Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 7. april 2022 - Strasbourg
Zdravila, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti ***I
 Zdravila v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti ***I
 Večje predhodno financiranje iz virov REACT-EU ***I
 Skladiščenje plina ***I
 Zaščita otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU
 Sklepi z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022: aktualno dogajanje glede vojne v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji ter njihovo izvajanje
 Schengenski ocenjevalni mehanizem *
 Stanje človekovih pravic v Severni Koreji, vključno s preganjanjem verskih manjšin
 Stanje na področju pravne države in človekovih pravic v Republiki Gvatemali
 Vse večja represija v Rusiji in primer Alekseja Navalnega
 Pravica do popravila
 Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023
 Razmere v Afganistanu, zlasti stanje na področju pravic žensk

Zdravila, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti ***I
PDF 145kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2001/20/ES in 2001/83/ES glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (COM(2021)0997 – C9-0475/2021 – 2021/0431(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0997),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0475/2021),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. februarja 2022(1),

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. marca 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 7. aprila 2022 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2001/20/ES in 2001/83/ES glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti

P9_TC1-COD(2021)0431


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2022/642.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o dobavi zdravil Cipru, Irski in Malti

Izstop Združenega kraljestva iz Unije je pomenil posebne izzive za tiste države članice (Ciper, Irsko in Malto), ki so že več let dobavljale zdravila iz delov Združenega kraljestva ali prek njih.

Komisija priznava napredek, ki so ga Ciper, Irska in Malta ter industrijski subjekti dosegli pri izvajanju potrebnih sprememb za olajšanje tekoče dobave zdravil po izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Za zagotovitev dolgoročne zanesljivosti oskrbe z zdravili Komisija poudarja, da si morajo vse zadevne strani bolj prizadevati za spodbujanje prilagajanja dobavnih verig razmeram po izstopu Združenega kraljestva.

Komisija je v celoti zavezana, da Ciper, Irsko in Malto spremlja pri njihovih prizadevanjih za postopno opustitev začasnih odstopanj iz Uredbe (EU) 2022/641(2) in Direktive (EU) 2022/642(3) v roku treh let.

V ta namen bo Komisija v skladu s pravom Unije in ob popolnem spoštovanju delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami na področju zdravil za uporabo v humani medicini stalno sledila razvoju dogodkov v zadevnih državah članicah ter tesno spremljala pristojne organe Cipra, Irske in Malte pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti njihovih domačih trgov od dobave zdravil iz delov Združenega kraljestva razen Severne Irske ali prek njih.

Komisija bo pristojne organe Cipra, Irske in Malte pozvala, naj ji redno posredujejo informacije o teh prizadevanjih.

Ob upoštevanju teh informacij bo Komisija v 18 mesecih od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/641 in Direktive (EU) 2022/642 Evropskemu parlamentu in Svetu pisno poročala o napredku, doseženem na Cipru, Irskem in Malti, pri opustitvi odstopanj ter o ukrepih Komisije, da v zvezi s tem tesno spremlja pristojne organe navedenih držav članic.

Komisija bo zadevne industrijske subjekte, ki morajo še spremeniti svoje dobavne verige, opozorila, da bi morali nujno izvesti potrebne prilagoditve, da bi zagotovili dostop do zdravil na manjših trgih. V zvezi s tem bo Komisija spremljala napredek gospodarskih subjektov, vključenih v dobavo zdravil v teh državah članicah, v zvezi z njihovo zmožnostjo izpolnjevanja tistih zahtev prava Unije, v zvezi s katerimi Uredba (EU) 2022/641 in Direktiva (EU) 2022/642 določata začasna odstopanja.

Poleg teh takojšnjih in potrebnih ukrepov bo Komisija do konca leta 2022 pripravila predloge za revizijo zakonodaje Unije o zdravilih, kot je bilo napovedano v evropski strategiji za zdravila(4). Namen teh predlogov je zagotoviti dolgoročnejše strukturne rešitve, zlasti za vprašanje dostopa do zdravil, s posebnim poudarkom na izboljšanju zanesljivosti oskrbe in obravnavi tveganj pomanjkanja na manjših trgih Unije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Uredba (EU) 2022/641 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 536/2014 glede odstopanja od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (UL L 118, 20.4.2022, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2022/642 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi direktiv 2001/20/ES in 2001/83/ES glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (UL L 118, 20.4.2022, str. 4).
(4) Sporočilo Komisije „Evropska strategija za zdravila“, COM(2020)0761 z dne 25. novembra 2020.


Zdravila v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti ***I
PDF 145kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 536/2014 glede odstopanja od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (COM(2021)0998 – C9-0476/2021 – 2021/0432(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0998),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0476/2021),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. februarja 2022(1),

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. marca 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 7. aprila 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 536/2014 glede odstopanja od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti

P9_TC1-COD(2021)0432


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/641.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o dobavi zdravil Cipru, Irski in Malti

Izstop Združenega kraljestva iz Unije je pomenil posebne izzive za tiste države članice (Ciper, Irsko in Malto), ki so že več let dobavljale zdravila iz delov Združenega kraljestva ali prek njih.

Komisija priznava napredek, ki so ga Ciper, Irska in Malta ter industrijski subjekti dosegli pri izvajanju potrebnih sprememb za olajšanje tekoče dobave zdravil po izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Za zagotovitev dolgoročne zanesljivosti oskrbe z zdravili Komisija poudarja, da si morajo vse zadevne strani bolj prizadevati za spodbujanje prilagajanja dobavnih verig razmeram po izstopu Združenega kraljestva.

Komisija je v celoti zavezana, da Ciper, Irsko in Malto spremlja pri njihovih prizadevanjih za postopno opustitev začasnih odstopanj iz Uredbe (EU) 2022/641(2) in Direktive (EU) 2022/642(3) v roku treh let.

V ta namen bo Komisija v skladu s pravom Unije in ob popolnem spoštovanju delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami na področju zdravil za uporabo v humani medicini stalno sledila razvoju dogodkov v zadevnih državah članicah ter tesno spremljala pristojne organe Cipra, Irske in Malte pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti njihovih domačih trgov od dobave zdravil iz delov Združenega kraljestva razen Severne Irske ali prek njih.

Komisija bo pristojne organe Cipra, Irske in Malte pozvala, naj ji redno posredujejo informacije o teh prizadevanjih.

Ob upoštevanju teh informacij bo Komisija v 18 mesecih od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/641 in Direktive (EU) 2022/642 Evropskemu parlamentu in Svetu pisno poročala o napredku, doseženem na Cipru, Irskem in Malti, pri opustitvi odstopanj ter o ukrepih Komisije, da v zvezi s tem tesno spremlja pristojne organe navedenih držav članic.

Komisija bo zadevne industrijske subjekte, ki morajo še spremeniti svoje dobavne verige, opozorila, da bi morali nujno izvesti potrebne prilagoditve, da bi zagotovili dostop do zdravil na manjših trgih. V zvezi s tem bo Komisija spremljala napredek gospodarskih subjektov, vključenih v dobavo zdravil v teh državah članicah, v zvezi z njihovo zmožnostjo izpolnjevanja tistih zahtev prava Unije, v zvezi s katerimi Uredba (EU) 2022/641 in Direktiva (EU) 2022/642 določata začasna odstopanja.

Poleg teh takojšnjih in potrebnih ukrepov bo Komisija do konca leta 2022 pripravila predloge za revizijo zakonodaje Unije o zdravilih, kot je bilo napovedano v evropski strategiji za zdravila(4). Namen teh predlogov je zagotoviti dolgoročnejše strukturne rešitve, zlasti za vprašanje dostopa do zdravil, s posebnim poudarkom na izboljšanju zanesljivosti oskrbe in obravnavi tveganj pomanjkanja na manjših trgih Unije.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Uredba (EU) 2022/641 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 536/2014 glede odstopanja od nekaterih obveznosti v zvezi z zdravili v preskušanju, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (UL L 118, 20.4.2022, str. 1).
(3) Direktiva (EU) 2022/642 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi direktiv 2001/20/ES in 2001/83/ES glede odstopanj od nekaterih obveznosti v zvezi z nekaterimi zdravili za uporabo v humani medicini, ki so na voljo v Združenem kraljestvu v zvezi s Severno Irsko ter na Cipru, Irskem in Malti (UL L 118, 20.4.2022, str. 4).
(4) Sporočilo Komisije „Evropska strategija za zdravila“, COM(2020)0761 z dne 25. novembra 2020.


Večje predhodno financiranje iz virov REACT-EU ***I
PDF 136kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU (COM(2022)0145 – C9-0127/2022 – COM(2022)0162 – C9-0136/2022 – 2022/0096(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0145) in spremenjenega predloga (COM(2022)0162),

–  ob upoštevanju člena 294(2), tretjega odstavka člena 175 ter člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0127/2022, C9-0136/2022),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—  po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. aprila 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 7. aprila 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto

P9_TC1-COD(2022)0096


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/613.)


Skladiščenje plina ***I
PDF 102kWORD 43k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o vrnitvi zadeve pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja na podlagi nespremenjenega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ter Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (COM(2022)0135 – C9-0126/2022 – 2022/0090(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(1) Sklep, sprejet v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika (C9-0126/2022).


Zaščita otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU
PDF 180kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU (2022/2618(RSP))
P9_TA(2022)0120B9-0207/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic,

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite(3),

–  ob upoštevanju globalne študije OZN o otrocih, ki jim je bila odvzeta prostost, iz leta 2019,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva z dne 30. avgusta 1961,

–  ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o beguncih iz leta 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah(4),

–  ob upoštevanju splošnega priporočila št. 38 odbora OZN za odpravo diskriminacije žensk o trgovini z ženskami in dekleti v okviru svetovnih migracij z dne 6. novembra 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spolnem izkoriščanju in prostituciji ter njunem vplivu na enakost spolov(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb (COM(2022)0131),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je zaradi invazije Ruske federacije na Ukrajino in napadov na ukrajinsko prebivalstvo veliko ljudi in družin zbežalo iz države, posledice tega pa so ogromne, zlasti za otroke in mlade na širšem prizadetem območju;

B.  ker je po podatkih iz zadnjega Unicefovega poročila(6) od začetka vojne do 25. marca 2022 iz Ukrajine zbežalo več kot 3,7 milijona ljudi; ker bo po pričakovanjih to število v prihodnjih tednih še naraščalo; ker OZN ocenjuje tudi, da je bilo od začetka vojne notranje razseljenih skoraj 6,5 milijona ljudi, konflikt pa je neposredno prizadel še dodatnih 12,65 milijona ljudi;

C.  ker je po podatkih iz najnovejšega Unicefovega poročila(7) med vsemi begunci iz Ukrajine 90 % žensk in otrok; ker je skoraj polovica beguncev iz Ukrajine šoloobveznih(8); ker Unicef tudi ocenjuje, da je bilo od začetka konflikta notranje razseljenih več kot 2,5 milijona otrok;

D.  ker so sosednje države Ukrajine do 25. marca 2022 sprejele veliko število beguncev iz te države, in sicer Poljska več kot 2,2 milijona, Romunija več kot 579 000, Moldavija več kot 379 000 in Madžarska skoraj 343 000, druge države pa skupaj več kot 545 000(9);

E.  ker so zaradi tako visokega števila beguncev otroci, zlasti tisti brez spremstva, bolj izpostavljeni nasilju, zlorabam in izkoriščanju, večja pa je tudi nevarnost, da bodo ti otroci izginili in postali žrtve trgovine z ljudmi, zlasti ko prestopajo meje;

F.  ker v Ukrajini več kot 100 000 otrok, med katerimi je polovica invalidov, živi v zavodih in internatih,(10) med njimi pa jih ima več kot 90 % starše; ker je bilo po uradnih podatkih med 24. februarjem in začetkom marca v Ukrajini rojenih 4 311 otrok in ker se ocenjuje, da je bilo na začetku konflikta nosečnic 265 000, od katerih naj bi jih približno 80 000 rodilo v naslednjih treh mesecih;

G.  ker je bilo po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) leta 2021 v Ukrajini vsaj 35 875 oseb brez državljanstva oz. z nedoločenim državljanstvom; ker je med približno 400 000 Romi, ki živijo v Ukrajini, približno 10 do 20 % brez državljanstva oz. jim grozi apatridnost; ker po poročilih 55 % otrok, rojenih v Donecku in Lugansku, ter 88 % otrok, rojenih na Krimu, nima ukrajinskega rojstnega lista ali osebnih dokumentov, zaradi česar bi lahko ostali brez državljanstva(11); ker je pri otrocih, ki so prisiljeni v migriranje, večja nevarnost apatridnosti, in sicer zaradi ovir pri registraciji rojstva v matični državi ali ko so že razseljeni ter zaradi nepriznanja apatridnosti njihovih staršev; ker je ta nevarnost še večja pri otrocih brez spremstva – zaradi ovir pri dokumentiranju in registraciji in ker nimajo dokazil o družinskih razmerjih;

H.  ker je evropsko jamstvo za otroke instrument EU, s katerim naj bi preprečili revščino in socialno izključenost ter se borili proti njima, saj otrokom v stiski brezplačno in učinkovito nudi ključne storitve, kot so predšolska varstvo in vzgoja, izobraževalne in šolske dejavnosti, zdravstvena oskrba in najmanj en zdrav obrok na vsak šolski dan, ter tudi učinkovito skrbi za zdravo prehrano in ustrezno nastanitev vseh otrok v stiski; ker bi se moralo jamstvo za otroke uporabljati za vse otroke v Uniji;

I.  ker otroci migrantov in beguncev pogosto niso zajeti v nacionalni zakonodaji in so zato zapostavljeni, to pa lahko prispeva k še slabšemu socialnemu razvoju in vodi v prekarnost, poleg tega pa so bolj izpostavljeni marginalizaciji, slabemu ravnanju in zlorabi;

J.  ker je pri otrocih, ki odraščajo v pomanjkanju in negotovih družinskih razmerah, verjetneje, da bosta imeli revščina in socialna izključenost daljnosežne posledice za njihov razvoj in v odraslem življenju, s tem pa se nadaljuje začarani krog medgeneracijske revščine; ker se revščina in socialna izključenost najbolje rešujeta s široko zasnovanimi celostnimi politikami, ki se uporabljajo za ozko določene namene, niso pa namenjene le otrokom, temveč tudi njihovim družinam in skupnosti, pa tudi z dajanjem prednosti naložbam v ustvarjanje novih priložnosti in rešitev; ker morajo pri reševanju te problematike sodelovati vsi deli družbe, tj. tako lokalni, regionalni, nacionalni in evropski organi kot civilna družba in zasebni sektor;

K.  ker mednarodne organizacije ugotavljajo, da revščina otrok lahko vodi v kršenje njihovih pravic, hkrati pa je lahko tudi posledica tega kršenja, saj imajo zaradi revščine otroci manj možnosti za uveljavljanje svojih pravic in se njihove pravice ne spoštujejo;

L.  ker je bilo v ruskem obstreljevanju Ukrajine doslej uničenih 378 srednješolskih in visokošolskih ustanov(12);

M.  ker bi moralo biti vključevanje otrok in mladih v vzgojno-varstvene in šolske strukture še naprej prednostna naloga EU in njenih držav članic;

N.  ker v času tega konflikta prihaja do hudih kršitev zoper otroke, tudi med tistimi, ki so v skrbništvu; ker bi bilo treba vpliv oboroženih spopadov na otroke v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju obravnavati na učinkovit in celosten način, in sicer z različnimi orodji, ki so na voljo EU, tudi z uporabo novih in okrepljenih smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;

O.  ker so dekleta med humanitarno krizo in prisilnim razseljevanjem še posebej ogrožena, saj so še naprej in v nesorazmernem obsegu diskriminirana zaradi spolnih norm in doživljajo nasilje na podlagi spola;

P.  ker je v Moldaviji med begunci iz Ukrajine kar polovica otrok;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. marca 2022 z naslovom Sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini: priprava Evrope na izpolnjevanje potreb, operativne smernice za izvajanje Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382(13) in načrt v desetih točkah za tesnejše evropsko usklajevanje pri sprejemanju beguncev iz Ukrajine;

2.  želi spomniti, da so EU in vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in so zato dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice, ki so v njej določene; poudarja, da bi moralo biti v skladu s to konvencijo najpomembnejše vodilo pri vseh odločitvah v zvezi z otroki vedno otrokova korist;

3.  poziva države članice, naj vsakega otroka, ki išče zatočišče, obravnavajo predvsem kot otroka, ne glede na njegovo socialno ali etnično ozadje, spol, spolno usmerjenost, zmožnosti, državljanstvo ali migrantski status;

4.  poziva, naj se vzpostavijo varni prehodi in humanitarni koridorji za otroke, ki bežijo pred konfliktom, tako za tiste brez spremstva kot za tiste z družino, pa tudi notranje razseljenim otrokom in otrokom, ki so obtičali na obkoljenih območjih oz. jih ne morejo zapustiti, se priskrbi pomoč, ki jo nujno potrebujejo;

5.  opozarja, da so za države članice pri obravnavanju posebnih potreb otrok, ki bežijo pred vojno, pomembni instrumenti, na katere se lahko oprejo, kot so strategija EU o otrokovih pravicah, jamstvo za otroke, strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi, strategija EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 ter vsi obstoječi pravni instrumenti EU, vključno z direktivo o začasni zaščiti(14);

6.  poudarja, kako pomembno je, da si države članice – ob doslednem spoštovanju pravil o varstvu podatkov – izmenjujejo informacije in da se registracija v eni državi članici prizna tudi v drugi;

7.  poudarja, da ima vsak otrok pravico do zaščite pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabo ter da morajo države članice EU poskrbeti za preventivne ukrepe, zlasti za otroke, ki jim grozi trgovina z ljudmi in ugrabitev, ter za podporo otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju in travmatičnim dogodkom; opozarja, da so otroci v družinskem okolju na splošno bolj zaščiteni in bolje oskrbovani, zato se zavzema, da bi čim bolj podprli družine in si prizadevali za njihovo združitev; opozarja, da bi bilo treba v vsakem primeru vedno oceniti, kaj je v največjo otrokovo korist; poleg tega poziva, naj se posebej podprejo žrtve nasilja na podlagi spola;

8.  poziva Komisijo, naj sosednjim državam Ukrajine pomaga takoj ob meji vzpostaviti ustrezne in varne otrokom prijazne prostore, kjer bodo delovali tudi uradniki, odgovorni za zaščito otrok, kot so vozlišča Blue Dot, ki jih postavljata Unicef in Visoki komisariat OZN za begunce;

9.  močno priporoča, naj bodo uradniki za zaščito otrok in druge ključne službe prisotni in na voljo tudi na meji, da bi prepoznali ranljivosti teh otrok – zlasti z natančnim ugotavljanjem in evidentiranjem otrokovega državljanstva, apatridnosti ali nevarnosti apatridnosti ob prihodu – ter jih napotili na ustrezne službe, med drugim za psihosocialno podporo, podporo za porodno in obporodno zdravje, zaščito pred nasiljem na podlagi spola, iskanje družine in podporo za združitev družine, ter da bi poskrbeli za ustrezno predajo otrok v nacionalne sisteme za njihovo zaščito, tako da bi bile otrokom na voljo vse osnovne storitve in ustrezna oskrba v skladu z mednarodnimi standardi za zaščito otrok;

10.  poziva vse strani, naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi pospešili evakuacijo otrok, ki prebivajo v zavodih, in otrok, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, ter poskrbeli, da bodo v državah članicah premeščeni v ustrezne strukture v skupnosti ali družini, kjer bodo deležni ustrezne oskrbe;

11.  poudarja, da bi bilo treba pri evakuaciji vedno spoštovati posebne ukrepe, pri katerih bi se upoštevala največja otrokova korist, in da bi bilo treba za to pridobiti soglasje njihovih staršev ali skrbnikov;

12.  poudarja, da je treba poskrbeti za strategijo EU, s katero bomo okrepili humanitarno delovanje na terenu, usmerjeno v reševanje družin in otrok, zlasti ranljivih, med katerimi so otroci iz neugodnega socialno-ekonomskega okolja, otroci v institucionalnem varstvu in v rejniški oskrbi, otroci na zdravljenju v bolnišnicah ter invalidni otroci, sirote in otroci brez spremstva, zlasti na območjih bojev;

13.  je zaskrbljen zaradi poročil o mladih, ki so še vedno v centrih za pridržanje priseljencev v Ukrajini in so zaradi sovražnosti izpostavljeni veliki nevarnosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z ukrajinskimi oblastmi, da se omogoči izpustitev mladih migrantov in prosilcev za azil, pridržanih v centrih za pridržanje priseljencev v Ukrajini ter njihova varna evakuacija;

14.  pozdravlja napoved Komisije o vzpostavitvi solidarnostne platforme, ki bo namenjena izmenjavi informacij o sprejemnih zmogljivostih držav članic in o številu oseb, ki na njihovem ozemlju uživajo začasno zaščito;

15.  poudarja, da je treba pri registraciji in identifikaciji otrok, ki vstopajo v EU in so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, tesno sodelovati z ukrajinskimi oblastmi ter ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, da bi jih zaščitili pred trgovino z otroki, nezakonitimi posvojitvami in drugimi zlorabami, pri tem pa je treba dosledno spoštovati standarde EU o varstvu podatkov; poudarja, da je treba po prihodu teh otrok v EU spremljati njihovo stanje in počutje ter lokacijo;

16.  poziva, naj se otroci, ki so brez spremstva, ločeni od družine in ki so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, nemudoma vključijo v sisteme spremljanja socialnih služb in služb za zaščito otrok v državah članicah sprejema, da bi v prihodnosti olajšali združitev družin, če bo to v njihovo korist, in da bi nadzorovali njihovo oskrbo ter jim tako zagotovili varnost in zaščito;

17.  poudarja, da je pomembno v skladu s standardi EU za varstvo podatkov zbirati razčlenjene podatke, da bi prepoznali pripadnike ranljivih skupin, ki prihajajo iz Ukrajine, med drugim otroke v institucionalnem varstvu, invalidne otroke, otroke iz romskih skupnosti, otroke brez dokumentov in druge neukrajinske otroke, otroke brez državljanstva in otroke, ki jim grozi apatridnost, da bi ugotovili potrebe posameznih skupin ter da bi otrokom brez spremstva, ženskam in žrtvam trgovine z ljudmi pomagali s sledenjem in prizadevanji za ponovno združitev družine;

18.  je seznanjen, da si bodo na platformi EU za registracijo države članice lahko izmenjevale informacije ter tako ljudem, ki v skladu z nacionalno zakonodajo uživajo začasno ali ustrezno zaščito, omogočile, da bodo v vseh državah članicah učinkovito uveljavljali svoje pravice, hkrati pa bodo omejile morebitne zlorabe;

19.  poziva sosednje države članice Ukrajine, naj otroke poučijo o njihovem položaju, pravicah ter nevarnostih trgovine z ljudmi in drugih oblik izkoriščanja, to pa naj storijo v jeziku, ki ga ti otroci razumejo, in v njim prijazni obliki; poudarja, da bi morale tudi informacije za odrasle vključevati namenske razdelke o trgovini z otroki, da bi nanjo opozorili skrbnike in spodbujali prilagojeno podporo;

Pogoji za sprejem in ranljivi otroci

20.  poudarja, da imajo otroci pravico in naravno potrebo, da so blizu staršev ali stalnega skrbnika; poudarja, da je pomembno, da sorojencev ne ločujemo in da torej otroke brez spremstva namestimo v družine in skupnosti, da bodo lahko odraščali v družinah in skupnostih, ne pa v zavodih, in da družine ne bodo po nepotrebnem ločene; meni, da bi bilo treba otroke brez spremstva prednostno nameščati v rejništvo ali drugo oskrbo v skupnosti, če pa to ne bi bilo mogoče, pa bi jih bilo treba v ustrezne ustanove namestiti ločeno od odraslih;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo za vse otroke brez spremstva ne glede na njihovo državljanstvo ali priseljenski status ob prihodu v prvo državo imenoval skrbnik in da se bodo vse informacije, ki jim jih bo zagotavljal skrbnik, sporočale na otroku prijazen način; v zvezi s tem meni, da bi morale sosednje države članice čim bolj izkoristiti že obstoječo evropsko skrbniško mrežo, in toplo priporoča, naj se v primeru, da v državi gostiteljici skrbniki niso na voljo, imenujejo začasni skrbniki na meji, da se zagotovi ustrezen prenos odgovornosti na nacionalne sisteme za zaščito otrok;

22.  poziva, naj se po vzoru svežnja minimalnih začetnih storitev zagotovijo sredstva za izvajanje osnovnih in življenjsko pomembnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter za takojšnje izvajanje storitev za žrtve nasilja na podlagi spola, da bi preprečili oz. obvladovali posledice spolnega nasilja, zmanjšali prenos virusa HIV, preprečevali prekomerno obolevnost in umrljivost mater in novorojenčkov ter načrtovali celovite storitve v zvezi z reproduktivnim zdravjem; poziva, naj se takoj poenostavi čezmejni dostop do oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in/ali možnost tranzita v druge države članice EU, če je to potrebno, da bi premostili ovire, povezane s strogimi omejitvami v tranzitnih državah članicah in državah gostiteljicah beguncev, ter zagotovili, da bodo otroci in mladi, ki bežijo iz Ukrajine, imeli možnost uporabiti vse razpoložljive storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter sanitarne proizvode;

23.  poudarja pomen lokalnih skupnosti in občin ter organizacij civilne družbe, ki se v največji meri ukvarjajo s sprejemom otrok in mladih, njihovo nastanitvijo in zagotavljanjem dostopa do izobraževanja; zato poziva Komisijo, naj jim hitreje zagotovi dostop do razpoložljivih sredstev EU;

24.  izreka pohvalo civilni družbi in priznava, da ima nadvse pomembno vlogo pri sprejemu, nastanitvi, zagotavljanju humanitarne in pravne pomoči ter socialnem vključevanju otrok in mladih, ki bežijo pred vojno; želi spomniti, da se organi pri organizaciji sprejema in zaščite otrok, ki bežijo iz Ukrajine, ne morejo zanašati zgolj na državljane in organizacije civilne družbe; poudarja, da je pomembno, da sprejem otrok brez spremstva nadzirajo organi držav članic;

25.  poziva Komisijo, naj pomaga izboljšati sisteme za zaščito otrok v državah gostiteljicah, da bodo imelo otroci, ki bežijo iz Ukrajine, boljšo psihološko podporo in enak dostop do osnovnih storitev kot otroci iz držav gostiteljic, na primer do izobraževanja in zdravstva, ter naj vzpostavi mehanizme za premestitev, ki bodo dajali prednost združitvi družine in premestitvi ranljivih otrok in drugih, da bi zmanjšali pritisk na sosednje države;

