Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o isti temi(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380) in resolucije Parlamenta z dne 9. junija 2021 o isti temi(4),

–  ob upoštevanju strategije od vil do vilic za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381) in svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o isti temi(5),

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in zlasti Pariškega sporazuma iz leta 2015, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju globalnega poročila o oceni za zmanjševanje tveganja nesreč za leto 2021, ki ga je pripravil Urad OZN za zmanjševanje tveganja nesreč,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, sprejetih leta 2015, zlasti cilja št. 15,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji,

–  ob upoštevanju posebne izdaje Global Wetland Outlook 2021 (Obeti za mokrišča po svetu v letu 2021), ki jo je objavil sekretariat Konvencije o mokriščih,

–  ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije o suši v Evropi avgusta 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 (COM(2021)0572),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je maja 2019 pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. novembra 2021 z naslovom Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021)0699) in resolucije Parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal(7),

–  ob upoštevanju Evropske listine o vodnih virih,

–  ob upoštevanju poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z naslovom Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe 2022: vplivi, prilagajanje in ranljivost),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 64/292 z dne 28. julija 2010, v kateri se priznava človekova pravica do vode in komunalnih storitev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude Right2Water (Pravica do vode)(8),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 17/2020 z naslovom Water and agriculture: towards sustainable solutions (Voda in kmetijstvo: trajnostnim rešitvam naproti),

–  ob upoštevanju poročila Svetovnega inštituta za vire z dne 21. januarja 2020 z naslovom Achieving Abundance: Understanding the Cost of a Sustainable Water Future (Doseganje obilja: razumevanje stroškov trajnostne prihodnosti vode),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 14. oktobra 2021 z naslovom Water resources across Europe — confronting water stress: an updated assessment (Vodni viri po Evropi – soočanje z vodnim stresom: posodobljena ocena),

–  ob upoštevanju preverjanja ustreznosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah iz leta 2019, ki ga je izvedla Komisija (SWD(2019)0439),

–  ob upoštevanju ocenjevalnih in posebnih poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko(9) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(11),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je bilo po podatkih Evropskega observatorija za sušo avgusta 2022 za 64 % celine izdano opozorilo v zvezi s sušo (za 17 % že velja alarm v zvezi s sušo); ker predhodni podatki kažejo, da je sedanja suša najhujša v vsaj zadnjih 500 letih; ker je leta 2022 povprečna temperatura v Evropi dosegla najvišje zabeležene ravni za avgust in obdobje od junija do avgusta(12); ker naj bi se v prihodnjih mesecih na obsežnih območjih Evrope nadaljevale razmere, ki bodo bolj sušne od običajnih, in ker se vročinski valovi in suša vzajemno krepijo;

B.  ker je po podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe jasno, da so zaradi podnebne krize ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi, pogostejši in intenzivnejši, kar pomeni, da so padavine in nevihte močnejše, vročinski valovi bolj vroči, suše pa se podaljšujejo in so hujše;

C.  ker podnebna kriza že dramatično vpliva na ekosisteme in prebivalstvo ter njegove možnosti preživljanja; ker se evropska celina segreva hitreje kot drugi deli sveta, saj se je temperatura v letu 2019 v primerjavi s predindustrijsko dobo povečala za 2 °C, medtem ko se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 1,1 °C; ker je letošnja rekordna suša le zadnji v vrsti skrajnih podnebnih pojavov, ki postajajo vse bolj običajni ter se povečujejo po obsegu in moči; ker se vodni cikel s podnebnimi spremembami pospešuje, bodo suše, nevihte in poplave pogostejše in intenzivnejše;

D.  ker so potrebni nujni ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v skladu z najboljšo razpoložljivo znanostjo in v kombinaciji z znatno okrepitvijo ukrepov za prilagajanje in odpornost v vseh sektorjih, da bi zmanjšali in obvladovali kratko-, srednje- in dolgoročne vplive na gospodarstvo, okolje ter dobro počutje in zdravje;

E.  ker je Svetovni inštitut za vire ugotovil, da se šest držav članic EU (Ciper, Belgija, Grčija, Španija, Portugalska in Italija) sooča z resnim pomanjkanjem vode, in napoveduje, da bo do leta 2030 med svetovno oskrbo z vodo in potrebo po njej nastala 56-odstotna vrzel(13); ker Evropska agencija za okolje ocenjuje, da pomanjkanje vode že vpliva na 20 % evropskega ozemlja in 30 % njenega prebivalstva, ter meni, da stroški suše v Evropi znašajo od 2 do 9 milijard EUR letno(14);

F.  ker so se zaradi podnebnih sprememb spremenili vetrovni in vremenski vzorci v Evropi, tako da so območja visokega tlaka bolj prisotna, obdobja s skopimi padavinami ali brez njih pa pogostejša, zaradi česar so obdobja gojenja poljščin postala bolj sušna; ker vlaga v tleh vpliva na obnavljanje podtalnice, strukturo, poseljenost in temperaturo tal, pomanjkanje vode pa med drugim povzroča erozijo tal in slabše pridelke; ker so tla zaradi pomanjkanja padavin in vročinskih valov v zadnjih mesecih v večini Evrope še vedno izrazito sušna v primerjavi z junijem 2022;

G.  ker so napovedi o pridelku semenske koruze, soje in sončnic v EU najbolj črnoglede, pri čemer je zmanjšanje (v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let) ocenjeno na –16 %, –15 % oziroma –12 %; ker bodo verjetno močno prizadeti tudi drugi pridelki, zlasti krma; ker se je resnost posledic suše in vročinskih valov na kmetijsko proizvodnjo v zadnjih 50 letih približno potrojila(15); ker so nižji pridelki še posebej zaskrbljujoči zaradi posledic za trg s hrano in krmo, ki jih ima sedanji konflikt v Ukrajini;

H.  ker netrajnostne kmetijske prakse, krčenje gozdov in intenzivna urbanizacija povečujejo tveganje za pojav naravnih nesreč, pa tudi njihovo resnost;

I.  ker je v najnovejšem svetovnem atlasu dezertifikacije prikazano, da je več kot 75 % zemeljskega kopnega degradiranega, do leta 2050 pa bi lahko ta delež presegel celo 90 %; ker je dezertifikacija prizadela že 8 % ozemlja EU, večinoma v južni, vzhodni in srednji Evropi, kar pomeni 14 milijonov hektarjev; ker je 13 držav članic izjavilo, da jih je prizadela dezertifikacija, kot je opredeljena v Konvenciji OZN o boju proti dezertifikaciji; ker je dezertifikacija med drugim posledica erozije tal, prekomerne paše in izgube vegetacijske odeje, zlasti dreves, pa tudi zaslanjevanja, izgubljanja organskih snovi in živih organizmov v tleh ter zmanjševanja biotske raznovrstnosti; ker so se EU in države članice leta 2015 zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle nevtralnost na področju degradacije zemljišč;

