

29.  poudarja nacionalno in regionalno razsežnost industrijske politike ter vlogo regionalnih strategij pametne specializacije, zlasti v smislu zaposlovanja ter gospodarskega in industrijskega razvoja na celotnem ozemlju držav članic; v zvezi s tem poziva k analizi dosežkov strategij pametne specializacije kot platforme za prihodnje ukrepe na regionalni ravni; poudarja potrebo po preglednem sodelovanju vseh lokalnih deležnikov, tudi predstavnikov civilne družbe in skupnosti, pri pripravi in izvajanju strategij pametne specializacije; poziva Komisijo, naj vključi instrumente za povečanje uporabe oznake „Izdelano v EU“ na regionalni ravni;

30.  poziva Komisijo, naj gradi na regionalnih ekosistemih, ki uvajajo lastno pametno specializacijo, pomaga premostiti regionalne razlike in vključi javno upravo, visokošolske ustanove, znanstvenike, civilno družbo in industrijo, da bi združili svoje znanje ter soustvarjali vsebine, kontekst in učne izkušnje;

31.  vztraja, da je treba pri industrijskem prehodu zagotoviti socialno pravičnost in razviti ustrezne ukrepe za podporo ponovni industrializaciji regij v prehodu s strateškimi medregionalnimi naložbenimi projekti ter z načrti za prenovo ranljivih regij, zlasti podeželja in oddaljenih območij;

32.  poudarja, da je treba temeljito preusmeriti našo evropsko energetsko politiko v odziv na nasilno rusko invazijo v Ukrajino; poziva k znatnemu zmanjšanju energetske odvisnosti EU, zlasti od ruskega plina, nafte, premoga in jedrskega goriva; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo proizvodne zmogljivosti za trajnostno, cenovno dostopno, varno in široko dostopno prehodno nizkoogljično energijo iz obnovljivih virov ter naj povečajo prihranke energije in ukrepe za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj učinkoviteje podpre razvoj virov energije, da bi lahko zadostili vse večjemu povpraševanju po električni energiji, ter naj bolj uskladi načrte in financiranje za potrebno infrastrukturo, zlasti električno energijo, energijo, pametna omrežja, vodik, CO2 ter infrastrukturo za ogrevanje in hlajenje;

33.  poudarja, da je za pravilno delovanje evropskega industrijskega ekosistema potrebna stabilna oskrba z energijo; opozarja na negativne posledice, ki bi jih imelo zmanjšanje oskrbe z energijo za proizvodno infrastrukturo; v zvezi s tem poudarja, da je potreben sistem usklajevanja, ki bi sistematično spremljal razpoložljivost plina v času krize, da bi olajšali skupne evropske strategije za reševanje krize;

34.  opozarja, da se za postopek ogrevanja in hlajenja še vedno porabi največ energije v industrijskem sektorju; poudarja, da je treba za pospešitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v industriji v celoti izkoristiti potenciale za energijsko učinkovitost pri industrijskem ogrevanju in hlajenju; poudarja, da je treba bolje izkoristiti neizogibno odpadno toploto in hlad ter industrijske grozde in simbioze, ki ponujajo znatne sinergije in potenciale za prihranek energije v številnih sektorjih, vključno s tekstilno, kemično in živilskopredelovalno industrijo ter strojegradnjo;

35.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi izkoristila potencial krožnega biogospodarstva, v katerem se uporabljajo trajnostni in obnovljivi viri, za spodbujanje dolgoročno konkurenčne in odporne industrije; v zvezi s tem poudarja, da lahko uporaba odpadkov iz biomase učinkovito nadomesti fosilna goriva, hkrati pa zmanjša ogljični odtis; zato poziva EU ter nacionalne in lokalne organe, naj v vseh politikah spodbujajo tovrsten krožni pristop;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj znatno skrajšajo čas, potreben za izdajo dovoljenj, in uvedejo skrajšane postopke izdaje dovoljenj za infrastrukturo, ki podpira industrijo pri njenem prehodu na ogljično nevtralno krožno gospodarstvo, brez poseganja v preglednost, legitimnost in zakonitost obstoječih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti hrbtenico vodika v Evropi, nadalje razviti medsebojne povezave po vsej celini ter podpreti široko uvajanje tehnologij za varčevanje z energijo, kot sta namestitev visoko učinkovitih lokalnih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in soproizvodnja, zlasti za mala in srednja podjetja;