26.  poudarja, da je treba podpreti zdravstvene sisteme držav gostiteljic, da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, zlasti z zagotavljanjem osnovnih zdravil, na primer za paciente z virusom HIV, rakom in redkimi boleznimi; poziva države članice, naj uskladijo prizadevanja z Unicefom in Svetovno zdravstveno organizacijo, da bi zagotovili cepljenje otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, proti osnovnim boleznim, vključno z otroško paralizo, ošpicami in covidom-19;

27.  želi spomniti, da so EU in vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in so zato dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice, ki so v njej določene; poziva države članice, naj sprejmejo namenske ukrepe za ustrezno obravnavo potreb invalidnih otrok, vključno z ustreznimi zmogljivostmi in stalno oskrbo, ki naj jo izvajajo preverjeni oskrbovalci;

28.  poudarja, da je treba poskrbeti, da se bodo upoštevale potrebe otrok in mladih LGBTIQ+, zlasti z zagotavljanjem varnega in ustreznega sprejema ali oskrbe, ter da na mejnih prehodih ne bodo diskriminirani; poudarja, da imajo transspolne ženske in mavrične družine pri prečkanju meja specifične težave ter da obstaja tveganje, da bodo otroci istospolnih parov ločeni od enega ali obeh staršev; poziva države članice, naj pri izvajanju direktive o začasni zaščiti upoštevajo dejanska partnerstva in družine;

29.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev solidarnostnega mehanizma za medicinske premestitve beguncev in razseljenih oseb iz držav članic ob meji z Ukrajino znotraj EU, vključno z otroki in mladimi, ki potrebujejo takojšnje življenjsko pomembno zdravstveno obravnavo in zdravljenje;

30.  poziva države članice, naj izboljšajo delovanje obstoječe enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok (116 000) in evropske telefonske številke za psihološko pomoč otrokom in mladim, ki bežijo iz Ukrajine (116 111); vztraja, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami na dežurni telefonski številki 116 000 in poostriti čezmejne ukrepe za odkrivanje in iskanje pogrešanih otrok;

Združitev družine

31.  poziva države članice, naj obravnavajo primere vseh otrok, ki so pobegnili iz Ukrajine in so začasno v njihovi oskrbi, da bodo olajšale združitev družine, med drugim, naj poskrbijo, da bodo organi redno preverjali obstoječe zbirke podatkov in pri tem dosledno upoštevali standarde EU o varstvu podatkov, vključno s tistimi, ki zbirajo informacije o pogrešanih otrocih; poudarja, da bi bilo treba v primerih, ko fizična združitev ni takoj mogoča, vzdrževati stik s sorojenci ali razširjeno družino itd. ali ga čim prej ponovno navezati; meni, da morajo ti ukrepi vključevati dobre sisteme zaščite in poročanja, vključno z usmerjanjem za službe ter napotitvami in poizvedbami v nacionalnih sistemih, v katerih se vodijo primeri, povezani z zaščito otrok;

32.  poziva države članice, naj ustavijo posvojitve otrok, da bi preprečili nadaljnjo ali trajno ločitev otrok od staršev in družin v nasprotju z njihovimi koristmi;

Premestitev

33.  poziva k spodbujanju mehanizmov za premestitev, vključno z varnim, hitrim in usklajenim prevozom otrok in njihovih družin, ki so že v sosednjih državah članicah, med državami članicami, zlasti otrok brez spremstva in invalidnih otrok, ki potrebujejo posebno oskrbo, pri čemer je treba tesno sodelovati z ukrajinskimi organi in ukrajinskimi konzularnimi službami v EU, kadar je to potrebno iz zdravstvenih razlogov;

34.  poziva Komisijo, naj sosednjim državam članicam pomaga pri ocenjevanju največje koristi za otroke v posameznih primerih in naj v primeru, ko otroka spremlja odrasli, na primer družinski član, sorodnik ali zasebni sponzor, poskrbi, da je na voljo ustrezen sistem preverjanja gostiteljskih družin, da bo mogoče otroke zaščititi in jih varno premestiti h gostiteljskim družinam;

Vključevanje

35.  poziva države članice, naj poskrbijo za usklajenost pri načrtovanju in izvrševanju sredstev EU ter zagotovijo, da se bodo sredstva EU hitro in neposredno namenila ponudnikom podpornih storitev v najbolj prizadetih državah, vključno s civilnodružbenimi in mednarodnimi organizacijami; poziva jih tudi, naj glede tega hitreje ukrepajo in vsa razpoložljiva nacionalna sredstva, dopolnjena s sredstvi EU, kot so sredstva Evropskega socialnega sklada plus, sredstva za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa InvestEU, programa Erasmus+, Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Programa EU za zdravje, namenijo za socialno-ekonomsko vključevanje beguncev, njihov enak dostop do kakovostnih delovnih mest, izobraževanja, usposabljanja in oskrbe ter zaščito otrok pred revščino in socialno izključenostjo; pri tem želi spomniti, da če želijo države članice dostop do teh sredstev, morajo v skladu s stebrom naslednje generacije mehanizma za okrevanje in odpornost ter kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključiti namenske ukrepe za naložbe v otroke in mlade; poziva Komisijo in Svet, naj po potrebi priskrbita dodatna sredstva;

36.  se zaveda, da ni enostavno vključevati učence v sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah; poziva države članice, naj učence vseh starosti hitro vključijo v splošne formalne, neformalne in priložnostne učne strukture ter tistim z dodatnimi potrebami, med drugim otrokom iz marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, zagotovijo posebno pedagoško podporo, da bi omejili osip in preprečili segregacijo v izobraževanju, ki vodi v socialno izključenost in diskriminacijo; se zaveda, da lahko jezikovne ovire otežujejo šolski vpis otrok, ki bežijo iz Ukrajine, in vplivajo na njihov šolski uspeh; zato poziva Komisijo, naj podpre nacionalne organe držav članic pri zagotavljanju brezplačnega tolmačenja, posebnih jezikovnih tečajev in drugih posebnih programov za zaposlovanje ukrajinskih učiteljev ter učiteljev, ki govorijo ukrajinsko oziroma ustrezne manjšinske jezike;

37.  priznava, da digitalna orodja omogočajo zelo koristne, prožne in prilagojene ukrepe za zagotavljanje pravočasnega nadaljevanja izobraževanja in dodatne podpore otrokom in mladim v ranljivem položaju ter da bi morala biti povsem skladna s standardi varstva podatkov; poziva Komisijo, naj čim bolje izkoristi obstoječa orodja in opremo za digitalno izobraževanje, zlasti tisto, ki je bila razvita v Ukrajini, da bodo lahko vsi otroci nadaljevali izobraževanje; pri tem ponavlja, da bi morala ta orodja dopolnjevati fizične strukture, in poudarja, da je osebno izobraževanje ključnega pomena, zlasti v sedanjih okoliščinah, ko ti otroci in mladi potrebujejo dodatno psihosocialno podporo; meni, da moramo državam gostiteljicam skupaj pomagati zagotoviti boljši dostop do ustrezne psihološke oskrbe in strokovnjakov, ki so usposobljeni za travme, povezane z vojno; v zvezi s tem poziva države članice, naj podprejo učitelje, mentorje in druge pedagoške delavce, ki delajo s travmatiziranimi otroki;

38.  pozdravlja pobudo Komisije za razširitev portala School Education Gateway, da bi se lahko države članice povezale ter bi si začele izmenjavati izkušnje in bi opredelile, kaj je potrebno za nadaljnje izobraževanje razseljenih otrok, saj bi bil portal lahko neke vrste enotna kontaktna točka za usklajevanje učnega gradiva v učenčevem jeziku med Ukrajino in državami članicami; poudarja, da je treba pri tem izkoristiti znanje ukrajinskih učiteljev, ki so zatekli v Evropo;

39.  vztraja, da je treba priznati diplome, kvalifikacije in učna obdobja, med drugim za pedagoge in zdravstvene delavce, saj so bistvenega pomena za nemoteno vključevanje otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, v novo okolje; poziva države članice, naj glede na okoliščine pokažejo prožnost v primerih, ko upravni dokumenti manjkajo, ter poiščejo inovativne in pragmatične načine za nadaljnje postopanje, ki bodo združevali možnosti v digitalni in papirni obliki;

40.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ukrepe, sprejete v odziv na izobraževalne in socialne potrebe otrok in mladih, ki bežijo iz Ukrajine, ter čim bolje izkoristi zbirne podatke, hkrati pa zagotovi popolno skladnost s standardi EU o varstvu podatkov;

41.  pozdravlja prve poskuse Komisije za olajšanje prilagoditve obstoječih programov financiranja EU za podporo mladim, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, ter poziva, naj se ta prizadevanja ohranijo ali okrepijo glede na dogajanje in tako dolgo, dokler bo potrebno; poudarja, da bi bilo treba v skladu z okrepljenim jamstvom za mlade vsem mladim, starejšim od 15 let, v štirih mesecih od takrat, ko postanejo brezposelni ali prenehajo formalno izobraževanje, ponuditi zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo; poziva države članice, naj izvajajo okrepljeno jamstvo za mlade in zagotovijo visokokakovostne ponudbe, vključno z zagotovitvijo pravičnega plačila in dostopa do socialne zaščite, prepovedjo zlorabe netipičnih pogodb in zagotavljanjem delovnega okolja, prilagojenega potrebam invalidov;

42.  poudarja vlogo športa v procesu vključevanja beguncev, zlasti otrok in mladih, ter poziva države članice, naj otrokom in mladim olajšajo dostop do športnih in drugih dejavnosti, kar jim bo pomagalo izboljšati duševno počutje, premagati travme, se prilagoditi novemu okolju in ustvariti vezi z gostiteljskimi skupnostmi;

43.  pozdravlja, da skušajo nekatere države članice zagotoviti namenska sredstva za štipendije ukrajinskim študentom, in poziva k skupnim evropskim prizadevanjem na tem področju; poudarja, kako pomembno je, da lahko vsi študenti, ki bežijo iz Ukrajine, vključno z mednarodnimi študenti, izkoristijo ta sredstva in zaključijo svoje izobraževanje, saj so se tudi oni znašli v izrednih razmerah; vztraja, da je treba podpreti vse otroke in mlade;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej usklajeno rešujejo sedanje in tudi prihodnje izzive, ki jih prinaša vojna v Ukrajini, pri tem pa naj ne pozabijo na izkušnje, pridobljene pri odzivu na to vojno, temveč naj na njihovi podlagi ukrepajo in na primer prenesejo direktivo o začasni zaščiti v svojo zakonodajo in jo izvajajo, da bodo imeli dostop do zaščite vsi begunci in prosilci za azil, ne glede na to, od kod prihajajo;

45.  poziva države članice, zlasti pa nacionalne koordinatorje EU v okviru evropskega jamstva za otroke, naj otrokom, ki bežijo iz Ukrajine, zagotovijo dostop do brezplačnih, učinkovitih in kakovostnih storitev pod enakimi pogoji kot drugim otrokom v državah gostiteljicah ter naj v skladu s priporočilom zagotovijo nacionalne celostne ukrepe in upoštevajo posebne vrste prikrajšanosti; poudarja, da bosta koronavirusna kriza in pritok beguncev zaradi vojne v Ukrajini še poslabšala položaj otrok, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, ali otrok, ki potrebujejo dostop do kakovostne oskrbe; poziva države članice in Komisijo, naj nujno povečajo financiranje evropskega jamstva za otroke z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, da se bo mogoče boriti proti revščini, ki prizadene otroke in njihove družine, ter prispevati k uresničevanju cilja o zmanjšanju števila prebivalcev vseh držav članicah, ki živijo v revščini, za vsaj 15 milijonov, vključno s petimi milijoni otrok, do leta 2030; pri tem poziva vse države članice, naj več kot 5 % sredstev Evropskega socialnega sklada plus v okviru deljenega upravljanja namenijo za podporo dejavnostim v evropskem jamstvu za otroke;

46.  poziva Komisijo, naj spodbudi naložbe v trajnostna in kakovostna delovna mesta ter socialno podporo za mlade in starše ter uvede ciljno usmerjene politike zaposlovanja, ki bodo zagotavljale dostojen življenjski standard, pravične plače in delovne pogoje, dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključujoč trg dela in večjo zaposljivost, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem; poudarja, da bi bilo treba uvesti brezplačne vrtce, da bi olajšali sodelovanje staršev, zlasti žensk, na trgu dela ter podprli socialni razvoj otrok; poudarja, da je treba tesno sodelovati z nacionalnimi in evropskimi sindikati in vsem, ki bežijo iz Ukrajine, pomagati pri uveljavljanju njihovih zaposlitvenih in socialnih pravic v državah članicah;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in varno nastanitev za vse, ki bežijo iz Ukrajine; obenem jih poziva, naj dajo prednost trajnemu reševanju stanovanjskega vprašanja za otroke in njihove družine, ki jim grozi, da bodo ostali brez strehe nad glavo, ter naj v svoje nacionalne akcijske načrte v skladu z jamstvom za otroke vključijo stanovanjske rešitve za otroke brezdomce in tiste, ki so izključeni s stanovanjskega trga, poziva pa jih tudi, naj poskrbijo, da bodo imeli vsi otroci in mladi, ki bežijo iz Ukrajine, tako doma kot v šoli dostop do tekoče vode, sanitarij in prostorov za osebno higieno;

o
o   o

48.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.
(2) UL C 506, 15.12.2021, str. 94.
(3) UL L 71, 4.3.2022, str. 1.
(4) UL C 41, 6.2.2020, str. 41.
(5) UL C 285, 29.8.2017, str. 78.
(6) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.
(7) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.
(8) Evropska komisija, „Fleeing Ukraine: support for education“ (Na begu iz Ukrajine: podpora za izobraževanje), dostopno na: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/stronger-europe-world/eu-solidarity-ukraine/eu-assistance-ukraine/information-people-fleeing-war-ukraine/fleeing-ukraine-support-education_sl#podpora-za-izobraevanje.
(9) Unicef, Ukraine Situation: Refugee Response in Neighbouring Countries – Humanitarian Situation Report No 3 (Razmere v Ukrajini: odziv na prihod beguncev v sosednje države – tretje poročilo o humanitarnih razmerah), 23. marec 2022.
(10) Gl. Unicef, „Unaccompanied and separated children fleeing escalating conflict in Ukraine must be protected“ (Otroke brez spremstva in otroke, ločene od družine, ki bežijo pred vse hujšim konfliktom v Ukrajini, je treba zaščititi), skupna izjava izvršne direktorice Unicefa Catherine Russell in visokega komisarja OZN za begunce Filippa Grandija z dne 7. marca 2022 ter Hope and Homes for Children, The Illusion of Protection: An Analytical Report Based on the Findings of a Comprehensive Study of the Child Protection System in Ukraine (Iluzija zaščite: analitično poročilo na podlagi ugotovitev celovite študije sistema za zaščito otrok v Ukrajini), 2017, dostopno na: http://www.openingdoors.eu/the-illusion-ofprotection-national-audit-of-the-child-protection-system-in-ukraine.
(11) Gl. poročilo Evropske mreže za apatridnost „Stateless people and people at risk of statelessness forcibly displaced from Ukraine“ (Osebe brez državljanstva in osebe, ki jim grozi apatridnost, prisilno razseljene iz Ukrajine), 10. marec 2022, in UNHCR, „Stateless Persons“ (Osebe brez državljanstva), dostopno na https://www.unhcr.org/ua/en/stateless-persons.
(12) Kijevska visoka ekonomska šola: „Direct damage caused to Ukraine’s infrastructure during the war has already reached almost $63 billion. Global economic losses are about $543-600 billion“ (Med vojno je bilo na ukrajinski infrastrukturi povzročeno že za skoraj 63 milijard USD škode, skupne gospodarske izgube pa znašajo približno 543 do 600 milijard USD), dostopno nahttps://kse.ua/about-the-school/news/zbitki-naneseni-infrastrukturi-ukrayini-v-hodi-viyni-skladayut-mayzhe-63-mlrd/.
(13) UL C 126 I, 21.3.2022, str. 1.
(14) UL L 212, 7.8.2001, str. 12.


Sklepi z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022: aktualno dogajanje glede vojne v Ukrajini in sankcije EU proti Rusiji ter njihovo izvajanje
PDF 149kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju (2022/2560(RSP))
P9_TA(2022)0121RC-B9-0197/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 16. decembra 2021 o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija(1), ter z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini(2),

–  ob upoštevanju izjav o Ukrajini, ki ju je vodstvo Evropskega parlamenta podalo 16. in 24. februarja 2022,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. februarja 2022, ki jo je v imenu EU podal o vdoru oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta in predsednice Komisije z dne 24. februarja 2022 o vojaški agresiji Rusije na Ukrajino brez primere in brez povoda,

–  ob upoštevanju versajske izjave z dne 11. marca 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2022,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. aprila 2022, ki jo je v imenu EU podal o ruskih grozodejstvih v Buči in drugih ukrajinskih mestih,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o sankcijah in omejevalnih ukrepih zoper Rusijo, ki vključujejo diplomatske ukrepe, sankcije proti posameznikom, kot so zamrznitev sredstev in omejitev potovanj, omejitve gospodarskih odnosov s Krimom in Sevastopolom ter območjema Donecka in Luganska, ki nista pod vladnim nadzorom, gospodarske sankcije, omejitve medijev in omejitve gospodarskega sodelovanja,

–  ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je razvila komisija OZN za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine in dokumentov, ki so ji sledili,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča OZN z dne 16. marca 2022,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih ter dunajskega dokumenta in njegovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker v skladu z načeli ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države; ker Ruska federacija že od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini in ker je Meddržavno sodišče 16. marca 2022 Ruski federaciji ukazalo, naj nemudoma ustavi svoje vojaške operacije na ozemlju Ukrajine;

B.  ker je v Ukrajini od 24. februarja 2022 življenje izgubilo več tisoč civilistov ali pa so bili ranjeni med rusko agresijo in vdorom, skoraj 6,5 milijona Ukrajincev je notranje razseljenih in več kot 4 milijoni so pobegnili v sosednje države, kar se prišteje k več kot 14 000 ljudem, tako civilistom kot članom vojaškega osebja, ki so življenje izgubili v prejšnjih osmih letih kot posledica ruske zasedbe Krima in konflikta, ki ga je Rusija ustvarila v vzhodni Ukrajini;

C.  ker v vojni v Ukrajini mesec dni po začetku ruske agresije še vedno umirajo nedolžni ljudje; ker so grozodejstva ruskih enot v nedeljo, 3. aprila 2022, dosegla novo razsežnost z odkritjem trupel civilistov na ulicah mesta Buča, do katerega ukrajinska vojska skoraj mesec dni ni imela dostopa; ker ta dejstva jasno upravičujejo ustanovitev mednarodne komisije za preiskovanje vojnih hudodelstev, ki jih je ruska vojska zagrešila od začetka vojne;

D.  ker ruska vojska še naprej vsesplošno obstreljuje in iz zraka napada stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole in vrtci, zaradi česar so popolnoma ali skoraj popolnoma uničeni Mariupol in Volnovaka ter druga mesta in vasi;

E.  ker je Ukrajina pokazala trdoživ upor, kakršnega ne pomnimo, in je Rusiji preprečila izpolnitev njenega prvotnega cilja vojne, ki je bil okupacija celotne države;

F.  ker je Komisija 5. aprila 2022 predlagala in napovedala nove sankcije in že pripravlja dodatne svežnje sankcij; ker je EU prve sankcije proti Ruski federaciji uvedla marca 2014 po nezakoniti priključitvi Krima in ker je bil najnovejši sveženj sankcij sprejet 15. marca 2022 po neizzvani in neupravičeni ruski invaziji v Ukrajino, ki jo je začela 24. februarja 2022; ker je Unija tudi sprejela sankcije proti Belorusiji v odziv na njeno vpletenost v rusko agresijo in invazijo;

G.  ker sankcije delujejo, vendar so nakupi fosilnih goriv v Uniji iz Rusije še vedno sredstva, ki režimu pomagajo financirati vojno;

H.  ker Unija Rusiji za dobavo fosilnih goriv plačuje do 800 milijonov EUR na dan, kar na leto znese skoraj 300 milijard EUR;

I.  ker se je skoraj 500 mednarodnih podjetij in korporacij odločilo, da prekinejo svoje poslovanje v Rusiji ali se popolnoma umaknejo z ruskega trga; ker pa nekatera podjetja še naprej poslujejo v Rusiji in dajejo prednost dobičku z ruskega trga pred varnostjo in socialno odgovornostjo, s čimer slabijo učinek sankcij in spodkopavajo obsodbo Ruske federacije s strani mednarodne skupnosti;

J.  ker akademske študije(3) kažejo, da bi prepoved uvoza fosilnih goriv iz Rusije vplivala na gospodarsko rast EU, kar naj bi po ocenah pomenilo izgube v višini manj kot 3 % BDP, vendar bi potencialne izgube v ruskem gospodarstvu v istem obdobju znašale kar 30 % BDP, to pa bi bistveno pripomoglo k zaustavitvi ruske agresije;

K.  ker je predsednica Metsola 1. aprila 2022 v imenu Evropskega parlamenta nagovorila ukrajinski parlament in se sestala z ukrajinskim predsednikom in predsednikom vlade ter voditelji političnih frakcij;

1.  najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; žaluje z ukrajinskim ljudstvom ob njegovih srce parajočih izgubah in trpljenju;

2.  poudarja, da vojaška agresija in invazija pomenita resno kršitev mednarodnega prava, zlasti ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov ter ustanovne listine OZN, in poziva Rusko federacijo, naj se vrne k izpolnjevanju odgovornosti stalne članice varnostnega sveta OZN pri ohranjanju miru in varnosti ter k spoštovanju svojih zavez iz Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih; meni, da ruska invazija v Ukrajino ni le napad na suvereno državo, temveč tudi na načela in mehanizem sodelovanja in varnosti v Evropi ter na mednarodni red, ki temelji na pravilih, kot je opredeljen v ustanovni listini OZN;

3.  je ogorčen nad razkritimi grozodejstvi, posilstvi in umori civilistov, prisilno razselitvijo, plenjenjem in napadi na civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole, zavetišča in rešilna vozila, streljanjem na civiliste, ki poskušajo pobegniti iz konfliktnih območij po vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjih, ki so jih ruske oborožene sile zagrešile v več zasedenih ukrajinskih mestih, kot je Buča; vztraja, da morajo storilci vojnih hudodelstev in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji za svoja dejanja odgovarjati; opozarja, da mora mednarodna skupnost v primeru vojnih zločinov in genocida ukrepati in da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva orodja; popolnoma podpira preiskavo vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki jo je začel tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, ter delo preiskovalne komisije Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice; poziva institucije EU, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v mednarodnih institucijah in postopkih ter na Mednarodnem kazenskem sodišču ali drugih ustreznih mednarodnih sodiščih, da bi dejanja Vladimirja Putina in Aleksandra Lukašenka preganjali kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost ter dejavno sodelovali pri njihovih preiskavah; poziva k ustanovitvi posebnega sodišča OZN za kazniva dejanja v Ukrajini; meni, da bi bilo primerno izkoristiti mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri vseh mednarodnih preiskavah vojnih hudodelstev, storjenih v Ukrajini; poziva države članice in EU, naj okrepijo svoje zmogljivosti za učinkovit boj proti nekaznovanosti tistih, ki so zagrešili vojne zločine ali pri njih sodelovali;

4.  ponovno poudarja, da je treba dobavo orožja nadaljevati in povečati, da se bo lahko Ukrajina učinkovito branila; ponovno izraža svojo podporo vsej obrambni pomoči, ki jo ukrajinskim oboroženim silam zagotavljajo države članice posamezno in skupaj prek evropskega mirovnega instrumenta; pozdravlja odločitev, da se pomoč Ukrajini prek evropskega mirovnega instrumenta poveča za dodatnih 500 milijonov EUR in poziva k dodatnemu povečanju konkretnih prispevkov, da bi nujno okrepili ukrajinske obrambne zmogljivosti, tako dvostransko kot v okviru evropskega mirovnega instrumenta;

5.  poziva k vzpostavitvi varnih humanitarnih prehodov in koridorjev za evakuacijo civilistov, ki bežijo pred bombnimi napadi, in k okrepitvi mrež EU za humanitarno pomoč v Ukrajini (vključno z gorivom, hrano, zdravili, oskrbo s pitno vodo, električnimi generatorji in mobilnimi taborišči); predlaga, naj Komisija uvede programe medsebojne pomoči za Ukrajino, da bi povečala učinkovitost pomoči; poziva, naj se posebna pozornost nameni razmeram otrok, tako tistih brez spremstva kot tistih, ki bežijo s svojo družino, naj se vsak otrok, ki išče zatočišče, obravnava predvsem kot otrok, in naj se zaščiti vse, ki bežijo iz Ukrajine, ne glede na njihovo socialno ali etnično poreklo, spol, spolno usmerjenost, sposobnost ali migrantski status; izreka pohvalo državam članicam in sosednjim državam Ukrajine za njihov hiter in pozitiven odziv na prihod več kot 4 milijonov beguncev, ki bežijo pred vojno; pozdravlja uporabo direktive o začasni zaščiti(4) in poziva k spodbujanju mehanizmov za porazdelitev beguncev med državami članicami, vključno s hitrim in usklajenim prevozom beguncev, zlasti za otroke brez spremstva in invalidne otroke, ki potrebujejo posebno nego;

6.  poudarja, da se morata odziv in politična zavezanost EU soočiti s sovražnim izzivom in vložiti enaka prizadevanja kot naši enako misleči ukrajinski partnerji, ki se borijo in žrtvujejo za evropske vrednote in načela, ki presegajo sedanje članstvo v EU;

7.  izraža polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in njegovimi odločnimi prizadevanji, da svojo državo preoblikujejo v demokratično in uspešno evropsko državo; se zaveda, da želi Ukrajina sodelovati v evropskem projektu, kot je to izrazila s svojo vlogo za članstvo v Evropski uniji, ki jo je podala 28. februarja 2022; znova poziva institucije EU, naj si v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in na podlagi zaslug prizadevajo, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU, kar bo jasen politični znak naše zavezanosti, medtem pa naj si še naprej prizadevajo za njeno vključitev v enotni trg EU v skladu s pridružitvenim sporazumom; pozdravlja izjavo iz Versaillesa Evropskega sveta o tem, da je Ukrajina članica naše evropske družine;

8.  odločno obsoja ruske izjave, ki namigujejo, da bo Ruska federacija uporabila orožje za množično uničevanje, ter poudarja, da je uporaba tovrstnega orožja nesprejemljiva in ji bodo sledile najostrejše posledice; obsoja tudi, da ruske sile zasedajo aktivne ali opuščene jedrske elektrarne in objekte na ukrajinskem ozemlju, in poudarja, da je dobro upravljanje s temi objekti ključnega pomena za zdravje celotne regije; poudarja osrednjo vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) pri zagotavljanju varnosti jedrskih objektov v Ukrajini; podpira poziv ukrajinskih oblasti varnostnemu svetu OZN, naj nemudoma sprejme ukrepe za demilitarizacijo izključitvene cone jedrske elektrarne Černobil in Mednarodni agenciji za atomsko energijo omogoči takojšen popoln nadzor nad območjem jedrske elektrarne;