J.  ker okvirna direktiva o vodah(16) v členu 4(2) določa, da morajo države članice varovati, izboljševati in obnavljati telesa podzemne vode ter zagotavljati ravnotežje med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode, zato da se najkasneje 15 let po začetku veljavnosti direktive doseže dobro stanje podzemnih voda; ker 22 let pozneje le 40 % spremljanih jezer, rečnih ustij, rek in obalnih voda izpolnjuje merila „dobrega“ ali „zelo dobrega“ ekološkega stanja, kot so opredeljena v okvirni direktivi o vodah; ker je preverjanje ustreznosti v skladu z direktivo pokazalo, da je skoraj 50 % vodnih teles spada med izjeme, kar ni zadovoljivo; ker so se v preteklosti izvajale slabe prakse in ukrepi, ki so imeli uničujoče posledice za zadrževanje vode v tleh, na primer: preusmerjanje rek ali betoniranje rečnih strug, intenzivnejša raba zemljišč ter izsuševanje ribnikov in mokrišč;

K.  ker je voda bistveni sestavni del prehranjevalnega ciklusa; ker so kakovostne podzemne in površinske vode v zadostnih količinah nujne za pravičen, zdrav, okolju prijazen in trajnosten prehranski sistem, kot je opisano v strategiji od vil do vilic; ker je čista voda v zadostnih količinah eden od poglavitnih elementov, da bomo v EU dosegli in imeli resnično krožno gospodarstvo; ker je v uredbi o strateških načrtih skupne kmetijske politike (SKP)(17) določen cilj, da je treba spodbujati trajnostni razvoj in učinkovito upravljati naravne vire, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

L.  ker je kmetijstvo odvisno od razpoložljivosti vode; ker namakanje varuje kmete pred muhavostjo podnebja in povečuje donos, vseeno pa močno obremenjuje vodne vire; ker je bilo leta 2016 namakanih le 6 % kmetijskih zemljišč v EU(18), a je bilo zanje porabljenih kar 24 % vsega odvzema vode v EU; ker se skupna kmetijska politika po podatkih posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o trajnostni rabi vode v kmetijstvu ni izvajala dosledno usklajeno z vodno politiko EU, in če tega ne bo mogoče izboljšati, se bo pritisk na vodne vire še povečeval;

M.  ker nova skupna kmetijska politika, ki bo začela veljati leta 2023, omejuje naložbe za povečanje namakanih površin na območjih, kjer je stanje vodnih teles „manj kot dobro“;

N.  ker odvzem vode iz površinskih voda in podtalnice za pitje, industrijo in kmetijstvo, skupaj z izjemno visokimi temperaturami in umanjkanimi padavinami, pomeni povečano koncentracijo onesnaževal in hranil ter strupeno cvetenje alg in pojav patogenov, kot se dogaja v evropskih rečnih sistemih, rečnih ustjih in drugih vodnih telesih, kar povzroča množično odmiranje sladkovodnih voda in pogin rib, propadanje ribištva in izčrpavanje možnosti preživljanja; ker se z višanjem temperature vode zmanjšuje vsebnost kisika, kar ima hude posledice za ribe; ker zmanjšan pretok rek v kombinaciji z izkopavanjem mulja povzroča izpuste koncentriranih toksinov, ki so nakopičeni v usedlinah, kar slabo vpliva na vodne organizme in ribištvo v nižjem toku rek;

O.  ker je 60 % povodij na čezmejnih območjih, zato je tam odločilnega pomena učinkovito čezmejno sodelovanje; ker je dvajset evropskih držav odvisnih od drugih držav za več kot 10 % svojih vodnih virov, v petih državah pa kar 75 % virov izvira iz rek, ki pritečejo iz druge države(19); ker se zaradi neupoštevanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode(20) v obmejnih regijah slabša stanje čezmejnih vodnih teles, zaradi česar nato država članica prejemnica ne more doseči ciljev iz te direktive; ker so v okvirni direktivi o vodah sicer omenjene „ustrezne ekoregije“, a je sodelovanje na področju vode v praksi slabo; ker se pričakuje, da se bo zaradi pomanjkanja virov v skupnih povodjih povečevala zapletenost vodnopolitičnih vprašanj;

P.  ker so se obnovljivi vodni viri na prebivalca v EU v zadnjih 60 letih zmanjšali za 17 %; ker je moralo več držav EU v zadnjih mesecih zaradi suše racionirati pitno vodo in so bile lokalne skupnosti odvisne od pitne vode, ki so jo dobavljali tovornjaki; ker se zaredi uhajanja vode zgubi 24 % vse porabljene vode v Uniji;

Q.  ker se 20–40 % vode, ki je na voljo v Evropi, med drugim izgubi zaradi puščanja v vodovodnem sistemu, nezadostne uporabe tehnologije za varčevanje z vodo, čezmernega in nepotrebnega namakanja ter puščajočih pip;

R.  ker se letni pretok rek v južni in jugovzhodni Evropi zmanjšuje, v severni in severovzhodni Evropi pa povečuje; ker so zaradi tega močno prizadeti hidroelektrični sistemi in sistemi za hlajenje elektrarn; ker se je v projektu AMBER (Adaptive Management of Barriers in European Rivers) izkazalo, da je na evropskih rekah več kot milijon pregrad, v več kot 85 % pa gre za manjše strukture, ki so v slabem stanju ali sploh ne delujejo; ker vse pregrade vplivajo na zdravje rek in vodni cikel, saj spreminjajo njihov naravni tok in prekinjajo selitvene poti rib;

S.  ker sta imela nižji vodostaj in vodni pretok zelo negativne posledice za energetske sektorje, ki temeljijo na fosilnih gorivih, jedrski energiji in hidroelektrarnah, ter na hladilne sisteme; ker so letošnje poletne suše dodatno zaostrile že tako hude pritiske na energetskem trgu, ki jih doživlja Evropa; ker lahko kasnejši vplivi še bolj prizadenejo vodne ekosisteme, ki jih je močno prizadel že vročinski val;

T.  ker so od rek odvisne mnoge turistične dejavnosti; ker se pomanjkanjem vode spoprijema že 17 % ozemlja EU, pri čemer so razmere v Sredozemlju celo bolj zaskrbljujoče, saj približno 50 % prebivalstva poleti živi v stalnem vodnem stresu, številne turistične lokacije pa so morale zaradi suše prekiniti delovanje;