37.  ponovno poudarja potrebo po omogočitvenih okvirih za razvoj trajnostne mobilnosti in podporo povezovanju sektorjev;

38.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo pametno in selektivno izvajanje vseh programov EU na področju raziskav in razvoja, infrastrukture ter digitalnih programov in instrumentov, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa za odpravljanje nedelovanja trga, industrijskimi zavezništvi ter tehnološkimi infrastrukturami za preskušanje, potrjevanje in nadgradnjo novih tehnoloških rešitev, zlasti tistih, ki razvijajo inovativne prelomne tehnologije, potrebne za dvojni prehod, predvsem tiste, povezane s proizvodnjo energije, gorivi in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, ter za izvajanje učinkovitega krožnega gospodarstva, kot so čisto jeklo, čisto letalstvo, e-goriva, čista gnojila in e-kreking;

39.  poudarja, da je hitra ocena pomembnih projektov skupnega evropskega interesa s strani Komisije ključnega pomena za odpornost evropske industrije; poziva Komisijo, naj oblikuje jasne, učinkovite, preproste in celovite smernice za pomembne projekte skupnega evropskega interesa; ponovno poudarja, kako pomembno je zmanjšati tveganje financiranja, na primer prek programa InvestEU ali sklada za inovacije, ki sta bistvena za krepitev proizvodnih zmogljivosti EU v ključnih strateških sektorjih, kot je sončna industrija, kar ji bo omogočilo ponovno vzpostavitev trdne evropske proizvodne baze;

40.  poudarja velik potencial pogodb na razliko za ogljik kot ključnega instrumenta za zmanjšanje emisij in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv v industriji; meni, da so pomembne zlasti za sektorje, v katerih je težko zmanjšati emisije, za nadgradnjo tehnologij in za podporo njihovemu širjenju znotraj sektorjev; poudarja, da bi morale biti pogodbe na razliko za ogljik sorazmerne, v skladu z zakonodajo EU, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije in ne bi smele povzročiti neupravičenega izkrivljanja notranjega trga EU;

41.  pozdravlja analizo Komisije o strateških odvisnostih in zmogljivostih v skladu s ciljem strateške avtonomije; poziva Komisijo, naj čim prej dokonča analize in industrijske tehnološke časovne načrte ter predlaga ukrepe za zmanjšanje odvisnosti na področju opredeljenih kritičnih proizvodov, vključno z ukrepi za recikliranje in učinkovito rabo virov, in blaga, vključno z dobavitelji energije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti neprekinjen dostop osnovne medicinske in zdravstvene opreme do skupnega trga EU na podlagi izkušenj o začetnem pomanjkanju na začetku pandemije covida-19; poudarja, da je za krepitev zmogljivosti EU v kritičnih vrednostnih verigah in proizvodnje potrebna strategija, ki bo temeljila na nadaljnjih poglobljenih analizah medsebojnih odvisnosti; hkrati pa je treba ohraniti zavezanost multilateralizmu in prosti trgovini;

42.  poziva Komisijo, naj pri analizi strateških odvisnosti v štirinajstih ključnih industrijskih ekosistemih, ki jih je opredelila v svojem letnem poročilu o enotnem trgu za leto 2021, sprejme celosten pristop vrednostne verige; priporoča, da se ti poglobljeni pregledi razširijo na vse sektorje, ki veljajo za strateške; poziva Komisijo, naj upošteva vpliv ekstrateritorialnih ukrepov, ki jih sprejmejo tretje države, na industrijo EU, zlasti kar zadeva nadzor izvoza; opozarja, da bi morala posodobljena nova industrijska strategija temeljiti na evropskih virih in tehnoloških zmogljivostih, da ne bi ustvarili novih odvisnosti in ranljivosti;

43.  poudarja, da mora imeti recikliranje ključno vlogo pri povečanju oskrbe s surovinami in sekundarnimi materiali, s čimer se zmanjša odvisnost EU od uvoza iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ukrepe za zajezitev rasti povpraševanja po primarnih surovinah, kot so spodbujanje krožnega gospodarstva, podpora raziskavam in inovacijam pri nadomeščanju materialov, vključno s trajnostno oskrbo v trgovinskih sporazumih, pa tudi s strateškimi partnerstvi za surovine;