9.  pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, ter ceni enotnost institucij EU in držav članic pri njihovem odzivu na rusko agresijo proti Ukrajini ter visoko raven usklajevanja v skupini G7; poziva vse partnerje, zlasti države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke, naj se priključijo svežnjem sankcij; pozdravlja novoustanovljeno projektno skupino za ruske elite, posrednike in oligarhe, katere cilj je usklajevanje dela EU, skupine G7 in Avstralije v zvezi s sankcijami proti ruskim in beloruskim oligarhom; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj okrepita svoje stike z državami, ki se glede uvedbe sankcij proti Ruski federaciji še niso pridružile EU, in v ta namen uporabita vpliv EU in vsa razpoložljiva orodja ter zagotovita podporo, kjer je to potrebno; obžaluje, da nekatere države kandidatke za članstvo v EU ne soglašajo s sankcijami EU; poziva k oblikovanju jasnega akcijskega načrta za tretje države, ki Ruski federaciji omogočajo izogibanje sankcijam; poziva Svet, naj sprejme dodatne stroge sankcije, ki bodo odražale nezmanjšano eskalacijo ruske agresije in grozljiva hudodelstva ruskih vojaških sil, pri katerih gre nedvomno za vojna hudodelstva;

10.  poziva države članice, naj podprejo napotitev mirovnih sil OZN za zaščito 15 jedrskih reaktorjev v Ukrajini v tesnem sodelovanju z misijo agencije za atomsko energijo; poudarja, da ima Generalna skupščina OZN v skladu z resolucijo št. 377 subsidiarno pristojnost odločanja, če varnostni svet ne more sprejeti ustrezne odločitve o vprašanjih ohranjanja miru;

11.  poziva voditelje EU in voditelje drugih držav, naj Rusijo izključijo iz skupine G20 in drugih večstranskih organizacij za sodelovanje, kot so Svet Združenih narodov za človekove pravice, Interpol, Svetovna trgovinska organizacija, UNESCO in druge, kar bi bil pomemben znak, da se mednarodna skupnost ne bo vrnila k običajnim odnosom z agresorsko državo, kot da se ni nič zgodilo;

12.  poudarja, da mora biti zdaj prednostna naloga poskrbeti za celovito in učinkovito izvajanje veljavnih sankcij po vsej EU in s strani mednarodnih zaveznikov EU; poziva države članice, naj nemudoma opredelijo in po potrebi hitro ustvarijo pravno podlago za popolno in učinkovito spoštovanje sankcij v nacionalnih jurisdikcijah; poziva Komisijo in nadzorne organe EU, naj pozorno spremljajo, kako učinkovite in izčrpne so države članice pri izvajanju vseh sankcij EU, ter obravnavajo vsak poskus izogibanja;

13.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalne kazni za kršitve sankcij EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne; pozdravlja napoved, da bosta oblikovani zbirka informacij o sankcijah in koledar (vključno z merili in roki) za prehod z odkrivanja sistematičnega neupoštevanja sankcij EU na postopke za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije;

14.  poziva Svet, naj uvede dodatne sankcije proti javnim osebnostim, ki širijo agresivno propagando v Rusiji v podporo ruski agresiji na Ukrajino;

15.  opozarja, da davčni prihodki največjih ruskih tujih podjetij predstavljajo znaten del ruskega proračuna in so ocenjeni na tretjino vojaških izdatkov; v zvezi s tem pozdravlja odločitev številnih zahodnih podjetij, da zavrnejo poslovanje v Rusiji ali dobavo svojih proizvodov in storitev v to državo; poziva zasebna podjetja, naj umaknejo svoje naložbe, preselijo proizvodne obrate iz Rusije in prekinejo veljavne pogodbe; poziva velika podjetja IT, naj znatno ali popolnoma omejijo dostop uporabnikov v Rusiji do svojih proizvodov, storitev in operacijskih sistemov;

16.  poziva k povečanju učinkovitosti obstoječih sankcij, med drugim tako, da se ob sodelovanju z enako mislečimi mednarodnimi partnerji izključijo vse banke Ruske federacije iz sistema SWIFT in da se vsem morskim plovilom, ki plovejo pod rusko zastavo, so registrirana v Rusiji, v njeni lasti, zakupu ali upravljanju, prihajajo z ruskih pristanišč ali so tja namenjena ali kakor koli drugače povezana z Rusijo, vključno z Sovcomflot, prepove vstop v teritorialne vode in pristanišča Unije; poziva, naj se v novi sveženj sankcij vključi prepoved cestnega tovornega prometa z ozemlja Rusije in Belorusije in na ozemlje teh držav in predlaga razširitev prepovedi izvoza na pošiljke, o katerih so bile sklenjene pogodbe pred uveljavitvijo sankcij, vendar še niso bile v celoti izpeljane; zahteva uvedbo sekundarnih sankcij za vse subjekte, registrirane v EU in tretjih državah, ki ruskemu in beloruskemu režimu pomagajo pri izogibanju sankcijam;

17.  poziva k takojšnjem popolnem embargu na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina, k popolni opustitvi Severnega toka 1 in 2 ter k predstavitvi načrta za kratkoročno zagotavljanje zanesljive oskrbe EU z energijo; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pripravijo izčrpen akcijski načrt za EU v zvezi z nadaljnjimi sankcijami in jasno sporočijo, kje je začrtana meja in kateri posamezni ukrepi so potrebni za odpravo sankcij, če bo Rusija sprejela ukrepe za ponovno vzpostavitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja in bo vse svoje sile umaknila z ukrajinskega ozemlja;

18.  ponovno poudarja pomen diverzifikacije oskrbe z energijo, tehnologij in oskrbovalnih poti, poleg dodatnih naložb v energetsko učinkovitost, rešitve za skladiščenje obnovljivih virov energije, plina in elektrike, ter trajnostnih dolgoročnih naložb v skladu z evropskim zelenim dogovorom; poudarja pomen oskrbe z energijo, ki bi jo zagotavljali trgovinski partnerji EU z obstoječimi in prihodnjimi sporazumi o prosti trgovini, s čimer se bo dodatno zmanjšala odvisnost EU od Rusije, zlasti od surovin; poziva tudi, naj se na ravni EU oblikujejo skupne strateške energetske rezerve in mehanizmi za nakup energije, da bi povečali energetsko varnost in hkrati zmanjšali odvisnost od zunanjih virov energije in nestanovitnost cen; poziva k začetku vzpostavitve plinske unije, ki bi temeljila na skupnih nabavah plina držav članic;

19.  poziva države članice, naj prekinejo sodelovanje z ruskimi podjetji pri obstoječih in novih jedrskih projektih, tudi na Finskem, Madžarskem in v Bolgariji, kjer lahko ruske strokovnjake nadomestijo zahodni, ter naj postopno opustijo uporabo storitev družbe Rosatom; poziva k prekinitvi znanstvenega sodelovanja z ruskimi energetskimi podjetji, kot je družba Rosatom, in drugimi ustreznimi ruskimi znanstvenimi subjekti; zahteva, da morajo biti sankcije proti Belorusiji podobne tistim, ki so bile uvedene proti Rusiji, da bi odpravili morebitne vrzeli, ki bi Putinu omogočile, da za izogibanje sankcijam izkoristi pomoč Lukašenka;

20.  poziva mednarodne energetske organizacije, naj ponovno razmislijo o vlogi Rusije pri njihovih dejavnostih, vključno o morebitni prekinitvi projektov sodelovanja med Rusijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ter začasni prekinitvi sodelovanja Rusije v večstranskih projektih;

21.  poudarja, da bi bilo treba zaseči vse premoženje ruskim uradnikom ali oligarhom, povezanim s Putinovim režimom, njihovim pooblaščencem in lutkam, ter vsem, ki so v Belorusiji povezani z Lukašenkovim režimom, in preklicati vizume EU v okviru popolne in takojšnje odprave zlatih potnih listov, vizumov in dovoljenj za prebivanje; poudarja, da bi morale sankcije veljati za širši krog ruskih uradnikov, županov in pripadnikov gospodarske elite, ki podpirajo sedanjo politiko Putinovega režima in imajo od nje korist;

22.  poziva k začetku oblikovanja sklada, ki bo podoben Marshallovemu načrtu (solidarnostni skrbniški sklad za Ukrajino), za obnovo Ukrajine po vojni, začetek obsežnega naložbenega programa in sprostitev njenega potenciala za rast; meni, da bi moral biti sklad velikodušen in bi se moral med drugim financirati iz sredstev EU, njenih držav članice, prispevkov donatorjev in nadomestila Rusije za vojno škodo, vključno z ruskimi sredstvi, ki so bila predhodno zamrznjena zaradi sankcij in bi jih bilo treba zakonito zaseči v skladu z mednarodnim pravom;

23.  poziva EU, naj čim prej poveča finančno preglednost, v pogajanjih o zakonodajnem svežnju za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma odpravi vse vrzeli, s katerimi se skriva dejansko lastništvo, ter zagotovi, da bo denar, ki ga hranijo ruski oligarhi v Uniji, zaplenjen; v zvezi s tem poziva, naj se vse finančne institucije v tretjih državah, ki se ukvarjajo s pranjem denarja ali ga omogočajo, uvrstijo na črni seznam;

24.  poziva k vzpostavitvi solidarnostnega mehanizma EU za obravnavanje gospodarskih in socialnih posledic ruske vojne proti Ukrajini in naloženih sankcij; ugotavlja, da učinkovite sankcije proti Ruski federaciji in milijoni beguncev, ki zaradi ruske agresije in invazije bežijo iz Ukrajine , povzročajo neizogibne ekonomske in socialne izzive v vsej EU in v njenih državah članicah; poziva k izravnalnim ukrepom in alternativni dobavi blaga in virov energije, da bi zmanjšali te negativne učinke, pa tudi k učinkovitemu ukrepanju proti nesprejemljivim špekulacijam, ki jih še povečujejo, tudi na podlagi izkušenj iz uspešnih ukrepov, ki jih je EU izvedla v odziv na pandemijo covida-19;

25.  pozdravlja izjave številnih evropskih mest, da so prekinila svoje programe sodelovanja in partnerstva z ruskimi mesti in organizacijami; poziva lokalne vlade in mesta, naj pregledajo in prekinejo partnerstva z mesti Ruske federacije in v zameno vzpostavijo sodelovanje z ukrajinskimi mesti;

26.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bo lahko ukrajinski kmetijski sektor čim prej primerno deloval, pri čemer je treba storiti vse, kar je mogoče, da se zaščiti prihajajoča setvena in proizvodna sezona ter omogočijo varni transportni in prehranski koridorji ter koridorji z gorivom v državo in iz nje; poziva k odprtju zelenih zemeljskih koridorjev, da bi v Ukrajino prinesli vse potrebno za ohranitev kmetijske proizvodnje (npr. pesticide in gnojila) in iz Ukrajine pripeljali vse kmetijske proizvode, ki jih je še mogoče izvoziti;

27.  izraža vso podporo odločitvi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost v Ukrajini, ter poudarja, da sta za pridobitev potrebnih dokazov pomembna hitro ukrepanje in napredek; zato poziva, naj se zagotovi finančna in praktična podpora za pomembno delo tega sodišča, na primer tako, da se svetovalni misiji EU v Ukrajini dovoli, da pomaga pri dokumentiranju dokazov;

28.  poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo globalni mehanizem sankcij za boj proti korupciji in hitro sprejmejo ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, odgovornim za korupcijo na visoki ravni v Rusiji in Belorusiji;

29.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo vse legitimne mednarodne in nacionalne postopke za preiskovanje domnevnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, storjenih v Ukrajini, da bi vsi storilci in sostorilci odgovarjali za svoja dejanja pred sodiščem;

30.  ponovno poudarja, da so ruske dezinformacije del ruskih vojnih operacij v Ukrajini ter da je sankcije EU proti ruskim državnim medijskim kanalom mogoče zlahka zaobiti z uporabo virtualnega zasebnega omrežja (VPN), satelitske televizije in funkcij pametne televizije; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo prepoved ruskih državnih propagandnih kanalov;

31.  poziva k razširitvi zahtev evropskih finančnih institucij po razkritju, da bi bili pristojni organi obveščeni o vsem premoženju nekaterih ruskih in beloruskih državljanov, in ne le o njihovih vlogah; opozarja, da lahko državljani EU uporabljajo orodje Komisije za prijavljanje nepravilnosti, da anonimno prijavijo kršenje preteklih, sedanjih in načrtovanih sankcij zoper ruske in beloruske posameznike in subjekte; meni, da bi bilo treba področje uporabe seznamov sankcij proti posameznikom razširiti na tiste, ki so imeli ali imajo koristi od tesnih povezav z rusko in belorusko vlado; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi okvir za preprečevanje pranja denarja ter Rusijo in Belorusijo uvrsti na seznam jurisdikcij z visokim tveganjem iz člena 9 četrte direktive o preprečevanju pranja denarja(5); poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev posebnega organa za spremljanje izvrševanja finančnih sankcij in drugih omejevalnih ukrepov EU; poziva Komisijo, naj evidentira in objavi premoženje, ki ga je vsaka država članica zamrznila in zasegla; pozdravlja prizadevanja civilne družbe in preiskovalnih novinarjev pri razkrivanju premoženja, ki je v lasti ruskih oligarhov;

32.  pozdravlja odločitve mednarodnih organizacij, tudi na področju kulture in športa, da prekinejo sodelovanje Rusije; poziva države članice, naj znižajo raven zastopanosti Ruske federacije in zmanjšajo število ruskega in beloruskega diplomatskega in konzularnega osebja v EU, zlasti kadar se ukvarja z vohunjenjem, dezinformacijami ali vojaškimi zadevami; poziva k stalnemu usklajevanju s čezatlantskimi zavezniki in podobno mislečimi partnericami, kot so članice Nata, skupina G7, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, članice Evropskega združenja za prosto trgovino, pridružene države in države kandidatke; poudarja, da bi se morala EU odločno odzvati, če domnevni partnerji ne podprejo stališč EU;

33.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov, Natu, skupini G7, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0515.
(2) UL C 125, 18.3.2022, str. 2.
(3) Med drugim študije, ki so jih opravili Bachmann idr., Evropska centralna banka, Deutsche Bank Research, Oxford Economics, Goldman Sachs, itd., kot je Sachverständigenrat zur Begutachtung der gesamtwirtschaftlichen Entwicklung (nemški svet gospodarskih strokovnjakov) povzel v svojem poročilu iz marca 2022 z naslovom Auswirkungen eines möglichen Wegfalls russischer Rohstofflieferungen auf Energiesicherheit und Wirtschaftsleistung: Auszug aus der aktualisierten Konjunkturprognose 2022 und 2023 (Posledice morebitnega izpada dobave ruskih surovin na energetsko varnost in gospodarsko uspešnost: Izvleček iz posodobljene napovedi gospodarske rasti za leti 2022 in 2023).
(4) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).
(5) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.


Schengenski ocenjevalni mehanizem *
PDF 233kWORD 70k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (COM(2021)0278 – C9-0349/2021 – 2021/0140(CNS))
P9_TA(2022)0122A9-0054/2022

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2021)0278),

–  ob upoštevanju člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0349/2021),