U.  ker premalo padavin in obsežno črpanje vode za namakanje vplivata na rečni promet in povzročata težave pri oskrbi s težkimi materiali, zlasti v dolini Rena, kar ima negativne posledice za mnoge sektorje; ker je bil vodostaj glavnih evropskih plovnih poti, zlasti Rena, Donave in Pada, na kritično nizki ravni, kar je negativno vplivalo na kmetijstvo, oskrbo s pitno vodo, ekosisteme in trgovino;

V.  ker postajajo gozdovi vse dovzetnejši za vplive podnebnih sprememb, zlasti na vse pogostejše gozdne požare; ker so leta suše in propadanja ustvarila idealne razmere za širjenje požarov v naravi; ker so gozdni požari v Evropi dosegli dramatične razsežnosti;

W.  ker je bilo v desetletju 2011–2021 požganih več kot pet milijonov hektarjev gozdov, in to predvsem zaradi suše; ker je zgolj zaradi požarov v naravi, ki so se zgodili med 4. junijem in 3. septembrom 2022, požganih skupaj 500.000 hektarjev površin(21), zmogljivosti EU za gašenje gozdnih požarov pa so bile izkoriščene do skrajnih meja; ker so požari v naravi po vsem ozemlju Unije požgali dragocena območja, kot so naravni parki in geoparki pod zaščito Unesca, ter povzročili izgubo biotske raznovrstnosti in uničili pridelek in pašnike;

X.  ker so suše in vročinski valovi povezani s podnebnimi spremembami in vse bolj otežujejo gašenje požarov, saj se lahko ogenj v takšnih razmerah zelo hitro širi in razplamteva; ker bodo postali gozdni požari zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in vse bolj uničujoči, sezona požarov pa se utegne v Evropi začeti vse bolj zgodaj in končati vse kasneje; ker bi morale države članice te izredne spremembe upoštevati v svojih praksah za obvladovanje požarov;

Y.  ker stabilni, mešani, biotsko raznovrstni gozdovi z drevesi različnih starosti in vrst ter s trajnim zastorom zagotavljajo številne dodatne koristi, zlasti omilitev suše in vročine; ker tudi kmetijsko-gozdarski sistemi in drevesa, vključena v kmetijske ekosisteme, prinašajo številne koristi, vključno s produktivnostjo in odpornostjo;

Z.  ker vročinski valovi in suše negativno vplivajo na dohodke kmetov, kar lahko vodi do opuščanja kmetij; ker lahko nato zaradi opuščanja kmetij nastanejo ugodni pogoji za izbruh požarov v naravi;

AA.  ker OZN ocenjuje, da je od leta 1970 po svetu izginilo 35 % mokrišč, torej izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi, čeprav so zelo koristna; ker obalna mokrišča, kot so mangrove, sekvestrirajo ogljik do 55-krat hitreje kot tropski deževni gozdovi; ker šotišča, ki pokrivajo le 3 % zemeljske površine, lahko skladiščijo 30 % vsega ogljika na kopnem, a zgolj, če so mokra, in absorbirajo odvečno vodo, kar preprečuje poplave in sušo; ker smo po podatkih Komisije v EU izgubili približno dve tretjini mokrišč, ki so obstajala pred sto leti;

AB.  ker je generalna skupščina OZN 28. julija 2010 priznala pravico do vode in komunalne ureditve kot človekovo pravico; ker je čista pitna voda bistvena za vse človekove pravice; ker je leta 2013 1.884.790 državljanov podpisalo evropsko državljansko pobudo „Pravica do vode“ o pravici do vode in komunalne ureditve; ker danes milijon državljanov EU nima dostopa do vode, 8 milijonov pa nima komunalne ureditve;

AC.  ker suša poslabšuje življenjske razmere ljudi zaradi vročine in pomanjkanja vode; ker so najbolj ogrožene osebe nesorazmerno bolj prizadete; ker imajo evropske države, ki jih je suša najbolj prizadela, presežno smrtnost; ker suša poškoduje najbolj občutljive stavbe, kar slabša kakovost življenja tistih, ki bivajo v njih;

AD.  ker suša in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo tudi na duševno zdravje in krepijo anksioznost, zlasti med mladimi;

AE.  ker proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije ne zadostuje za ustrezen odziv na večje naravne nesreče in za izražanje evropske solidarnosti regijam, ki so jih nesreče prizadele;

AF.  ker imajo lahko suše kaskadne posledice, saj izgube zaradi suše v EU po ocenah znašajo 9 milijard EUR na leto; ker analiza Skupnega raziskovalnega središča kaže, da bi lahko evropsko gospodarstvo zaradi vpliva suš do leta 2100 izgubilo več kot 65 milijard EUR na leto(22); ker se pričakuje, da bodo suše dvakrat pogostejše, če bodo svetovne temperature presegle cilje iz Pariškega sporazuma, absolutne letne izgube zaradi suše v Evropi pa bi se povečale na 40 milijard EUR letno(23); ker stroški neukrepanja močno presegajo stroške trenutnih naložb v ambiciozne podnebne ukrepe(24);

AG.  ker podnebna kriza poglablja obstoječe neenakosti; ker je še zlasti prizadela gospodinjstva z nizkimi dohodki in ranljive osebe, ki potrebujejo posebno podporo za prilagajanje spreminjajočemu se podnebju; ker je treba delavce zaščititi pred škodljivimi učinki podnebne krize na delovnem mestu;

1.  izraža globoko sočutje in solidarnost z družinami žrtev nedavnih ekstremnih vremenskih pojavov in s prebivalci opustošenih območij ter pozdravlja predanost poklicnih in prostovoljnih gasilcev, reševalcev, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, vključenih v reševanje, in članov javnosti, ki so poskušali rešiti ljudi in preprečiti širjenje požarov, pri čemer so pogosto tvegali lastna življenja;

2.  poudarja, da je trajnostno gospodarjenje z vodo pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti in poziva Komisijo, naj ne predlaga nadaljnje zakonodaje EU, ki ogroža ali bi lahko ogrožala našo prehransko varnost;

3.  meni, da so ekstremne vremenske razmere znak, da potrebujemo ambicioznejše ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v tem procesu in okrepiti svoja prizadevanja v vseh sektorjih; opozarja, da bi morala EU v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, Pariškim sporazumom in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji okrepiti podnebne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer bi globalno segrevanje glede na temperature iz predindustrijskega obdobja omejila na 1,5 °C, in za prilagajanje nanje, da bi spodbudila odpornost; poziva EU, naj posodobi svoj nacionalno določeni prispevek v okviru Pariškega sporazuma in naj do 27. zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP27) poveča svoj cilj zmanjšanja toplogrednih plinov, v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji; poziva k najvišjim ambicijam v zvezi s svežnjem „Pripravljeni na 55“;

