(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2022)0241),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0199/2022),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0243/2022),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  pozdravlja predlog Komisije v zvezi s posodobljenimi smernicami za zaposlovanje za države članice, zlasti močan poudarek na okolju po pandemiji covida-19, zagotavljanju socialne pravičnosti in ekonomske vzdržnosti zelenega in digitalnega prehoda ter na nedavnih političnih pobudah v odziv na rusko invazijo v Ukrajino; ponovno poziva, naj se ga pod enakimi pogoji kot Svet vključi v določanje integriranih smernic na ravni Unije v skladu s svojo zakonodajno resolucijo z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, da bi okrepili demokratično odločanje;

4.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava -1 (novo) (-1)  Da bi ustvarili sinergije in spodbudili ambiciozne politike na ravni držav članic, je pomembno, da se smernice za zaposlovanje, določene v prilogi k temu sklepu, uskladijo s krovnimi cilji Unije na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine do leta 2030, o katerih so se voditelji EU, institucije EU, socialni partnerji in predstavniki civilne družbe dogovorili na vrhu v Portu leta 2021. Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 1 (1)  Države članice in Unija si prizadevajo za razvoj usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, ki so usmerjeni v prihodnost in se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilje polne zaposlenosti in socialnega napredka, uravnoteženo rast, visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, kot določa člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta. (1)  Unija naj si prizadeva za razvoj usklajene strategije za visoke stopnje zaposlovanja, zlasti za spodbujanje navzgor usmerjene ekonomske in socialne konvergence, kakovostno zaposlitev in izboljšanje delovnih pogojev, tako da bo podpirala in dopolnjevala dejavnosti držav članic, ter trgov dela, ki so usmerjeni v prihodnost, se odzivajo na spremembe, so vključujoči, odporni in stabilni ter ponujajo možnosti za mobilnost in poklicno napredovanje, da bi dosegla trajnostni razvoj Unije na podlagi uravnotežene gospodarske rasti in stabilnosti cen, visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, namenjeno doseganju cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, kot določata člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člen 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), hkrati pa naj spoštuje cilje evropskega zelenega dogovora glede doseganja podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050. Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta. Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 (3)  Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Kot del navedenih instrumentov smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), določene v Prilogi k temu sklepu, skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/11845, sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo usmerjajo pri izvajanju politik, pri tem pa odražajo soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform zagotavlja ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja. (3)  Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Kot del navedenih instrumentov smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), določene v Prilogi k temu sklepu, skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/11845, sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo usmerjajo pri izvajanju politik, pri tem pa odražajo soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih, nacionalnih in regionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih in socialnih politik ter politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja za družbo, trge dela in delovno silo, hkrati pa naj bi si prizadeval za preprečevanje negativnih socialnih ali gospodarskih posledic ter za učinkovit odziv na vpliv pandemije covida-19, ruske invazije v Ukrajino ter vse višjih življenjskih stroškov. __________________ __________________ 5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27). 5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27). Sprememba 4 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Da bi dodatno okrepili socialni model Unije, bi morale države članice spodbujati dostojne plače, okrepiti kolektivna pogajanja in zagotoviti, da bodo trgi dela vključujoči. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti ženskam in prikrajšanim skupinam, in sicer otrokom, mladim, starejšim, invalidom, staršem samohranilcem, rasnim in etničnim manjšinam, kot so Romi in ljudje z migrantskim ozadjem, osebam LGBTIQA+ in ljudem, ki živijo v prikrajšanih regijah, vključno z oddaljenimi in podeželskimi regijami, območji z omejenimi možnostmi, otoki in najbolj oddaljenimi regijami. Sprememba 5 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 b (novo) (3b)  Za okrepitev gospodarskega in socialnega napredka, za olajšanje dvojnega prehoda ter za zagotovitev vključujočih, konkurenčnih in odpornih trgov dela v Uniji bi morale države članice spodbujati kakovostno izobraževanje, usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje ter vseživljenjsko učenje, v prihodnost usmerjeno dualno izobraževanje in boljše poklicne priložnosti s krepitvijo povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela ter priznavanjem spretnosti, znanja in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem. Sprememba 6 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 (4)  Smernice so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno z Direktivo Sveta z dne 20. julija 20016, priporočili Sveta z dne 10. marca 20147, 15. februarja 20168, 19. decembra 20169, 15. marca 201810, 22. maja 201811, 22. maja 201912, 8. novembra 201913, 30. oktobra 202014, 24. novembra 202015 in 29. novembra 202116, Priporočilom Komisije z dne 4. marca 202117, Priporočilom Sveta z dne 14. junija 202118, Resolucijo Sveta z dne 26. februarja 202119, Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 202120, Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 202121 [, Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji22, Predlogom priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost23, Predlogom priporočila Sveta o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost24, Predlogom priporočila Sveta o individualnih izobraževalnih računih25, Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje26, Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu27 in Predlogom priporočila Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost28]. (4)  Smernice so skladne s Paktom za stabilnost in rast, širšimi smernicami ekonomskih politik, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno z Direktivo Sveta z dne 20. julija 20016 (Direktiva o začasni zaščiti), priporočili Sveta z dne 10. marca 20147, 14. julija 20157a 15. februarja 20168, 19. decembra 20169, 15. marca 201810, 22. maja 201811, 22. maja 201912, 8. novembra 201913, 30. oktobra 202014, 24. novembra 202015 in 29. novembra 202116, Priporočilom Komisije z dne 4. marca 202117, Priporočilom Sveta z dne 14. junija 202118, Resolucijo Sveta z dne 26. februarja 202119, Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 202120, Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 202121, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji22, Predlogom priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost23, Predlogom priporočila Sveta o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost24, Predlogom priporočila Sveta o individualnih izobraževalnih računih25, Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje26, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih26, Predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu27, Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje27a in Predlogom priporočila Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost28. __________________ __________________ 6 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). 6 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). 7 Priporočilo Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1). 7 Priporočilo Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1). 7a Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27). 8 Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (UL C 67, 20.2.2016, str. 1). 8 Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (UL C 67, 20.2.2016, str. 1). 9 Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (UL C 484, 24.12.2016, str. 1). 9 Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (UL C 484, 24.12.2016, str. 1). 10 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1). 10 Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1). 11 Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1). 11 Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1). 12 Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (UL C 189, 5.6.2019, str. 4). 12 Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (UL C 189, 5.6.2019, str. 4). 13 Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (UL C 387, 15.11.2019, str. 1). 13 Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (UL C 387, 15.11.2019, str. 1). 14 Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1). 14 Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1). 15 Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1). 15 Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1). 16 Priporočilo Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (UL C 66, 26.2.2021, str. 1). 16 Priporočilo Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (UL C 66, 26.2.2021, str. 1). 17 Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1). 17 Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1). 18 Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14). 18 Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14). 19 Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1). 19 Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (2021/C 66/01) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1). 20 Sporočilo Komisije COM(2021)0778 z dne 9. decembra 2021 z naslovom Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo. 20 Sporočilo Komisije COM(2021)0778 z dne 9. decembra 2021 z naslovom Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo. 21 Sklep (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (UL L 462, 28.12.2021, str. 1). 21 Sklep (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (UL L 462, 28.12.2021, str. 1). 22 COM(2020)0682. 22 Še ni objavljena v Uradnem listu Evropske unije. 23 COM(2021)0801. 23 COM(2021)0801. 24 COM(2021)0770. 24 COM(2021)0770. 25 COM(2021)0773. 25 COM(2021)0773. 26 COM(2021)0093. 26 COM(2021)0093. 26 Še ni objavljen v Uradnem listu Evropske unije. 27 COM(2021)0762. 27 COM(2021)0762. 27a COM(2021)0568. 28 COM(2022)0011. 28 COM(2022)0011. Sprememba 7 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 (5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost evropski semester vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic in njegovo orodje za spremljanje, tj. pregled socialnih kazalnikov, ter določa tesno sodelovanje s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s pravičnim prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, krepiti konkurenčnost, zagotavljati ustrezne delovne pogoje, spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti ter preprečevali neenakosti in regionalne razlike. (5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik, politik zaposlovanja ter socialnih in okoljskih politik. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, vključevanje, pravičnost in stabilnost bi moral evropski semester vključevati načela evropskega stebra socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: Steber), tudi načelo št. 11 o otroškem varstvu in podpori otrokom, in njegovo orodje za spremljanje, tj. pregled socialnih kazalnikov, ter omogočati tesno sodelovanje s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpirati bi moral uresničevanje ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja št.1 o odpravi revščine, št. 4 o kakovostnem izobraževanju, št. 5 o enakosti spolov, št. 7 o cenovno dostopni in čisti energiji, št. 8 o dostojnem delu in gospodarski rasti ter št. 10 o zmanjšanju neenakosti. Zagotoviti je treba možnosti za vključujoče in pravično izobraževanje in vseživljenjsko učenje za vse in jih vključiti v zaposlovalne in socialne politike. Enakost spolov bi bilo treba vključiti v vse politike Unije. Indeks enakosti spolov bi lahko služil kot orodje za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter za oceno učinkov politike na področju zaposlovanja in socialnih zadev na enakost spolov. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s poštenim in pravičnim prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno, socialno vključujoče in digitalno gospodarstvo, ki zagotavlja navzgor usmerjeno socialno konvergenco, na trajnostni način izboljšati konkurenčnost, podpirati mala in srednja podjetja, vključno z mikropodjetji, zagotavljati dostojne delovne pogoje ter odporne in trajnostne sisteme socialne zaščite, spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti za vse, podpirati otroke in mlade ter vlagati vanje, obravnavati socialno izključenost, neenakosti, neenakosti, presečno diskriminacijo in regionalne razlike, zlasti v odročnih in najbolj oddaljenih regijah. V tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji je treba zagotoviti kakovostno in trajnostno zaposlovanje na podlagi zakonodajnih pobud ali revizije veljavne zakonodaje, kjer je to potrebno, zlasti v zvezi z delom na daljavo, starševskim dopustom in dopustom za nego, varnostjo in zdravjem pri delu, umetno inteligenco na delovnem mestu, evropsko strategijo za boj proti revščini ter splošnim pravnim okvirom za sklepanje pogodb s podizvajalci z večjo preglednostjo in priporočili o odgovornosti. Evropski socialni partnerji v sklopu okvirnega dogovora o digitalizaciji trenutno razpravljajo o zakonodajnem aktu Unije o pravici do odklopa. S to razpravo bi se lahko dogovorili o minimalnih standardih in pogojih, s katerimi bi zagotovili, da bodo lahko delavci učinkovito uveljavljali svojo pravico do odklopa ter urejali uporabo obstoječih in novih digitalnih orodij za delo. Na ravni Unije bi bilo treba uvesti skupni pravni okvir za zagotovitev pravičnega plačila za pripravništva, delovno prakso in vajeništva, da bi preprečili izkoriščanje mladih delavcev in kršitev njihovih pravic. Države članice bi morale pripravnikom, praktikantom in vajencem zagotoviti dostojne delovne pogoje in dostop do socialne zaščite. Sprememba 8 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Da bi učinkovito izkoreninili tveganja pri delu, je treba zaščititi duševno in telesno zdravje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izpostavljenosti škodljivim snovem, pa tudi dolgemu delovnemu času, psihosocialnemu pritisku, slabi drži, ponavljajočim se gibom ter dviganju težkih bremen. Izboljšanje zdravja in varnosti pri delu je ključnega pomena za zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev, zlasti glede na demografske spremembe in že obstoječe pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Zato je nujno potrebno kakovostno, varno in trajnostno zaposlovanje v skladu z resolucijama Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 o novem strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje po letu 2020 in z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela. Zato bi bilo treba okrepiti zdravstvene storitve pri delu, vključno s psihosocialno podporo in rednimi prostovoljnimi pregledi za vse delavce. Sprememba 9 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 (6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, potreba po pospešitvi energetske neodvisnosti in zagotovitvi odprte strateške avtonomije Evrope, globalizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, povečanje dela na daljavo, platformno gospodarstvo in demografske spremembe preobražajo evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito in proaktivno obravnavale te strukturne spremembe ter po potrebi prilagodile obstoječe sisteme in povezane politike ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju ter ob izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Taki ukrepi bi morali zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje produktivnosti, ustreznih delovnih pogojev, socialne in teritorialne kohezije, navzgor usmerjene konvergence in odpornosti ter uresničevanje fiskalne odgovornosti, in sicer ob podpori iz obstoječih programov financiranja EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost in skladov kohezijske politike (vključno z Evropskim socialnim skladom plus in Evropskim skladom za regionalni razvoj) ter Sklada za pravični prehod. Združevati bi morali ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihove vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. (6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, potreba po doseganju energetske neodvisnosti in socialno pravičnega zelenega prehoda ter zagotovitvi odprte strateške avtonomije Evrope, globalizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, povečanje dela na daljavo, platformno gospodarstvo, demografske spremembe in vpliv ruske invazije v Ukrajino močno preobražajo evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito in proaktivno obravnavale te strukturne spremembe in povečanja inflacije ter po potrebi prilagodile obstoječe sisteme in povezane politike ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic. Za to so potrebni usklajeni, presečni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politik na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, ki vključujejo socialne partnerje, in sicer v skladu s PDEU in načelom solidarnosti, evropskim stebrom socialnih pravic in cilji akcijskega načrta Komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic z dne 4. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt) ter določbami ter določbami Unije o ekonomskem upravljanju ter ob izvajanju. Taki ukrepi bi morali zajemati spodbujanje trajnostnih javnih in zasebnih naložb, konkurenčnosti in infrastrukture, obnovljeno zavezanost reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnejših delovnih mest, spodbujanje produktivnosti, dostojnih delovnih pogojev, socialne in teritorialne kohezije, navzgor usmerjene socialne konvergence in gospodarske blaginje, socialne pravičnosti, enakih priložnosti in vključevanja, pravične mobilnosti delovne sile, odpornosti ter uresničevanje fiskalne in socialne odgovornosti, in sicer ob podpori iz obstoječih programov financiranja EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost in skladov kohezijske politike (vključno z Evropskim socialnim skladom plus in Evropskim skladom za regionalni razvoj) ter Sklada za pravični prehod. Združevati bi morali ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihove vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. Z aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast kot posledico krize zaradi covida-19 marca 2020 se je državam članicam omogočil hiter odziv in sprejetje izrednih ukrepov za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije. Zaradi posebne narave makroekonomskega šoka, ki je posledica ruskega vdora v Ukrajino, ter trenutne krize življenjskih stroškov bodo države članice potrebovale dodatni fiskalni manevrski prostor. Zato v skladu z mnenjem Komisije sedanje okoliščine upravičujejo podaljšanje splošne „odstopne klavzule“ do konca leta 2023 in njeno deaktivacijo od leta 2024. Države članice bi morale v celoti izkoriščati možnosti, ki jih ponuja splošna odstopna klavzula, da bi podprle podjetja, ki so v težavah ali niso likvidna, zlasti mala in srednja podjetja, vključno z mikropodjetji, da bi sprejele ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi bi obvarovale delovna mesta, plače in delovne pogoje ter vlagale v ljudi in sisteme socialnega varstva. Potencialno tveganje za javne finance, ki ga bo povzročilo podaljšanje, pa tudi morebitne negativne socialne posledice deaktivacije, bi bilo treba oceniti vnaprej. Zato bi bilo treba izvesti obsežno revizijo Pakta za stabilnost in rast. Sprememba 10 Predlog sklepa Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Z delom na daljavo bi sicer lahko izboljšali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zmanjšali porabo fosilnih goriv, premagali geografske ovire ter omogočili skupinam delavcev, ki so bile prej izključene, dostop do trgov dela, vendar prinaša tudi nevarnost brisanja meja med delovnim in prostim časom, kar lahko negativno vpliva na temeljne pravice delavcev ter njihovo telesno in duševno zdravje. Podobno imajo rešitve umetne inteligence potencial za izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti življenja, olajšanje dostopnosti za invalide ter predvidevanje sprememb na trgu dela, vendar se porajajo potencialna vprašanja glede zasebnosti, nadzora osebnih podatkov, zdravja in varnosti pri delu, diskriminacije pri zaposlovanju ter povečanja rasnega profiliranja in profiliranja na podlagi spola, ki bi jih bilo treba obravnavati. Sprememba 11 Predlog sklepa Uvodna izjava 7 (7)  Evropski parlament, Svet in Komisija so razglasili evropski steber socialnih pravic29. Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pravični delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo strategijo Unije in zagotavljajo, da so prehod na podnebno nevtralnost in okoljsko trajnostnost, digitalizacija in demografske spremembe socialno pravični in pošteni. Evropski steber socialnih pravic je s spremljajočim pregledom socialnih kazalnikov referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega gospodarstva. Komisija je 4. marca 2021 predložila akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), ki vključuje ambiciozne, a dosegljive krovne cilje in dopolnilne podcilje za leto 2030 na področjih zaposlovanja, spretnosti, izobraževanja in zmanjšanja revščine ter revidirani pregled socialnih kazalnikov. (7)  Evropski parlament, Svet in Komisija so razglasili Steber. Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pravični delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo strategijo Unije in zagotavljajo, da so prehod na podnebno nevtralnost in okoljsko trajnostnost, digitalizacija in demografske spremembe socialno in geografsko pravični in pošteni. Steber s spremljajočim pregledom socialnih kazalnikov tvori referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega, zelenega, digitalnega in krožnega gospodarstva. Akcijski načrt vključuje ambiciozne, a dosegljive krovne cilje in dopolnilne podcilje za leto 2030 na področjih zaposlovanja, spretnosti, izobraževanja in zmanjšanja revščine ter revidirani pregled socialnih kazalnikov. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti pravično mobilnost ter prenosljivost pravic na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni z boljšim varstvom mobilnih delavcev, vključno s čezmejnimi in sezonskimi delavci, bolj učinkovitimi delovnimi inšpektorati ter uvedbo učinkovitih digitalnih rešitev. __________________ 29 Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10). Sprememba 12 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Družinam prijazne politike in socialne naložbe v otroke, ki bi jih ščitile pred revščino in vsem otrokom pomagale pri uveljavljanju njihovih pravic, kot je razpoložljivost kakovostnega otroškega varstva ter predšolske vzgoje in usposabljanja, so bistvenega pomena za prihodnost otrok, trajnostni razvoj družbe in pozitiven demografski razvoj, ki jim bo zagotavljal zdravo okolje in varno podnebje. Države članice bi morale izkoreniniti revščino otrok in svoja prizadevanja osredotočiti na učinkovito izvajanje Priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke1a in nacionalnih akcijskih načrtov, sprejetih v skladu z njim, da bi vsem otrokom v stiski zagotovile dostop do brezplačnih kakovostnih storitev, s čimer bi poskrbele, da imajo enak in učinkovit dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, primernega stanovanja in zdrave prehrane. Zato bi bilo treba nujno povečati financiranje evropskega jamstva za otroke z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, kot je Evropski parlament že večkrat zahteval. Evropsko jamstvo za otroke bi bilo treba takoj vključiti v vse sektorje politike, financiranje otrokovih pravic pa bi bilo treba povečati, pri tem pa v celoti izkoristiti obstoječe politike in sredstva Unije. Države članice bi morale še naprej spodbujati naložbe v trajnostna in kakovostna delovna mesta ter sprejeti celovit pristop za podporo staršem otrok v stiski. Predlog Komisije za priporočilo Sveta o ustreznem minimalnem dohodku, ki zagotavlja aktivno vključevanje, bi