–  ob upoštevanju prispevkov češkega senata, španskega in portugalskega parlamenta ter romunskega senata v zvezi z osnutkom zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9‑0054/2022),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah je odvisno od uspešne in učinkovite uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah. Ta pravni red vključuje ukrepe na področju zunanjih meja, nadomestne ukrepe za odsotnost nadzora na notranjih mejah in trden okvir spremljanja, ki skupaj olajšujejo prosto gibanje in zagotavljajo visoko raven varnosti, pravice in varstva temeljnih pravic, vključno z varstvom osebnih podatkov.
(1)  Schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah je odvisno od uspešne in učinkovite uporabe schengenskega pravnega reda v državah članicah. Ta pravni red vključuje ukrepe na področju zunanjih meja, nadomestne ukrepe za neizvajanje nadzora na notranjih mejah in trden okvir spremljanja, ki kot celota zagotavljajo prosto gibanje, pa tudi visoko raven varnosti, pravice in varstva temeljnih pravic, vključno z varstvom osebnih podatkov.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Za večjo učinkovitost in uspešnost bi bilo treba schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem izboljšati. Cilj spremenjenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti ohraniti visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami z zagotavljanjem, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red, tako da upoštevajo dogovorjene skupne standarde, temeljna načela in pravila ter tako prispevajo k dobro delujočemu schengenskemu območju.
(4)  Za večjo učinkovitost in uspešnost bi bilo treba schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem izboljšati. Cilj spremenjenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti ohraniti visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami z zagotavljanjem, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red, da bi zagotovile dobro delujoče schengensko območje ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in brez nadzora na notranjih mejah.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral te cilje doseči z objektivnimi in nepristranskimi ocenjevanji, s katerimi je mogoče hitro ugotoviti pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega pravnega reda, ki bi lahko ovirale pravilno delovanje schengenskega območja, in zagotoviti hitro odpravo teh pomanjkljivosti ter ki so lahko podlaga za dialog o delovanju schengenskega območja kot celote. To zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, uravnoteženo delitev skupnih odgovornosti in ohranitev sistema, ki ima naravo medsebojnega pregleda. Zahteva tudi tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta. Glede na obseg sprememb bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1053/2013 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.
(5)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral te cilje doseči z objektivnimi in nepristranskimi ocenjevanji, s katerimi je mogoče hitro ugotoviti pomanjkljivosti pri uporabi schengenskega pravnega reda, ki bi lahko ovirale pravilno delovanje schengenskega območja, in zagotoviti hitro odpravo teh pomanjkljivosti, ter so lahko podlaga za pristen politični dialog med državami članicami o delovanju schengenskega območja kot celote. To zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, uravnoteženo delitev skupnih odgovornosti in ohranitev sistema, ki ima naravo medsebojnega pregleda. Zahteva tudi tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta. Glede na obseg sprememb bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1053/2013 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem lahko zajema vsa področja schengenskega pravnega reda, sedanja in prihodnja, razen področij, na katerih v zakonodaji Unije že obstaja poseben ocenjevalni mehanizem. Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati vso ustrezno zakonodajo in operativne dejavnosti, ki prispevajo k delovanju schengenskega območja.
(6)  Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati vsa področja schengenskega pravnega reda, sedanja in prihodnja, razen področij, na katerih v zakonodaji Unije že obstaja poseben ocenjevalni mehanizem. Poleg tega bi moral zajemati tako učinkovitost nadzora na zunanjih mejah kot neizvajanje nadzora na notranjih mejah. Ocenjevalni in spremljevalni mehanizem bi moral zajemati tudi vso ustrezno zakonodajo in operativne dejavnosti, ki prispevajo k delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Pri vseh ocenjevanjih v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 bi bilo treba upoštevati pravilno delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red. Ocenjevanje bi moralo zajemati tudi prakse zasebnih subjektov, kot so letalski prevozniki ali zunanji ponudniki storitev, če so pri sodelovanju z državami članicami vključeni v izvajanje schengenskega pravnega reda ali to vpliva nanje. Glede na vse večjo vlogo organov, uradov in agencij Unije pri izvajanju schengenskega pravnega reda bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem podpirati preverjanje dejavnosti teh organov, uradov in agencij Unije, kolikor v imenu držav članic opravljajo funkcije za pomoč pri operativni uporabi določb schengenskega pravnega reda. Preverjanje teh dejavnosti v zvezi s tem bi bilo treba vključiti v ocenjevanje držav članic, izvajati pa bi se moralo brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Komisiji in ustreznim upravljavskim organom agencij, uradov in organov, za katere veljajo predpisi o njihovi ustanovitvi ter lastni postopki ocenjevanja in spremljanja iz teh predpisov, ter ob polnem spoštovanju navedenih pristojnosti. Če se v ocenjevanjih ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s funkcijami, ki jih opravljajo ali podpirajo organi, uradi in agencije Unije, mora Komisija o tem obvestiti ustrezne upravljavske organe.
(7)  Pri vseh ocenjevanjih v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 1. in 2. marca 2012 bi bilo treba upoštevati, ali je delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red, skladno s pravili in ali spoštujejo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ocenjevanje bi moralo zajemati tudi prakse zasebnih subjektov, kot so letalski prevozniki ali zunanji ponudniki storitev, če so pri sodelovanju z državami članicami vključeni v izvajanje schengenskega pravnega reda ali to vpliva nanje. Glede na vse večjo vlogo organov, uradov in agencij Unije pri izvajanju schengenskega pravnega reda bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem podpirati preverjanje dejavnosti teh organov, uradov in agencij Unije, kolikor v imenu držav članic opravljajo funkcije za pomoč pri operativni uporabi določb schengenskega pravnega reda. Preverjanje teh dejavnosti v zvezi s tem bi bilo treba vključiti v ocenjevanje držav članic, izvajati pa bi se moralo brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Komisiji in ustreznim upravljavskim organom agencij, uradom in organom, za katere veljajo predpisi o njihovi ustanovitvi ter lastni postopki ocenjevanja in spremljanja iz teh predpisov, ter ob polnem spoštovanju navedenih pristojnosti. Če se v ocenjevanjih ugotovijo pomanjkljivosti v zvezi s funkcijami, ki jih opravljajo ali podpirajo organi, uradi in agencije Unije, mora Komisija to zajeti v ocenjevalnem poročilu in vključiti ustrezne upravljavske organe.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ocena ranljivosti, ki jo izvede agencija Frontex, je dopolnilni mehanizem ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, namenjen zagotavljanju nadzora kakovosti na ravni Unije in stalne pripravljenosti na ravni Unije in nacionalni ravni za odzivanje na morebitne izzive na zunanji meji. Oba mehanizma sta sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja. Sinergije med oceno ranljivosti ter ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom bi morale biti čim večje, da bi se prispevalo k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi se bilo treba, kolikor je mogoče, izogibati podvajanju prizadevanj in nasprotujočim se priporočilom. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti redno izmenjavo informacij med agencijo Frontex in Komisijo o rezultatih obeh mehanizmov. Za večjo strateško osredotočenost in bolj ciljno usmerjeno zasnovo ocenjevanja je potrebno tudi nadaljnje povečanje sinergij z ustreznimi mehanizmi in platformami, ki jih upravljajo agencije Unije in nacionalne uprave, kot so na primer Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) ali nadzor, ki ga izvaja Komisija s podporo agencije eu-LISA glede priprave držav članic na izvajanje ustreznih sistemov informacijske tehnologije ter ugotovitve v okviru nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti.
(9)  Ocena ranljivosti, ki jo izvede agencija Frontex, je dopolnilni mehanizem ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, vzpostavljenega s to uredbo, namenjen zagotavljanju nadzora kakovosti na ravni Unije in stalne pripravljenosti na ravni Unije in nacionalni ravni za odzivanje na morebitne izzive na zunanji meji. Ocena ranljivosti bi morala biti vključena v letni ocenjevalni program, da bo zagotovljena posodobljena slika razmer. Oba mehanizma sta sestavni del evropskega integriranega upravljanja meja. Sinergije med oceno ranljivosti ter ocenjevalnim in spremljevalnim mehanizmom bi morale biti čim večje, da bi se prispevalo k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi se bilo treba, kolikor je mogoče, izogibati podvajanju prizadevanj in nasprotujočim se priporočilom. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti redno izmenjavo informacij med agencijo Frontex in Komisijo o rezultatih obeh mehanizmov. Za večjo strateško osredotočenost in bolj ciljno usmerjeno zasnovo ocenjevanja je treba tudi še bolj povečati sinergije z ustreznimi mehanizmi in platformami, ki jih upravljajo agencije Unije in nacionalne uprave, kot so na primer Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT) ali nadzor, ki ga izvaja Komisija s podporo agencije eu-LISA glede priprave držav članic na izvajanje ustreznih sistemov informacijske tehnologije ter ugotovitve v okviru nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Poleg ocenjevanja pravilnega izvajanja in uporabe zahtev schengenskega pravnega reda glede varstva podatkov, ki se izvaja ločeno, bi bilo treba pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti preverjanju spoštovanja temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda. Za povečanje zmogljivosti ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za ugotavljanje kršitev temeljnih pravic na ustreznih področjih politike bi bilo treba izvajati dodatne ukrepe. Schengenski ocenjevalci bi morali biti za to ustrezno usposobljeni, treba bi bilo bolje uporabiti ustrezne informacije Agencije Evropske unije za temeljne pravice, njeni strokovnjaki pa bi morali biti bolje vključeni v zasnovo in izvajanje ocenjevanj. Poleg tega bi bilo treba pri načrtovanju programov, zasnovi in izvajanju ocenjevanj upoštevati dokaze, ki so javno objavljeni ali se predložijo v okviru neodvisnih spremljevalnih mehanizmov ali jih predložijo ustrezne tretje osebe na lastno pobudo, kot so varuhi človekovih pravic, organi, ki spremljajo spoštovanje temeljnih pravic, ter nevladne in mednarodne organizacije.
(10)  Poleg ocenjevanja pravilnega izvajanja in uporabe zahtev schengenskega pravnega reda glede varstva podatkov, ki se izvaja ločeno, bi bilo treba pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti preverjanju spoštovanja temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda. Za povečanje zmogljivosti ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za ugotavljanje kršitev temeljnih pravic na ustreznih področjih politike bi bilo treba izvesti dodatne ukrepe. Schengenski ocenjevalci bi morali biti za to ustrezno usposobljeni, treba bi bilo bolje uporabiti ustrezne informacije Agencije Evropske unije za temeljne pravice, njeni strokovnjaki pa bi morali biti bolje vključeni v zasnovo in izvajanje ocenjevanj. Zlasti bi morala Komisija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice razviti posebna referenčna merila, ki bi morala biti vključena v standardni vprašalnik in na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti spoštovanje temeljnih pravic. Poleg tega bi bilo treba pri načrtovanju programov, zasnovi in izvajanju ocenjevanj upoštevati dokaze, ki so javno objavljeni ali se predložijo v okviru neodvisnih spremljevalnih mehanizmov ali jih predložijo ustrezne tretje osebe na lastno pobudo, kot so varuhi človekovih pravic, organi, ki spremljajo spoštovanje temeljnih pravic, ter nevladne in mednarodne organizacije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Oblike ocenjevanja in metode bi morale biti bolj prožne, da bi se povečala učinkovitost ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ter njegova zmožnost prilagajanja novim okoliščinam in zakonodajnim spremembam ter racionalizirala uporaba virov držav članic, Komisije ter organov, uradov in agencij Unije. Redna ocenjevanja z obiski bi morala biti glavna oblika ocenjevanja. Delež nenapovedanih obiskov in tematskih ocenjevanj bi bilo treba postopoma povečevati, da se zagotovi bolj uravnotežena uporaba razpoložljivih orodij. Oblike ocenjevanja bi morale biti jasno opredeljene. Odvisno od področja politike in narave dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem omogočati ocenjevanje več držav članic hkrati in ocenjevanja v celoti ali delno izvajati na daljavo ter združiti ocenjevanje področij politike. Cilj ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti priprava izčrpnih ocenjevalnih poročil za države članice, v katerih je ocenjena splošna uspešnost države članice pri uporabi schengenskega pravnega reda.
(12)  Oblike ocenjevanja in metode bi morale biti bolj prožne, da bi se povečala učinkovitost ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ter njegova zmožnost prilagajanja novim okoliščinam in zakonodajnim spremembam ter racionalizirala uporaba virov držav članic, Komisije ter organov, uradov in agencij Unije. Redna ocenjevanja z obiski bi morala biti glavna oblika ocenjevanja. Delež nenapovedanih obiskov in tematskih ocenjevanj bi bilo treba postopoma povečevati, da se zagotovi bolj uravnotežena uporaba razpoložljivih orodij. Oblike ocenjevanja bi morale biti jasno opredeljene. Odvisno od področja politike in narave dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi moral ocenjevalni in spremljevalni mehanizem omogočati ocenjevanje več držav članic hkrati in ocenjevanja v celoti ali delno izvajati na daljavo kot metode ocenjevanja, ki bi dopolnjevale fizične obiske, ter združitev ocenjevanja različnih področij politike. Cilj ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi moral biti priprava izčrpnih ocenjevalnih poročil za države članice, v katerih je ocenjena splošna uspešnost države članice pri uporabi schengenskega pravnega reda.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Tematska ocenjevanja bi bilo treba uporabljati pogosteje, da bi se zagotovila primerjalna analiza praks držav članic. Treba bi jih bilo izvajati, da bi se ocenilo izvajanje večjih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud ter da bi se ocenila vprašanja na vseh področjih politike ali v zvezi s praksami držav članic, ki se srečujejo s podobnimi izzivi.
(13)  Tematska ocenjevanja bi bilo treba uporabljati pogosteje, da bi se zagotovila primerjalna analiza praks držav članic. Izvajati bi jih bilo treba, da bi se ocenilo izvajanje večjih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud ter da bi se ocenile težave, ki se pojavljajo na vseh področjih politike, ali podobne politike in prakse, ki se uporabljajo v vseh državah članicah.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Nenapovedani obiski, ki so eno najučinkovitejših orodij za preverjanje praks držav članic, bi se morali, odvisno od njihovega namena, izvajati brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici ali s predhodnim uradnim obvestilom malo pred obiskom. Nenapovedani obiski brez predhodnega uradnega obvestila bi morali potekati zaradi „preiskave“, da bi se preverilo izpolnjevanje obveznosti v skladu s schengenskim pravnim redom, vključno kot odziv na navedbe glede pojava sistemskih težav, ki bi lahko imele pomemben vpliv na delovanje schengenskega območja, ali na kršitve temeljnih pravic, zlasti na resne domneve o kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah. V takih primerih cilj ne bi bil dosežen, če bi bila država članica o obisku predhodno uradno obveščena. Nenapovedani obiski z uradnim obvestilom 24 ur vnaprej bi morali potekati, če je glavni namen obiska naključno preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državi članici.
(14)  Nenapovedani obiski, ki so eno najučinkovitejših orodij za preverjanje praks držav članic, bi se morali izvajati brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Nenapovedani obiski bi morali potekati zaradi „preiskave“, da bi se preverilo izpolnjevanje obveznosti v skladu s schengenskim pravnim redom, vključno kot odziv na navedbe glede pojava sistemskih težav, ki bi lahko negativno vplivale na delovanje schengenskega območja ali privedle do kršitev temeljnih pravic, zlasti na domneve o resnih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Državo članico se o kratkoročno napovedanem obisku, ki je dopolnilno orodje, obvesti največ 24 ur vnaprej. Tovrstni obisk se izvede le, kadar je glavni namen obiska nenapovedano preveriti, kako država članica izvaja schengenski pravni red.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Pri načrtovanju programov dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo na podlagi večletnih in letnih ocenjevalnih programov, je bila dodana vrednost pri zagotavljanju predvidljivosti in gotovosti že dokazana. Zato bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejeti večletne in letne ocenjevalne programe. Ti programi bi morali biti tudi dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče sčasoma prilagoditi dinamični naravi schengenskega pravnega reda. V primeru višje sile bi bilo treba prilagoditve programov izvesti v dogovoru z zadevnimi državami članicami, ne da bi bilo pri tem treba formalno spremeniti programe. V večletnem ocenjevalnem programu, ki je bil sprejet za sedem let, bi morala biti opredeljena posebna prednostna področja, ki bodo zajeta v redna ocenjevanja. Ta pristop bi moral omogočiti večjo prožnost, boljše določanje prednostnih nalog in bolj uravnoteženo in strateško uporabo vseh razpoložljivih orodij. Podaljšanje večletnega ocenjevalnega programa s petih na sedem let bi moralo voditi tudi k obsežnejšemu, natančnejšemu in bolj ciljno usmerjenemu spremljanju držav članic, ne da bi se pri tem zmanjšala raven nadzora.
(15)  Pri načrtovanju programov dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo na podlagi večletnih in letnih ocenjevalnih programov, je bila dodana vrednost pri zagotavljanju predvidljivosti in gotovosti že dokazana. Zato bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejeti večletne in letne ocenjevalne programe. Ti programi bi morali biti tudi dovolj prožni, da bi jih bilo mogoče sčasoma prilagoditi dinamični naravi schengenskega pravnega reda. V primeru višje sile bi bilo treba prilagoditve programov izvesti v dogovoru z zadevnimi državami članicami, ne da bi bilo pri tem treba formalno spremeniti programe. V večletnem ocenjevalnem programu, ki se sprejme za sedem let, bi morala biti opredeljena posebna prednostna področja, ki bodo zajeta v redna ocenjevanja. Ta pristop bi moral omogočiti večjo prožnost in več možnosti za prilagajanje na podlagi najnovejših informacij, zbranih z različnimi analizami, da bi dobili boljšo sliko razmer glede delovanja schengenskega območja, boljše določanje prednostnih nalog, pa tudi bolj uravnoteženo in strateško uporabo vseh razpoložljivih orodij. Podaljšanje večletnega ocenjevalnega programa s petih na sedem let bi moralo voditi tudi k obsežnejšemu, natančnejšemu in bolj ciljno usmerjenemu spremljanju držav članic, ne da bi se pri tem zmanjšala raven nadzora.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi morale izvajati skupine, sestavljene iz predstavnikov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ti predstavniki in strokovnjaki bi morali imeti ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami. Da bi Komisija hitreje in manj obremenjujoče zagotovila sodelovanje zadostnega števila izkušenih strokovnjakov, bi morala oblikovati in vzdrževati nabor strokovnjakov v tesnem sodelovanju z državami članicami. Nabor strokovnjakov bi moral biti glavni vir strokovnjakov za dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.
(16)  Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja bi morale izvajati skupine, sestavljene iz predstavnikov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, ter opazovalcev za Unijo. Ti predstavniki in strokovnjaki bi morali imeti ustrezne kvalifikacije, vključno z dobrim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami, ter opraviti ustrezno usposabljanje. Da se zagotovi celovitost ocenjevalnih poročil, ki jih po ocenjevanju pripravijo skupine, opazovalci za Unijo ne bi smeli biti v nasprotju interesov, ko skupaj z organi države članice ocenjujejo dejavnosti organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda. Da bi Komisija hitreje in manj obremenjujoče zagotovila sodelovanje zadostnega števila izkušenih strokovnjakov, bi morala oblikovati in vzdrževati nabor strokovnjakov v tesnem sodelovanju z državami članicami. Nabor strokovnjakov bi moral biti glavni vir strokovnjakov za dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Ocenjevalna poročila bi morala biti kratka in jedrnata. Osredotočena bi morala biti na pomanjkljivosti s pomembnim učinkom in poudariti področja, na katerih so možne pomembne izboljšave. Manj pomembne ugotovitve ne bi smele biti del poročil. Kljub temu bi morala skupina te ugotovitve ob koncu dejavnosti ocenjevanja sporočiti ocenjeni državi članici, in sicer tudi organom, pristojnim za ustrezni nacionalni mehanizem za nadzor kakovosti. Skupina bi si morala aktivno prizadevati za opredelitev najboljših praks, ki bi jih bilo treba vključiti v poročila. Zlasti bi bilo treba nove in inovativne ukrepe, ki bistveno izboljšujejo izvajanje skupnih pravil in bi jih lahko v praksi izvedle druge države članice, izpostaviti kot najboljšo prakso za namene poročila.
(19)  Ocenjevalna poročila bi morala biti jedrnata, vsebovati pregled ugotovljenih pomanjkljivosti in opredeliti področja, na katerih bi bilo treba izvesti izboljšave. Skupina bi morala te ugotovitve ob koncu dejavnosti ocenjevanja sporočiti ocenjeni državi članici, in sicer tudi organom, pristojnim za ustrezni nacionalni mehanizem za nadzor kakovosti. Skupina bi si morala aktivno prizadevati za opredelitev najboljših praks, ki bi jih bilo treba vključiti v poročila. Zlasti bi bilo treba nove in inovativne ukrepe, ki bistveno izboljšujejo izvajanje skupnih pravil in bi jih lahko v praksi izvedle druge države članice, izpostaviti kot najboljšo prakso za namene poročila.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Ocenjevalna poročila bi morala praviloma vsebovati priporočila, kako odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti (vključno s kršitvami temeljnih pravic), Komisija pa bi jih morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi postopka pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/201136, in sicer z enotnim aktom. Združitev poročila in priporočil v en sam dokument, ki se sprejme v enotnem postopku sprejetja, potrjuje neločljivo povezanost ugotovitev ocenjevanja in priporočil. Poleg tega bi se s hitrejšo objavo priporočil državam članicam omogočilo hitrejše in učinkovitejše odpravljanje pomanjkljivosti. Hkrati bi morala uporaba postopka pregleda zagotoviti sodelovanje držav članic v postopku odločanja, ki vodi do sprejetja priporočil.
(20)  Ocenjevalna poročila bi morala praviloma vsebovati priporočila, kako odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti (vključno s kršitvami temeljnih pravic), Komisija pa bi jih morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi postopka pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/201136, in sicer z enotnim aktom in brez nepotrebnega odlašanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti odkrivanju in odpravljanju kršitev temeljnih pravic. Združitev poročila in priporočil v en sam dokument, ki se sprejme v enotnem postopku sprejetja, potrjuje neločljivo povezanost ugotovitev ocenjevanja in priporočil. Poleg tega bi se s hitrejšo objavo priporočil državam članicam omogočilo hitrejše in učinkovitejše odpravljanje pomanjkljivosti. Hkrati bi morala uporaba postopka pregleda zagotoviti sodelovanje držav članic v postopku odločanja, ki vodi do sprejetja priporočil.
__________________
__________________
36 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
36 UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Poleg tega bi bilo treba pri ocenjevanjih, v katerih je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, uporabiti posebne določbe za zagotovitev takojšnjega sprejetja ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Glede na tveganje, ki ga prinaša takšna pomanjkljivost, bi morala ocenjena država članica takoj, ko je obveščena o resni pomanjkljivosti, začeti izvajati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, po potrebi tudi z mobilizacijo vseh operativnih in finančnih sredstev. Za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti bi morali veljati krajši roki, izvajati pa bi se morali pod strožjim političnim nadzorom in spremljanjem med celotnim postopkom. V zvezi s tem bi morala Komisija nemudoma obvestiti Svet in Evropski parlament, če se pri ocenjevanju ugotovi obstoj resne pomanjkljivosti, in organizirati ponovni obisk v zvezi z resno pomanjkljivostjo najpozneje eno leto od datuma ocenjevanja, da se preveri, ali je država članica odpravila zadevne pomanjkljivosti. Komisija bi morala po ponovnem obisku Svetu predložiti poročilo o ponovnem obisku.
(22)  Poleg tega bi bilo treba pri ocenjevanjih, v katerih je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, uporabiti posebne določbe za zagotovitev takojšnjega sprejetja ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Glede na tveganje, ki ga prinaša takšna pomanjkljivost, bi morala ocenjena država članica takoj, ko je obveščena o resni pomanjkljivosti, začeti izvajati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, po potrebi tudi z mobilizacijo vseh operativnih in finančnih sredstev. Za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti bi morali veljati krajši roki, izvajati pa bi se morali pod strožjim političnim nadzorom in spremljanjem med celotnim postopkom. V zvezi s tem bi morala Komisija nemudoma obvestiti Svet in Evropski parlament, če se pri ocenjevanju ugotovi obstoj resne pomanjkljivosti, in poročati o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev, ki že potekajo ali bodo sproženi proti državi članici, ki je predmet ocenjevanja. Komisija bi morala poleg tega najpozneje v 180 dneh od datuma ocenjevanja organizirati ponovni obisk v primeru resne pomanjkljivosti, da bi preverila, ali je država članica zadevne pomanjkljivosti odpravila. Komisija bi morala po ponovnem obisku Svetu in Evropskemu parlamentu predložiti poročilo o ponovnem obisku. Glede na resne posledice, ki bi jih resna pomanjkljivost utegnila imeti za schengensko območje, bi morala Komisija brez odlašanja sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Ugotovitev resne pomanjkljivosti zahteva natančno oceno vsakega primera posebej, ki temelji na jasnih merilih glede narave, obsega in potencialnega učinka težav, ki se lahko med posameznimi področji politike razlikujejo. Različni ključni elementi za učinkovito izvajanje schengenskega pravnega reda in različne kombinacije dejavnikov bi lahko privedli do tega, da se ugotovitev šteje za resno pomanjkljivost. Če pa se šteje, da ugotovljena pomanjkljivost ogroža ali bi lahko kratkoročno ogrozila splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah ali pomembno negativno vplivala na pravice posameznikov, se takšna pomanjkljivost šteje za resno pomanjkljivost. Če se v ocenjevalnem poročilu ugotovi resna pomanjkljivost pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah, se lahko uporabljata člena 21 in 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta37.
(23)  Ugotovitev resne pomanjkljivosti zahteva natančno oceno vsakega primera posebej, ki temelji na jasnih merilih glede narave, obsega in potencialnega učinka težav, ki se lahko med posameznimi področji politike razlikujejo. Različni ključni elementi za učinkovito izvajanje schengenskega pravnega reda in različne kombinacije dejavnikov bi lahko privedli do tega, da se ugotovitev šteje za resno pomanjkljivost. Če pa se šteje, da ugotovljena pomanjkljivost ogroža ali bi lahko kratkoročno ogrozila splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah ali negativno vplivala na temeljne pravice ali znatno negativno vplivala na pravice posameznikov, se takšna pomanjkljivost šteje za resno pomanjkljivost. Če se v ocenjevalnem poročilu ugotovi resna pomanjkljivost pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah, se lahko uporabljata člena 21 in 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta37.
__________________
__________________
37 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
37 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Bistveno in zaželeno je, da Evropski parlament in Svet redno organizirata razprave na politični ravni, da bi ozaveščala o pomenu izvajanja schengenskega pravnega reda, zahtevata, da države članice, ki nenehno kršijo skupna pravila, prevzamejo odgovornost, in povečata pritisk nanje, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Komisija bi morala zagotoviti ustrezne prispevke, da bi olajšala takšne razprave, vključno s sprejetjem celovitega letnega poročila, ki bi zajemalo ocenjevanja, izvedena prejšnje leto, in stanje izvajanja priporočil, ter bi bilo del poročila o „stanju schengenske ureditve“. Evropski parlament se spodbuja k sprejetju resolucij, Svet pa bi moral sprejeti sklepne ugotovitve za povečanje pritiska na države članice, ki premalo napredujejo. „Schengenski forum“ bi moral kot edinstveno prizorišče razprav o schengenski ureditvi na visoki ravni s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in Komisije zagotoviti platformo za neformalne razprave, katerih cilj bi bil boljše izvajanje schengenskega pravnega reda.
(26)  Bistveno in zaželeno je, da Evropski parlament in Svet redno organizirata razprave na politični ravni, da bi ozaveščala o pomenu izvajanja schengenskega pravnega reda, zahtevata, da države članice, ki nenehno kršijo skupna pravila, prevzamejo odgovornost, in povečata pritisk nanje, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Obe instituciji bi morali biti v celoti in enako obveščeni o vseh spremembah pri izvajanju schengenskega pravnega reda v državah članicah. Komisija bi morala zagotoviti ustrezne prispevke, da bi olajšala takšne razprave, vključno s sprejetjem celovitega letnega poročila, ki bi zajemalo ocenjevanja, izvedena prejšnje leto, in stanje izvajanja priporočil, ter bi bilo del poročila o „stanju schengenske ureditve“. Evropski parlament se spodbuja k sprejetju resolucij, Svet pa bi moral sprejeti sklepne ugotovitve za povečanje pritiska na države članice, ki premalo napredujejo. „Schengenski forum“ bi moral kot edinstveno prizorišče razprav o schengenski ureditvi na visoki ravni s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in Komisije zagotoviti platformo za neformalne razprave, katerih cilj bi bil boljše izvajanje schengenskega pravnega reda.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Stopnjo tajnosti ocenjevalnih poročil in poročil o ponovnem obisku bi bilo treba določiti v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/44438. Vendar bi morala ocenjena država članica kljub temu imeti možnost, da zahteva, da se celotno poročilo ali njegovi deli označijo s stopnjo tajnosti v skladu z varnostnimi predpisi, ki se uporabljajo.
(28)  Stopnjo tajnosti ocenjevalnih poročil in poročil o ponovnem obisku bi bilo treba določiti v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi, določenimi v Sklepu Komisije (EU, Euratom) 2015/44438. Vendar bi morala ocenjena država članica v izjemnih primerih kljub temu imeti možnost, da zahteva, da se celotno poročilo ali njegovi deli označijo s stopnjo tajnosti v skladu z varnostnimi predpisi, ki se uporabljajo.
__________________
__________________
38 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
38 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Glede na posebno vlogo, ki jo zadnji stavek člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) namenja Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, kakor je v zvezi z nacionalnimi parlamenti poudarjena v členu 12(c) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala Svet in Komisija Evropski parlament in nacionalne parlamente temeljito obveščati o vsebini in rezultatih ocenjevanj. Poleg tega bi se moral Svet, če bi Komisija predložila predlog za spremembo te uredbe, v skladu s členom 19(7)(h) svojega Poslovnika39 posvetovati z Evropskim parlamentom, da bi pred sprejetjem končnega besedila kar najbolje upošteval njegovo mnenje.
(29)  Glede na posebno vlogo, ki jo zadnji stavek člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) namenja Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, kakor je v zvezi z nacionalnimi parlamenti poudarjena v členu 12(c) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), bi morala Svet in Komisija Evropski parlament in nacionalne parlamente temeljito obvestiti o vsebini in rezultatih ocenjevanj, in sicer najpozneje 14 dni po tem, ko je bilo ocenjevanje zaključeno. Poleg tega bi se moral Svet, če bi Komisija predložila predlog za spremembo te uredbe, v skladu s členom 19(7)(h) svojega Poslovnika39 posvetovati z Evropskim parlamentom, da bi pred sprejetjem končnega besedila kar najbolje upošteval njegovo mnenje.
__________________
__________________
39 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).
39 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za namene zagotavljanja, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red in s tem prispevajo k dobro delujočemu območju brez nadzora na notranjih mejah.
1.  S to uredbo se vzpostavlja ocenjevalni in spremljevalni mehanizem za namene zagotavljanja, da države članice učinkovito uporabljajo schengenski pravni red za zagotavljanje dobro delujočega območja brez nadzora na notranjih mejah in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Ocenjevanja lahko zajemajo vse vidike schengenskega pravnega reda in upoštevajo delovanje organov, ki uporabljajo schengenski pravni red.
3.  Ocenjevanja lahko zajemajo vse vidike schengenskega pravnega reda, vključno z uspešnim in učinkovitim izvajanjem spremljevalnih ukrepov v državah članicah na področju zunanjih meja, vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema, varstva podatkov, policijskega sodelovanja, pravosodnega sodelovanja in neizvajanja nadzora na notranjih mejah. Vsa ocenjevanja vključujejo oceno spoštovanja temeljnih pravic v okviru zajetih vidikov.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
(d)  „nenapovedano ocenjevanje“ pomeni ocenjevanje, ki ni vključeno v večletne in letne ocenjevalne programe, s katerim se preveri uporaba schengenskega pravnega reda v eni ali več državah članicah na enem ali več področjih politike;
(d)  „nenapovedano ocenjevanje“ pomeni ocenjevanje, ki se izvede brez kakršnega koli predhodnega obvestila in ni vključeno v večletne in letne ocenjevalne programe, s katerim se preveri uporaba schengenskega pravnega reda v eni ali več državah članicah na enem ali več področjih politike;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  „kratkoročno napovedani obisk“ pomeni obisk, ki se opravi z uradnim obvestilom največ 24 ur vnaprej, njegov namen pa je nenapovedano preveriti, kako država članica izvaja schengenski pravni red;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka i
(i)  „resna pomanjkljivost“ pomeni eno ali več pomanjkljivosti v zvezi z učinkovito uporabo ključnih elementov schengenskega pravnega reda, ki posamično ali v kombinaciji pomembno negativno vplivajo ali bi sčasoma lahko znatno negativno vplivale na pravice posameznikov ali na delovanje schengenskega območja;
(i)  „resna pomanjkljivost“ pomeni eno ali več pomanjkljivosti v zvezi z učinkovito uporabo schengenskega pravnega reda ali njegovega dela, tudi v zvezi s spoštovanjem Listine, ki posamično ali v kombinaciji negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na svobodo gibanja, pravice posameznikov ali na delovanje schengenskega območja;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka k
(k)  „skupina“ pomeni skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki jih imenujejo predstavniki držav članic, in predstavnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.
(k)  „skupina“ pomeni skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki jih imenujejo predstavniki držav članic in Komisije, in opazovalcev, ki jih imenujejo ustrezne institucije, organi ali agencije Unije, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka k a (novo)
(ka)  „opazovalec za Unijo“ pomeni osebo, ki jo institucija, organ, urad ali agencija Unije iz člena 7(1) imenuje za sodelovanje pri dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Države članice in Komisija v vseh fazah ocenjevanj polno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe.
3.  Države članice, Komisija in Svet v vseh fazah ocenjevanj polno sodelujejo, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe, pri čemer zagotavljajo, da je Evropski parlament v celoti obveščen o vsem pomembnem dogajanju.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 2
Zagotovijo, da lahko Komisija in skupine, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, učinkovito opravljajo svoje naloge, zlasti tako, da Komisiji in skupinam omogočijo, da se obrnejo neposredno na ustrezne osebe, ter zagotovijo popoln in neoviran dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, do katerih je bil zahtevan dostop, vključno z nacionalnimi in notranjimi smernicami in navodili, tudi tajnimi.
Zagotovijo, da lahko Komisija in skupine, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, učinkovito opravljajo svoje naloge, zlasti tako, da Komisiji in skupinam omogočijo, da se neposredno obrnejo na posamezne ustrezne osebe, ter zagotovijo popoln in neoviran dostop do vseh območij, prostorov in dokumentov, do katerih je bil zahtevan dostop, vključno z nacionalnimi in notranjimi smernicami in navodili, tudi tajnimi.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 5 – pododstavek 2
Komisija krije stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov in opazovalca iz člena 16(2), ki sodelujejo pri obiskih.
Komisija krije stroške potovanja in nastanitve strokovnjakov in opazovalcev iz člena 16(2) ter opazovalcev za Unijo, ki sodelujejo pri obiskih.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  kratkoročno napovedana ocenjevanja;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka i
(a)  za ocenjevanje praks na notranjih mejah;
(a)  za ocenjevanje praks na notranjih mejah, zlasti kadar se nadzor na notranjih mejah izvaja več kot 180 dni in na krajih, v zvezi s katerimi obstajajo dokazi o kršitvah temeljnih pravic;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b)  če je seznanjena z nastajajočimi ali sistemskimi težavami, ki bi lahko imele znaten negativen učinek na delovanje schengenskega območja;
(b)  če je seznanjena z nastajajočimi ali že obstoječimi težavami, ki bi lahko imele znaten negativen učinek na delovanje schengenskega območja, vključno z okoliščinami, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena notranja varnost;
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c)  če ima razloge za domnevo, da ocenjena država članica hudo zanemarja svoje obveznosti iz schengenskega pravnega reda, vključno z obtožbami o hudih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah.
(c)  če ima razloge za domnevo, da ocenjena država članica zanemarja svoje obveznosti iz schengenskega pravnega reda, zlasti na podlagi obtožb o hudih kršitvah temeljnih pravic na zunanjih mejah.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Komisija lahko organizira tematska ocenjevanja, zlasti da oceni izvajanje pomembnih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud, ali da oceni vprašanja na vseh področjih politike ali v zvezi s praksami držav članic, ki se srečujejo s podobnimi izzivi.
3.  Komisija lahko organizira tematska ocenjevanja, zlasti da oceni izvajanje pomembnih zakonodajnih sprememb, ko se te začnejo uporabljati, in novih pobud, ali da oceni težave, ki se pojavljajo na vseh področjih politike, ali podobne politike in prakse, ki se uporabljajo v vseh državah članicah.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja iz členov 4 in 5 se lahko izvajajo z napovedanimi ali nenapovedanimi obiski ter vprašalniki ali drugimi metodami na daljavo.
Dejavnosti ocenjevanja in spremljanja iz členov 4 in 5 se lahko izvajajo z napovedanimi, kratkoročno napovedanimi ali nenapovedanimi obiski ter vprašalniki ali drugimi metodami na daljavo. Metode na daljavo bi se morale uporabljati le, kadar se fizični obiski ne zdijo potrebni.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija lahko za lažje sodelovanje sklene dogovore z organi, uradi in agencijami Unije.
Komisija lahko za lažje sodelovanje sklene dogovore z organi, uradi in agencijami Unije ter, kadar je to ustrezno, povabi enega člana organov, uradov ali agencij Unije k sodelovanju v skupinah, ki izvajajo dejavnosti ocenjevanja in spremljanja.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Agencija Frontex vsako leto najpozneje do 31. avgusta Komisiji in državam članicam predloži analizo tveganja za namene letnega ocenjevalnega programa iz člena 13 te uredbe.
1.  Agencija Frontex vsako leto najpozneje do 31. avgusta Komisiji in državam članicam predloži analize tveganja za namene letnega ocenjevalnega programa iz člena 13 te uredbe.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
Analiza tveganja iz odstavka 1 zajema vse pomembne vidike, povezane z integriranim upravljanjem meja, vključuje pa tudi priporočila za nenapovedane obiske v naslednjem letu, ne glede na vrstni red, po katerem naj se države članice ocenijo v posameznem letu, kot je v skladu s členom 12 določeno v večletnem ocenjevalnem programu.
Analize tveganja iz odstavka 1 zajemajo vse relevantne vidike evropskega integriranega upravljanja meja, kot je določeno v členu 3(1) Uredbe (EU) 2019/1896, in vključujejo element temeljnih pravic, pa tudi priporočila za nenapovedane ali kratkoročno napovedane obiske v naslednjem letu, ne glede na vrstni red, po katerem naj se države članice ocenijo v posameznem letu, kot je v skladu s členom 12 določeno v večletnem ocenjevalnem programu.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2
Ta priporočila lahko zadevajo katero koli regijo ali določeno območje in vsebujejo seznam najmanj desetih določenih odsekov zunanjih meja in najmanj desetih določenih mejnih prehodov ter določenih krajev, pomembnih za ocenjevanje skladnosti v skladu z Direktivo 2008/115/ES47, in druge ustrezne informacije.
Ta priporočila lahko zadevajo katero koli regijo ali določeno območje in vsebujejo seznam najmanj desetih določenih odsekov zunanjih meja in najmanj desetih določenih mejnih prehodov ter določenih krajev, pomembnih za ocenjevanje skladnosti v skladu z Direktivo 2008/115/ES47, in druge ustrezne informacije.
Komisija analize tveganja v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
__________________
__________________
47 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
47 Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice
V skladu s členom 4(1), točki (a) in (d), Uredbe Sveta (ES) št. 168/20071a Agencija Evropske unije za temeljne pravice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predloži zaključke v zvezi s svojo splošno oceno spoštovanja temeljnih pravic pri izvajanju schengenskega pravnega reda, da jih Komisija prejme do priprave letnega ocenjevalnega programa iz člena 13.
__________________
1a Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija pri pripravi dejavnosti ocenjevanja in spremljanja uporabi rezultate ustreznih mehanizmov in instrumentov, vključno z dejavnostmi ocenjevanja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, uradi in agencije Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, in Agencija Evropske unije za temeljne pravice ter neodvisni nacionalni mehanizmi in organi za spremljanje ter drugi nacionalni mehanizmi za nadzor kakovosti, da se izboljša ozaveščenost o delovanju schengenskega območja in prepreči podvajanje prizadevanj in nasprotujočih si ukrepov.
1.  Komisija pri pripravi dejavnosti ocenjevanja in spremljanja ter pri odločanju, ali je potrebno nenapovedano ali kratkoročno napovedano ocenjevanje, ter za izboljšanje ozaveščenosti o delovanju schengenskega območja in preprečitev podvajanja prizadevanj in nasprotujočih si ukrepov uporabi rezultate ustreznih mehanizmov in instrumentov, vključno z dejavnostmi ocenjevanja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, uradi in agencije Unije, ki sodelujejo pri izvajanju schengenskega pravnega reda, in Agencija Evropske unije za temeljne pravice ter neodvisni nacionalni mehanizmi in organi za spremljanje ter drugi nacionalni mehanizmi za nadzor kakovosti.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2
Izmenjava informacij poteka v skladu z mandati zadevnih organov, uradov in agencij Unije.
Izmenjava informacij poteka v skladu z mandati zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Njen namen pa je omogočiti zadevnim organom, uradom in agencijam Unije, da dobijo boljšo sliko razmer ter se operativno bolje odzovejo nanje.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju dejavnosti ocenjevanja in spremljanja upošteva informacije, ki jih zagotovijo tretje osebe, tudi neodvisni organi ter nevladne in mednarodne organizacije.
Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju dejavnosti ocenjevanja in spremljanja, zlasti pri odločanju, ali je potrebno nenapovedano ocenjevanje v skladu s členom 4(2) in (2a), upošteva informacije in priporočila, ki jih podajo ustrezne tretje osebe, tudi neodvisni organi ter nevladne in mednarodne organizacije, kot so institucije in organi Združenih narodov in Sveta Evrope. Kadar se pri ocenjevanju potrdi, da obstajajo pomanjkljivosti, na katere so v predloženih informacijah opozorile tretje osebe, se državam članicam omogoči, da podajo pripombe.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2
V vsakem večletnem ocenjevalnem ciklu za vsako državo članico poteka redno ocenjevanje in vsaj eno nenapovedano ali tematsko ocenjevanje.
V vsakem večletnem ocenjevalnem ciklu za vsako državo članico poteka redno ocenjevanje in vsaj eno nenapovedano ocenjevanje ali en kratkoročno napovedani obisk ter eno ali več tematskih ocenjevanj. Komisija nenapovedano ocenjevanje v skladu s členom 4 organizira vedno, ko nastopijo okoliščine iz navedenega člena.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1
Večletni ocenjevalni program določa posebna prednostna področja, ki jih zajemajo redna ocenjevanja, in vključuje začasni časovni razpored teh ocenjevanj.
Večletni ocenjevalni program v skladu s členom 4 določa vidike schengenskega pravnega reda, ki jih zajemajo redna ocenjevanja, in vključuje začasni časovni razpored teh ocenjevanj.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2
Določa začasni seznam držav članic, za katere bodo v določenem letu potekala redna ocenjevanja, ne glede na prilagoditve, opravljene v skladu z odstavkom 4. Pri začasnem vrstnem redu, po katerem bodo za države članice potekala redna ocenjevanja, se upošteva čas, ki je potekel od prejšnjega rednega ocenjevanja. Upoštevajo se tudi rezultati prejšnjih ocenjevanj, hitrost izvajanja akcijskih načrtov in druge ustrezne informacije, ki so na voljo Komisiji v zvezi s praksami držav članic.
Določa začasni seznam držav članic, ki bodo v določenem letu predmet rednih ocenjevanj, ter ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki v zadevnih državah članicah opravljajo naloge v zvezi z izvajanjem schengenskega pravnega reda, ne glede na prilagoditve, opravljene v skladu z odstavkom 4. Pri začasnem vrstnem redu, po katerem bodo za države članice potekala redna ocenjevanja, se upošteva čas, ki je potekel od prejšnjega rednega ocenjevanja. Upoštevajo se tudi rezultati prejšnjih ocenjevanj, hitrost izvajanja akcijskih načrtov in druge ustrezne informacije, ki so na voljo Komisiji v zvezi s praksami držav članic.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
Pri pripravi vprašalnika se lahko Komisija posvetuje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7.
Pri pripravi vprašalnika se lahko Komisija posvetuje z ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije iz člena 7. Komisija v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice v vprašalnik vključi posebna referenčna merila, na podlagi katerih ocenjevalne skupine ocenijo spoštovanje temeljnih pravic.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4 – pododstavek 3
Komisija da odgovore na voljo drugim državam članicam.
Komisija da odgovore na voljo drugim državam članicam ter Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice in Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije zagotovijo, da se strokovnjaki držav članic in predstavniki Komisije ustrezno usposobijo za schengenske ocenjevalce.
Države članice in Komisija v sodelovanju z ustreznimi organi, uradi ali agencijami Unije zagotovijo, da se strokovnjaki držav članic in predstavniki Komisije ustrezno usposobijo za schengenske ocenjevalce. Usposabljanje morajo obvezno opraviti vsi strokovnjaki, ki v skladu s členom 18 sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Vsaka skupina, ki izvaja redna ocenjevanja, lahko za namene usposabljanja vključi opazovalca iz države članice ali Komisije.
2.  Vsaka skupina, ki izvaja redna ocenjevanja, lahko za namene usposabljanja vključi opazovalca iz države članice, Komisije ali pa organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto vzpostavi nabor strokovnjakov, katerih poklicne izkušnje pokrivajo posamezna prednostna področja, določena v večletnem ocenjevalnem programu.
1.  Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto vzpostavi nabor strokovnjakov, katerih poklicne izkušnje vključujejo navedene vidike schengenskega pravnega reda, ki naj bi bili zajeti v skladu z večletnim ocenjevalnim programom.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Hkrati z določitvijo letnega ocenjevalnega programa v skladu s členom 13(1) države članice na poziv Komisije imenujejo vsaj enega usposobljenega strokovnjaka za vsako posamezno področje, določeno v večletnem ocenjevalnem programu za nabor strokovnjakov za naslednje leto.
2.  Hkrati z določitvijo letnega ocenjevalnega programa v skladu s členom 13(1) države članice na poziv Komisije imenujejo vsaj enega usposobljenega strokovnjaka za vsak posamezen vidik schengenskega pravnega reda, ki ga je treba oceniti, kot je določen v večletnem ocenjevalnem programu, za nabor strokovnjakov za naslednje leto.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 11
11.  Komisija redno posodablja seznam strokovnjakov v naboru in države članice obvesti o številu strokovnjakov, imenovanih na državo članico, in njihovih profilih.
11.  Komisija redno posodablja seznam strokovnjakov v naboru in države članice, Evropski parlament in Svet obvesti o številu strokovnjakov, imenovanih na državo članico, in njihovih profilih.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija glede na posebnosti in potrebe dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja določi število strokovnjakov držav članic in predstavnikov Komisije, ki sodelujejo v skupini. Komisija iz nabora strokovnjakov izbere strokovnjake, ki bodo postali člani skupine.
1.  Komisija glede na posebnosti in potrebe dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja določi število strokovnjakov držav članic in predstavnikov Komisije, ki sodelujejo v skupini. Komisija iz nabora strokovnjakov izbere strokovnjake, ki bodo postali člani skupine. Vsi člani ekipe, razen opazovalcev ali opazovalcev za Unijo, morajo opraviti ustrezno usposabljanje iz člena 16(1).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2
Strokovnjaki držav članic ne sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnost ocenjevanja ali spremljanja države članice, v kateri so zaposleni.
Strokovnjaki držav članic ne sodelujejo v skupini, ki izvaja dejavnost ocenjevanja ali spremljanja države članice, v kateri so zaposleni. Kadar se v okviru ocenjevanja države članice ocenjujejo dejavnosti organa, urada ali agencije Unije, prisotne v tej državi članici, pri ocenjevanju ne sme sodelovati noben strokovnjak ali opazovalec iz tega organa, urada ali agencije Unije.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  V primeru nenapovedanih obiskov Komisija pošlje pozive najpozneje dva tedna pred načrtovanim začetkom obiska. Strokovnjaki odgovorijo v 72 urah po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali.
4.  V primeru nenapovedanih ali kratkoročno napovedanih obiskov Komisija pošlje pozive najpozneje dva tedna pred načrtovanim začetkom obiska. Strokovnjaki odgovorijo v 72 urah po prejemu poziva v dogovoru z organi, ki so jih imenovali.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Komisija poleg tega pozove Evropski parlament, da pošlje predstavnika, ki bo kot opazovalec za Unijo opazoval ponovne obiske.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 8
8.  Če Komisija najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja ali vsaj en teden pred nenapovedanimi obiski ne prejme potrditve udeležbe zahtevanega števila strokovnjakov iz nabora, nemudoma pozove vse države članice, naj imenujejo usposobljene strokovnjake zunaj nabora, da zapolnijo prazna mesta.
8.  Če Komisija najmanj šest tednov pred načrtovanim začetkom dejavnosti ocenjevanja ali spremljanja ali vsaj sedem dni pred nenapovedanimi ali kratkoročno napovedanimi obiski ne prejme potrditve udeležbe zahtevanega števila strokovnjakov iz nabora, brez odlašanja pozove vse države članice, naj imenujejo usposobljene strokovnjake zunaj nabora, da zapolnijo prazna mesta.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 9 – pododstavek 2
Komisija imenuje vodilnega strokovnjaka Komisije in predlaga vodilnega strokovnjaka držav članic. Vodilnega strokovnjaka držav članic imenujejo člani skupine čim prej po ustanovitvi skupine.
Komisija imenuje vodilnega strokovnjaka Komisije in predlaga vodilnega strokovnjaka držav članic. Vodilnega strokovnjaka držav članic imenujejo člani skupine čim prej po ustanovitvi skupine. Komisija imenuje strokovnjaka, ki je pri obisku ali ocenjevanju odgovoren za elemente temeljnih pravic.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1
Podroben program obiskov v državi članici ali na njenih konzulatih določi Komisija v tesnem sodelovanju z vodilnima strokovnjakoma in zadevno državo članico.
Podroben program obiskov v državi članici ali na njenih konzulatih določi Komisija v tesnem sodelovanju z vodilnima strokovnjakoma in zadevno državo članico. Komisija podroben program obiskov pošlje ustreznemu nacionalnemu parlamentu.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 1
Nenapovedani obiski se izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Komisija lahko izjemoma uradno obvesti zadevno državo članico vsaj 24 ur pred takim obiskom, kadar je glavni namen nenapovedanega obiska naključno preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda.
Nenapovedani obiski se izvedejo brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici. Komisija določi podroben program za nenapovedane obiske.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 2
Komisija določi podroben program za nenapovedane obiske. Če so bile države članice uradno obveščene, se lahko Komisija z zadevno državo članico posvetuje o časovnem razporedu in podrobnem programu.
črtano
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5
5.  Komisija lahko v tesnem sodelovanju z državami članicami določi in posodobi smernice za izvajanje nenapovedanih obiskov.
5.  Komisija lahko v tesnem sodelovanju z državami članicami določi in posodobi smernice za izvajanje nenapovedanih ali kratkoročno napovedanih obiskov in se lahko v zvezi s tem posvetuje z državami članicami.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami določi smernice za izvajanje dejavnosti ocenjevanja in spremljanja z vprašalnikom ali drugimi metodami na daljavo.
Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami določi smernice za izvajanje dejavnosti ocenjevanja in spremljanja z vprašalnikom ali drugimi metodami na daljavo kot dopolnilnimi metodami. Metode na daljavo se uporabljajo le, kadar se fizični obiski ne zdijo potrebni.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 3
Komisija pošlje ocenjevalno poročilo nacionalnim parlamentom, Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija ocenjevalno poročilo najpozneje 14 dni po tem, ko je bilo sprejeto, pošlje nacionalnim parlamentom, Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5
5.  Ocenjevalno poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti in obravnavati področja za izboljšave, ugotovljena med ocenjevanjem, ter navesti prednostne naloge za njihovo izvajanje. V ocenjevalnem poročilu so lahko določeni roki za izvedbo priporočil. Če je pri ocenjevanju ugotovljena resna pomanjkljivost, se uporabijo posebne določbe iz člena 23.
5.  Ocenjevalno poročilo vsebuje priporočila za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti pomanjkljivosti in obravnavati področja za izboljšave, ugotovljena med ocenjevanjem, ter navesti prednostne naloge za njihovo izvajanje. V ocenjevalnem poročilu so določeni tudi roki za izvedbo priporočil. Če je pri ocenjevanju ugotovljena resna pomanjkljivost, se uporabijo posebne določbe iz člena 23.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 6
6.  Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila ocenjeni državi članici v štirih tednih po končani dejavnosti ocenjevanja. Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v dveh tednih po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice. V osnutku ocenjevalnega poročila se lahko upoštevajo pripombe ocenjene države članice.
6.  Komisija pošlje osnutek ocenjevalnega poročila ocenjeni državi članici v štirih tednih po končani dejavnosti ocenjevanja. Ocenjena država članica predloži pripombe glede osnutka ocenjevalnega poročila v dveh tednih po njegovem prejemu. Na zahtevo ocenjene države članice poteka sestanek za oblikovanje poročila najpozneje pet delovnih dni po prejemu pripomb ocenjene države članice. V osnutku ocenjevalnega poročila se v celoti upoštevajo pripombe ocenjene države članice.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Kadar osnutek ocenjevalnega poročila vsebuje ugotovitve v zvezi z dejavnostmi organa, urada ali agencije Unije, ki sodeluje pri izvajanju schengenskega pravnega reda, se smiselno uporablja postopek iz odstavka 6.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 6 b (novo)
6b.   Ocenjevalna poročila iz tega člena in člena 23 te uredbe prispevajo k oceni učinkovite uporabe in izvajanja Listine v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Prilogo III k navedeni uredbi.
__________________
1a Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1
Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija predloži pripombe o ustreznosti akcijskega načrta in v enem mesecu od njegove predložitve o svojih pripombah obvesti ocenjeno državo članico. Svet lahko države članice pozove, naj predložijo pripombe k akcijskemu načrtu.
Po posvetovanju s skupino, ki je izvedla dejavnost ocenjevanja, Komisija predloži pripombe o ustreznosti akcijskega načrta in v enem mesecu od njegove predložitve o svojih pripombah obvesti ocenjeno državo članico. Svet druge države članice pozove, naj v okviru okrepljenega političnega dialoga podajo pripombe k akcijskemu načrtu.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 1
Ocenjena država članica Komisiji in Svetu poroča o izvajanju svojega akcijskega načrta vsakih šest mesecev od sprejetja ocenjevalnega poročila, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden. Glede na vrsto pomanjkljivosti in stanje izvajanja priporočil lahko Komisija od ocenjene države članice zahteva drugačno pogostost poročanja.
Ocenjena država članica Komisiji in Svetu o izvajanju svojega akcijskega načrta poroča vsakih šest mesecev od sprejetja ocenjevalnega poročila, dokler Komisija ne meni, da je akcijski načrt v celoti izveden. Glede na vrsto pomanjkljivosti in stanje izvajanja priporočil lahko Komisija od ocenjene države članice zahteva drugačno pogostost poročanja. Če Komisija po 24 mesecih od sprejetja ocenjevalnega poročila meni, da vsa priporočila niso bila ustrezno obravnavana in da akcijski načrt ni bil v celoti izveden, Evropski parlament in Svet v obrazloženem sklepu izrazita svoje stališče o zadevi.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3 – pododstavek 3
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj dvakrat letno poroča o stanju izvajanja akcijskih načrtov. Komisija zlasti predloži informacije o svojih pripombah glede ustreznosti akcijskih načrtov iz odstavka 2, rezultatih ponovnih in preveritvenih obiskov ter glede tega, ali je opazila bistveno premajhen napredek pri izvajanju akcijskega načrta.
Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in zadevnim nacionalnim parlamentom vsaj dvakrat letno poroča o stanju izvajanja akcijskih načrtov. Komisija zlasti predloži informacije o svojih pripombah glede ustreznosti akcijskih načrtov iz odstavka 2, rezultatih ponovnih in preveritvenih obiskov ter glede tega, ali je opazila bistveno premajhen napredek pri izvajanju akcijskega načrta.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2
Ocenjena država članica sprejme takojšnje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, tudi tako, da po potrebi mobilizira vsa razpoložljiva operativna in finančna sredstva. Ocenjena država članica nemudoma obvesti Komisijo in države članice o takojšnjih sprejetih ali načrtovanih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. Hkrati Komisija ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7 obvesti o resni pomanjkljivosti, da bi lahko po potrebi zagotovili podporo ocenjeni državi članici. Komisija obvesti tudi Svet in Evropski parlament:
Ocenjena država članica sprejme takojšnje ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, tudi tako, da po potrebi mobilizira vsa razpoložljiva operativna in finančna sredstva. Ocenjena država članica brez odlašanja obvesti Komisijo in države članice o takojšnjih sprejetih ali načrtovanih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti. Hkrati Komisija ustrezne organe, urade in agencije Unije iz člena 7 obvesti o resni pomanjkljivosti, da bi lahko po potrebi zagotovili podporo ocenjeni državi članici. Komisija takoj obvesti tudi Svet, Evropski parlament in nacionalne parlamente o ugotovljeni resni pomanjkljivosti in morebitnih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ocenjena država članica morebiti že sprejela.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 1
Svet sprejme priporočila v dveh tednih po prejemu predloga.
Svet najpozneje v desetih dneh po prejemu predloga sprejme priporočila.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 3
Svet določi roke za izvedbo priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, in določi pogostost poročanja ocenjene države članice Komisiji in Svetu o izvajanju njenega akcijskega načrta.
Svet o zadevi razpravlja čim prej in določi kratke roke za izvedbo priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, in določi, kako pogosto naj ocenjena država članica poroča Komisiji in Svetu o izvajanju svojega akcijskega načrta.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 6 – pododstavek 1
Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži svoj akcijski načrt v enem mesecu po sprejetju priporočil. Komisija ta akcijski načrt pošlje Evropskemu parlamentu.
Ocenjena država članica Komisiji in Svetu predloži svoj akcijski načrt v treh tednih po sprejetju priporočil. Komisija ta akcijski načrt brez odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 7 – pododstavek 1
Komisija za preverjanje napredka pri izvajanju priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, organizira ponovni obisk, ki se izvede najpozneje eno leto po datumu dejavnosti ocenjevanja.
Komisija za preverjanje napredka pri izvajanju priporočil, povezanih z resno pomanjkljivostjo, organizira ponovni obisk, ki se izvede najpozneje 180 dni po datumu dejavnosti ocenjevanja.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 8
8.  Svet izrazi svoje stališče o poročilu.
8.  Svet izrazi svoje stališče o ocenjevalnem poročilu in lahko pozove Komisijo, naj predloži predlog priporočil za ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, katerih cilj je odpraviti resne trdovratne pomanjkljivosti, ugotovljene v poročilu o ponovnem obisku. Če Komisija predloži tak predlog, se uporabljata odstavka 6 in 7.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Kadar se po ponovnem obisku ugotovi, da država članica po ocenjevanju, s katerim je bila ugotovljena resna pomanjkljivost, akcijskega načrta ne izvaja zadovoljivo, Komisija proti tej državi članici sproži postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s PDEU, če meni, da ta država članica ni izpolnila določene obveznosti.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 10
10.  Če se šteje, da je resna pomanjkljivost resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah ali resna in sistematična kršitev temeljnih pravic, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.
10.  Če se šteje, da je resna pomanjkljivost resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah ali resna in sistematična kršitev temeljnih pravic, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter ju obvesti tudi o postopkih za ugotavljanje kršitev, ki so že bili ali še bodo sproženi proti ocenjeni državi članici.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2
2.  Stopnja tajnosti poročil se določi v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve ocenjene države članice lahko dobijo tudi oznako „EU RESTRICTED/RESTREINT UE“.
2.  Stopnja tajnosti poročil se določi v skladu s Sklepom (EU, Euratom) 2015/444. V izjemnih primerih lahko deli ocenjevalnih poročil na podlagi ustrezno utemeljene zahteve ocenjene države članice dobijo tudi oznako „EU RESTRICTED/RESTREINT UE“.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 3
3.  Pošiljanje tajnih informacij in dokumentov za namene te uredbe in ravnanje z njimi potekata v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi. Ti predpisi ne onemogočajo, da se informacije dajo na voljo Evropskemu parlamentu in ustreznim organom, uradom in agencijam Unije iz člena 7.
3.  Pošiljanje tajnih informacij in dokumentov za namene te uredbe in ravnanje z njimi potekata v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi. Ti predpisi ne onemogočajo, da se informacije dajo na voljo Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom in ustreznim organom, uradom in agencijam Unije iz člena 7.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
Komisija pregleda uporabo te uredbe in Svetu predloži poročilo v šestih mesecih po sprejetju vseh ocenjevalnih poročil v zvezi z ocenjevanji iz prvega večletnega ocenjevalnega programa, sprejetega v skladu s to uredbo. Tak pregled zajema vse elemente te uredbe, vključno z delovanjem postopkov sprejemanja aktov v okviru ocenjevalnega mehanizma. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu.
Komisija pregleda uporabo te uredbe in Svetu predloži poročilo v šestih mesecih po sprejetju vseh ocenjevalnih poročil v zvezi z ocenjevanji iz prvega večletnega ocenjevalnega programa, sprejetega v skladu s to uredbo. Tak pregled zajema vse elemente te uredbe, vključno z delovanjem postopkov sprejemanja aktov v okviru ocenjevalnega mehanizma. Komisija navedeno poročilo brez odlašanja predloži Evropskemu parlamentu.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 30 a (novo)
Člen 30a
Pregled
Vsi prihodnji predlogi Komisije za spremembo tega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda morajo temeljiti na členu 77(2), točka (b), PDEU.