4.  izraža zaskrbljenost v zvezi z ugotovitvami iz poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli za leto 2021, zlasti zaradi dejstva, da bodo kljub ambicioznejšim podnebnim zavezam, sprejetim v zadnjem letu, napovedane emisije privedle do zvišanja temperature za 2,7 °C, če bi se nacionalne zaveze izvajale v celoti, kar bi imelo resne posledice po vsem svetu; zato poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo močno zavezane evropskemu zelenemu dogovoru in okrepijo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje in odpornost EU nanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ekstremnim vremenskim pojavom;

5.  pričakuje, da bo predlog Komisije za zakon EU o obnovi narave(25) priložnost, da se izboljšajo sinergije med blažitvijo podnebnih sprememb, prilagajanjem nanje, preprečevanjem nesreč in obnovo narave; pričakuje, da bo zagotovil okvir za obnovo ekosistemov, odpornih na sušo, vključno z obnovo biotsko raznovrstnih gozdov z drevjem različnih starosti in različnih vrst ter s trajnim zastorom, mokrišč, naravne vegetacijske odeje, dinamike poplavnih ravnic, naravnega pronicanja po vsej pokrajini in izboljšanja odpornosti povodij;

6.  podpira namero Komisije, da bo prispevala k splošnemu učinku hlajenja in vzpostavila platformo EU za ozelenitev mest; poziva Komisijo, naj določi ambiciozne in konkretne zavezujoče cilje za biotsko raznovrstnost v mestih, sonaravne rešitve, pristope na podlagi ekosistemov in zeleno infrastrukturo, ki bi koristila človeku in prostoživečim živalim ter prispevala k splošnim ciljem biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba vključiti ukrepe, kot so minimalni delež zelenih streh na novih stavbah, podpora urbanemu kmetijstvu, vključno z uporabo rodnih dreves, kjer je to ustrezno, ob zagotavljanju, da se ne uporabljajo kemični pesticidi, uporaba gnojil na urbanih zelenih površinah v EU pa se zmanjša, ter povečanje števila zelenih površin glede na število prebivalcev;

7.  poziva države članice, naj prednostno razvrstijo in opredelijo kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe za obnovo degradiranih ekosistemov, katerih poslabšanje so povzročili ekstremni vremenski dogodki; poleg tega poziva, naj se oblikujejo smernice EU za načrte za obnovo po izrednih dogodkih, da bi opredelili prednostna področja v fazah okrevanja, sanacije in obnove po nesrečah, ki so jih povzročile poplave, gozdni požari, vročinski valovi ali suše, vključno s priporočili za povečanje odpornosti in ponovno oživitev sredstev za preživljanje, gospodarstev in prizadetega okolja;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi smernice, ki bi jih lahko deležniki uporabljali za povečanje odpornosti ljudi in ekosistemov na sušo; poudarja, da je na področju raziskav in spremljanja na ravni EU potrebno tudi usklajeno ukrepanje že obstoječih subjektov, kot so Evropska opazovalnica za suše, Evropska agencija za okolje, storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in drugih ustreznih deležnikov; poudarja, da bi bilo treba na področju financiranja opredeliti ustrezno finančno podporo v okviru SKP, nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in drugih regionalnih skladov;

9.  priznava, da je sredozemska regija posebno ranljiva in da je na teh ozemljih pomembna uporaba posebnih mehanizmov in sredstev za obvladovanje tveganj in vpliva teh ekstremnih dogodkov; poudarja, da suša in drugi vremenski pojavi, povezani s podnebno krizo, ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na družbo, kulturo, gospodarstvo in politiko, kar povečuje tveganje poglabljanja socialnih neenakosti;

10.  opozarja na negativen vpliv naravnih nesreč na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU, ki ovira izvajanje kohezijske politike Unije; želi spomniti, da bo do leta 2030 več kot 100 milijard EUR sredstev kohezijske politike vloženih v energetski prehod, razogljičenje in obnovljive vire energije; priznava posebno ranljivost ozemelj iz člena 174 PDEU, zlasti otokov in gorskih regij, ter iz člena 349 PDEU;

11.  ponovno izraža podporo prilagoditveni strategiji EU; vendar obžaluje, da v njej niso določeni konkretni, merljivi in časovno omejeni cilji za razvoj odpornosti EU in njenih držav članic na podnebne spremembe, in opozarja na poziv Parlamenta k določitvi zavezujočih in merljivih ciljev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga celovit, ambiciozen in pravno zavezujoč evropski okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bi zajemal ustrezna zakonodajna orodja, s posebnim poudarkom na najranljivejših regijah;

12.  poziva Komisijo, naj nujno pripravi celovito oceno podnebnih tveganj na ravni EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni tveganjem suše, gozdnih požarov, nevarnostim za zdravje, ranljivostim ekosistema ter vplivom na kritično infrastrukturo in žariščne točke omrežja, da bi na podlagi tega usmerjali in prednostno razvrstili kratko-, srednje- in dolgoročna prizadevanja za prilagajanje in odpornost; zlasti poziva, naj se do poletja 2023 opravi stresni test odpornosti ključne infrastrukture v EU na podnebne spremembe;

13.  poudarja, da podnebna kriza poglablja obstoječe neenakosti; poudarja, da je še zlasti prizadela gospodinjstva z nizkimi dohodki in ranljive osebe, ki potrebujejo posebno podporo za prilagajanje spreminjajočemu se podnebju; pozdravlja socialne politike v državah članicah, ki ščitijo delavce pred škodljivimi učinki podnebne krize na delovnem mestu, in spodbuja države članice, naj prilagajanje podnebnim spremembam vključijo v svojo politiko dela in socialno politiko;

Civilna zaščita in odzivanje na izredne razmere

14.  poudarja, kako pomembno je nadalje razvijati in v celoti izkoristiti mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite v primeru gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč; poziva Komisijo, naj v skladu z novo strategijo EU za prilagajanje zbira in razširja znanje med državami članicami o prilagajanju gozdov na sedanje in pričakovane podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj za podporo ukrepom preprečevanja pripravi ocene in zemljevide požarne ogroženosti na podlagi izboljšanih produktov programa Copernicus in drugih podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem; poudarja, kako pomembno je okrepiti mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, da bi zagotovili primerne zmogljivosti za boj proti gozdnim požarom v EU;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo vzpostavitev nove stalne flote rescEU, in jih spodbuja, naj za to zagotovijo dovolj sredstev in karseda hitro povečajo evropsko sezonsko varnostno mrežo;