44.  poziva Komisijo, naj področje delovanja opazovalnice EU za kritične tehnologije razširi, da bo vključevalo stalno spremljanje, ocenjevanje in poročanje o kazalnikih odpornosti v industrijah EU, kot so medsebojne odvisnosti na področju ključnih tehnologij, proizvodne zmogljivosti, sistem zgodnjega opozarjanja za morebitna pomanjkanja, strateške odvisnosti in tuje subvencije v strateških sektorjih;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ad hoc spodbude za naložbe v proizvodnjo kritičnega blaga, kot so esencialna zdravila, da bi dosegli svojo odprto strateško avtonomijo in proizvodno tehnologijo glede na vse vrste krize, vključno z vojno, hkrati pa zagotovili dolgoročno odporne dobavne verige;

46.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi, predlagani v farmacevtski strategiji EU, zagotovili vlogo EU kot inovatorke na področju raziskav in razvoja pa tudi konkurenčnost, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo in dostop do sodobnih zdravil ter še naprej spodbujali inovacije in naložbe v raziskave in razvoj; ugotavlja, da bi s pritegnitvijo močne farmacevtske industrije, ki temelji na raziskavah, podprli tudi odpornost EU; poudarja, da je treba podpreti namenske naložbe v raziskave in inovacije, proizvodnjo zdravil in aktivnih učinkovin v EU ter ohranjanje živahnih, na raziskavah temelječih proizvodnih zmogljivosti na njenem ozemlju;

47.  je zelo zaskrbljen zaradi nelojalne konkurence, naložb in prevzemov, ki jih na enotnem trgu, zlasti v strateških sektorjih, izvajajo podjetja iz tretjih držav, ki se financirajo z državnimi sredstvi, kot je oskrba z energijo, ki je potrebna za zagotavljanje neodvisnosti in energetske varnosti Unije; poziva Komisijo, naj analizira to vmešavanje, poskrbi za enake konkurenčne pogoje, zlasti za mala in srednja podjetja, pripravi ustrezne in pravno utemeljene ukrepe za preprečevanje vmešavanja ter na splošno zagotovi, da dobro uveljavljen okvir politike konkurence EU ni ogrožen in da se tako med podjetji iz tretjih držav kot podjetji iz EU, ki delujejo na enotnem trgu EU, spodbuja lojalna konkurenca;

48.  pozdravlja predloge Komisije za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi in neevropskimi podjetji; poudarja, da je treba v okviru teh predlogov ohraniti konkurenčnost evropskih izvoznih podjetij;

49.  poziva Komisijo, naj v naslednjem pregledu razširi področje uporabe in opredelitve okvira za neposredne tuje naložbe, da bi zmanjšala vpliv tujih subvencij na gospodarsko varnost v EU in vpliv prenosov tehnologij v strateških sektorjih iz podjetij EU v tretje države;

50.  poziva Komisijo, naj spodbuja prenos okoljskih tehnologij v države v razvoju, da bi olajšali zeleni prehod na svetovni ravni;

51.  je zaskrbljen, ker so ključni in občutljivi deli naše družbe, na primer varnost meja, kibernetska varnost in obramba, čedalje bolj odvisni od proizvajalcev varnostne opreme zunaj EU; poudarja, da je treba varnostne tehnologije in varnostno opremo opredeliti kot strateški sektor; poziva k oblikovanju akcijskega načrta za spodbujanje te industrije EU, tudi s prilagojenimi pravili o javnem naročanju;

52.  izpostavlja zaključke poročila Evropskega računskega sodišča o zamudah pri uvajanju omrežij 5G in tveganjih v zvezi s ponudniki iz tretjih držav(12); poziva Komisijo, naj spodbuja usklajeno uvajanje 5G v EU ter zmanjša zunanjo odvisnost in tveganja motenj v komunikacijski tehnologiji 5G in 6G z usklajeno podporo, da bi evropskim akterjem omogočili izgradnjo zmogljivosti raziskav in razvoja za sisteme 6G ter razvoj vodilnih trgov za infrastrukturo 5G kot podlago za digitalno in zeleno preobrazbo; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven konkurenčnosti tehnologij 5G, hkrati pa zagotovi varnost omrežij 5G;