Stanje človekovih pravic v Severni Koreji, vključno s preganjanjem verskih manjšin
PDF 136kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o stanju človekovih pravic v Severni Koreji, vključno s preganjanjem verskih manjšin (2022/2620(RSP))
P9_TA(2022)0123RC-B9-0183/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični ljudski republiki Koreji (v nadaljnjem besedilu: Severna Koreja),

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 in visokega predstavnika EU z dne 25. marca 2022 o izstrelitvi medcelinskega balističnega izstrelka, ki jo je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja,

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel 1. aprila 2022 o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 25. marca 2022 o izstrelitvi medcelinskega balističnega izstrelka,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11. januarja 2022 o tem, da je Severna Koreja izstrelila rakete,

–  ob upoštevanju nedavnih sankcij z dne 22. marca 2021, ki jih je EU naložila zaradi resnih kršitev človekovih pravic v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalna OZN z dne 1. aprila 2022 o stanju človekovih pravic v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2356 (2017), 2270 (2016), 2371 (2017), 2375 (2017) in 2397 (2017), ki Severni Koreji izrecno prepovedujejo izvajanje jedrskih poskusov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 16. decembra 2021 o stanju človekovih pravic v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Deklaracije o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 7. februarja 2014 o človekovih pravicah v Severni Koreji,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Severna Koreja še vedno ena od najbolj represivnih držav na svetu; ker ima v Severni Koreji država popoln nadzor nad vsemi vidiki življenja svojih državljanov, ohranja absolutni monopol nad obveščanjem ter nadzoruje gibanje znotraj in zunaj države, pa tudi družbeno življenje državljanov, hkrati pa z grožnjami z usmrtitvami, zapornimi kaznimi, prisilnimi izginotji in težaškim prisilnim delom v zaporih in zaporniških taboriščih skrbi, da ostajajo poslušni;

B.  ker ima Severna Koreja obsežen in dobro strukturiran varnostni aparat, ki skrbno spremlja življenje skoraj vsakega državljana in v državi ne dovoli nobenih temeljnih svoboščin;

C.  ker je preiskovalna komisija preiskala sistematične, obsežne in hude kršitve človekovih pravic v Severni Koreji in 7. februarja 2014 objavila poročilo o tem; ker je preiskovalna komisija v svojem poročilu zaključila, da resnost, obseg in narava kršitev človekovih pravic Pjongjanga kažejo, da je država brez primere v sodobnem svetu;

D.  ker se stanje človekovih pravic v Severni Koreji od objave poročila preiskovalne komisije leta 2014 ni izboljšalo; ker so zunajsodni poboji, mučenje, spolno nasilje, suženjstvo in samovoljna pridržanja, ki jih izvaja režim Severne Koreje, vključno s preganjanjem na podlagi verskega prepričanja, stalni in sistematični; ker so verski delavci v severnokorejskem sistemu songbun razvrščeni v „sovražni“ razred in veljajo za sovražnike države, ki si zaslužijo diskriminacijo, kaznovanje, osamitev in celo usmrtitev; ker dokumentacija nevladnih organizacij kaže, da so pripadniki šamanizma in krščanstva še posebej izpostavljeni preganjanju;