16.  z zaskrbljenostjo opaža omejitve sedanjega okvira za odzivanje na nesreče na ravni EU, ki temelji na prostovoljnem zbiranju predhodno dodeljenih sredstev za odzivanje od držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o razširitvi zmogljivosti in pristojnosti EU za odzivanje na nesreče zaradi vse pogostejših in silovitejših podnebnih nesreč, zlasti z ustanovitvijo stalnih enot civilne zaščite EU;

17.  poziva k razširitvi sedanje prostovoljne gasilske rezerve v okviru rescEU in poziva vse države članice, naj razmislijo o vključitvi dela svojih nacionalnih gasilskih brigad v evropsko rezervo; poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt za povečanje zmogljivosti EU za odzivanje;

18.  podpira posodobitev sredstev civilne zaščite z novimi skupnimi javnimi naročili, da bi opremo ter zemeljska in zračna sredstva bolje prilagodili geografskim značilnostim različnih ozemelj EU;

19.  poziva, naj se glede na uspeh pilotnega programa, ki je bil izveden to poletje v Grčiji, poveča sezonska predhodna napotitev gasilcev na žarišča požarov v naravi;

20.  poziva države članice, naj povečajo naložbe v raziskave in inovacije ter podprejo ustanovitev evropskega centra odličnosti na področju civilne zaščite, zlasti za spodbujanje usposabljanja agentov za boj proti požarom in krizno upravljanje ter izmenjave dobre prakse;

21.  želi spomniti, da je bil Solidarnostni sklad Evropske unije večkrat spremenjen, da bi razširili njegovo področje uporabe, in da je bila njegova proračunska postavka za leto 2022 že v celoti uporabljena, med drugim zaradi večjega števila naravnih nesreč; poziva k znatnemu povečanju proračuna Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi regijam pomagali predvideti in ublažiti posledice podnebnih sprememb, ter k razširitvi področja uporabe tega sklada, da ga bo mogoče uporabljati tudi za podporo pri obnovi in gradnji javne in zasebne infrastrukture, ki bo odpornejša na podnebne spremembe; poudarja, da je resnost nekaterih naravnih nesreč v nekaterih primerih posledica človeškega ravnanja, med drugim neustreznega prostorskega načrtovanja, ki je privedlo do gradnje stanovanj in infrastrukture na poplavnih ravnicah ali območjih zemeljskih plazov; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba s povračili iz Solidarnostnega sklada EU spodbujati večjo odpornost in trajnostnost ter financirati ekosistemske rešitve (na primer pogozdovanje, obnovo habitatov in protipotresno obnovo);

22.  poudarja, da je treba pomoč in sredstva karseda hitro, preprosto in prilagodljivo posredovati prizadetim regijam, poudarja pa tudi, da so za vzpostavitev celovite strukture za odziv in odpornost bistvene sinergije med Solidarnostnim skladom Evropske unije, mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, področjem prilagajanja podnebnim spremembam v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter programi za teritorialno sodelovanje;

23.  poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje civilne družbe pri preprečevanju suše in podnebnih sprememb ter odzivanju na njihove posledice; poziva Komisijo, naj predlaga evropsko pobudo za državljansko udejstvovanje in spodbuja prostovoljne pobude za odzivanje na nesreče;

Kmetijstvo

24.  poziva Komisijo, naj v celoti oceni vplive nenehne suše na proizvodnjo hrane v EU v tem letu in na preskrbo prebivalstva s hrano v prihodnji zimi; poleg tega poziva Komisijo in Svet, naj razmislita, katere popravne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti in kakšno podporo zagotoviti, da bi lahko primarni proizvajalci hrane, ki jih je prizadelo zmanjšanje proizvodnje kot posledica škode zaradi vročine in suše, brez odlašanja ponovno zagnali nove proizvodne cikle za zagotovitev osnovne preskrbe s hrano;

25.  poudarja, da je pomembno preseči kratkoročne ukrepe in blaženje sedanje krize; poudarja, da mora EU nadaljevati prilagajanje svojih prehranskih sistemov, da bodo dolgoročno odpornejši;

26.  poziva EU in države članice, naj vlagajo v raziskave in inovacije, da bi olajšale uvajanje sort in praks, ki so odpornejše na sušo in podnebne spremembe;

27.  ob upoštevanju ugotovitev posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o trajnostni uporabi vode v kmetijstvu poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nacionalni strateški načrti SKP izvajajo s ciljem, da bi postalo kmetijstvo učinkovitejše pri uporabi vode, da bi zmanjšali njeno porabo in povečali odpornost na suše, obenem pa na splošno zmanjšali hidromorfološke pritiske; pozdravlja uvedbo novih ekoshem, s katerimi bi olajšati prehod na odpornejše in okolju prijaznejše kmetijstvo;

28.  poziva EU in države članice, naj povečajo delež kmetijske podpore, namenjen preprečevanju in obvladovanju tveganj v kmetijstvu, ter naj razmislijo o podaljšanju rabe javnih shem podnebnega zavarovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi s tem in drugimi blažitvenimi ukrepi;

29.  poziva Komisijo, naj tudi opredeli finančna sredstva za pomoč kmetijam za nadomestitev izgub zaradi škode, ki jo je povzročila suša, ali drugih dogodkov zaradi podnebne krize, naj močneje spodbuja odpornost proti podnebnim spremembam in trajnostnost ter zagotovi, da se ta kriza ne bo končala z dokončnim zaprtjem kmetij;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost oblikovanju varnostnih zalog strateške krme in živil, saj gre za enega od načinov za ublažitev najbolj škodljivih vidikov suše, vključno z velikimi letnimi razlikami v donosu, in poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava na mednarodni ravni, tako da si glede na vplive podnebnih sprememb na kmetijstvo in preskrbo s hrano prizadeva uveljaviti skladiščenje hrane kot stabilizacijsko orodje;

31.  poudarja potrebo po učinkovitejših in bolje usmerjenih namakalnih sistemih ter zmogljivostih za skladiščenje vode, pa tudi po splošni prilagoditvi potreb po namakanju, da bi omogočili trajnostno uporabo vodnih virov; opozarja, da se naložbe v zmogljivosti namakanja in skladiščenja vode podpirajo le, če prispevajo k varčevanju z vodo; poudarja, da bi bilo treba dati prednost naložbam v obnovo ekosistema in metodam pridelave za prehod na agroekologijo;