53.  poudarja, da so kulturne in ustvarjalne industrije in sektorji osrednjega pomena za gibanje novega evropskega Bauhausa, ki bo ključna pobuda; ugotavlja, da sta kulturni in ustvarjalni sektor gonilna sila inovacij in razvoja v Evropi; poziva Komisijo, naj razvije celovit, skladen in dolgoročen okvir industrijske politike za kulturni in ustvarjalni sektor;

54.  pozdravlja predlog Komisije o aktu o podatkih in razvoj skupne pobude za evropske podatkovne prostore; poudarja vlogo, ki jo bodo imeli interoperabilni, konkurenčni in vseevropski podatkovni prostori za več industrijskih sektorjev, vključno z razvojem umetne inteligence, mobilnostjo, okoljem, zdravjem in pametno proizvodnjo; poudarja, da je potreben diferenciran pristop, ki bo upošteval značilnosti vsakega sektorja; verjame, da lahko vodilna vloga podjetij, ki niso članice EU/Evropskega gospodarskega prostora, v pobudah EU za podatkovne prostore spodkopava cilj krepitve tehnološke suverenosti EU; poudarja pomen podatkovnega gospodarstva in poziva Komisijo, naj pospeši vse pobude, povezane s podatki, podpre oblikovanje evropskega ekosistema podatkovnega prostora na podlagi zaupanja, konkurenčnosti in interoperabilnosti, spodbuja oblikovanje skupnih evropskih infrastruktur za lažjo uporabo in izmenjavo podatkov med industrijskimi sektorji, izboljša podatkovne ekosisteme, ekosisteme v oblaku in ekosisteme na robu ter poveča naložbe v komunikacije visokih hitrosti; v zvezi s tem poudarja pomen pravne varnosti, ki je ključna za inovativno zmogljivost podjetij EU;

55.  poudarja, da je treba zagotoviti odpornost komunikacijskih omrežij in varnost podatkovnih prostorov ter tako podpreti hitro uvajanje optičnih omrežij, ki bi lahko zagotovila več načinov prenosa in odpornost na fizične in kibernetske napade;

56.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo v okviru digitalne preobrazbe uporabljale najsodobnejše metode in dobre prakse za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zapletenosti računanja ter za povečanje energijske in podatkovne učinkovitosti sistemov v produktivni uporabi; v zvezi s tem poudarja, da je treba v digitalni prehod vključiti oceno okoljske trajnostnosti, tudi glede porabe energije, v celotnem življenjskem ciklu izdelkov in sistemov;

57.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje neevropskega lastništva priglašenih organov EU, ki jih imenuje država EU, da bi ugotovila skladnost nekaterih proizvodov, preden se dajo na trg;

58.  pozdravlja pobudo Komisije za evropsko standardizacijsko strategijo, katere cilj je podpreti digitalno preobrazbo in zeleni prehod, ter se strinja s prizadevanji za bolj proaktiven pristop k določanju strategije za standarde, tudi na mednarodni ravni s ključnimi trgovinskimi partnerji;

59.  ugotavlja, da mora EU za doseganje strateške avtonomije razviti obrambne zmogljivosti; poudarja pomen zagotavljanja politične usmeritve in razvoja ambicioznih javnih programov za podporo in spodbujanje naložb v vesoljsko in obrambno industrijo; meni, da je izjemno pomembno operacionalizirati zanesljiv, skromen in učinkovit evropski trg obrambne opreme, vključno z visoko stopnjo tehnološke suverenosti;

60.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 97, 28.2.2022, str. 43. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (3) UL C 316, 6.8.2021, str. 2. (4) UL C 425, 20.10.2021, str. 43. (5) UL C 445, 29.10.2021, str. 2. (6) UL C 465, 17.11.2021, str. 11. (7) UL C 15, 12.1.2022, str. 56. (8) UL C 15, 12.1.2022, str. 45. (9) UL C 224, 8.6.2022, str. 22. (10) UL C 238, 6.7.2018, str. 28. (11) Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 02/2022: Energijska učinkovitost v podjetjih – Nekoliko prihranka energije je, vendar obstajajo slabosti pri načrtovanju in izbiri projektov https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR22_02/SR_Energy-effic-enterpr_SL.pdf (12) Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 03/2022: Uvajanje omrežij 5G v EU: zamude pri uvajanju omrežij in varnostna vprašanja, ki ostajajo nerešena, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022.