E.  ker režim sistematično preganja verska prepričanja in manjšine, vključno s šamanizmom, korejskim budizmom, katolištvom, čeondoizmom in protestantizmom; ker so med primeri tega sistematičnega pregona tudi usmrtitve nekaterih tujih katoliških duhovnikov in protestantskih voditeljev, ki se niso odpovedali svoji veri in so bili likvidirani kot „ameriški vohuni“;

F.  ker so poleg tega, da so v Severni Koreji žrtve kršitev vsi prebivalci, ženske in dekleta tudi potencialne tarče številnih spolnih zlorab in zlorab na podlagi spola, pri čemer vladni uradniki kršijo pravice, vključno z razširjeno diskriminacijo na podlagi spola, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, in teh kršitev ne obravnavajo učinkovito;

G.  ker vlada Severne Koreje ne dovoljuje politične opozicije, svobodnih in pravičnih volitev, svobodnih medijev, verske svobode, svobode združevanja, kolektivnih pogajanj ali svobode gibanja in torej ne spoštuje načela vladavine prava; ker se je poročalo o hudem zatiranju ljudi, vključenih v javne in zasebne verske dejavnosti, vključno s samovoljnim odvzemom prostosti, mučenjem, prisilnim delom in usmrtitvami; ker po navedbah posebnega poročevalca OZN taborišča za politične zapornike kvanliso še vedno obstajajo in so ključnega pomena za nadzor in zatiranje prebivalstva; ker so po navedbah posebnega poročevalca številne od teh kršitev povezane s hudodelstvi zoper človečnost, storjenimi v Severni Koreji; nujno so potrebni konkretni postopki ugotavljanja odgovornosti na nacionalni ali mednarodni ravni;

H.  ker državne oblasti v Severni Koreji sistematično kratijo temeljne pravice zapornikov in so krive za zunajsodne poboje, samovoljna pridržanja in prisilna izginotja, tudi v obliki ugrabitev tujih državljanov, kar po ocenah nekaterih virov pomeni več kot 100.000 ljudi, ki so v obširnem kazenskem sistemu, ki med drugim vključuje centre za pridržanje, delovna taborišča, taborišča za politične zapornike in taborišča za prevzgojo; ker režim Severne Koreje redno in sistematično zahteva prisilno delo večine prebivalstva, zlasti ljudi v kvanlisu, da bi lahko ohranjala svoje gospodarstvo;

I.  ker je režim Severne Koreje zavrnil vse resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice, generalne skupščine in varnostnega sveta v zvezi s stanjem človekovih pravic na njenem ozemlju;

J.  ker je Severna Koreja izkoristila pandemijo covida-19 za nadaljnjo osamitev države od zunanjega sveta, zaradi česar so se zakoreninjene kršitve človekovih pravic in njihov negativni vpliv na zdravje njenih prebivalcev še poslabšali; ker se humanitarne organizacije še vedno ne morejo vrniti v Severno Korejo; ker je zaradi omejene mednarodne prisotnosti v državi in znatno manjšega števila pobeglih oseb, ki prihajajo v Republiko Korejo, dokumentiranje kršitev človekovih pravic težje kot kdaj koli prej; ker je Severna Koreja zaprla meje na vseh zunanjih prehodih, da bi preprečila širjenje covida-19, in ni poskrbela za distribucijo proticovidnih cepiv svojim prebivalcem, saj naj virusa v državi sploh ne bi bilo; ker je Severna Koreja od začetka pandemije postala še bolj izolirana od ostalega sveta zaradi svoje izjemno slabe zdravstvene infrastrukture in neprecepljenosti prebivalstva; ker je država po navedbah najnovejšega poročila Sveta OZN za človekove pravice, ki je bilo objavljeno marca 2022, bolj izolirana kot kdaj koli prej zaradi dolgotrajnega obsežnega zaprtja meja in omejitev potovanj med mesti in regijami, uvedenih januarja 2020; ker se represivni nadzor nad prebivalstvom še zaostruje;

K.  ker prebivalci Severne Koreje zaradi politične in gospodarske osamitve ter pomanjkanja hrane in goriva že desetletja živijo v slabo razvitem okolju s slabo zdravstveno oskrbo in visoko stopnjo podhranjenosti mater in otrok; ker je stalna prehranska negotovost še vedno zelo pogosta in se je z znatnim zmanjšanjem trgovine po zaprtju državnih meja najverjetneje še povečala; ker se nekateri deli prebivalstva, zlasti ranljivo prebivalstvo, morda spopadajo z lakoto in stradanjem;

L.  ker je Evropska unija zagovornica in podpornica človekovih pravic in demokracije v svetu; ker je zadnji politični dialog med EU in Severno Korejo potekal junija 2015; ker kitajska vlada večino severnokorejskih beguncev obravnava kot nezakonite ekonomske migrante in nekatere od njih, če jih odkrije, vrne v domovino ne glede na to, da bodo po vrnitvi morda preganjani; ker se državljani Severne Koreje v Rusiji soočajo z repatriacijo, saj je ruska policija na zahtevo Pjongjanga v preteklosti že aretirala severnokorejske državljane; ker ta praksa neposredno krši obveznosti Kitajske in Rusije iz Konvencije OZN o beguncih iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967; ker se številni severnokorejski prebežniki, ki nimajo uradne identitete ali pravnega statusa, soočajo z velikimi težavami na Kitajskem in v sosednjih državah ter lahko izredno hitro postanejo žrtve trgovine z ljudmi, ugrabitev in spolnega izkoriščanja;

M.  ker Severna Koreja ohranja svoje jedrske zmogljivosti in še naprej izvaja program balističnih izstrelkov, kar se je nedavno pokazalo s povečanim preskušanjem izstrelkov v začetku leta 2022; ker je EU uvedla sankcije proti 57 posameznikom in devetim subjektom, uvrščenim na seznam, ker so prispevali k programom Severne Koreje, povezanim z jedrskimi zmogljivostmi in zmogljivostmi balističnih izstrelkov ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali se izogibajo sankcijam; ker širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njihovih nosilcev pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je Severna Koreja leta 2003 odstopila od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in od leta 2006 izvaja jedrske poskuse, leta 2009 pa je uradno razglasila, da je razvila jedrsko orožje, kar pomeni, da se je grožnja za razvoj njenih jedrskih zmogljivosti nedvomno povečala; ker je Severna Koreja 20. aprila 2018 napovedala, da bo nemudoma prekinila jedrsko testiranje in testiranje izstrelkov ter zaprla lokacijo Pungje Ri, kjer so že izvedli šest jedrskih poskusov; ker je Svet Evropske unije obsodil izstrelitev medcelinskega balističnega izstrelka Severne Koreje 24. marca 2022 kot kršitev začasne prekinitve izstrelitev medcelinskih balističnih izstrelkov, ki jo je obljubila Severna Koreja, in kršitev sankcij OZN; ker je EU 22. marca 2022 uvedla zamrznitev sredstev in prepoved potovanj v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic za dva posameznika in en subjekt v Severni Koreji;

N.  ker je odhajajoči predsednik Republike Koreje Mun Dže In Severni Koreji predlagal deklaracijo o končanju vojne, da bi razglasili uradni konec korejske vojne, ki se je leta 1953 končala brez mirovne pogodbe;

O.  ker so zunanji ministri skupine G7 in visoki predstavnik EU skupaj izjavili, da so hude humanitarne razmere v Severni Koreji posledica usmerjanja virov Severne Koreje v programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov, ne pa v dobrobit njenih prebivalcev;

1.  ponovno ostro obsoja desetletja trajajočo državno represijo, ki jo sistematično izvajajo sedanji in nekdanji vrhovni voditelji in administracija Severne Koreje; poziva Kim Džong Una, naj ustavi politiko iztrebljanja, umorov, zasužnjevanja, mučenja, zapornih kazni, posilstev, prisilnih splavov in drugega spolnega nasilja, preganjanje iz političnih, verskih, rasnih in spolnih razlogov, prisilno premeščanje prebivalstva, prisilna izginotja, nehumano namerno povzročanje dolgotrajne lakote in institucionalizirano nekaznovanje storilcev teh dejanj; poziva oblasti Severne Koreje, naj prenehajo izvajati hudodelstva zoper človečnost, tudi prek sistema kvanliso, in naj začnejo proces reform, v skladu s katerimi bi se človekove pravice spoštovale in varovale; poudarja, da je treba ukiniti sistem kvanliso; poziva k objavi podrobnih informacij o teh taboriščih in temu, da bi jih lahko obiskali neodvisni mednarodni nadzorni organi;

2.  ostro obsoja sistematično in obsežno uporabo smrtne kazni v Severni Koreji; poziva vlado te države, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; poziva to državo, naj konča zunajsodne uboje in prisilna izginotja, izpusti politične zapornike in svojim državljanom omogoči prosto potovanje, tako v državi kot zunaj nje; poziva jo, naj omogoči svobodo izražanja in svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; poziva jo, naj prebežnikom iz države preneha izrekati obsodbe „izdaje“ ali zahtevati, da se prebežniki na Kitajsko vrnejo v Severno Korejo;

3.  spodbuja vlado Ljudske republike Kitajske in vlado Ruske federacije, naj v skladu s svojimi obveznostmi kot pogodbenici Konvencije OZN o beguncih severnokorejskim beguncem, ki prečkajo mejo s Kitajsko in Rusijo, ne odrekata pravice, da zaprosijo za azil, in naj jih ne vračata prisilno v Severno Korejo, temveč naj zaščitita njihove temeljne človekove pravice; ponovno poziva države, ki sprejemajo begunce iz Severne Koreje, naj spoštujejo Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in njen protokol iz leta 1967 ter naj zlasti nikakor ne sodelujejo z administracijo te države pri izročitvi ali repatriaciji severnokorejskih državljanov;

4.  obsoja hude omejitve svobode gibanja, izražanja, informacij, mirnega zbiranja in združevanja, pa tudi diskriminacijo na podlagi sistema songbun, v katerem so ljudje razvrščeni po družbenih razredih, ki jih zanje določi država, in rojstvu, pri čemer se upoštevajo tudi politična stališča in vera; je globoko zaskrbljen zaradi sistematičnih kršitev svobode veroizpovedi in prepričanja, ki negativno vplivajo na šamanizem in krščanstvo ter druge veroizpovedi v Severni Koreji; obsoja samovoljne aretacije, dolgotrajno pridržanje, mučenje, slabo ravnanje in spolno nasilje nad verniki in uboje verujočih; poziva oblasti Severne Koreje, naj prenehajo z vsem nasiljem nad verskimi manjšinami in jim zagotovijo pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja, pravico do združevanja ter svobodo izražanja; poudarja, da je treba soditi storilcem teh nasilnih dejanj, med katerimi sta tudi ministrstvo za socialno varnost in ministrstvo za državno varnost, ki sta ključna pri preganjanju verskih skupnosti;

5.  poziva vlado Severne Koreje, naj ustavi državno podprti program prisilnega dela, v okviru katerega imajo tuje države korist od desettisočev severnokorejskih delavcev, ki bivajo in delajo v negotovih razmera, kar je trdna valuta in omogoča ohranjanje režima; poudarja, da imajo v tem primeru odgovornost za zaščito pravic delavcev tudi države gostiteljice, ki bi morale zagotoviti spoštovanje delovnih standardov in standardov človekovih pravic;

6.  poudarja, da je zaskrbljen zlasti zaradi razmer v zaporih v celotnem kazenskem sistemu, kar vključuje odrekanje zdravstvenega varstva, mučenje ter kruto, nehumano in poniževalno ravnanje in kaznovanje, samovoljne odvzeme prostosti, prisilno delo, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, odrekanje pravice do življenja in pravičnega sojenja ter kršitve pravic ranljivih zapornikov, vključno z ženskami, invalidi in mladoletniki; poziva oblasti Severne Koreje, naj zagotovijo, da bodo imeli neodvisni opazovalci za človekove pravice dostop do kazenskega sistema te države, in naj sodelujejo z njimi, da bi sodelovale z ustreznimi mednarodnimi akterji pri reformi kazenskega in pravosodnega sistema;

7.  obsoja instrumentalizacijo pandemije, ki je vodila k uvedbi novih omejitev ter k strogim, nepotrebnim in skrajnim ukrepom, ki jih je severnokorejska vlada domnevno uvedla za zaščito pred covidom-19 in ki še dodatno omejujejo že tako odvzete pravice do hrane in zdravja ter pravice do svobode gibanja, svobode izražanja in informacij; izreka pohvalo delu Odbora za sankcije 1718, ki je hitro odobril vse prošnje za izvzetje iz proticovidnih sankcij za humanitarno pomoč za Severno Korejo; poziva državo, naj sodeluje z mednarodnimi organizacijami, vključno z instrumentom za globalni dostop do cepiva proti covidu-19, da bi svojim prebivalcem zagotovila pravočasno dostavo in distribucijo teh cepiv;

8.  je posebej zaskrbljen zaradi izredno slabih prehranskih razmer v državi in njihovih posledic za ekonomske, socialne in kulturne pravice prebivalstva; poziva oblasti Severne Koreje, naj vsem državljanom v skladu s potrebami in humanitarnimi načeli zagotovijo dostop do hrane in humanitarne pomoči;

9.  poudarja pomen zagotovitve odgovornosti za pretekla in sedanja hudodelstva zoper človečnost; odločno poziva Severno Korejo, naj v celoti spoštuje vse pravne obveznosti, ki izhajajo iz ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN; poziva vse članice OZN, naj sprejmejo ukrepe za dosledno izvajanje veljavnih sankcij varnostnega sveta OZN; poziva k prizadevanjem za predložitev razmer v Severni Koreji Mednarodnemu kazenskemu sodišču ali k vzpostavitvi namenskega sodišča ali primerljivega mehanizma za določitev kazenske odgovornosti vladnih uradnikov, vključno z najvišjimi organi; vztraja, da mora Svet v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic sprejeti stroge dodatne sankcije v zvezi s človekovimi pravicami, ki bodo usmerjene proti posameznikom, odgovornim za te kršitve; je seznanjen z mnenjem posebnega poročevalca OZN, naj se zagotovi, da sankcije proti državi ne bodo škodljivo vplivale na pravice do hrane, zdravja, vode in sanitarnih storitev, stanovanj in razvoja, ter da se bodo preprečili negativni učinki na humanitarno pomoč, tudi v okviru pandemije;

10.  ostro obsoja, da je Severna Koreja 24. marca 2022 izstrelila medcelinski balistični izstrelek, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, ki pomeni kršitev številnih resolucij varnostnega sveta OZN in resno ogroža mednarodni in regionalni mir in varnost; poziva Severno Korejo, naj popolnoma, preverljivo in nepovratno opusti svoje programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov;

11.  poziva Severno Korejo, naj še naprej konstruktivno sodeluje z mednarodnimi sogovorniki za konkretno izboljšanje dejanskega položaja človekovih pravic na terenu, med drugim v obliki dialogov, uradnih obiskov države in več stikov med ljudmi;

12.  še naprej podpira mirno rešitev konflikta na Korejskem polotoku, ki bi morala vključevati denuklearizacijo in izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Severni Koreji; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice EU, naj s stalnim zbiranjem dokazov in dokumentiranjem preteklih in sedanjih kršitev človekovih pravic v državi podprejo strukture OZN in organizacije civilne družbe pri zagotavljanju odgovornosti za storjene zločine, da bi odpravili nekaznovanje za hude kršitve, ki jih je zagrešila Severna Koreja;

13.  pozdravlja podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Severni Koreji; obžaluje, da ima področni urad Visokega komisariata za človekove pravice (OHCHR) v Seulu še vedno premalo osebja, ter poziva članice OZN in tudi OHCHR, naj podprejo mehanizem in zagotovijo, da bo imel na voljo vse potrebno osebje in vire;

14.  priporoča napredek v smeri sprave in vzpostavitev ustreznega pravnega varstva; poziva obe državi, naj objavita deklaracijo o koncu vojne in končata nikoli rešeni vojaški konflikt;

15.  pozdravlja režim sankcij EU in njeno izraženo pripravljenost, da podpre vsak smiseln diplomatski proces; spodbuja EU in države članice, naj razvijejo strategijo, ki bo dopolnjevala režim sankcij EU, v skladu z globalno strategijo EU in ob upoštevanju ponovne vzpostavitve političnega dialoga s Severno Korejo, ko bo pravi čas za to, da bi pobude na področjih človekovih pravic, denuklearizacije in miru vključili v sodelovanje s to državo;

16.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladi in parlamentu Demokratične ljudske republike Koreje, vladi in parlamentu Republike Koreje, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Združenih držav Amerike, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Japonske, posebnemu poročevalcu OZN o položaju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji in generalnemu sekretarju OZN.


Stanje na področju pravne države in človekovih pravic v Republiki Gvatemali
PDF 131kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o stanju na področju pravne države in človekovih pravic v Republiki Gvatemali (2022/2621(RSP))
P9_TA(2022)0124RC-B9-0182/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gvatemali, zlasti tiste z dne 14. marca 2019 o stanju človekovih pravic v Gvatemali(1),

–  ob upoštevanju izjav uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 11. februarja 2022 o stanju pravne države v Gvatemali in z dne 23. marca 2022 o slabšanju pravne države v Gvatemali,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(2), zlasti njegove klavzule o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 28. februarja 2022 o stanju na področju človekovih pravic v Gvatemali,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca generalnega sekretarja OZN z dne 11. februarja 2022 o Gvatemali,

–  ob upoštevanju izjave Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) z dne 22. februarja 2022, v kateri je bila izražena zaskrbljenost zaradi novih kršitev neodvisnosti sodstva v Gvatemali, ter izjave IACHR in posebnega poročevalca OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov z dne 9. marca 2022, v kateri Gvatemalo pozivata, naj pri imenovanju novega generalnega državnega tožilca poskrbi za neodvisnost in nepristranskost,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju gvatemalske ustave,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Gvatemala pomembna in podobno misleča partnerica EU, kar se kaže v ključni vlogi te države pri regionalnem povezovanju v Srednji Ameriki in v tem, da trenutno začasno predseduje srednjeameriškemu regionalnemu sistemu povezovanja, v vse večjem trgovinskem sodelovanju med EU in Gvatemalo, njeni solidarnosti z Ukrajino in Evropo in njeni odločni obsodbi ruske invazije v Ukrajini, njeni dejavni vlogi v mednarodnih forumih, pa tudi v konstruktivnem dialogu z veleposlaništvom Gvatemale v Bruslju v okviru delegacije Evropskega parlamenta za odnose z državami Srednje Amerike;

B.  ker se je vlada Republike Gvatemale leta 2019 enostransko odločila, da bo končala mandat Mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali (CICIG), ki je v državi delovala 12 let; ker je Gvatemala v obdobju, ko so oblasti sodelovale s to komisijo, stalno napredovala pri zadevah v zvezi s pregonom na področju človekovih pravic in korupcije;

C.  ker je Gvatemala od takrat priča nenehnemu procesu institucionalne kooptacije in spodkopavanju pravne države, sistematičnemu oviranju in nestrpnosti do legitimnega dela sodnikov in tožilcev, kampanjam blatenja, aretacijam in ustrahovanju pravosodnih delavcev, zlasti tistih, ki delajo za CICIG, Urad tožilca za človekove pravice in specializirano tožilstvo proti nekaznovanju (FECI), pa tudi temu, da so organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic izpostavljeni vse večji in pogostejši agresiji in kriminalizaciji;

D.  ker so bili tožilci, ki preganjajo primere korupcije in organiziranega kriminala, v katere so vpleteni visoki državni uradniki in lastniki podjetij, inkriminirani v številnih kazenskih postopkih, tako da se zoper njih uvede disciplinski postopek in vložijo obtožbe v okviru predhodnih sojenj, ki jih spodbuja gvatemalsko državno tožilstvo, da bi jih aretiralo ali jim odvzelo sodno imuniteto; ker je zelo skrb vzbujajoče, da se ti sodni postopki širijo tudi na neodvisne sodnike, tožilce in odvetnike ter da v zvezi s tem ni hitrega in učinkovitega odziva in zaščitnih ukrepov;

E.  ker je zaradi groženj, nadlegovanja in nevarnosti, da bodo samovoljno pridržani, več kot 20 sodnikov napovedalo, da bodo iz Gvatemale šli v izgnanstvo, da bi zaščitili svojo varnost, telesno in duševno celovitost ter se izognili povračilnim ukrepom gvatemalskih državnih organov; ker so primeri sodnice Erike Aifán, nekdanjih generalnih državnih tožilk Claudie Paz in Thelme Aldana ter Juana Francisca Sandovala, ki je vodil specializirano tožilstvo proti nekaznovanju, le nekateri od primerov nadlegovanja pravosodnih delavcev v Gvatemali;

F.  ker je v 203. členu gvatemalske ustave poudarjeno, da morajo sodno funkcijo opravljati izključno vrhovno sodišče in druga sodišča, ustanovljena z zakonom; ker v zvezi z izvolitvijo sodnikov za prosta delovna mesta na vrhovnem in prizivnem sodišču ni bilo napredka; ker bosta predsednik in kongres letos imenovala osebe na tri ključne položaje: generalnega državnega tožilca, varuha človekovih pravic in predsednika računskega sodišča;

G.  ker bo maja 2022 izvoljen novi generalni državni tožilec Republike Gvatemale; ker je v gvatemalski ustavi določeno, da generalnega državnega tožilca imenuje komisija za imenovanja, ki jo sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča, dekani pravne fakultete, člani odvetniške zbornice in člani civilne družbe; ker je ministrstvo za zunanje zadeve ZDA septembra 2021 na tako imenovani Engelov seznam uvrstilo generalno državno tožilko Republike Gvatemale in kandidatko za ponovno izvolitev Marío Consuelo Porras ter generalnega sekretarja javnega tožilstva Angela Pinedo kot podkupljiva in nedemokratična akterja, ki ovirata kazenski pregon v primerih korupcije; ker ima generalni državni tožilec pomembno vlogo pri zagotavljanju pravne države, varstvu in zaščiti človekovih pravic ter boju proti korupciji in nekaznovanju;

H.  ker sta Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR) in posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov podala več priporočil za ustavno reformo v zvezi s postopki za izbiro generalnega državnega tožilca in sodnikov vrhovnih sodišč države v skladu z mednarodnimi standardi neodvisnosti in nepristranskosti;

I.  ker je gvatemalska vlada skušala izvesti politike za spodbujanje preglednosti ter boja proti korupciji in nekaznovanju, tako da je ustanovila predsedniški protikorupcijski odbor in predsedniški odbor za mir in človekove pravice, ki naj bi dosegla konkretne rezultate;

J.  ker je Gvatemala po podatkih organizacije Transparency International v zadnjih desetih letih po indeksu zaznave korupcije zdrsnila za 59 mest, in sicer z 91. (leta 2010) na 150. mesto med 180 državami;

K.  ker je namen odloka št. 4–202, t. i. zakona o nevladnih organizacijah, ki je začel veljati februarja 2022, omejiti dejavnosti nevladnih organizacij, okrepiti vladni nadzor in odpreti vrata za odpravo nevladnih organizacij, ki ne izpolnjujejo upravnih zahtev;

L.  ker sta nasilje in izsiljevanje močnih hudodelskih združb v Gvatemali še vedno resen problem, nasilje, povezano s tolpami, pa je pomemben dejavnik, ki ljudi sili, da zapustijo državo;

M.  ker je Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) leta 2021 zabeležil 103 napade na zagovornike človekovih pravic ter šest ubojev in 33 napadov na novinarje; ker se zagovorniki varstva okolja in zemljiških pravic, domorodna ljudstva in skupnosti ter zagovorniki pravic žensk soočajo z resnimi grožnjami; ker ta urad poudarja, da državni in nedržavni akterji vse pogosteje zlorabljajo kazensko pravo zoper zagovornike človekovih pravic in novinarje, da bi jih kaznovali ali ovirali njihovo legitimno delo;

N.  ker se domorodna ljudstva še vedno soočajo z več oblikami diskriminacije ter gospodarskimi in socialnimi neenakostmi; ker je treba okrepiti zaupanje med javnimi institucijami in domorodnimi ljudstvi, tako da se izvajajo ukrepi za varstvo in uveljavljanje njihovih pravic, vključno s pravico do svobodne, predhodne in informirane privolitve;

O.  ker sta nasilje na podlagi spola in spolno nasilje nad ženskami in dekleti razširjena in globoko zakoreninjena težava; ker je gvatemalski kongres 8. marca 2022 odobril odlok št. 18–2022, t. i. zakon o zaščiti življenja in družine, v skladu s katerim je splav v vseh okoliščinah kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo od pet do 25 let, odstopanje od spolnih norm in spolna vzgoja v šolah pa sta prepovedana; ker je predsednik po številnih protestih na nacionalni in mednarodni ravni dejal, da namerava dati na odlok veto, 15. marca 2022 pa je gvatemalski kongres glasoval za zavrnitev tega spornega zakona;

P.  ker so neenakost, revščina, podhranjenost ter stopnja umrljivosti mater in otrok v Gvatemali med najvišjimi v regiji; ker država glede kronične podhranjenosti na svetovni lestvi zaseda šesto mesto;

Q.  ker je EU še vedno ena glavnih partneric Gvatemale, pri čemer je bilo v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje za programsko obdobje 2014–2020 Gvatemali dodeljenih 152 milijonov EUR, zlasti za zagotavljanje prehranske varnosti, boj proti korupciji, mir in varnost ter konkurenčnost;

R.  ker je Aura Lolita Chávez, gvatemalska domorodska zagovornica varstva okolja in v letu 2017 finalistka za nagrado Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament, po več hujših napadih, grožnjah s smrtjo in blatenju zapustila domovino in ker jo v primeru vrnitve v Gvatemalo čaka več sodnih postopkov; ker je treba zagotoviti njeno pravno in fizično varnost, če se bo odločila, da se vrne;

1.  je zaskrbljen zaradi poslabšanja pravne države v Gvatemali in sodnih postopkov, ki sta jih vrhovno sodišče in generalni državni tožilec sprožila zoper neodvisne sodnike, odvetnike in tožilce, ki preiskujejo ali preganjajo kriminalne strukture, povezane z visokimi državnimi uradniki in lastniki podjetij;

2.  obsoja kriminalizacijo in pridržanje pravosodnih organov, ki sodelujejo pri pregonu korupcije in boju proti nekaznovanju, pa tudi to, da so ti organi ter zagovorniki človekovih pravic in novinarji tarča diskreditacijskih medijskih kampanj, groženj in nadlegovanja; poziva gvatemalske oblasti, naj končajo te prakse ter zagotovijo pravno državo in popolno spoštovanje neodvisnosti vej oblasti, ki so ključni elementi v boju proti nekaznovanju in korupciji;