32.  je seznanjen z odločitvijo, sprejeto v okviru nove reforme skupne kmetijske politike, o naložbah v namakanje na območjih, kjer je stanje vodnih teles „manj kot dobro“; poziva države članice, naj na teh območjih spodbujajo naložbe za varčevanje z vodo na podlagi pristopa, ki obravnava strukturno pomanjkanje vode in zmanjšuje vplive na vode;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo uvedbo namakalnih sistemov, ki ne uporabljajo površinske ali podzemne vode, kot so shranjevanje deževnice in recikliranje odpadne vode, skupaj s prizadevanji za zmanjšanje celotne porabe vode; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni nove določbe EU o naložbah v namakanje v okviru SKP, da bi odpravili morebitne negotovosti; poziva Komisijo, naj izboljša obstoječe smernice za države članice glede naložb v namakanje v okviru novih strateških načrtov SKP;

34.  poudarja, da imajo agroekologija, agrogozdarstvo in sistemi organske pridelave pozitivno vlogo pri varstvu količine in kakovosti vode, saj povečujejo učinkovitost in krožnost uporabe virov, z zmanjšanjem vnosov in diverzifikacijo proizvodnje izboljšujejo odpornost na ravni kmetij, s čimer se razpršijo tveganja, kar je še posebej pomembno pri preprečevanju popolnega izpada pridelka; opozarja, da so zasajevanje živih mej in dreves, zagotavljanje pokritosti tal, preprečevanje prekomerne paše, zmanjšanje zbijanja tal ter povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh in humusa za kmete koristni;

35.  poudarja, da je treba glede na ekstremne podnebne dogodke v zadnjih mesecih hitro začeti izvajati strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, da bi uresničili ambicije za okolju prijaznejši in bolj trajnosten kmetijski sektor, pri čemer je treba upoštevati, da imajo različne vrste kmetijske proizvodnje različne podnebne vplive; zato poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo močno zavezane evropskemu zelenemu dogovoru in okrepijo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje in odpornost EU nanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ekstremnim vremenskim pojavom;

36.  poudarja, kako pomembno je zdravje tal za zadrževanje in filtriranje vode; poziva Komisijo, naj kot ključni steber osnutka zakonodaje EU o zdravju tal, ki bo objavljen leta 2023, določi zmogljivost zadrževanja in filtriranja vode in vlažnost tal; poudarja, da imajo šotišča velik potencial kot ponori ogljika in imajo pomembno vlogo pri filtriranju vode ter blaženju poplav, suše in požarov;

37.  poziva k cilju EU glede nevtralnosti degradacije zemljišč v EU do leta 2030, s čimer bi poskrbeli, da bo v EU v celoti uresničena ustrezna zaveza v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj EU trenutno pri njenem uresničevanju ni na dobri poti, kakor je poudarjeno v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o dezertifikaciji iz leta 2018;

38.  poudarja, da so kmetje odgovorni za ohranjanje dobrega stanja tal in vodnih virov ter da je treba razširiti prakse ogljičnega kmetovanja; zato poziva države članice in Komisijo, naj za povečanje spodbud za proizvajalce te prakse podprejo z novimi ekoshemami in z razvojem ogljičnega kmetovanja, ki bo moralo vključevati tudi druge okoljske elemente, kot je gospodarjenje z vodo; pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila predlog o certificiranju trajnostnih ogljikovih ciklov;

39.  poudarja, da je treba hitro zmanjšati onesnaženje podtalnice in površinskih voda, zlasti z nitrati in pesticidi;

40.  poziva, naj se v vseh pobudah in ukrepih v zvezi s preprečevanjem in blažitvijo suše, poplav ter vročinskih valov in njihovih učinkov v celoti upoštevajo naravno okolje, zlasti gozdovi, ter biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve;

Gozdni požari

41.  poziva k celostnemu odzivu na gozdne požare, da bi zaščitili gozdove EU pred uničenjem zaradi ekstremnih podnebnih pojavov; poudarja, da se intenzivnost in pogostost megapožarov na svetovni ravni povečujeta; je zaskrbljen zaradi predvidenega širjenja območij z večjim tveganjem požarov in daljših sezon visokega tveganja požarov v večini evropskih regij, zlasti pri scenarijih z visokimi emisijami; opozarja, da raznolika pokrajina z gozdovi z veliko biotsko raznovrstnostjo zagotavlja boljšo zaščito oziroma pomeni večjo naravno oviro pred obsežnimi gozdnimi požari, ki jih ni mogoče nadzorovati;

42.  poudarja, da bi obnova raznolikih gozdov in pogozdovanje pripomogli k preprečevanju in omejevanju požarov; poudarja, da je treba prek svetovalnih služb zagotoviti več sredstev in možnosti razvoja za znanstveno obvladovanje požarov in podporo za krepitev zmogljivosti , da bi se spopadli s posledicami podnebnih sprememb v gozdovih; poziva Komisijo in države članice, naj bolje spodbujajo in uporabljajo koncept celostnega obvladovanja požarov, in ugotavlja, da bodo za to morda potrebne boljše regulativne zmogljivosti v državah članicah, krepitev javnih storitev ter namenska podpora in tesnejše sodelovanje pri preprečevanju nesreč, pripravljenosti in odzivanju nanje;

43.  je zaskrbljen zaradi tveganja nastanka pirokumulonimbov zaradi gozdnih požarov in negativnega učinka na stratosfero in ozonski plašč; zato poziva, da je treba čim bolj omejiti namerno podtaknjene požare in požiganje dreves v gozdovih;

44.  opozarja na vpliv požarov v naravi na zdravje in z njimi povezano onesnaževanje zraka ter izraža zaskrbljenost zaradi napovedi Svetovne meteorološke organizacije, da se bodo požari po pričakovanjih še okrepili, tudi po scenariju z nizkimi emisijami(26); ugotavlja, da se pričakuje, da se bodo zaradi segrevanja planeta požari v naravi in s tem povezano onesnaževanje zraka okrepili, tudi po scenariju z nizkimi emisijami, in ugotavlja, da bo to razen na zdravje ljudi vplivalo tudi na ekosisteme, saj se onesnaževala zraka iz ozračja usedajo na zemeljsko površje; poudarja, da podnebna kriza vpliva na biotsko raznovrstnost in zmanjšanje odpornosti ekosistemov ter posledično na javno zdravje, zato vztraja pri pomembnosti pristopa „eno zdravje“;

45.  poziva države članice, naj zagotovijo stalno varstvo naših gozdov in preprečijo, da bi se zemljišča po gozdnem požaru prerazvrstila med negozdna zemljišča, saj lahko to spodbudi namerno požiganje, da bi se lahko zemljišča uporabila za namene, ki pred požarom niso bili dovoljeni; poziva Odbor regij in službe Komisije, naj sodelujejo z lokalnimi organi in proučijo zgodovino spremembe rabe zemljišč po gozdnih požarih;