lahko prispeval k cilju zmanjšanja revščine za vsaj polovico v vseh državah članicah do leta 2030. ____________________ 1a Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14). Sprememba 13 Predlog sklepa Uvodna izjava 8 b (novo) (8b)  Brezdomstvo je ena najskrajnejših oblik socialne izključenosti, ki negativno vpliva na telesno in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter na kakovost življenja kakor tudi na njihov dostop do zaposlovanja ter drugih ekonomskih in socialnih storitev. Evropski parlament, Komisija, nacionalni, regionalni in lokalni organi ter organizacije civilne družbe na ravni Unije so se dogovorili, da bodo vzpostavili evropsko platformo za boj proti brezdomstvu. Njihov končni cilj je odpraviti brezdomstvo do leta 2030, zato so se zavezali izvajanju načela, da je bivališče na prvem mestu, spodbujanju preprečevanja brezdomstva in zagotavljanju dostopa do primernih, varnih in cenovno ugodnih stanovanj ter podpornih storitev za brezdomce ter sprejemanju potrebnih ukrepov politike z ustreznim nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Države članice bi si morale z nacionalnimi načrti za cenovno dostopna stanovanja, ki bi morali biti vključeni v njihove nacionalne programe reform, prizadevati tudi za omogočitev dostopa do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj. Sprememba 14 Predlog sklepa Uvodna izjava 9 (9)  Po ruski invaziji na Ukrajino je Evropski svet v sklepih z dne 24. februarja 2022 obsodil dejanja Rusije, katerih namen je ogrožanje evropske in svetovne varnosti in stabilnosti, ter izrazil solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom, pri čemer je poudaril kršitve mednarodnega prava in načel Ustanovne listine ZN. V sedanjih razmerah je glede na obseg prihoda beguncev in razseljenih oseb potrebna začasna zaščita, kot jo zagotavlja Sklep Sveta z dne 4. marca 202230, s katerim se aktivira Direktiva o začasni zaščiti31. To ukrajinskim beguncem omogoča, da po vsej Uniji uživajo usklajene pravice, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, vključno s pravico do prebivanja, dostopom do trga dela in vključevanjem nanj, dostopom do izobraževanja in usposabljanja, dostopom do nastanitve ter do sistemov socialne varnosti, zdravstvene oskrbe, socialnega varstva ali druge pomoči ter sredstev za preživljanje. Z udeležbo na evropskih trgih dela lahko ukrajinski begunci prispevajo h krepitvi gospodarstva EU ter pomagajo svoji državi in ljudem doma. V prihodnosti lahko pridobljene izkušnje in spretnosti prispevajo k obnovi Ukrajine. Začasna zaščita otrokom in najstnikom brez spremstva zagotavlja pravico do zakonitega skrbništva ter dostop do vzgoje in izobraževanja. Države članice bi morale v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje ukrepov politik, namenjenih obravnavanju izzivov na področju zaposlovanja in spretnosti, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino, vključiti socialne partnerje. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri blaženju posledic vojne v smislu ohranjanja zaposlenosti in proizvodnje. (9)  Po ruski invaziji na Ukrajino je Evropski svet v sklepih z dne 24. februarja 2022 obsodil dejanja Rusije, katerih namen je ogrožanje evropske in svetovne varnosti in stabilnosti, ter izrazil solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom, pri čemer je poudaril kršitve mednarodnega prava in načel Ustanovne listine ZN. V sedanjih razmerah je glede na obseg prihoda beguncev in razseljenih oseb potrebna začasna zaščita, kot jo zagotavlja Sklep Sveta z dne 4. marca 2022, s katerim se aktivira Direktiva o začasni zaščiti. To ukrajinskim beguncem omogoča, da po vsej Uniji uživajo usklajene pravice, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva, vključno s pravico do prebivanja, dostopom do trga dela in vključevanjem nanj, dostopom do izobraževanja in usposabljanja, dostopom do nastanitve ter do sistemov socialne varnosti, zdravstvene oskrbe, socialnega varstva ali druge pomoči ter sredstev za preživljanje. V tem okviru bi bilo treba posebno pozornost nameniti invalidom. Z udeležbo na evropskih trgih dela lahko ukrajinski begunci prispevajo h krepitvi gospodarstva EU ter pomagajo svoji državi in ljudem doma. Ker je večina ukrajinskih beguncev žensk in otrok, bi morale države članice zagotoviti zadostno podporo za nastanitev in otroško varstvo, da se olajša njihovo vključevanje. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da imajo otroci, ki bežijo iz Ukrajine, pri izvajanju evropskega jamstva za otroke dostop do visokokakovostnih brezplačnih storitev, pod enakimi pogoji kot njihovi vrstniki v državi gostiteljici. V prihodnosti lahko pridobljene izkušnje in spretnosti prispevajo k obnovi Ukrajine. Začasna zaščita otrokom in najstnikom brez spremstva zagotavlja pravico do zakonitega skrbništva ter dostop do vzgoje in izobraževanja. Države članice bi morale v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje ukrepov politik, namenjenih obravnavanju izzivov na področju zaposlovanja in spretnosti, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino, ter priznavanju kvalifikacij, vključiti socialne partnerje. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri blaženju posledic vojne v smislu ohranjanja zaposlenosti in proizvodnje. Države članice bi morale razmisliti o razširitvi zaščite, ki jo zagotavlja direktiva o začasni zaščiti, na vse begunce in upoštevati pomisleke delodajalcev glede zaposlovanja oseb, ki imajo le začasni status. __________________ __________________ 30 Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite. 31 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb. 31 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). Sprememba 15 Predlog sklepa Uvodna izjava 10 (10)  Reforme trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi morale temeljiti na nacionalnih praksah socialnega dialoga, da bi se zagotovile pravične plače za dostojen življenjski standard in trajnostno rast. Poleg tega bi morale omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih dejavnikov, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, delovnih pogojih, revščini zaposlenih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih. V tem smislu mehanizem za okrevanje in odpornost ter drugi skladi EU podpirajo države članice pri izvajanju reform in naložb, ki so v skladu s prednostnimi nalogami EU, s čimer povečujejo trajnostnost in odpornost evropskih gospodarstev in družb ter njihovo pripravljenost na zeleni in digitalni prehod. Ruska invazija na Ukrajino je dodatno zaostrila že obstoječe socialno-ekonomske izzive, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19. Države članice in Unija bi morale še naprej zagotavljati blažitev socialnih posledic ter posledic za zaposlovanje in gospodarstvo ter socialno pravičen in pošten prehod, tudi ob upoštevanju, da bosta okrepljena odprta strateška avtonomija in pospešen zeleni prehod pomagala zmanjšati odvisnost od uvoza energije in drugih strateških proizvodov/tehnologij, zlasti iz Rusije. Bistvena sta krepitev odpornosti ter zagotavljanje vključujoče in odporne družbe, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Kot je poudarjeno v Priporočilu (EU) 2021/402 [in Priporočilu Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost], je za podporo prehajanju na trgu dela, tudi v luči zelenega in digitalnega prehoda, potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo začasne spodbude za zaposlovanje in prehajanje, politike spretnosti in izboljšane službe za zaposlovanje. (10)  Reforme trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi morale temeljiti na nacionalnih praksah socialnega dialoga, da bi se zagotovile pravične plače za dostojen življenjski standard, trajnostno rast in navzgor usmerjeno socialno in teritorialno konvergenco. Poleg tega bi morale omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih dejavnikov, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, dostojnih delovnih pogojih, revščini zaposlenih, enakosti spolov, izobraževanju, usposabljanju, spretnostih in kvalifikacijah, javnem zdravju in socialnemu vključevanju ter realnih dohodkih in kupni moči. Države članice bi zato morale spoštovati pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepanja ter svobodo zbiranja in združevanja, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in ustreznih mednarodnih konvencijah. Poleg tega bi morale države članice krepiti vlogo socialnih partnerjev, spodbujati svetove delavcev in zastopanost delavcev, spodbujati kolektivna pogajanja ter podpreti visoko gostoto sindikalnih in delodajalskih združenj, da bi zagotovile vključujoče in socialno pravično okrevanje. V tem smislu mehanizem za okrevanje in odpornost ter drugi skladi EU podpirajo države članice pri izvajanju reform in naložb, ki so v skladu s prednostnimi nalogami EU, s čimer povečujejo trajnostnost in odpornost evropskih gospodarstev in družb ter njihovo pripravljenost na zeleni in digitalni prehod. Ruska invazija na Ukrajino je dodatno zaostrila že obstoječe socialno-ekonomske izzive, ki jih je povzročila kriza zaradi COVID-19. Države članice in Unija bi morale še naprej zagotavljati blažitev socialnih posledic ter posledic za zaposlovanje in gospodarstvo ter socialno pravičen in pošten prehod, tudi ob upoštevanju, da bosta okrepljena odprta strateška avtonomija in pospešen zeleni prehod pomagala zmanjšati odvisnost od uvoza energije in drugih strateških proizvodov/tehnologij, zlasti iz Rusije. Da bi okrepili odpornost ter zagotovili vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu, bi bilo treba v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje in instrumentom za socialno reševanje z večjo javno podporo za obstoječe instrumente, namenjenim najrevnejši družbi, vzpostaviti začasni evropski sveženj za socialno odpornost, v katerem bi uskladili sklop ukrepov in sredstev in z njimi okrepili sisteme socialnega varstva in zaščite v Uniji, vključno z nadaljevanjem in refinanciranjem instrumenta SURE, dokler bodo socialno-ekonomske posledice ruske invazije v Ukrajino še naprej negativno vplivale na trg dela. Kot je poudarjeno v Priporočilu (EU) 2021/402 [in Priporočilu Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost], je za podporo prehajanju na trgu dela, tudi v luči zelenega in digitalnega prehoda, potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo spodbude za prehajanje, pridobivanje kvalifikacij, potrjevanje in pridobivanje kompetenc ter v prihodnost usmerjeno izobraževanje, vseživljenjsko učenje, poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, izpopolnjevanje in prekvalifikacija ter izboljšane službe za zaposlovanje. Potrebna je temeljita ocena nacionalnih politik in podpornih shem, ki so bile uporabljene za ublažitev posledic pandemije COVID-19, da bi opredelili primere najboljše prakse in instrumente za prihodnjo uporabo. Sprememba 16 Predlog sklepa Uvodna izjava 11 (11)  Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije, zagotoviti enakost spolov in podpreti zaposlovanje mladih. Zagotoviti bi bilo treba dostop in priložnosti za vse ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, tudi med otroki in Romi, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in vključujočih sistemov socialne zaščite32, pa tudi z odpravo ovir za udeležbo v vključujočem in v prihodnost usmerjenem izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, med drugim z naložbami v vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter digitalne in zelene spretnosti. Še zlasti pomemben je pravočasen in enak dostop do cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja, tudi v luči pandemije COVID-19, ki je izbruhnila leta 2020, in glede na staranje družbe. Še bolj bi bilo treba izkoristiti potencial invalidov, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih po vsej Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi. (11)  Izkoreniniti bi bilo treba vse oblike diskriminacije, zagotoviti enakost spolov ter dejavno spodbuditi zaposlovanje mladih, predvsem iz prikrajšanih okolij. Zagotoviti bi bilo treba enak dostop in priložnosti za vse ter odpraviti revščino in socialno izključenost, tudi med otroki, starejšimi, invalidi in Romi, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in vključujočih sistemov socialne zaščite32, pa tudi z odpravo ovir za udeležbo v vključujočem in v prihodnost usmerjenem izobraževanju, usposabljanju, vseživljenjskem učenju, poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju in na trgu dela, med drugim z naložbami v vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter digitalne in zelene spretnosti. Predvsem je potreben pravočasen, univerzalen, učinkovit in enak dostop do dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o skupnih evropskih ukrepih na področju oskrbe, vključno s preprečevanjem, tudi za duševno zdravje na delovnem mestu, v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 o duševnem zdravju v digitalnem svetu dela in spodbujanju zdravja, tudi v luči pandemije COVID-19 in glede na staranje družbe. Zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu ter dobro usklajenost poklicnega in zasebnega življenja na vsej poklicni poti je osnovni pogoj za dostojno poklicno življenje ter dejavno in zdravo staranje. Še bolj bi bilo treba izkoristiti potencial invalidov, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju, med drugim z razumno prilagoditvijo delovnih mest, v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES32a in Konvencijo o pravicah invalidov. Na delovnih mestih po vsej Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale dodatno okrepiti evropski socialni model, tako da bi zagotovile, da bodo imeli vsi delavci enake pravice, dostojne delovne pogoje in zaposlitvene pogoje ter dostojne plače. Vsakdo ima pravico do poštenih, pravičnih, zdravih in varnih delovnih pogojev ter ustrezne zaščite v digitalnem okolju in na dejanskem delovnem mestu, ne glede na svoj zaposlitveni status, ureditve dela, trajanje delovnega razmerja ali velikost delodajalca. Poleg tega bi morale države članice odpraviti izkoriščanje delavcev in vse oblike prekarnih zaposlitev, vključno z navidezno samozaposlitvijo, neprijavljenim delom, zlorabo atipičnih pogodb in prepovedati pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in zagotoviti, da so delovna razmerja, ki izvirajo iz novih oblik dela, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Države članice bi se morale s sivo ekonomijo spopasti tudi s prehodom neformalnih delavcev v formalno gospodarstvo. Spodbujati bi bilo treba podjetništvo ter omogočati poklicno mobilnost, tudi s prenosljivostjo pravic socialne varnosti in uvedbo učinkovitih digitalnih rešitev. __________________ __________________ 32 Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (2019/C 387/01). 32 Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (2019/C 387/01) (UL C 387, 15.11.2019, str. 1). 32a Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16). Sprememba 17 Predlog sklepa Uvodna izjava 12 (12)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice morajo v celoti izkoristiti svoje vire REACT-EU, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2020/222133, ki krepi sklade kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) do leta 2023, to financiranje pa je bilo zaradi trenutne ukrajinske krize še dodatno okrepljeno z uredbo o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE)34 in dodatno spremembo uredbe o skupnih določbah35 glede večjega predfinanciranja za REACT-EU in novega stroška na enoto, da bi se pripomoglo k hitrejšemu vključevanju ljudi, ki zapuščajo Ukrajino, v EU36. Poleg tega bi morale države članice v programskem obdobju 2021–2027 v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/105737, Evropski sklad za regionalni razvoj, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/105838, mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/24139, in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/105640, ter programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/52341, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje in dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Države članice morajo prav tako v celoti izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/69142, in tako podpreti delavce, ki so postali presežni zaradi velikih prestrukturiranj, povezanih na primer s pandemijo COVID-19, socialno-ekonomske preobrazbe, ki je posledica globalnih trendov, ter tehnoloških in okoljskih sprememb. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe. (12)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice morajo v celoti izkoristiti svoje vire REACT-EU, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2020/222133, ki krepi sklade kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) do leta 2023, ter je bila zaradi trenutne ukrajinske krize še dodatno okrepljena z uredbo o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE)34 in dodatno spremembo uredbe o skupnih določbah35 glede večjega predfinanciranja za REACT-EU in novim stroškom na enoto, da bi se pripomoglo k hitrejšemu vključevanju ljudi, ki zapuščajo Ukrajino, v EU36. Poleg tega bi morale države članice v programskem obdobju 2021–2027 v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/105737, Evropski sklad za regionalni razvoj, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/105838, mehanizem za okrevanje in odpornost, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/24139, in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/105640, ter programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/52341, da bi spodbudile trajnostnost in kakovostno zaposlovanje in socialne naložbe za izkoreninjenje revščine, diskriminacije in socialnega izključevanja, za zagotavljanje dostopnosti, možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, predvsem z digitalno pismenostjo in spretnostmi, da bi jih opremili z znanjem in kvalifikacijami, potrebnimi za bolj digitalno, zeleno in krožno gospodarstvo. Države članice morajo prav tako v celoti izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/69142, in tako podpreti delavce, ki so postali presežni zaradi velikih prestrukturiranj, povezanih na primer s pandemijo COVID-19, socialno-ekonomske preobrazbe, ki je posledica globalnih trendov, nove svetovne in finančne ter gospodarske krize, ter tehnološke spremembe in okoljski izzivi. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati, preučiti v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesno in dejavno vključiti parlamente na ustrezni ravni, socialne partnerje in predstavnike civilne družbe. __________________ __________________ 33 Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30). 33 Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30). 34 Uredba (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE). 34 Uredba (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (UL L 109, 8.4.2022, str. 1). 35 Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). 35 Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). 36 Uredba (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto. 36 Uredba (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L 115, 13.4.2022, str. 38). 37 Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21). 37 Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21). 38 Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60). 38 Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60). 39 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). 39 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17). 40 Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1). 40 Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1). 41 Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30). 41 Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30). 42 Uredba (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013 (UL L 153, 3.5.2021, str. 48). 42 Uredba (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013 (UL L 153, 3.5.2021, str. 48). Sprememba 18 Predlog sklepa Priloga I – smernica 5 – odstavek 1 Države članice bi morale dejavno spodbujati trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter olajševati in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, tudi z izkoriščanjem potenciala v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom, glede na krovni cilj EU za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem. V ta namen bi morale zmanjšati ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, spodbujati odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij, med drugim z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj socialnega gospodarstva in v celoti izkoristiti njegov potencial, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter podpirati poslovne modele, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni, zlasti v krožnem gospodarstvu in na področjih, ki jih je zaradi njihove sektorske specializacije najbolj prizadel prehod na zeleno gospodarstvo. Države članice bi morale dejavno spodbujati polno zaposlenost, temelječo na konkurenčnem, inovativnem in trajnostnem socialnem tržnem gospodarstvu, in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Države članice bi morale izvajati pametne, ambiciozne in vključujoče politike zaposlovanja, s katerimi bi predvidele pomanjkanje delovne sile, da bi izkoristile potencial v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom ter dosegle krovni cilj EU za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem. Države članice bi morale podpirati podjetja pri zaposlovanju ter spodbujati poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje, tudi med ženskami, mladimi, starejšimi in drugimi prikrajšanimi skupinami. Zlasti bi morale podpirati ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij, med drugim z dostopom do financiranja, izgradnjo zmogljivosti in svetovanjem ter ciljno usmerjenimi ukrepi za zaposlovanje novega osebja, in obdržati obstoječe osebje. Države članice bi morale v celoti izvajati akcijski načrt za socialno gospodarstvo in Evropski zeleni dogovor ter dejavno spodbujati razvoj in v celoti izkoristiti potencial socialnega, zelenega in digitalnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in utrditi socialna podjetja ter podpirati poslovne modele, ki ustvarjajo trajnostne kakovostne zaposlitvene priložnosti, zlasti za prikrajšane skupine, in socialne koristi na lokalni ravni, zlasti v krožnem gospodarstvu, ter v panogah in na področjih, kjer je potrebna večja podpora za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. Sprememba 19 Predlog sklepa Priloga I – smernica 5 – odstavek 2 Po krizi zaradi COVID-19 bi morale tudi dobro zasnovane sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ureditve olajšati in podpreti procese prestrukturiranja, poleg ohranjanja zaposlenosti, kadar je to ustrezno, ter s tem prispevati k modernizaciji gospodarstva, med drugim z razvojem povezanih spretnosti. Razmisliti bi bilo treba o dobro zasnovanih spodbudah za zaposlovanje in prehajanje ter ukrepih za izpopolnjevanje in preusposabljanje, da se podprejo ustvarjanje delovnih mest in prehajanja ter odpravi pomanjkanje delovne sile in spretnosti, tudi glede na digitalni in zeleni prehod ter posledice ruske invazije na Ukrajino. Po krizi zaradi COVID-19 bi morale tudi dobro zasnovane sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ureditve ohraniti delovna mesta, kadar je to mogoče, ter olajšati in podpreti procese prestrukturiranja, saj bi delavcem tako pomagali in jih opolnomočili pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, med drugim z razvojem povezanih spretnosti. Razmisliti bi bilo treba o dobro zasnovanih spodbudah za zaposlovanje in prehajanje, vseživljenjskem učenju, poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju ter ukrepih za izpopolnjevanje in preusposabljanje, da se podprejo ustvarjanje delovnih mest in prehajanja ter obravnava in predvidi pomanjkanje delovne sile in spretnosti, da se zmanjša vrzel, ki zeva med izobraževanjem in trgom dela, glede na nujen digitalni in zeleni prehod, ter omeji posledice ruske invazije na Ukrajino in učinek višanja življenjskih stroškov v Evropi. Države članice bi morale prilagoditi svoje politike zaposlovanja in na ravni Unije usklajevati izvajanje najboljše prakse v zvezi z začasnimi ukrepi za zaščito delavcev in trgov dela v času krize, v to pa vključiti tudi socialne partnerje. Ti ukrepi bi lahko zajemali subvencije plač, dohodkovno podporo in razširitev shem nadomestil za brezposelnost, pa tudi podaljšanje plačanega bolniškega dopusta in oskrbovalskega dopusta ter ureditve dela na daljavo. Države članice bi morale podpreti preusmerjanje bistvenih gospodarskih sektorjev k večji samozadostnosti in strateški avtonomiji. Da bi olajšali pravično mobilnost delovne sile, bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti pravic in delovnih mest mobilnih delavcev, priznavanju diplom ter krepitvi programov čezmejnega izobraževanja in izmenjav. Evropski organ za delo ima pomembno vlogo pri pomoči državam članicam in Komisiji pri zagotavljanju pravičnega, enostavnega in učinkovitega izvrševanja pravil Unije o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti. Sprememba 20 Predlog sklepa Priloga I – smernica 5 – odstavek 3 Obdavčitev bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji, ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast. Nacionalna obdavčitev bi morala podpreti zaposlovanje in vključujočo rast v skladu s cilji politike, zapisanimi v členu 3 PEU, cilji trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom ter podnebnimi in okoljskimi cilji evropskega zelenega dogovora. Pri davčnih reformah bi bilo treba upoštevati prerazdelitveni učinek davčnega sistema in zavarovati prihodke za javne naložbe, predvsem v kakovostne javne storitve, socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo trajnostno rast. Sprememba 21 Predlog sklepa Priloga I – smernica 5 – odstavek 4 Države članice, tudi tiste z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, bi morale spodbujati kolektivna pogajanja pri določanju plač in zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač spremembam produktivnosti in spodbujati pravične plače za dostojen življenjski standard, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki, da se okrepi navzgor usmerjena socialno-ekonomska konvergenca. Mehanizmi določanja plač bi morali upoštevati socialno-ekonomske razmere, vključno z razvojem v regijah in sektorjih. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in avtonomije socialnih partnerjev zagotoviti, da imajo vsi delavci pravične plače, tako da so neposredno ali posredno zaščiteni na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri čemer se upošteva njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih. Politike, s katerimi plače omogočajo dostojen življenjski standard, tudi za prikrajšane skupine, so še naprej pomembne za boj proti revščini zaposlenih. Države članice, tudi tiste z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, bi morale spodbujati kolektivna pogajanja pri določanju plač in zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač dolgoročnim spremembam produktivnosti in spodbujati pravične plače za dostojen življenjski standard vseh delavcev, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki ter njihovi kupni moči, da se okrepi navzgor usmerjena socialno-ekonomska konvergenca. Mehanizmi določanja plač bi morali upoštevati socialno-ekonomske razmere, vključno z razvojem v regijah in sektorjih, na primer z uporabo košarice blaga in storitev po realnih cenah, določenih na nacionalni ravni, ali mednarodnih ali nacionalnih referenčnih vrednosti. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in avtonomije socialnih partnerjev v skladu s Pogodbama zagotoviti, da imajo vsi delavci pravične plače, tako da so neposredno ali posredno zaščiteni na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri čemer se upošteva njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest, enakost spolov in revščino zaposlenih. Brez poseganja v pristojnost držav članic, da določijo zakonsko določeno minimalno plačo ter dovolijo variacije in odbitke, je pomembno preprečiti široko uporabo variacij in odbitkov, saj lahko negativno vplivajo na ustreznost plač. Države članice zagotovijo, da te variacije in odbitki spoštujejo načeli nediskriminacije in sorazmernosti ter sledijo legitimnemu cilju v skladu z direktivo o ustreznih minimalnih plačah v Evropski unij1ai. ________________ 1a Še ni objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Sprememba 22 Predlog sklepa Priloga I – smernica 5 – odstavek 4 a (novo) Prejemniki sredstev Unije spoštujejo veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo o socialnih in delavskih pravicah ter obdavčitvi. Države članice bi morale poskrbeti, da bo javnofinančna pomoč, zagotovljena podjetjem za boj proti ekonomskim posledicam pandemije in ruske invazije na Ukrajino, pogojena s tem, da se finančna sredstva porabijo v korist zaposlenih in da podjetja, dokler prejemajo to pomoč, ne izplačujejo bonusov upravi, ne izplačujejo dividend in ne ponujajo odkupa delnic; Sprememba 23 Predlog sklepa Priloga I – smernica 6 – odstavek 1 V kontekstu digitalnega in zelenega prehoda, demografskih sprememb in vojne v Ukrajini bi morale države članice spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, tako da pospešujejo vseživljenjsko pridobivanje spretnosti in kompetenc ter se odzivajo na sedanje in prihodnje potrebe trga dela, glede na krovni cilj EU za leto 2030 v zvezi s spretnostmi. Države članice bi morale prav tako prilagoditi svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagati vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter dostop do digitalnega učenja in jezikovnega usposabljanja (npr. v primeru beguncev, tudi iz Ukrajine). Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi deležniki, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, tudi zaradi omogočanja zelenega in digitalnega prehoda ter odprave obstoječih neskladij v spretnostih in preprečevanja novih pomanjkanj spretnosti, zlasti za dejavnosti, povezane z načrtom REPowerEU, kot so uvajanje energije iz obnovljivih virov ali prenova stavb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica, med drugim z vlaganjem v digitalne kompetence učiteljev in mentorjev. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim se zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi spretnostmi ter prečnimi kompetencami, saj se jih tako opremi za prilagodljivost in odpornost za celotno življenje. Države članice bi si morale prizadevati za okrepitev zagotavljanja individualnih pravic do usposabljanja ter zagotoviti njihovo prenosljivost pri prehajanju med zaposlitvami, po potrebi tudi prek individualnih učnih računov, in zanesljiv sistem ocenjevanja kakovosti usposabljanj. Države članice bi morale izkoristiti potencial mikrodokazil v podporo vseživljenjskemu učenju in zaposljivosti. Vsem bi morale omogočiti, da predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagodijo, zlasti s stalnim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem ter zagotavljanjem integriranega svetovalnega dela, da se podpre pravičen in pošten prehod za vse, okrepijo družbeni rezultati, odpravijo pomanjkanje delovne sile in neskladja v spretnostih, izboljša splošna odpornost gospodarstva na pretrese in olajšajo morebitne prilagoditve. V kontekstu digitalnega in zelenega prehoda, demografskih sprememb in ruske invazije na Ukrajino ter vse višjih življenjskih stroškov bi morale države članice spodbujati socialne pravice, trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in naložbe v delavce in ljudi, tako da pospešujejo vseživljenjsko pridobivanje spretnosti in kompetenc ter se odzivajo na sedanje in prihodnje potrebe trga dela, glede na krovni cilj EU za leto 2030 v zvezi s spretnostmi, zlasti digitalnimi spretnostmi. Države članice bi morale prav tako prilagoditi in posodobiti svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vanje vlagati, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, predvsem poklicno izobraževanje in usposabljanje, podjetniško znanje, vključno s socialnim podjetništvom, dostop do digitalnega učenja in jezikovnega usposabljanja (npr. v primeru beguncev, tudi iz Ukrajine), pa tudi formalno in priložnostno vseživljenjsko učenje. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, regionalnimi in lokalnimi organi, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi deležniki, da se odpravijo strukturne in nastajajoče pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, da se dodatno podpre in podkrepi zeleni in digitalni prehod, odpravijo obstoječa neskladja v znanjih in spretnostih, prepreči zastaranje znanj in spretnosti in nastanek novih pomanjkanj, zlasti za dejavnosti, povezane z načrtom REPowerEU, kot so uvajanje energije iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in temeljita prenova stavb. Države članice bi morale obravnavati potrebe sektorjev in regij s strukturnim pomanjkanjem na trgu dela in spretnosti, med drugim zato, da bi hkrati omogočile zeleni, tehnološki in digitalni prehod. Države članice bi morale podpirati in spodbujati podjetja, da vlagajo v znanje in spretnosti svojega osebja ter ponudijo dostojne delovne in zaposlitvene pogoje, da privabijo kvalificirane delavce. Poleg tega bi morale države članice uporabiti vsa razpoložljiva sredstva ESS+ ter drugih programov in instrumentov Unije, kot je Next Generation EU, za krepitev kvalifikacij mladih in spodbujanje dualnih izobraževalnih sistemov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica, med drugim z vlaganjem v digitalne kompetence učiteljev in mentorjev ter v njihovo znanje na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim se zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi spretnostmi ter prečnimi formalnimi in neformalnimi kompetencami, kot sta komuniciranje in kritično razmišljanje, saj se jih tako opremi za prilagodljivost in odpornost za celotno življenje, učitelje pa bi morali pripraviti na to, da lahko te kompetence posredujejo svojim učencem. Da bi – v skladu s ciljem za leto 2030 glede povečanja letne udeležbe odraslih v usposabljanju na 60 % – povečali razvoj in mobilnost učencev, bi si morale države članice prizadevati za okrepitev zagotavljanja individualnih pravic do usposabljanja ter zagotoviti njihovo prenosljivost pri prehajanju med zaposlitvami, po potrebi tudi prek individualnih učnih računov, in zanesljiv sistem ocenjevanja kakovosti usposabljanj. Države članice bi morale izkoristiti potencial mikrodokazil v podporo vseživljenjskemu učenju in zaposljivosti. Hkrati bi morale zagotoviti, da se ohrani humanistični vidik izobraževanja in se spoštujejo pričakovanja posameznikov. Da bi podprli pošten in pravičen prehod za vse, ter predvideli potrebe trga dela in se jim bolje prilagodili, je ključnega pomena, da države članice izboljšajo splošno odpornost gospodarstva. Omogočati bi morale dostojne delovne pogoje in morebitne prilagoditve s stalnim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, krepitvijo sistemov in storitev socialne zaščite ter zagotavljanjem celostnega usmerjanja in svetovanja, pa tudi aktivnih politik trga dela, tudi glede na prihodnje gospodarske pretrese. Sprememba 24 Predlog sklepa Priloga I – smernica 6 – odstavek 2 Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Zlasti bi bilo treba otrokom zagotoviti dostop do kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok v skladu z evropskim jamstvom za otroke. Države članice bi morale na splošno zvišati ravni izobrazbe, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, podpirati dostop otrok iz oddaljenih območij do izobraževanja, povečati privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo, mladim olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev s kakovostnimi pripravništvi in vajeništvi ter povečati udejstvovanje odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj usposobljenih. Ob upoštevanju novih zahtev digitalnih, zelenih in starajočih se družb bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom, ter povečati število diplomantov, zlasti žensk, s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike tako na ravni poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot v terciarnem izobraževanju. Države članice bi morale poleg tega povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in po potrebi raziskav za trg dela, izboljšati spremljanje spretnosti in napovedovanje potreb po spretnostih, povečati preglednost spretnosti in omogočiti primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi prav tako morale podpirati nizko usposobljene odrasle, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, tako da poskrbijo za boljši dostop do kakovostnih učnih možnosti in za to, da se te možnosti tudi izkoristijo, in sicer z izvajanjem priporočila o „poteh izpopolnjevanja“, kar vključuje oceno spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je usklajena s priložnostmi na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih spretnosti. Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Zlasti bi bilo treba otrokom zagotoviti enak dostop do kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok v skladu z evropskim jamstvom za otroke in barcelonskima ciljema. Države članice bi morale na splošno zvišati ravni izobrazbe, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, podpirati dostop otrok iz prikrajšanih skupin in regij do izobraževanja, povečati privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujati dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo, mladim olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev s plačanimi in vključujočimi pripravništvi in vajeništvi ter povečati udejstvovanje odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj usposobljenih. Ob upoštevanju novih zahtev digitalnih, zelenih in starajočih se družb bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi s plačanim, vključujočim kakovostnim in učinkovitim vajeništvom, ter zagotoviti stalne naložbe v vseživljenjsko učenje, povečati število diplomantov, zlasti žensk, s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike tako na ravni poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot v terciarnem izobraževanju. Države članice bi morale poleg tega povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in po potrebi raziskav za trg dela, krepiti dualno usposabljanje, izboljšati spremljanje spretnosti in napovedovanje potreb po spretnostih, povečati prepoznavnost spretnosti ter poenostaviti primerjanje in priznavanje kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja, tudi za državljane tretjih držav. Nadgraditi in povečati bi morale neprekinjeno ponudbo prožnejšega in vključujočega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi morale podpirati ustvarjanje delovnih mest in vlagati v sheme socialne zaščite, tudi za invalide in delavce s težavami pri izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, ter podpirati nizko usposobljene odrasle pri dostopu do trga dela in stabilne kakovostne zaposlitve. V zvezi s tem je treba ohranjati ali razvijati njihovo dolgoročno zaposljivost, tako da se zagotovi boljši dostop do kakovostnih učnih možnosti in izkoriščanje teh možnosti, in sicer z izvajanjem priporočila o „poteh izpopolnjevanja“, kar vključuje oceno spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je usklajena s priložnostmi na trgu dela. V skladu z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), ki delavcem omogočajo udeležbo v programih usposabljanja med delovnim časom, bi bilo treba spodbujati pravico do plačanega študijskega dopusta za poklicne namene. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje univerzalnega, dejanskega in enakega dostopa do učenja in usposabljanja na daljavo, pri čemer bi morale v celoti upoštevati potrebe invalidov, oseb, ki živijo na oddaljenih območjih, in staršev, predvsem v enostarševskih družinah. Sprememba 25 Predlog sklepa Priloga I – smernica 6 – odstavek 3 Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč, ki temelji na podpori pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in ljudem, ki sta jih še posebej prizadela zeleni in digitalni prehod. Da se znatno zmanjša in prepreči dolgotrajna in strukturna brezposelnost, bi bilo treba čim hitreje in najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti izvajati celovite strategije, ki zajemajo poglobljene individualne ocene brezposelnih oseb. Brezposelnost mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja in strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, med drugim s polnim izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade, ki bi moralo tudi znatno podpreti kakovostne zaposlitvene možnosti za mlade v okrevanju po pandemiji. Poleg tega bi morale države članice v luči evropskega leta mladih 2022 zlasti okrepiti prizadevanja za poudarjanje, kako zeleni in digitalni prehod prinašata novo perspektivo za prihodnost ter priložnosti za zmanjševanje negativnega učinka pandemije na mlade. Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam, ki so delovno sposobne, predvsem dolgotrajno brezposelnim, zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč za izboljšanje njihovih možnosti na trgu dela, ki temelji na podpori pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, tudi na področju zdravja in stanovanj, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti prikrajšanim skupinam in ljudem, ki potrebujejo dodatno podporo pri zelenem in digitalnem prehodu. Da se prepreči tveganje dolgotrajne brezposelnosti, bi bilo treba čim hitreje ter najpozneje po osemnajstih mesecih brezposelnosti oziroma najpozneje po osmih mesecih za novozaposlene delavce izvajati celovite strategije, ki zajemajo poglobljene individualne ocene brezposelnih oseb, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti invalidom in drugim prikrajšanim skupinam. Države članice bi morale ob sodelovanju socialnih partnerjev olajšati prehod med zaposlitvami, pri tem pa bi imele podporo ESS+, Sklada za pravični prehod in pobud, kot je REPowerEU. Brezposelnost mladih, prekarna zaposlitev mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej prednostno reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja, vključno s plačanimi vajeništvi in strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, med drugim s polnim in celovitim izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade in uporabo ustreznih sredstev, na primer iz ESS+ in mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bi moralo tudi podpreti kakovostno zaposlovanje mladih v okrevanju po pandemiji. Poleg tega bi morale države članice pripravnikom, praktikantom in vajencem zagotoviti dostojne delovne pogoje in dostop do socialne zaščite. Države članice bi morale v luči evropskega leta mladih 2022 tudi okrepiti prizadevanja za poudarjanje, kako zeleni in digitalni prehod prinašata novo perspektivo za prihodnost ter priložnosti za zmanjševanje negativnega učinka pandemije na mlade. Države članice bi morale pri pobudah na vseh področjih politike razmisliti o uvedbi mladinske klavzule, s katero bi ocenile njihov učinek na mlade. Sprememba 26 Predlog sklepa Priloga I – smernica 6 – odstavek 4 Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za osebe z nizkimi dohodki, prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in najbolj oddaljene od trga dela, vključno z osebami z migrantskim ozadjem in marginaliziranimi Romi. Glede na veliko pomanjkanje delovne sile v nekaterih poklicih in sektorjih bi morale države članice prispevati h krepitvi ponudbe delovne sile, zlasti s spodbujanjem ustreznih plač in dostojnih delovnih pogojev ter učinkovitimi aktivnimi politikami trga dela. Države članice bi morale tudi podpirati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi. Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za dostop do trga dela in udeležbo na njem ter zagotoviti spodbude zanj, predvsem za prikrajšane skupine in najbolj oddaljene od trga dela, vključno z invalidi, osebami z migrantskim ozadjem in marginaliziranimi Romi. Glede na veliko pomanjkanje delovne sile v nekaterih poklicih in sektorjih bi morale države članice prispevati h krepitvi ponudbe delovne sile, zlasti s spodbujanjem dostojnih plač in delovnih pogojev ter učinkovitimi aktivnimi politikami trga dela. Države članice bi morale tudi podpirati delovno okolje, dostopno invalidom, in omogočiti razumno prilagoditev na delovnem mestu, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo, proizvodi in storitvami ter okoljem, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi. Regulirano delo na daljavo in nove tehnologije lahko zagotovijo priložnosti, zlasti za prikrajšane skupine, dokler je vzpostavljena potrebna digitalna infrastruktura, ki je cenovno ugodna in dostopna za vse. Delo na daljavo pa delodajalcev ne bi smelo odvezovati obveznosti zagotavljanja razumnih prilagoditev na delovnem mestu in ustvarjanja vključujoče kulture na delovnem mestu za invalidne delavce. Sprememba 27 Predlog sklepa Priloga I – smernica 6 – odstavek 5 Obravnavati bi bilo treba vrzel stopnje delovne aktivnosti in plačilno vrzel med spoloma. Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, med drugim z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za dostop do vodstvenih vlog na vseh ravneh odločanja. Zagotoviti bi bilo treba enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti ter preglednost plač. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe omogočiti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da bi lahko usklajevali poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Zapolniti bi bilo treba obstoječo vrzel stopnje delovne aktivnosti ter plačilno in pokojninsko vrzel med spoloma. Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, med drugim z zagotavljanjem enakih možnosti, izobraževanja in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za dostop do vodstvenih vlog na vseh ravneh odločanja. Države članice bi morale hitro začeti izvajati direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih1a. Države članice bi morale zagotoviti , da bodo obdobja porodniškega in starševskega dopusta ustrezno vrednotena tako glede prispevkov kot glede pokojninskih pravic, da bi ustrezno upoštevali pomen vzgajanja prihodnjih generacij, zlasti v naši starajoči se družbi. Zagotoviti bi bilo treba dejansko enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti ter preglednost plač v skladu s pogodbami, na primer z uvedbo nacionalnih indeksov plačne enakosti med spoloma, pri katerem bi se upoštevala celotna raznolikost. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem s splošnim in dejanskim dostopom do kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter vzgoje in varstva predšolskih otrok in z enakomerno delitvijo oskrbe in gospodinjskih obveznosti. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe omogočiti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da bi lahko usklajevali poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Poleg tega bi morale zagotoviti dostop do kakovostnega strokovnega usposabljanja oskrbovalcev, priznavanje njihovih kvalifikacij in podporo delodajalcem v sektorju oskrbe, da najdejo in obdržijo kvalificirano osebje, s posebnim poudarkom na dostojnih delovnih pogojih. Države članice bi morale postopoma preiti na popolnoma plačan in enako dolg porodniški in očetovski dopust. _________________________ 1a Še ni objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Sprememba 28 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 1 Da bi imeli koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih delovnih vzorcev in poslovnih modelov, bi morale države članice sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s pravičnimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi ter spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za zaposlovanje in potrebno prožnost za delodajalce, da se lahko hitro prilagodijo spremembam v gospodarstvu, hkrati pa varovati pravice delavcev in zagotavljati socialno zaščito, ustrezno raven varnosti ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za vse delavce. Spodbujanje uporabe prožnih ureditev dela, kot je delo na daljavo, lahko prispeva k višjim stopnjam zaposlenosti in bolj vključujočim trgom dela v kontekstu popandemičnega okolja. Hkrati je treba zagotoviti spoštovanje pravic delavcev v zvezi z delovnim časom, delovnimi pogoji ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev, tudi v primeru platformnih delavcev, zlasti nizko usposobljenih, in z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino. Da bi imeli koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih delovnih vzorcev in poslovnih modelov, bi morale države članice sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s pravičnimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti tako za delavce in delodajalce. Komisija in države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje in krepitev kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga v zvezi s tem. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi ter spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati varstvo pravic delavcev, visoko raven socialne zaščite in varno zaposlitev, vključujoče zaposlovanje, zdravje in varnost pri delu ter dobro prilagojeno delovno okolje za vse delavce. Hkrati bi morale države članice zagotoviti primerno okolje za uspešno poslovanje podjetij in prožnost za delodajalce, da se lahko prilagodijo na spremembe. Spodbujanje uporabe prožnih ureditev dela, o katerih se dogovorijo delodajalci in delavci ali njihovi zastopniki, kot je delo na daljavo, lahko prispeva k višjim stopnjam zaposlenosti in bolj vključujočim trgom dela v kontekstu popandemičnega okolja, zlasti za starše samohranilce, invalide in osebe, ki živijo na podeželju ter v oddaljenih regijah. Hkrati je treba zagotoviti spoštovanje pravic delavcev v zvezi z delovnim časom, delovnimi pogoji, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, socialno zaščito ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Nujno bi bilo treba obravnavati delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev in nepoštene konkurence, tudi v primeru platformnih delavcev, zlasti nizko usposobljenih, z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. Države članice bi morale poskrbeti, da imajo vsi delavci dostojne delovne pogoje, socialne pravice in dostop do ustrezne socialne zaščite. V ta namen bi morale države članice v celoti izvajati Konvencijo MOD št. 81 o inšpekciji dela in vlagati v učinkovite delovne inšpekcije, krepiti vlogo pristojnih organov in prek Evropskega organa za delo usklajevati njihova prizadevanja za boj proti čezmejnim zlorabam. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino. Države članice bi morale v okviru evropskih agencij in mreže javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) na ravni Unije opredeliti najboljšo prakso, ki temelji na dokazih, ter spodbujati primerjalno učenje in večje usklajevanje politik zaposlovanja. Sprememba 29 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 2 Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, tudi v prikrajšanih regijah. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti, zlasti ranljive skupine, kot so nižje usposobljene osebe, osebe z migrantskim ozadjem, vključno z osebami s statusom začasne zaščite, in marginalizirani Romi. Države članice bi morale povečati obseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale s socialnimi storitvami, usposabljanjem in dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi morale povečati zmogljivost javnih služb za zaposlovanje, da bi zagotavljale pravočasno in prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve, se odzivale na sedanje in prihodnje potrebe trga dela ter izvajale upravljanje na podlagi uspešnosti, tudi s pomočjo digitalizacije. Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, zlasti zeleni in digitalni prehod, tudi v prikrajšanih regijah in območjih, vključno z oddaljenimi in podeželskimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami. Države članice bi morale učinkovito ponuditi možnosti tistim, ki lahko sodelujejo na trgu dela, da najdejo kakovostno zaposlitev, zlasti prikrajšane skupine, kot so mladi in starejši, nižje usposobljene osebe, neformalni delavci, invalidi, osebe z migrantskim ozadjem, vključno z osebami s statusom začasne zaščite, in marginalizirani Romi. Države članice bi morale povečati obseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale s socialnimi storitvami, usposabljanjem in dostojno dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem kakovostne zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi morale povečati zmogljivost javnih služb za zaposlovanje, da bi zagotavljale pravočasno in prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve, se odzivale na sedanje in prihodnje potrebe trga dela in želje iskalcev zaposlitve ter izvajale upravljanje na podlagi uspešnosti, tudi s pomočjo digitalizacije. Države članice bi morale zagotoviti, da se bodo te storitve in podpora ponujale na spletu in zunaj njega, da bi bile dostopne vsem, tudi starejšim in invalidom, ter zagotovile, da nihče ne bo zapostavljen. Sprememba 30 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 3 Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna denarna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Denarna nadomestila za brezposelnost ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve, dopolnjevati pa bi jih morale aktivne politike trga dela. Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna denarna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila ne smejo odvračati od hitre ponovne zaposlitve, kot navaja načelo 13 Stebra, zato bi jih morale dopolnjevati aktivne politike trga dela. Sprememba 31 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 4 Ustrezno bi bilo treba podpreti mobilnost učečih se in delavcev, da se okrepijo njihove spretnosti in poveča njihova zaposljivost ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, hkrati pa zagotoviti pravične pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, in okrepiti upravno sodelovanje med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci ob podpori Evropskega organa za delo. Mobilnost delavcev v kritičnih poklicih ter čezmejnih, sezonskih in napotenih delavcev bi bilo treba podpreti v primeru začasnega zaprtja meja iz javnozdravstvenih razlogov. Države članice bi morale podpirati mobilnost delovne sile po vsej Uniji, da bi premagali regionalno in sektorsko pomanjkanje na trgu dela ter izkoristili celoten potenciala trga dela Unije, pri tem pa se učinkovito spoprijeli z učinkom bega možganov v nekaterih regijah. Hkrati bi bilo treba podpreti mobilnost učečih se in delavcev, da bi povečali njihovo znanje, spretnosti in zaposljivost, zlasti z nadaljnjo krepitvijo programa Erasmus+. Države članice bi morale zagotoviti pravice ter dostojne delovne in zaposlitvene pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, pa tudi prenosljivost pravic socialne varnosti, in sicer z boljšim upravnim sodelovanjem med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci ob podpori tudi Evropskega organa za delo. Pravično mobilnost delavcev v kritičnih poklicih ter čezmejnih (vključno z obmejnimi), sezonskih in napotenih delavcev bi bilo treba podpreti, njihove pravice pa spoštovati tudi v primeru začasnega zaprtja meja, na primer zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov, razlogov davčne rezidence in usklajevanja socialne varnosti. Sprememba 32 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 4 a (novo) Države članice bi morale sodelovati pri usklajevanju socialne varnosti za mobilne delavce, tudi samozaposlene, ki delajo v drugi državi članici. Sistemi socialne varnosti bi morali biti posodobljeni skladno z načeli trga dela Unije, da bi omogočali trajnostne nacionalne sisteme socialne varnosti, ki bi preprečili vrzeli v zaščiti in kot končni rezultat zagotovili produktivno delovno silo. V ta namen bi morale države članice prek svojih nacionalnih načrtov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih instrumentov Unije izboljšati digitalizacijo javnih storitev, da bi povečale kakovost njihovega dela, zlasti s celovitim izvajanjem sistema za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti. Države članice bi morale okrepiti čezmejna partnerstva ter bolje spodbujati in uporabljati druga ustrezna evropska orodja, kot sta mreža evropskih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža JZZ, za podporo mobilnim delavcem, zlasti z zagotavljanjem celovitih informacij o zaposlitvenih možnostih in socialni zaščiti. Sprememba 33 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 5 Države članice bi si morale tudi prizadevati za ustvarjanje ustreznih pogojev za nove oblike dela, tako da izkoristijo njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa zagotovijo njihovo skladnost z obstoječimi socialnimi pravicami. Zato bi morale poskrbeti za svetovanje o pravicah in obveznostih, ki se uporabljajo pri atipičnih pogodbah in novih oblikah dela, kot je delo prek digitalnih platform. V zvezi s tem imajo lahko ključno vlogo socialni partnerji, ki bi jih morale države članice podpreti pri doseganju in zastopanju ljudi, ki opravljajo atipično in platformno delo. Države članice bi morale zagotoviti tudi podporo pri izvrševanju (na primer smernice ali posebna usposabljanja za delovne inšpektorate) v zvezi z izzivi, ki izhajajo iz novih oblik organizacije dela, kot so algoritemsko upravljanje, nadziranje podatkov ter stalno ali polstalno delo na daljavo. Države članice bi si morale tudi prizadevati za ustvarjanje ustreznih pogojev za nove oblike dela, tako da izkoristijo njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa zagotovijo njihovo skladnost z obstoječim delovnim pravom in socialnimi pravicami. Zato bi morale zagotoviti pravice in obveznosti, ki se uporabljajo pri atipičnih pogodbah in novih oblikah dela, kot je delo prek digitalnih platform, ter po potrebi poskrbeti za svetovanje in smernice. Države članice bi morale hkrati spodbujati prehod na oblike zaposlitve za nedoločen čas v skladu s Stebrom. V zvezi s tem imajo lahko ključno vlogo socialni partnerji, ki bi jih morale države članice podpreti pri doseganju in zastopanju ljudi, ki opravljajo atipično in platformno delo, pri čemer bi olajšali kolektivno zastopanost in ukrepe za resnično samozaposlene. Države članice bi morale zagotoviti tudi podporo pri izvrševanju, tudi z zagotavljanjem ustreznih človeških in finančnih virov, smernic ali posebnih usposabljanj za delovne inšpektorate v zvezi z izzivi, ki izhajajo iz novih oblik organizacije dela, kot so algoritemsko upravljanje, nadziranje podatkov ter stalno ali polstalno delo na daljavo, pa tudi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni. Sprememba 34 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate, tudi v kriznih časih, kot je trenutna vojna v Ukrajini, bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih, in kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za spodbujanje in doseganje učinkovitejšega in intenzivnejšega socialnega dialoga in boljših socialno-ekonomskih rezultatov, tudi v kriznih časih, kot so ruska invazija na Ukrajino, naraščajoči življenjski stroški in vse hitrejše podnebne spremembe, bi morale države članice podpirati krepitev socialnih partnerjev na vseh ravneh ter zagotoviti njihovo pravočasno in tehtno vključenost v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih, in kjer je primerno, gospodarskih in okoljskih reform in politik. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in širitev področja, ki ga pokrivajo kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Sprememba 35 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 7 Države članice bi morale po potrebi in na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje zadevnih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji. Države članice bi morale po potrebi in na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati strokovno znanje in izkušnje zadevnih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem ter socialnimi in okoljskimi vprašanji, vključno s tistimi, ki zastopajo prikrajšanje skupine, ki jim ovire preprečujejo dostop do trga dela in kakovostne zaposlitve, ter tesno sodelujejo z njimi. Poleg tega bi morale države članice podpirati organizacije civilne družbe, ki zagotavljajo neprofitne socialne storitve in storitve zaposlovanja. Sprememba 36 Predlog sklepa Priloga I – smernica 7 – odstavek 7 a (novo) Zdravo in varno delovno mesto je ključnega pomena. Države članice bi morale podpirati in zagotoviti, da bodo delodajalci spoštovali predpise glede zdravja in varnosti ter da bodo delavce in njihove predstavnike ustrezno obveščali, izvajali ocene tveganja in preventivno ukrepali. To bi moralo vključevati zmanjšanje števila nesreč s smrtnim izidom pri delu in primerov poklicnega raka na nič, med drugim z določitvijo zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim snovem na delovnem mestu. V zvezi s tem bi morale države članice upoštevati vpliv poklicnih psihosocialnih tveganj, poklicnih bolezni in tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so vročinski valovi, suše ali požari v naravi, na zdravje in varnost delavcev, zlasti v gradbenem sektorju, kmetijskem sektorju in sektorju javnih storitev. Države članice bi morale obravnavati in predvideti vpliv aktualnih in prihodnjih kriz na trg dela, tudi v okviru podnebnih izrednih razmer in odprte strateške avtonomije Evrope, tako da bi podprle delavce, ki so začasno brezposelni ali delajo s skrajšanim delovnim časom, ker so bili njihovi delodajalci prisiljeni prekiniti opravljati dejavnosti ali zagotavljati storitve, pa tudi tako da bi pomagale samozaposlenim osebam in malim podjetjem, da bi lahko obdržati osebje in ohranili svoje dejavnosti ali storitve. Sprememba 37 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 1 Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti za vse, zlasti za skupine, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Države članice bi morale spodbujati socialne pravice in trge dela, ki so vključujoči in dostopni za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in stereotipov ter spodbujanje enakih možnosti za vse, zlasti za skupine, ki so na trgu dela premalo zastopane ali so prikrajšane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako plačilo za enako ali enakovredno delo, personalizirano podporo za iskalce zaposlitve, pa tudi enako obravnavo in pravice pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu, oskrbi, negi in varstvu otrok, dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do stanovanj, blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, socialno ozadje, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Sprememba 38 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 2 Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da bi zagotovile ustrezno, uspešno, učinkovito in trajnostno socialno zaščito za vse v vseh življenjskih obdobjih ter tako povečale socialno vključenost in navzgor usmerjeno družbeno mobilnost, spodbudile udeležbo na trgu dela, podpirale socialne naložbe, se borile proti revščini in odpravljale neenakosti, tudi z oblikovanjem sistemov obdavčitve in sistemov socialnih prejemkov ter ocenjevanjem distribucijskega učinka politik. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite. Pri posodobitvi sistemov socialne zaščite bi si morali prizadevati tudi za izboljšanje njihove odpornosti na večplastne izzive. Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite in vlagati vanje, da bi zagotovile ustrezno, uspešno, učinkovito in trajnostno socialno zaščito za vse v vseh življenjskih obdobjih ter tako povečale socialno vključenost in navzgor usmerjeno družbeno konvergenco in mobilnost, podprle in spodbudile udeležbo na trgu dela in dostop do kakovostne zaposlitve, podpirale socialne naložbe, izkoreninile revščino, tudi revščino zaposlenih, in odpravljale neenakosti, tudi s postopnim oblikovanjem sistemov obdavčitve in sistemov socialnih prejemkov ter ocenjevanjem distribucijskega učinka politik. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s ciljno usmerjenimi pristopi se bo povečala učinkovitost socialne zaščite. Države članice bi morale izboljšati odpornost svojih sistemov socialne zaščite na večplastne izzive in povečati njihovo vzdržnost. Sprememba 39 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 3 Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno denarno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami. Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno denarno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka1a za vse osebe z nezadostnimi sredstvi da bi zagotovili dostojno življenje ter okrepili socialno vključenost s podpiranjem in spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi ter ponovne vključitve na ta trg in v družbo, med drugim s ciljno usmerjenim zagotavljanjem in dostopom do potrebnega blaga in socialnih storitev. Dostopnost sistemov socialne zaščite bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi pristopa, ki temelji na pravicah. __________________ 1a Predlog Komisije za priporočilo Sveta o ustreznem minimalnem dohodku za zagotavljanje dejavne vključenosti, 28. september 2022, https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&furtherNews=yes&newsId=10417. Sprememba 40 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 4 Razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so vzgoja in varstvo predšolskih otrok, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja ter zdravstvo in dolgotrajna oskrba, je temeljni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, vključno z revščino zaposlenih, v skladu s krovnim ciljem EU za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem revščine. Še posebej bi se morala s celovitimi in celostnimi ukrepi obravnavati revščina otrok, zlasti s polnim izvajanjem evropskega jamstva za otroke. Ob upoštevanju še vedno zaskrbljujočih ravni revščine, posledic krize zaradi COVID-19, ruske invazije na Ukrajino, naraščajočih življenjskih stroškov in vse hitrejših podnebnih sprememb so potrebna dodatna prizadevanja za boj proti revščini in socialni izključenosti s horizontalno strategijo za revščino zaposlenih, energijsko revščino in revščino na področju mobilnosti, prehransko revščino in brezdomstvo. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti otrokom, starejšim, staršem samohranilcem, zlasti materam samohranilkam, etničnim manjšinam, migrantom in invalidom. Še posebej bi se morala s celovitimi in celostnimi ukrepi obravnavati revščina otrok, zlasti s polnim izvajanjem evropskega jamstva za otroke in povečanjem namenskega proračuna na vsaj 20 milijard EUR, v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje. Države članice bi morale predložiti svoje nacionalne akcijske načrte za evropsko jamstvo za otroke za boj proti revščini otrok in spodbujanje enakih možnosti z zagotavljanjem učinkovitega in brezplačnega dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja in šolskih dejavnosti, predšolske vzgoje in otroškega varstva ter učinkovitega dostopa do ustreznega stanovanja in zdrave prehrane za otroke, ki potrebujejo pomoč, v skladu s krovnim ciljem EU za leto 2030, da se število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, zmanjša za vsaj 15 milijonov, vključno z vsaj 5 milijoni otrok. Vse države članice bi morale več kot 5 % dodeljenih sredstev v okviru ESS+ porabiti za boj proti revščini otrok in spodbujanje njihove dobrobiti. Sprememba 41 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 5 Države članice bi morale zagotoviti, da ima vsakdo dostop do osnovnih storitev, tudi otroci. Ljudem v stiski ali v ranljivem položaju bi morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči. Države članice bi morale zagotoviti čist in pravičen energetski prehod ter obravnavati energetsko revščino kot vse pomembnejšo obliko revščine zaradi naraščanja cen energije, kar je delno povezano z vojno v Ukrajini, med drugim s ciljno usmerjenimi začasnimi ukrepi dohodkovne podpore, kadar je to ustrezno. Izvajati bi morale tudi vključujoče politike obnove stanovanj. Pri teh storitvah bi morale upoštevati specifične potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Posebej bi se morale posvetiti problematiki brezdomstva. Države članice bi morale zagotoviti pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost. Države članice bi morale zagotoviti, da ima vsakdo dostop do kakovostnih osnovnih storitev, tudi otroci. Ljudem v stiski ali v ranljivem položaju ali prikrajšanim ljudem bi morale zagotoviti dostop do dostojnih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči, obravnavati prisilne izselitve in njihove posledice, vlagati v dostopna stanovanja za osebe z zmanjšano mobilnostjo ter sprejeti ukrepe za pošten in pravičen prehod v smislu povečanja energijske učinkovitosti obstoječega stanovanjskega fonda. Države članice bi morale zagotoviti čist in pravičen energetski prehod ter obravnavati energetsko revščino kot vse pomembnejšo obliko revščine zaradi naraščanja cen energije, med drugim s ciljno usmerjenimi začasnimi ukrepi dohodkovne podpore in strukturnimi naložbami, kadar je to ustrezno. Izvajati bi morale tudi vključujoče politike obnove stanovanj za zagotovitev dostopnih, tudi cenovno, in zdravih stanovanj, da bi preprečile, da bi se življenjski stroški najemnikov nesorazmerno povečali. Pri teh storitvah bi morale upoštevati specifične potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Brezdomstvo bi bilo treba izkoreniniti do leta 2030 v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2020 o boju proti brezdomstvu v EU, in sicer na podlagi pristopa „najprej stanovanje“. Ob krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo, da so potrebne večje javne naložbe, s katerimi bi zagotovili dovolj ustrezno usposobljenega zdravstvenega in negovalnega osebja ter dostop do zdravstvenega varstva za vse, tudi za prikrajšane skupine. Države članice bi morale zato zagotoviti dejanski in enakopraven dostop do trajnostnega javnega preventivnega in kurativnega visokokakovostnega zdravstvenega varstva, zlasti varstva duševnega zdravja in dolgotrajne oskrbe. Sprememba 42 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 6 V skladu z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti43 bi morale države članice beguncem iz Ukrajine zagotoviti ustrezno raven varstva, vključno s pravico do prebivanja, dostopom do trga dela in vključevanjem nanj, dostopom do izobraževanja, usposabljanja in nastanitve ter dostopom do sistemov socialne varnosti, zdravstvene oskrbe, socialnega varstva ali druge pomoči ter sredstev za preživljanje. Otrokom bi bilo treba zagotoviti dostop do vzgoje in izobraževanja ter osnovnih storitev v skladu z evropskim jamstvom za otroke. Za otroke in najstnike brez spremstva bi morale države članice izvajati pravico do zakonitega skrbništva. V skladu z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti43 bi morale države članice beguncem iz Ukrajine zagotoviti ustrezno raven varstva, vključno z Romi in državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Ukrajini in zaradi ruske invazije na Ukrajino bežijo v Evropo. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti pravico do prebivanja, dostop do trga dela in vključevanje vanj, dostop do izobraževanja, jezikovne podpore, usposabljanja in nastanitve ter dostop do sistemov socialne varnosti, zdravstvene in psihosocialne oskrbe, socialnega varstva ali druge pomoči ter sredstev za preživljanje. Otrokom bi bilo treba zagotoviti dostop do brezplačne, kakovostne vzgoje in izobraževanja ter osnovnih storitev na enakopravni osnovi z njihovimi vrstniki v državi članici gostiteljici v skladu z evropskim jamstvom za otroke. Za otroke in najstnike brez spremstva bi morale države članice izvajati pravico do zakonitega skrbništva. Države članice bi morale razmisliti o razširitvi zaščite, ki jo zagotavlja direktiva o začasni zaščiti, na vse begunce in upoštevati pomisleke delodajalcev glede zaposlovanja oseb, ki imajo le začasni status. __________________ __________________ 43 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb. 43 Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). Sprememba 43 Predlog sklepa Priloga I – smernica 8 – odstavek 7 Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene ter ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje in kopičenje pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, in jim tako zagotoviti ustrezne prihodke v starosti. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti s politikami, katerih cilj je zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma, in ukrepi za podaljšanje poklicnega življenja, na primer z dvigom dejanske upokojitvene starosti, zlasti z olajšanjem udeležbe starejših na trgu dela, ter zagotoviti, da so skladne s strategijami aktivnega staranja. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform. Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene ter posameznikom zagotoviti enake možnosti za pridobivanje in kopičenje pokojninskih pravic v okviru javnih ali pokojninskih shem ali v kombinaciji z dodatnimi pokojninskimi shemami, ter jim tako zagotoviti dostojne pokojnine nad pragom revščine. Pokojninske reforme bi morale temeljiti na aktivnem staranju z optimizacijo možnosti za delavce vseh starosti, da delajo v kakovostnih, produktivnih in zdravih pogojih do zakonsko določene upokojitvene starosti. Hkrati bi morali imeti delavci, ki so dosegli upokojitveno starost, možnost, da ostanejo aktivni. Posebne ukrepe bi bilo treba določiti na področju delovne sile z demografskega vidika ter z vidika zdravja in varnosti pri delu, izobraževanja in usposabljanja, upravljanja spretnosti in kompetenc, organizacije dela za zdravo in produktivno poklicno življenje v okviru medgeneracijskega pristopa. Države članice bi morale olajšati zaposlovanje mladih in predčasno upokojitev, pri tem pa bi se znanje in izkušnje prenesli med generacijami. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi zadevnimi deležniki ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform, pa tudi spremembo percepcije starejših delavcev in njihove zaposljivosti. Poleg tega bi morale države članice pripraviti načrte za zdravo staranje, ki bi zajemali dostop do zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter strategije za spodbujanje zdravja in preprečevanja bolezni.