3.  poziva gvatemalske oblasti, naj nemudoma, temeljito in nepristransko preiščejo grožnje, nadlegovanje in kampanje stigmatizacije zoper pravosodne uradnike in akterje civilne družbe, da bi odkrili odgovorne in jih privedli pred pristojna, neodvisna in nepristranska sodišča;

4.  poziva gvatemalske oblasti, naj nujno sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in integritete sodnikov, tožilcev, odvetnikov, vključno z nekdanjimi odvetniki v okviru Mednarodne komisije proti nekaznovanju v Gvatemali, zagovornikov človekovih pravic in pridržanih oseb ter naj zaščitijo njihovo pravico do dolžnega pravnega postopanja; poziva oblasti, naj poskrbijo, da se bodo lahko tisti, ki so državo zapustili, ker so se bali za lastno varnost, vanjo varno vrnili;

5.  želi opomniti, da so za spodbujanje demokratičnih vrednot, pravne države in spoštovanja človekovih pravic nujno potrebni boljši in učinkoviti načini za dialog v okviru gvatemalskih institucij;

6.  ponovno poudarja, da mora biti postopek izbire in imenovanja sodnikov pregleden in vključujoč ter da je treba kandidate izbrati na podlagi njihovih zaslug in dokazanih dosežkov na področju spoštovanja človekovih pravic v skladu z mednarodnimi standardi in gvatemalsko ustavo; v zvezi s tem poziva gvatemalske oblasti, naj zagotovijo poštene volitve sodnikov, zlasti v zvezi z izvolitvijo generalnega državnega tožilca in varuha človekovih pravic;

7.  poudarja, da lahko sprejetje omejevalne zakonodaje, kot je zakon o nevladnih organizacijah, prispeva k spodkopavanju sistema zaščite zagovornikov človekovih pravic in tako širi nekaznovanje; poziva, naj se ti zakoni razveljavijo;

8.  poziva gvatemalsko vlado, naj sprejme potrebne ukrepe za okrepitev zakonodaje in politik za zaščito zagovornikov človekovih pravic, vključno z zagovorniki varstva okolja in novinarji, ter pripravi nacionalno politiko za zaščito zagovornikov človekovih pravic v skladu s sodbo Medameriškega sodišča za človekove pravice iz leta 2014 in zavezo, ki jo je Gvatemala leta 2018 sama sprejela v Svetu OZN za človekove pravice; priporoča, naj gvatemalska vlada ratificira sporazum iz Escazúja;

9.  pozdravlja dejstvo, da so gvatemalske oblasti ustanovile predsedniški odbor za boj proti korupciji in predsedniški odbor za mir in človekove pravice, ki sta temeljna stebra nacionalnega načrta za inovacije in razvoj ter za izvajanje politik, s katerimi se spodbujajo preglednost, boj proti korupciji in proti nekaznovanju; poziva ta odbora, naj s svojim delom dosežeta konkretne rezultate;

10.  spodbuja gvatemalsko vlado, naj še naprej sodeluje z vsemi mehanizmi OZN in regionalnimi mehanizmi za človekove pravice, da bi pospešila spodbujanje in varstvo človekovih pravic v državi; priporoča, naj gvatemalska vlada za razumno obdobje podaljša mandat Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice v Gvatemali;

11.  pozdravlja ukrepe, ki so jih veleposlaništva držav članic EU in delegacija EU v Gvatemali sprejeli za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poziva Komisijo, naj znatno razširi in dejavno izvaja zaščitne ukrepe, vključno z večjim spremljanjem zaslišanj zagovornikov človekovih pravic, ki se jim očitajo kazniva dejanja, zlasti zagovornikov varstva okolja in zagovornikov pravic žensk, med drugim s povečanjem podpore neodvisnim organizacijam civilne družbe;

12.  poziva EU in njene države članice, naj za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Gvatemali uporabijo mehanizme iz pridružitvenega sporazuma ter sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju kot odločno spodbudo Gvatemali, da bo izvedla ambiciozen program na področju človekovih pravic in se borila proti nekaznovanju;

13.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Gvatemale, sekretariatu za srednjeameriško gospodarsko povezovanje in srednjeameriškemu parlamentu.

(1) UL C 23, 21.1.2021, str. 92.
(2) UL L 346, 15.12.2012, str. 3.


Vse večja represija v Rusiji in primer Alekseja Navalnega
PDF 137kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o vse večji represiji v Rusiji in primeru Alekseja Navalnega (2022/2622(RSP))
P9_TA(2022)0125RC-B9-0181/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

–  ob upoštevanju ustanovne listine OZN, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju ustave Ruske federacije,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 28. marca 2022 o ruskem neodvisnem časopisu Nova gazeta,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu EU o odločitvi, da se politično motivirano zaprtje Alekseja Navalnega podaljša za še devet let, z dne 22. marca 2022,

–  ob upoštevanju izjave komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 24. marca 2022, v kateri pozdravlja pogumno delo novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, tudi iz Ruske federacije in Belorusije,

–  ob upoštevanju izjave predstavnice za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi z dne 3. marca 2022 o hudi kršitvi pravice do svobode izražanja in medijske svobode v Rusiji v okviru njenega vojaškega napada na Ukrajino,

–  ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice o zadnjih dogodkih v Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija večkrat kršila mednarodno pravo in svoje mednarodne zaveze ter začela nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo zoper Ukrajino ter poboje njenih državljanov; ker so zakonodajne omejitve, prepoved medijev, inkriminacija neodvisnega poročanja in svobodnega mnenja ter druge oblike političnega pregona v zadnjih mesecih dosegli totalitarne razsežnosti, kar je povzročilo razpad neodvisnega in pluralističnega civilnega prostora v Rusiji;

B.  ker ruski režim z neprimerljivo silo povečuje zatiranje miroljubnih protestnikov, neodvisnih novinarjev in blogerjev, zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, da bi utišal vse kritike in nasprotovanje njegovi nezakoniti, neizzvani in neupravičeni vojaški agresiji proti Ukrajini; ker na tisoče ljudi beži iz Rusije, ker se je tveganje samovoljnih aretacij in pregona izjemno povečalo; ker ima to zatiranje uničujoče posledice za življenja in svoboščine manjšin, oseb LGBTQI+, žensk in vseh ljudi, ki jih vlada in družba označujeta, da odstopajo od vedenjskih ali normativnih pravil in vsiljenih pričakovanj, ali ki kritizirajo režim in politike ruskih oblasti;

C.  ker so temeljne človekove pravice, vključno s svobodo združevanja in svobodo izražanja, zapisane v ustavi Ruske federacije, pa tudi v številnih mednarodnih pravnih instrumentih, ki se jim je država zavezala; ker so ruske oblasti odgovorne za dolga leta sistematičnih propagandnih kampanj proti Ukrajini, Evropi in liberalnim demokratičnim vrednotam, ki so dosegle vrhunec z izkoreninjenjem zadnjih ostankov živahne, politično aktivne in neodvisne civilne družbe;

D.  ker so ruske oblasti od 24. februarja 2022 samovoljno pridržale več kot 15.400 miroljubnih protivojnih protestnikov po vsej državi, pri čemer so bili nekateri podvrženi zelo grdemu ravnanju in drugim kršitvam človekovih pravic;‑ ker je bilo od takrat začetih že več kot 60 kazenskih postopkov;

E.  ker so ruske oblasti v zadnjih nekaj letih uporabile številne zakone, kot so zakon o tujih agentih in njegove različice, zakonsko urejanje tako imenovanih ekstremističnih organizacij in nadzor nad njimi ter nešteto odlokov medijskega regulatorja (Roskomnadzor), za intenzivno zatiranje neodvisne civilne družbe in medijev, dejavnih v Rusiji, zlasti nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov, pa tudi aktivistov za pravice žensk, aktivistov LGBTQI+ in okoljevarstvenikov ter aktivistov etničnih in kulturnih manjšin; ker vsi ti zakoni, predpisi ter sodna in upravna bremena silijo akterje civilne družbe, da zavračajo tuje financiranje, se samocenzurirajo in zmanjšujejo svojo javno prepoznavnost in dejavnosti zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi države;

F.  ker je ruski parlament 4. marca 2022 spremenil kazenski zakonik, tako da je zdaj za širjenje domnevno lažnih informacij o vojni v Ukrajini predvidena 15-letna zaporna kazen; ker je bil 22. marca 2022 zakon še razširjen, tako da je sedaj inkriminirano širjenje „lažnih novic“ o vseh dejavnostih ruskih uradnih organov v tujini; ker je ruska duma 4. marca 2022 prepovedala demonstracije proti vojni v Ukrajini; ker so ruske pravne reforme uvedle upravne prekrške in kazniva dejanja za ruske državljane in pravne subjekte, ki zahtevajo mednarodne sankcije proti ruski državi, njenim državljanom ali kateremu koli ruskemu pravnemu subjektu;

G.  ker so ruske oblasti prisilile več neodvisnih medijskih hiš, da prekinejo svoje dejavnosti, zaprejo ali se preselijo v tujino, obenem pa so blokirale dostop do drugih medijskih hiš z vse večjo cenzuro, nadzorom in osamitvijo interneta, s čimer se ruskemu prebivalstvu onemogoča pridobivanje nepristranskih informacij o ruski vojni proti Ukrajini in o vojnih hudodelstvih, ki so bili tam storjena v imenu Ruske federacije; ker ti mediji vključujejo zlasti radijsko postajo Echo Moskvy, televizijsko postajo Dožd in časopis Nova gazeta; ker so oblasti blokirale tuje družbene medije v Rusiji in so družbo Meta, matično družbo Facebooka, Instagrama in WhatsAppa, ki so jo označile za ekstremistično, uvrstile na črni seznam;

H.  ker je od začetka vojne Rusije v Ukrajini na stotine novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov in drugih zapustilo Rusijo, saj se je zanje drastično povečalo tveganje samovoljnih aretacij in pregona, tudi potem ko je predsednik Putin tiste, ki se borijo proti vojni, označil za narodne izdajalce in petokolonaše;

I.  ker je odbor ministrov Sveta Evrope 16. marca 2022 sklenil, da nemudoma prekliče članstvo Ruske federacije v Svetu Evrope; ker je Ruska federacija 15. marca 2022 sklenila, da zapusti Svet Evrope, s čimer je ruskim državljanom odvzela zaščito, ki jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, in jim onemogočila dostop do pravnih sredstev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice;

J.  ker je bil januarja 2021 aretiran ruski odvetnik, opozicijski politik in protikorupcijski aktivist ter dobitnik nagrade Saharova za leto 2021 Aleksej Navalni, ki je že od februarja 2021 v zaporu, kjer prestaja samovoljno in politično motivirano kazen ter je bil večkrat izpostavljen mučenju in nečloveškemu ravnanju; ker je EU najstrožje obsodila zastrupitev in politično motivirano zaprtje Alekseja Navalnega, uvedla ciljno usmerjene sankcije proti državi in še naprej zahteva neodvisno preiskavo njegove zastrupitve;

K.  ker je moskovsko sodišče lefortovskega okrožja 22. marca 2022 po izredni seji, ki je potekala v zaporu in s tem zunaj rednih sodnih objektov, Alekseja Navalnega obsodilo na devet let v najstrožjem varovanem zaporu in mu naložilo upravno globo v višini 1,2 milijona rubljev (približno 12.838 EUR); ker je ta sodba očitno v nasprotju z mednarodnim pravom in rusko ustavo ter je prav tako nezakonita, samovoljna in politično motivirana kot prejšnja;

L.  ker številnim aktivistom grozi zaprtje ali so bili aretirani in preganjani zaradi podpore Alekseju Navalnemu ali sodelovanja z njim ali zaradi podpiranja njegovih zamisli, kot je strategija pametnega glasovanja; ker so bili obtoženi in kazensko preganjani zaradi te podpore celo z retroaktivno uporabo novih zakonov ali upravnih odločb in na podlagi izjav v družbenih medijih, mnogi med njimi pa so zapustili Rusijo, ko so bile proti njim vložene kazenske obtožbe; ker je bila fundacija Alekseja Navalnega za boj proti korupciji označena za ekstremistično organizacijo;

1.  obsoja notranjo represijo ruskega režima, ki se je po agresiji nad Ukrajino še poslabšala; zahteva, naj ruske oblasti ustavijo nadlegovanje in ustrahovanje vseh protivojnih protestnikov, neodvisnih organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov ter aktivistov za pravice žensk in oseb LGBTQI+ in okoljskih aktivistov v Rusiji ter napade nanje; izraža solidarnost z demokratičnimi silami v Rusiji, ki so zavezane odprti in svobodni družbi, ter poudarja podporo vsem posameznikom in organizacijam, ki so tarče napadov in represije;

2.  obsoja neototalitarno in imperialistično ideološko držo ruske vlade in njenih propagandistov; poudarja, da so napadi na demokracijo in nespoštovanje pravic drugih narodov Rusijo privedli k despotizmu, mednarodni agresiji in vojnim hudodelstvom; poudarja, da nedemokratična Rusija nenehno ogroža varnost in stabilnost Evrope;

3.  obžaluje rusko zakonodajo, tudi o tujih agentih, spremembe kazenskega zakonika, uvedene 4. marca in 22. marca 2022, in zakon o množičnih medijih, ki se uporabljajo za sodno nadlegovanje drugače mislečih v državi in tujini ter spodkopavanje neodvisnih medijev; poudarja, da so ti dogodki v očitnem nasprotju z zavezami, ki jih je Rusija prostovoljno sprejela v skladu z mednarodnim pravom in zapisala v svojo ustavo;

4.  obsoja stalno in vse večjo cenzuro ruskih oblasti, tudi interneta, in jih poziva, naj nemudoma prenehajo z nadzorom in cenzuro;

5.  obsoja ravnanje ruskih oblasti pri preganjanju mater ruskih vojakov in njihovih uveljavljenih organizacij, s čimer ruske starše prikrajšajo za informacije o tem, kje so/se nahajajo njihovi otroci, in zavračanje sodelovanja z ukrajinskimi oblastmi, da bi vrnili posmrtne ostanke padlih ruskih vojakov;

6.  obsoja vlogo moskovskega patriarha Kirila, predstojnika ruske pravoslavne cerkve, pri zagotavljanju teološke krinke za rusko vojaško agresijo v Ukrajini; ceni pogum 300 duhovnikov ruske pravoslavne cerkve, ki so podpisali pismo, v katerem obsojajo nasilje, obžalujejo težko preizkušnjo ukrajinskega ljudstva in pozivajo h končanju vojne;

7.  odločno obsoja zaprtje dobitnika nagrade Saharova Alekseja Navalnega in ponovno poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi, pa tudi stotin drugih ruskih državljanov, ki so neupravičeno zaprti zgolj zato, ker so pogumno protestirali v prid demokraciji in miru ali za izboljšanje stanja na področju njihovih pravic, vključno s pravico do svobode izražanja in mirnega zbiranja; poziva ruske oblasti, naj izboljšajo razmere v zaporih in centrih za pridržanje, tako da bodo v skladu z mednarodnimi standardi; meni, da so humanitarne, zdravstvene in varnostne razmere Alekseja Navalnega prednostna skrb EU; poziva ruske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi v celoti zaščitile njegove pravice med izvrševanjem nezakonite zaporne kazni; obsoja dejstvo, da v sojenju proti Alekseja Navalnemu ni bila spoštovana njegova pravica do poštenega sojenja, in ponovno poziva k takojšnji pregledni preiskavi njegove zastrupitve;

8.  meni, da je bilo represivno ukrepanje zoper Alekseja Navalnega, njegove podpornike, medije in civilno družbo vse del priprav na rusko zločinsko napadalno vojno, in ponovno poudarja, da so politični pluralizem in svobodni mediji najboljše varovalo pred mednarodno agresijo nedemokratičnih vlad in ovira na poti v to smer; meni, da so naša prizadevanja v podporo svobodi mnenja in medijev za ruske državljane sestavni del naših prizadevanj v boju proti vojni in agresiji v Ukrajini;

9.  odločno obsoja odločitve ruskih sodišč, ki so privedle do zaprtja društva International Memorial in centra Memorial za človekove pravice, ki sta skupaj ena najstarejših in najvidnejših organizacij za človekove pravice v Rusiji ter dobitnika nagrade Saharova; obsoja stalna opozorila organa Roskomnadzor proti Novi gazeti glede cenzure in domnevnih kršitev zakona o „tujih agentih“, zaradi česar je časopis napovedal, da do konca vojne v Ukrajini ne bo več deloval; prav tako obžaluje zahtevo ruskega generalnega tožilca, naj Roskomnadzor omeji dostop do radijske postaje Echo Moskvy in televizijske postaje Dožd zaradi njunega poročanja o vojni v Ukrajini; izreka pohvalo za vlogo, ki sta jo odigrali ti medijski hiši, pa tudi številne druge neodvisne organizacije in novičarski mediji, ki so bili medtem ukinjeni, saj so razkrivali resnico in posredovali dejstva o hudodelstvih sovjetskega režima in ruske vlade ter se zavzemali za človekove pravice; poziva k prenehanju sistematičnega zatiranja novinarskih institucij in neodvisnih medijev, ki so temeljni stebri svobode in demokracije;

10.  poziva Svet OZN za človekove pravice, naj nujno v celoti preišče kršitve pravice do obveščenosti in svobode izražanja, ki jih je zagrešil ruski režim;

11.  izraža globoko zaskrbljenost, ker zatiranje ruske civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov za pravice žensk, aktivistov za spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter skupnosti LGBTQI+ še poslabšuje položaj teh skupin v državi, ki so že tako ranljive in tarče napadov;

12.  ponovno poudarja, da je osnova demokratične družbe tudi svobodno in neodvisno delovanje organizacij civilne družbe in medijev; zato poziva Rusijo, naj vzpostavi jasen pravni okvir in varno okolje za organizacije civilne družbe, protestnike, medije in politične akterje, ki bosta skladna z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Rusije ter mednarodnimi standardi človekovih pravic, da bodo lahko brez vmešavanja opravljali svoje legitimno in koristno delo; poudarja, da je treba protestnikom, aktivistom civilne družbe in novinarjem, katerih temeljne pravice so bile kršene, zagotoviti učinkovite postopke pravnega varstva;

13.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Rusiji, zagotovijo nujno pomoč in povečajo podporo civilni družbi, neodvisnim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem, ki ostajajo dejavni v državi, vključno z vzdržno in prožno finančno pomočjo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v Rusiji, naj javno izrazijo solidarnost s preganjanimi;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zaščito pravic in telesne integritete aktivistov, neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki so tarča represije ruskih oblasti, ter jim zagotovijo nujne vizume, da bodo lahko zapustili državo in si poiskali začasno zatočišče v EU, ter naj ogroženim ali prepovedanim ruskim nevladnim organizacijam in medijem omogočijo, da po potrebi nemudoma nadaljujejo svoje delo z ozemlja EU;

15.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj učinkovito uporabita globalni mehanizem sankcij EU na področju človekovih pravic in uvedeta omejevalne ukrepe proti vsem ruskim uradnikom, udeleženim v represiji nad neodvisno civilno družbo, mediji in miroljubnimi protestniki, tudi v tem zadnjem primeru proti Alekseju Navalnemu;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj preprečujejo širjenje dezinformacij, vključno s propagando, in se temu zoperstavijo ter naj krepijo neodvisne medije; zato pozdravlja postavitev posebnih platform in novic v ruskem in ukrajinskem jeziku; poziva k izboljšanju strateškega komuniciranja EU in k iskanju učinkovitih načinov boja proti vojni propagandi, ki prihaja iz Rusije prek medijev, kot so Rossija, Channel One Russia in NTV, ki razširjajo vsebine, s katerimi zagovarjajo vojno agresije in ljudi napačno obveščajo o njej; poziva države članice, Komisijo in ESZD, naj še naprej izboljšujejo alternativne spletne informacije o aktualnem dogajanju v ruščini ter se borijo proti dezinformacijam, še naprej skrbijo za prevajanje javnih izjav EU in držav članic v ruščino ter nagovarjajo rusko govoreče občinstvo in platforme;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj v EU gostijo ekipe iz prepovedanih medijev in oblikujejo skupno platformo za medije v izgnanstvu ter podprejo tehnologije, ki ljudem omogočajo uporabo interneta za uveljavljanje temeljnih pravic, zlasti svobode obveščanja in izražanja, ter naj podprejo prizadevanja za demokracijo in pravno državo z zagotavljanjem tehnoloških sredstev za izogibanje komunikacijskemu nadzoru ter blokadam spletnih strani in aplikacij v Rusiji, tudi z razmeroma primitivnimi tehnologijami, kot so srednji valovi, platforma virtualnih zasebnih omrežij (VPN) za Rusijo, omrežja za anonimizacijo in satelitska televizija;

18.  poziva delegacijo EU in nacionalna diplomatska predstavništva v Rusiji, naj pozorno spremljajo razmere na terenu in izvajanje sojenj ter prizadetim nudijo vso potrebno podporo, vključno z neposredno finančno pomočjo za plačilo odvetnikov in izvedencev; poziva vse vlade, naj zavrnejo vse prihodnje zahteve za izročitev ruskih državljanov zaradi kaznivih dejanj na podlagi ruskega kazenskega zakonika in zakonika o upravnih prekrških;

19.  poziva države članice, Svet in Komisijo, naj zagotovijo humanitarni status in vzpostavijo varne možnosti za izselitev ogroženih pripadnikov ruske opozicije, civilne družbe in predstavnikov medijev, tudi tako, da jim zagotovijo možnosti dolgotrajnega bivanja in dela v Evropski uniji; poziva države članice, naj oblikujejo mehanizem za zaščito ruskih vojakov, ki se odločijo prestopiti na drugo stran; poziva finančne ustanove, banke, izdajatelje kreditnih kartic in vladne organe, naj uvedejo postopke pregleda za prilagojeno izvajanje sankcij proti ruskim državljanom v EU, da bi opozicijskim aktivistom, neodvisni civilni družbi in predstavnikom medijev omogočili, da ohranijo dostop do finančnega premoženja, ki ga potrebujejo za preživetje v Evropski uniji;

20.  opozarja, da lahko akademsko in kulturno sodelovanje na individualni ravni, tudi v času konfliktov, prispeva h krepitvi raznorodnih glasov v sedanjih protidemokratičnih okoliščinah in služi kot podlaga za lažjo ponovno vzpostavitev odnosov po konfliktu; poudarja, da je bila ruska znanstvena skupnost med glavnimi tarčami Putinove režimske represije;

21.  poudarja strateško vrednost prispevka ruskih akademikov, ki nasprotujejo vojni, za boljšo analizo Putinovega režima in načine zoperstavljanja temu režimu; poziva k oblikovanju strategije EU, s katero se ruskim študentom in profesorjem omogoči uradno nadaljevanje študija in dela na evropskih univerzah, zlasti v družboslovju, ter pridobitev ustreznih diplom;

22.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj vključijo posvetovanja o človekovih pravicah in civilni družbi v vse dialoge med EU, njenimi državami članicami in Rusijo ter naj izpolnjujejo svoje zaveze o vključevanju načela enakosti spolov;

23.  poziva EU in države članice, naj še naprej sodelujejo z ruskim narodom in rusko civilno družbo v izgnanstvu; poziva EU, naj pokaže, da je pripravljena podpreti rusko civilno družbo pri njenih prizadevanjih za izgradnjo demokratične Rusije, ter naj demokratično in odgovorno Rusijo z odprtimi rokami sprejme nazaj v mednarodno skupnost;

24.  poziva EU, naj imenuje posebnega odposlanca za demokratično Rusijo, ki bi moral biti odgovoren za odnose z ruskim narodom, zlasti z zagovorniki demokracije v izgnanstvu in tistimi, ki so ostali v Rusiji in želijo, da se država vrne na pot demokracije;

25.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ESZD pomaga vzpostaviti in podpreti vozlišče za demokratično Rusijo za stalen dialog z demokratično rusko skupnostjo, zlasti s protivojnim odborom, ki so ga ustanovili aktivisti ruske demokratične opozicije, da bi zagotovili neposredno komunikacijo z ruskim narodom, skupaj s civilno družbo razvili strategijo EU za prihodnjo demokratično Rusijo, izboljšali vključevanje novih priseljencev iz Rusije prek izobraževalnih programov in organizirali letna vrhunska srečanja EU z demokratično Rusijo v izgnanstvu;

26.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj s podobno mislečimi državami usklajeno ukrepajo za ozaveščanje in nasprotovanje omejevanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic s strani ruskih oblasti, tudi z javnim posredovanjem na visoki ravni, usklajenimi demaršami, stalnim nadzorom v mednarodnih in regionalnih forumih za človekove pravice ter z rednimi ocenami učinka na človekove pravice, da sodelovanje z Rusijo ne bi ogrozilo ciljev na področju človekovih pravic ter da ne bi neposredno ali posredno prispevalo h kršitvam človekovih pravic;

27.  ugotavlja, da po podatkih centra Levada 83 % Rusov podpira Putinovo vojno v Ukrajini, medtem ko se je delež Rusov, ki pravijo, da gre država v pravo smer, od začetka vojne povečal z 52 % na 69 %, kar je najvišja raven od leta 1996; v zvezi s tem pozdravlja pogumne posameznike, ki odkrito protestirajo in nasprotujejo ruskemu imperializmu v njegovi najnovejši obliki, in sicer invaziji Ukrajine, in to kljub brutalnosti policijskih enot za obvladovanje izgredov ter medijskemu in družbenemu pritisku; kljub temu poziva državljane EU, naj ne istovetijo vseh ruskih državljanov z okrutnimi dejanji njihovega vodstva in vojske v Ukrajini; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in zaščitijo kritične glasove v ruski diaspori, ki so deležne tudi groženj ruskih oblasti; obsoja shode, ki jih organizirajo ruske diaspore v podporo vojni ali v protest proti sprejemu ukrajinskih beguncev;

28.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki OZN za človekove pravice, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.