46.  poziva, naj se revidira Direktiva Sveta 2003/96/ES o obdavčitvi energentov in električne energije(27), da se uvede oprostitev obveznosti plačila davka na domačo porabo energentov za gasilce pri opravljanju njihovih nalog;

Voda

47.  poziva Komisijo, naj predstavi celovito strategijo EU o vodah, vključno z organizacijo evropske konference o vodah z državami članicami, da bi hitro oblikovali smernice za upravljanje nadnacionalnih skupnih povodij, zlasti v primeru večletnih suš, in zagotovili uravnoteženo prednostno razvrstitev med rabami vode;

48.  poziva Komisijo, naj usklajuje oblikovanje celovitih regionalnih ali nacionalnih načrtov od izvira do končne uporabe, da bi preprečili iztekanje in pronicanje vode zaradi slabe ali slabo vzdrževane infrastrukture, tudi na ravni povodij, mest in kmetij, ter naj v ta namen izmenja primere dobre prakse;

49.  poziva Komisijo, naj podpre okrepljena prizadevanja držav članic za večjo uporabo tehnik za ponovno uporabo vode, namakalnih tehnologij in praks za varčnost z vodo, tehnologije zelenih streh, pametnih prh in stranišč v vodnem sektorju, vključno z oskrbo z vodo, sanitarnimi storitvami in upravljanjem padavinske vode, tudi v vseh industrijskih, stanovanjskih in komercialnih vodnih ciklih in uporabah; poziva k spremembi veljavne zakonodaje, da bi spodbudili ponovno uporabo vode v industrijskih panogah, ki uporabljajo veliko vode, ob upoštevanju najstrožjih meril kakovosti, ter v pisarnah in domovih s ponovno uporabo sive vode; želi spomniti, da je gospodarjenje z vodnimi viri ključnega pomena za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih sprememb ter zaščito vodne in prehranske varnosti, pa tudi varstvo biotske raznovrstnosti in spodbujanje zdravja tal;

50.  poudarja, da je energetski sektor velik porabnik vode v Evropi in da sam vodni sektor porabi veliko količino energije za odvzem, črpanje, gretje, hlajenje, čiščenje in razsoljevanje vode; opozarja na vpliv nizkih vodostajev na energetski sektor in nekatere industrije; poudarja, da lahko večja učinkovitost rabe vode neposredno vpliva na zmanjšanje porabe energije in podnebne spremembe;

51.  poudarja, da je treba v upravljanje voda vključiti državljane; spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopa do vode, namenjene ranljivim in marginaliziranim skupinam, v skladu z direktivo in sprejmejo nadaljnje ukrepe za zagotovitev oskrbe z vodo iz pipe; želi spomniti na obveznosti držav, da zagotovijo človekovo pravico do pitne vode, zlasti med vročinskimi valovi in sušnimi obdobji, kar na primer vključuje vzpostavitev mehanizma sodelovanja, vključno z izvajanjem prostovoljnega predhodnega in informiranega soglasja za obsežno energetsko infrastrukturo in ekstraktivne industrije; poudarja pomen sistematičnega priznavanja običajnih pravic do pitne vode in zagotavljanja pravnih mehanizmov (prek pritožbenega mehanizma) za primere kršitev človekovih pravic;

52.  poudarja, da je pomembno preprečiti špekulacije z vodo, da se zagotovi pravičen dostop in dobro upravljanje virov; poziva k prepovedi trgovanja z vodo kot blagom na finančnih trgih;

Mednarodna in socialna razsežnost

53.  poudarja, da v Evropi številni ljudje živijo v zastarelih in propadajočih stanovanjih ter nezadovoljivih življenjskih pogojih, zaradi česar so bolj izpostavljeni vplivu skrajnih vremenskih razmer; opozarja, da je dostop do ustrezne nastanitve temeljna pravica; poziva k hitri ustanovitvi ambicioznega socialnega podnebnega sklada, da bi podprli najbolj prikrajšane skupine, zlasti za povečanje energetske učinkovitosti njihovih domov ter razogljičenje njihovih sistemov ogrevanja in hlajenja, tudi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, kar jim bo omogočilo, da znižajo svoje stroške za energijo in izboljšajo svojo kakovost življenja;

54.  poudarja, da je nujno treba okrepiti globalno ukrepanje, tako za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov kot za povečanje sposobnosti prilagajanja, krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti za podnebne spremembe, kot je poudarjeno v Glasgowskem podnebnem paktu, sprejetem leta 2022; poziva EU, naj prevzame dejavno vlogo pri nadaljevanju procesa za opredelitev globalnega prilagoditvenega cilja in pri zagotavljanju, da se izpolni cilj za mednarodno podnebno financiranje, vključno z zagotavljanjem ravnovesja med financiranjem za blaženje in financiranjem za prilagajanje; poleg tega poziva EU, naj se dejavno vključi v Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, da se sprejmejo konkretni ukrepi za zaščito razvojnih dosežkov pred tveganjem naravnih nesreč;

55.  želi spomniti, da sta zdravje in varnost delavcev v pristojnosti EU in da je treba delavce v skladu z Direktivo 89/391/EGS(28) zaščititi pred vsemi tveganji, vključno z nastajajočimi tveganji; poziva Komisijo, naj temeljito in nujno oceni nova in nastajajoča tveganja podnebnih sprememb za varnost in zdravje pri delu, da bi delavce bolje zaščitili pred izpostavljenostjo višjim temperaturam, naravnemu ultravijoličnemu sevanju ter drugim nevarnostim za zdravje in varnost, zlasti v gradbenem in kmetijskem sektorju in sektorju javnih storitev; poudarja, da vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo različne ranljivosti žensk in moških na posledice podnebnih sprememb in da podnebne spremembe zaostrujejo neenakosti med spoloma;

56.  želi spomniti, da si morajo države članice v skladu s strateškim okvirom EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027 prizadevati za pristop „vizija nič“ glede smrti, povezanih z delom; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zdravje in varnost pri delu vseh interventnih delavcev, vključno z gasilci, ki so pri svojem delu še posebno izpostavljeni rakotvornim snovem; poudarja, da je pomembno vključiti redno usposabljanje o varnosti in obvladovanju tveganja za interventne delavce ter v nacionalnih strategijah za varnost in zdravje pri delu držav članic zagotoviti ustrezno zaščitno opremo in materiale; poziva Komisijo, naj nadzira izvajanje teh ukrepov;

57.  izraža najgloblje sočutje s pakistanskim ljudstvom, ki trpi zaradi smrtonosnih posledic podnebne krize, in priznava, da Pakistan zelo malo prispeva k podnebni krizi; ugotavlja, da je EU za žrtve poplav sprva namenila 1,8 milijona EUR humanitarne pomoči, vendar priznava, da to ni sorazmerno z ustreznim obravnavanjem potreb prizadetih ljudi in skupnosti;

58.  poudarja, kako pomembno je pospešiti celovito izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030; pozdravlja ministrsko izjavo, sprejeto to poletje na političnem forumu na visoki ravni o trajnostnem razvoju, v kateri je ugotovljeno, da so suše in poplave izziv globalne razsežnosti, ki ga najbolj čutijo države v razvoju, pa tudi ljudje v ranljivem položaju, zlasti domorodna ljudstva in lokalne skupnosti; opominja razvite države, da je treba izkazati solidarnost z državami v razvoju, zlasti z najranljivejšimi;

59.  želi spomniti, da je obdobje 2021–2030 desetletje OZN za obnovo ekosistemov, in pričakuje, da bo obnova narave prepoznavna značilnost tega desetletja v EU; spodbuja vse pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj nujno izvedejo ukrepe za obnovo narave na svojem ozemlju;

60.  ugotavlja, da so na države po svetu vplivale tudi hude in rekordne suše, vključno z rekordno sušo na Kitajskem; poziva k tesnejšemu sodelovanju z mednarodnimi partnerji pri vprašanjih suše, požarov v naravi in drugih posledic podnebnih sprememb; poziva EU, naj si prizadeva za okrepljen dialog na tem področju, tudi na konferenci COP27, da bi izmenjali znanje in vzajemno izboljšali obvladovanje suše;

61.  poudarja, da so sistemi zgodnjega opozarjanja ključni za učinkovito prilagajanje, zlasti v zvezi s požari v naravi in poplavami, vendar niso na voljo velikemu delu sveta; podpira pobudo WMO za storitve zgodnjega opozarjanja in upa, da se bo hitro začela izvajati, da bi pred vplivi podnebne krize rešili čim več življenj; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo tehnologijo za zgodnje opozarjanje;

62.  poudarja, da po navedbah OZN na Afriškem rogu 22 milijonom ljudi grozi lakota zaradi suše; ugotavlja, da se težave z dostopom do hrane in lakoto v državah zunaj EU povečujejo zaradi podnebne krize in geopolitičnih sil; poziva EU, naj da prednost usklajenim politikam prehranske in hranilne varnosti, ki temeljijo na človekovih pravicah; poudarja, da podnebna kriza zaostruje humanitarne krize po vsem svetu, zlasti v Afganistanu, kjer suša prispeva k temu, da 20 milijonov Afganistancev trpi zaradi pomanjkanja hrane;

63.  meni, da mora biti EU pripravljena na razseljevanje zaradi podnebnih sprememb, in priznava, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito človekovih pravic prebivalstva, ki ga ogrožajo učinki podnebnih sprememb; meni, da bi bilo treba takšno razseljevanje obravnavati na mednarodni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri razvoju mednarodnega okvira za obravnavanje razseljevanja in migracij zaradi podnebnih sprememb na mednarodnih forumih ter pri zunanjem delovanju EU; spodbuja Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za podporo ljudem, ki so bili razseljeni zaradi podnebnih sprememb in ne morejo več živeti v svojih krajih bivanja; poudarja, da je odbor OZN za človekove pravice odločil, da morajo države pri odločanju o izgonu prosilcev za azil upoštevati vpliv podnebne krize v izvorni državi na človekove pravice;

64.  poziva k večjim naložbam v izobraževanje in ozaveščanje evropskih državljanov o naravnih nesrečah; poziva, naj se mednarodni dan za zmanjševanje naravnih nesreč promovira s prepoznavnimi pobudami EU;

o
o   o

65.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 232, 16.6.2021, str. 28. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (3) UL L 243, 9.7.2021, str. 1. (4) UL C 67, 8.2.2022, str. 25. (5) UL C 184, 5.5.2022, str. 2. (6) UL C 445, 29.10.2021, str. 156. (7) UL C 506, 15.12.2021, str. 38. (8) UL C 316, 22.9.2017, str. 99. (9) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (10) UL L 231, 30.6.2021, str. 60. (11) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (12) Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb, Surface air temperature for August 2022 (Temperatura zraka na površju za avgust 2022). (13) Svetovni inštitut za vire, Achieving abundance: Understanding the Cost of a Sustainable Water Future (Doseganje obilja: razumevanje stroškov trajnostne prihodnosti vode), 21. januar 2020. (14) Evropska agencija za okolje, Water resources across Europe — confronting water stress: an updated assessment (Vodni viri po Evropi – soočanje z vodnim stresom: posodobljena ocena), 14. oktober 2021. (15) Mekonen, Zelalem A. et al., Wildfire exacerbates high-latitude soil carbon losses from climate warming (Gozdni požari povečujejo izgubo ogljika v tleh zaradi podnebnega segrevanja v območjih višje zemljepisne širine), Environmental Research Letters, zvezek 17, št. 9, september 2022. (16) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (17) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1). (18) Evropsko računsko sodišče, posebno poročilo 20/2021: Trajnostna raba vode v kmetijstvu: bolj verjetno je, da se bo s sredstvi SKP spodbujala večja kot pa učinkovitejša raba vode. (19) Baranyai, G., „Transboundary water governance in the European Union: the (unresolved) allocation question“ (Čezmejno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji: (nerešeno) vprašanje porazdelitve, Official Journal of the World Water Council, letnik 21, št. 3, 2019. (20) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (21) Copernicusova storitev za spremljanje ozračja, „Europe’s summer wildfire emissions highest in 15 years“ (Emisije iz požarov v Evropi najvišje v zadnjih 15 letih), 6. september 2022. (22) Novice Skupnega raziskovalnega središča „Global warming could more than double costs caused by drought in Europe, study finds“ (Rezultati študije kažejo, da bi lahko globalno segrevanje več kot podvojilo stroške, ki so posledica suš v Evropi), 10. maj 2021. (23) Joint Research Centre findings on the projection of economic impacts of climate change in sectors of the EU based on a bottom-up analysis (Ugotovitve Skupnega raziskovalnega središča o napovedi gospodarskih učinkov podnebnih sprememb v sektorjih EU na podlagi analize od spodaj navzgor). (24) Sporočilo Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020)0562). (25) Sporočilo Komisije z dne 22. junija 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave (COM(2022)0304). (26) Bilten Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o kakovosti zraka in podnebju opozarja na posledice požarov v naravi, 7. september 2022. (27) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51). (28) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).