Pravica do popravila
PDF 145kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o pravici do popravila (2022/2515(RSP))
P9_TA(2022)0126B9-0175/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o prodaji blaga),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev(2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o digitalnih vsebinah),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(3) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljsko primerni zasnovi),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(4), zlasti Priloge I,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 K trajnostnemu enotnemu trgu za podjetja in potrošnike(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(7),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o pravici do popravila (O-000010/2022 – B9-0010/2022),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

A.  ker je Parlament večkrat(8) poudaril, da je treba potrošnikom zagotoviti pravico do popravila kot ključni steber agende za krožno gospodarstvo v okviru evropskega zelenega dogovora, saj bi z njo spodbujali učinkovitejšo in bolj trajnostno rabo virov, preprečili in zmanjšali nastanek odpadkov ter spodbujali daljšo oziroma ponovno uporabo izdelkov in ekonomijo delitve, hkrati pa krepili pravice in blaginjo potrošnikov;

B.  ker je Komisija v pismu o nameri(9), ki dopolnjuje govor o stanju v Uniji 2021, napovedala zakonodajni predlog o pravici do popravila kot eno od ključnih pobud za leto 2022, in ker bi bilo treba pri sprejemanju tega predloga paziti, da je tesno usklajen s povezanimi zakonodajnimi pobudami, kot sta pobuda za trajnostne izdelke in pobuda o krepitvi vloge potrošnikov pri zelenem prehodu, saj imajo vse tri skupni cilj, in sicer bolj trajnostne izdelke in vzorce potrošnje;

C.  ker je Komisija začela javno posvetovanje z zaključkom 5. aprila 2022, o trajnostni porabi blaga – spodbujanju popravila in ponovne uporabe; ker namerava Komisija predlagati direktivo o spremembi direktive o prodaji blaga in razmišlja, da bi predlagala ločen zakonodajni akt o pravici do popravila;

D.  ker direktiva o digitalnih vsebinah in direktiva o prodaji blaga vsebujeta celovita okvira, ki zajemata bistvene elemente potrošniškega pogodbenega prava, kot so zahteve glede skladnosti s pogodbo in pravna sredstva, ki so na voljo potrošnikom v primeru neskladnosti, vključno z določbami o popravilu, zamenjavi, vzpostavitvi skladnosti digitalnih vsebin ali storitev, znižanju kupnine in odpovedi pogodbe, pa tudi pravila o glavnih načinih uveljavljanja takih pravnih sredstev in tržnih garancijah;

E.  ker 79 % državljanov EU meni, da bi bilo treba od proizvajalcev zahtevati, da olajšajo popravilo digitalnih naprav ali nadomeščanje njihovih posameznih delov; ker bi 77 % državljanov EU raje popravilo svoje naprave, kot pa jih zamenjalo; ker bi lahko bila podjetja, ki se ukvarjajo s popravili, vir lokalnih delovnih mest in posebnega strokovnega znanja v Evropi;

F.  ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da je treba vzpostaviti nove in odpornejše poslovne modele ter podpirati evropska podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, mikropodjetja in samozaposlene;

G.  ker bi pravica do popravila, ki bi bila potrošnikom zagotovljena, bistveno pospešila industrijski prehod v Evropi ter okrepila njeno odpornost in odprto strateško avtonomijo; ker je lahko spodbujanje popravil vir gospodarskih in socialnih priložnosti na področju podjetništva in ustvarjanja delovnih mest; ker trajnostni izdelki koristijo podjetjem in potrošnikom, saj povečujejo povpraševanje po trajnostnem blagu in njegovo ponudbo;

H.  ker potrošniki zaradi številnih ovir ne morejo izbrati popravila, med drugim ker nimajo razpoložljivih informacij ali dostopa do nadomestnih delov, ker ne obstajata standardizacija in interoperabilnost ali zaradi drugih tehničnih ovir ter zaradi stroškov popravila;

I.  ker so e-odpadki najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu in ker je bilo leta 2019 zavrženih več kot 53 milijonov ton elektronskih odpadkov;

1.  poudarja, da bi morala dejanska pravica do popravila vključevati vidike življenjskega cikla izdelkov, obravnavati pa bi jo morali znotraj različnih medsebojno povezanih področij politike, vključno z zasnovo izdelkov, ključnimi etičnimi načeli proizvodnje, standardizacijo, obveščanjem potrošnikov, kamor sodi tudi označevanje glede popravljivosti ter življenjske dobe, če je to mogoče in ustrezno, pravicami potrošnikov in jamstvi ter javnimi naročili;

2.  poudarja, da mora biti pobuda o pravici do popravila sorazmerna in stroškovno učinkovita, temeljiti mora na dokazih ter zagotoviti, da bodo načela trajnostnosti, varstva potrošnikov in visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva uravnotežena, da bodo lahko vsi deležniki izkoristili priložnosti, povezane z zelenim prehodom;

3.  poudarja, da bi z dejansko pravico do popravila morali ustvariti precejšnje konkurenčne prednosti za evropska podjetja, vendar jim pri tem ne bi smeli naložiti nikakršnega nesorazmernega finančnega bremena, hkrati bi morali spodbujati inovacije in naložbe v trajnostne tehnologije, pri tem pa upoštevati razvoj trga in spreminjajoče se potrebe potrošnikov;

Zasnova izdelkov, ki trajajo dlje in jih je mogoče popraviti

4.  pozdravlja namero Komisije, da sprejme pobudo za trajnostne izdelke, s katero bo pregledala direktivo o okoljsko primerni zasnovi in razširila njeno področje uporabe na izdelke, povezane z energijo;

5.  opozarja, da je proizvodnja skladnih, trajnostnih in varnih izdelkov ena od temeljnih prednosti enotnega trga EU, ki koristi tako potrošnikom kot podjetjem; poziva Komisijo, naj od proizvajalcev zahteva, da izdelke zasnujejo tako, da bodo trajali dlje, da jih bo mogoče varno popraviti ter da bodo njihovi deli zlahka dostopni in odstranljivi;

6.  poudarja, da je treba končnim uporabnikom in neodvisnim ponudnikom popravil zagotoviti boljši dostop do nadomestnih delov in navodil za uporabo v razumnem času in po razumni ceni za obdobje, ki ustreza pričakovani življenjski dobi izdelka;

7.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se v prihodnjo direktivo o okoljsko primerni zasnovi s širšim področjem uporabe vključijo zahteve glede trajnosti in popravil; poudarja, da je treba temeljito analizirati zahteve za vsak izdelek posebej, da bi za vsakega določili najustreznejše, pri čemer na primer ugotavlja, da bi modularna zasnova olajšala popravila in podaljšala življenjsko dobo nekaterih izdelkov, pri drugih pa bi z modularno zasnovo ali obveznostjo zagotavljanja popravljivosti lahko ogrozili njihovo trajnost;

8.  poudarja, da so bili leta 2019 sprejeti številni izvedbeni ukrepi na podlagi direktive o okoljsko primerni zasnovi, s katerimi so bili uvedeni obvezno obdobje za zagotavljanje nadomestnih delov in najdaljši dobavni roki ter zahteve glede zasnove za razstavljanje/sestavljanje sestavnih delov; zato poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe teh ukrepov na druge kategorije izdelkov, vključno z izdelki, ki niso povezani z energijo, pri čemer naj upošteva njihove posebnosti;

9.  opozarja, da je dostop do informacij o popravilih in vzdrževanju za vse akterje v sektorju popravil ključnega pomena, da bi se potrošnikom omogočil boljši dostop do storitev popravil; zato vztraja, da bi morala dejanska „pravica do popravila“ za akterje v sektorju popravil, vključno z neodvisnimi serviserji, in potrošnike pomeniti, da imajo zagotovljen brezplačen dostop do potrebnih informacij o popravilih in vzdrževanju, vključno z informacijami o diagnostičnih orodjih, nadomestnih delih, programski opremi in posodobitvah, potrebnih za popravila in vzdrževanje; opozarja na pomen inovativnega poslovnega okolja in spoštovanja poslovnih skrivnosti;

10.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti blagu z digitalnimi elementi; zlasti poudarja, da morajo biti posodobitve programske opreme na voljo za minimalno obdobje v skladu z direktivo o digitalnih vsebinah; vztraja, da bi bilo treba potrošnike ob nakupu v celoti obvestiti o razpoložljivosti posodobitev; dodaja, da bi morale biti posodobitve funkcionalnosti reverzibilne in ne bi smele zmanjšati učinkovitosti; ugotavlja, da bi lahko prakse, ki neupravičeno omejujejo pravico do popravila ali povzročajo zastaranje, šteli za nepoštene poslovne prakse in jih dodali v Prilogo I k direktivi o nepoštenih poslovnih praksah;

Opolnomočenje potrošnikov za izbiro popravljivih izdelkov

11.  meni, da je boljše obveščanje potrošnikov o popravljivosti izdelkov ključno, da bi se jim omogočila dejavnejša vloga v krožnem gospodarstvu; meni, da bi se bolje obveščeni potrošniki lahko bolj ozaveščeno odločali o nakupu, kar bi lahko trg usmerilo k bolj popravljivim izdelkom; zato pozdravlja napovedano pobudo Komisije za krepitev vloge potrošnikov pri zelenem prehodu;

12.  poudarja, da bi morali potrošniki na prodajnem mestu prejeti zanesljive, jasne in lahko razumljive informacije o trajnosti in popravljivosti izdelka, da bi lahko primerjali in prepoznali najbolj trajnostne izdelke, ki so na voljo na trgu; poziva Komisijo, naj predlaga usklajena pravila za takšne informacije za potrošnike, ki naj med drugim vključujejo informacije o lestvicah popravljivosti, ocenjeni življenjski dobi, nadomestnih delih, storitvah popravil in obdobju, v katerem bi bile na voljo posodobitve programske opreme v primeru blaga z digitalnimi elementi, pri čemer naj upošteva zahteve glede varnosti potrošnikov; ugotavlja, da so lahko te informacije koristne zgolj, če so na voljo ob nakupu;

13.  poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podatki o izdelkih temeljili na standardiziranih meritvah, na primer za trajnost, in naj začne razvijati standarde, če še ne obstajajo;

14.  poudarja, da je znak EU za okolje ključen za spodbujanje industrije k uvedbi politik označevanja, ki potrošnikom omogoča ključne informacije o življenjski dobi blaga, in hkrati za uravnoteženje med obveznostmi podjetij in močnimi pozitivnimi komercialnimi spodbudami za krepitev zaupanja potrošnikov; vendar ugotavlja, da gre le za prostovoljen sistem označevanja;

15.  poziva Komisijo, naj v novi zakonodaji o izdelkih in pri reviziji direktive o okoljsko primerni zasnovi oceni možnost za uveljavitev zahteve, da proizvajalci poskrbijo za pametno označevanje, kot so kode QR in digitalni potni listi za izdelke; poziva, naj se pobude, kot je evropski digitalni potni list za izdelke, razvijajo uravnoteženo in v tesnem sodelovanju z industrijo in ustreznimi deležniki, pri čemer je treba zlasti upoštevati načelo sorazmernosti in posebno pozornost nameniti upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij;

16.  vztraja, da bi morali potrošniki, ki kupujejo izdelke prek spleta, prejeti informacije, primerljive s tistimi ob nakupu zunaj spleta, in da bi morale države članice spremljati in zagotavljati, da spletni prodajalci na svojih spletnih mestih in pri ponujanju svojih izdelkov na spletnih tržnicah zagotovijo potrebne informacije;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za spodbujanje uporabe zelenih javnih naročil; meni, da bi morali biti izdelki, ki so ponovno uporabljeni, popravljeni, predelani oziroma obnovljeni, ter drugi izdelki in rešitve, ki so gospodarni z energijo in viri ter ki imajo v svoji življenjski dobi čim manjši okoljski vpliv, v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora privzeta izbira v vseh javnih naročilih, če pa ne bi bili prednostna izbira, bi se moralo uporabiti načelo „upoštevaj ali pojasni“;

18.  poziva Komisijo in nacionalne organe, naj lokalnim in regionalnim organom, podjetjem in združenjem pomagajo izvesti kampanje ozaveščanja potrošnikov o podaljševanju življenjske dobe izdelkov, zlasti z zanesljivimi in jasnimi informacijami, svetovanjem ter storitvami, kot so vzdrževanje, popravila in ponovna uporaba, ter jih pri tem finančno podpirajo;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo finančne spodbude za storitev popravil, da bi bila popravila ugodna in privlačna za potrošnike;

Krepitev pravic potrošnikov in jamstev za daljšo uporabo blaga

20.  poudarja, da lahko evropski potrošniki v skladu z direktivo o prodaji blaga in direktivo o digitalnih vsebinah zahtevajo, da se blago, ki so ga kupili, popravi oziroma se zagotovi skladnost digitalnih vsebin in storitev; poudarja, da imajo potrošniki v skladu z direktivo o prodaji blaga sicer pravico do izbire med popravilom in zamenjavo blaga z napako, vendar bi bila popravila v številnih primerih izbira, ki je bolj gospodarna z viri in podnebno nevtralna; ugotavlja, da potrošniki v praksi običajno izberejo zamenjavo namesto popravila, kar gre morda pripisati visokim stroškom popravil; poudarja, da bi morala zamenjava izdelka ostati alternativa, če se potrošnik in prodajalec s tem strinjata, saj popravilo lahko predolgo traja;

21.  zato poziva Komisijo, naj v svoji pobudi o pravici do popravila predlaga vrsto ukrepov za spodbujanje potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev, da se odločijo za popravilo namesto zamenjave; poudarja, da bi morala Komisija v teh predlogih vedno upoštevati najvišjo možno raven varstva in blaginje potrošnikov;

22.  ugotavlja, da bi lahko v prihodnjo revizijo direktive o prodaji blaga med drugim vključili ukrepe za spodbujanje potrošnikov k izbiri popravila namesto zamenjave, na primer obveznost, da se med popravilom nekaterih izdelkov zagotovi nadomestni izdelek; meni, da bi bilo treba za spodbujanje popravila izdelkov nagraditi potrošnike, ki se namesto zamenjave raje odločijo za popravilo; meni, da bi jih z daljšim jamstvom morda spodbudili k izbiri popravila namesto zamenjave; dodaja, da bi morali prodajalci potrošnike vedno enakovredno obvestiti o vseh možnostih, ki so jim na voljo, vključno s pravico do popravila in povezanimi jamstvenimi pravicami;

23.  poziva Komisijo, naj preuči, ali se lahko uvede mehanizem skupne odgovornosti proizvajalca in prodajalca v primeru neskladnosti izdelka;

24.  ugotavlja, da sedanji pravni okvir iz direktive o prodaji blaga določa minimalno obdobje odgovornosti za blago z napako, ki traja le dve leti, in spodbuja države članice, naj ga podaljšajo; poudarja, da gre za pravilo o minimalni uskladitvi in da le omejeno število držav članic določa daljše obdobje; zato meni, da bi bilo treba pri reviziji direktive o prodaji blaga predlagati tudi podaljšanje garancijske dobe za več kot dve leti za nekatere kategorije izdelkov; poleg tega ugotavlja, da je pomembno, da se popolnoma uskladi garancijska doba;

25.  poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri bi bilo mogoče predlagati pravico do popravila, da bi lahko tržni udeleženci ponudili enostaven in cenovno ugoden dostop do popravil tudi po izteku garancijske dobe;

26.  poudarja, da bi morala vsak predlog spremljati ustrezna ocena učinka, ki bi med drugim vključevala ustrezne analize stroškov in koristi za potrošnike in podjetja, primerjavo najboljših praks na nacionalni ravni in z državami, ki niso članice EU, ter količinsko opredeljen učinek na splošno blaginjo potrošnikov, okolje in podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o stroških popravil za podjetja EU na enotnem trgu; poudarja, da je treba zagotoviti vse ustrezne informacije in predlagati merljive kazalnike za merjenje učinka morebitne prihodnje zakonodaje;

27.  opozarja, da trenutno ni posebnih pravil za popravilo predelanega ali obnovljenega blaga; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo nagrajevali trgovce, ki bodo omogočali popravila predelanega ali obnovljenega blaga, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov; poziva Komisijo, naj razmisli o opremi, kot so števci uporabe, in o prepovedi uničenja neprodanega blaga, da bi olajšali ponovno uporabo in popravilo izdelkov;

o
o   o

28.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 136, 22.5.2019, str. 28.
(2) UL L 136, 22.5.2019, str. 1.
(3) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(4) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(5) UL C 425, 20.10.2021, str. 10.
(6) UL C 465, 17.11.2021, str. 11.
(7) UL C 334, 19.9.2018, str. 60.
(8) Resolucija z dne 25. novembra 2020 K trajnostnemu enotnemu trgu za podjetja in potrošnike; resolucija z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.
(9) Evropska komisija, Stanje v Uniji 2021 – Pismo o nameri, 15. september 2021.


Načrt prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023
PDF 169kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023 (2021/2227(BUI))
P9_TA(2022)0127A9-0087/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) (finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju sklepov s sej predsedstva Evropskega parlamenta 4. oktobra 2021 in 22. novembra 2021,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2021 o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj,

–  ob upoštevanju zimske gospodarske napovedi Komisije za leto 2022, objavljene 10. februarja 2022,

–  ob upoštevanju pisma z dne 7. julija 2020, v katerem so poslanci Evropskega parlamenta predsednika Sassolija in generalnega sekretarja Welleja pozvali, naj izboljšata trajnostno in varno aktivno mobilnost v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije za EMAS do leta 2024, ki jo je v Bruslju 15. decembra 2020 sprejel usmerjevalni odbor za okoljsko upravljanje,

–  ob upoštevanju zahtev glede dodatnosti iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (direktiva o obnovljivih virih), zlasti uvodne izjave 90 in člena 27,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020)0789), zlasti odstavka 9 o kolektivnih potovanjih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2022(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(6),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(7) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2023,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 7. marca 2022 v skladu s členoma 25(7) in 102(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 102(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 102 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9‑0087/2022),

A.  ker naj bi se proračun, ki ga je v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2023 dne 14. februarja 2022 predlagal generalni sekretar, povečal za 4,9 %;

B.  ker je Komisija v zimski gospodarski napovedi za leto 2022 izračunala, da je stopnja inflacije v zadnjem četrtletju 2021 znašala 4,9 %, v celotnem letu pa 2,9 %; ker je ocenila, da se bo inflacija po vrhuncu konec leta 2021 in v začetku leta 2022 umirila in bo znašala 3,9 % v letu 2022 in 1,9 % v letu 2023; ker je stopnja inflacije za leto 2023 trenutno zelo nestabilna in nepredvidljiva; ker bo Odbor za proračun spremljal njeno spreminjanje in se po potrebi ustrezno odzval;

C.  ker je verodostojnost Parlamenta in njegovih poslancev v očeh evropskih državljanov odvisna od sposobnosti Parlamenta, da zagotavlja kakovost zakonodajnega in nadzornega dela ter obvešča o svojih rezultatih; ker mora biti Parlament tudi zgled ostalim institucijam in torej preudarno in učinkovito načrtovati in izvajati svojo porabo, da bo odražala prevladujoče gospodarske razmere;

D.  ker bi bilo treba proračun postaviti na realni podlagi in bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

E.  ker je izjemno pomembno zavarovati demokratični glas Parlamenta, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah, predvsem zaradi nezakonitega vojaškega napada Rusije na Ukrajino in prihodnjih evropskih volitev; ker se skokovito povečuje tako pogostost kot izpopolnjenost kibernetskih groženj Parlamentu, tudi s strani skupin, ki jih podpirajo države; ker industrijski standardi zahtevajo, da se 10 % proračuna za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo porabi za kibernetsko varnost; ker je predsedstvo na seji 4. oktobra 2021 odobrilo ustanovitev novega direktorata za kibernetsko varnost in zlasti oddelka za kibernetske grožnje, spremljanje tveganj in poročanje o skladnosti pri varstvu podatkov v generalnem direktoratu za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC), pa tudi dodelitev potrebnih sredstev v ta namen;

F.  ker kibernetski napadi ne ogrožajo samo Parlamenta, temveč vse institucije Unije; ker je medinstitucionalno sodelovanje bistvenega pomena pri ustreznem preprečevanju, odkrivanju, spremljanju in odgovarjanju na te grožnje; ker je generalni direktor GD ITEC tudi predsednik skupine za odzivanje na računalniške grožnje (CERT-EU), medinstitucionalnega organa za kibernetsko varnost; ker je Parlament močno zavezan iskanju dodatnih sinergij in sodelovanja z drugimi institucijami, med drugim s povečevanjem zmogljivosti skupine CERT-EU, tako da vanjo imenuje dva javna uslužbenca Parlamenta, kar je predsedstvo potrdilo na seji 4. oktobra 2021;

G.  ker so kibernetski napadi samo ena od kibernetskih groženj; ker je večina groženj Parlamentu in drugim institucijam Unije zdaj hibridnih; ker so med hibridnimi grožnjami na primer kibernetski napadi, vohunjenje, vmešavanje v volitve in dezinformacijske kampanje, tudi v družbenih medijih; ker je Svet v sklepih s seje 10. decembra 2021 o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj institucije, organe in agencije Unije pozval, naj s pomočjo držav članic poskrbijo, da bo Unija zmožna na podlagi celovite ocene groženj zaščititi svojo integriteto ter svoja informacijska in komunikacijska omrežja ter procese odločanja bolje zavarovati pred zlonamernimi dejavnostmi vseh vrst; ker je predsedstvo na seji 22. novembra 2021 odobrilo reorganizacijo generalnega direktorata za varnost in zaščito (GD SAFE), in sicer ustanovitev novega direktorata za varnostno tehnologijo in informacije, ki bo odgovoren za operativne povezave in izmenjavo informacij z varnostnimi službami drugih institucij, organov in agencij Unije ter policijo in varnostnimi službami držav gostiteljic in preostalih držav članic, s čimer bo dopolnjeval obrambne dejavnosti GD ITEC na področju kibernetske varnosti;

H.  ker se je udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2019 povečala za osem odstotnih točk v primerjavi z letom 2014; ker bo leto 2023 pomembno za priprave na volitve 2024;

I.  ker se „strategija za stavbe po letu 2019“ osredotoča na potrebe, ki še niso zadostno obravnavane, kot so prilagoditev objektov posodobitvi načinov izvajanja parlamentarnih sej, bližina, zlasti zaradi vključitve središč „Doživi Evropo“ v pisarne za stike, nadaljnje izboljšanje varnosti stavb Parlamenta ter medsebojne povezave osrednjih stavb in potreba po vzdrževanju stavb, da bodo izpolnjeni sedanji varnostni standardi in dejanske potrebe uporabnikov;

Splošni okvir

1.  opominja, da je velik del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi; ugotavlja, da se za 65 % proračuna uporablja letna indeksacija, zaradi česar se bo v letu 2023 povečal za 67 milijonov EUR, kot predlaga generalni sekretar v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov z dne 14. februarja 2022; opominja, da naj bi indeksacija plač v skladu s kadrovskimi predpisi in statutom poslancev Evropskega parlamenta po napovedih Komisije julija 2022, aprila 2023 in julija 2023 znašala 4,3 %, 1,1 % oziroma 2,6 %; ugotavlja, da je glede na trenutne gospodarske obete Parlament predvidel 6-odstotno indeksacijo plač z julijem 2022; spominja, da so bila v proračun za leto 2022 v skladu z napovedmi Komisije vključena sredstva za indeksacijo plač za leto 2022 v višini samo 2,5 %;

2.  podpira dogovor, dosežen med predsedstvom in Odborom za proračun v spravnem postopku 30. marca 2022, da se povečanje proračuna glede na leto 2022 postavi na 6,24 %, kar ustreza skupni ravni načrta prihodkov in odhodkov za leto 2023 v višini 2 244 696 416 EUR, da se raven odhodkov iz predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo odobrilo 7. marca 2022, zmanjša za 33,96 milijona EUR, da se zagotovi 60 novih delovnih mest, povezanih s kibernetsko varnostjo in varovanjem, vendar zahteva le 52 dodatnih delovnih mest v kadrovskem načrtu za leto 2023, saj bo 8 delovnih mest prerazporejenih iz drugih upravnih služb, in da se ustrezno zmanjšajo sredstva, predlagana v naslednjih proračunskih vrsticah:

1 0 0 4 – Redni potni stroški, 1 2 0 0 – Osebni prejemki in nadomestila, 1 4 0 5 – Odhodki za tolmačenje, 1 4 2 – Zunanje prevajalske storitve, 2 0 0 7 – Gradnja stavb in opremljanje prostorov, 2 1 0 2 – Računalništvo in telekomunikacije – Tekoče operativne dejavnosti – Splošna podpora uporabnikom, 2 1 0 3 – Računalništvo in telekomunikacije – Tekoče operativne dejavnosti – Upravljanje aplikacij IKT, 2 1 0 4 – Računalništvo in telekomunikacije – Naložbe v infrastrukturo, 2 1 0 5 – Računalništvo in telekomunikacije – naložbe v projekte, 2 1 2 – Pohištvo, 2 1 4 – Tehnična oprema in naprave, 2 1 6 – Prevoz poslancev, drugih oseb in blaga, 2 3 7 – Selitve, 2 3 8 – Drugi upravni odhodki, 3 0 0 – Stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 3 2 0 – Pridobivanje strokovnega znanja, 3 2 1 – Odhodki za parlamentarne raziskovalne storitve, vključno s knjižnico, zgodovinskim arhivom, oceno znanstvenih in tehnoloških možnosti (STOA) in Evropskim vozliščem za znanstvene medije, 3 2 4 1 – Digitalne in običajne publikacije, 3 2 4 2 – Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah, 3 2 4 3 – Središča Evropskega parlamenta za obiskovalce, 3 2 4 4 – Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav, 3 2 4 8 – Odhodki za avdiovizualno informiranje, 4 0 0 – Tekoči odhodki za poslovanje ter odhodki za politične in informacijske dejavnosti političnih skupin in samostojnih poslancev;

poleg tega je treba – glede na izredne učinke mednarodne krize na inflacijo, odhodke za statutarne obveznosti in potrebo po okrepitvi odpornosti Parlamenta, zlasti z naložbami v varovanje in kibernetsko varnost – povečati raven odhodkov iz predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo odobrilo 7. marca 2022, za 62 milijonov EUR ter ustrezno povečati predlagana sredstva v naslednjih proračunskih vrsticah:

1 0 0 0 – Plače, 1 0 0 4 – Redni potni stroški, 1 0 0 5 – Drugi potni stroški, 1 0 0 6 – Nadomestilo splošnih stroškov, 1 0 2 – Začasna nadomestila, 1 0 3 0 – Starostne pokojnine (PEAM), 1 0 3 1 – Invalidske pokojnine (PEAM), 1 0 3 2 – Družinske pokojnine (PEAM), 1 2 0 0 – Osebni prejemki in nadomestila, 1 4 0 0 – Drugi uslužbenci – Sekretariat in politične skupine, 1 4 0 1 – Drugi uslužbenci – Varnost, 1 4 0 2 – Drugi uslužbenci – Vozniki generalnega sekretariata, 1 4 0 5 – Odhodki za tolmačenje, 2 0 2 4 – Poraba energije, 2 1 0 4 – Računalništvo in telekomunikacije – Naložbe v infrastrukturo, 4 2 2 – Odhodki za parlamentarno pomoč;

3.  meni, da velja skupno 6,24-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022 razumeti kot povečanje za 2,46 % v delu, za katerega veljajo običajni pogoji, povečanje za 79,8 milijona EUR pa kot posledico sedanjih posebnih razmer, ki pokriva krizni del za izredno inflacijo, posledično povečanje odhodkov za statutarne obveznosti ter naložbe v varovanje in kibernetsko varnost;

4.  poudarja, da se je proračun Parlamenta v preteklih letih povečeval počasneje kot razdelek 7; ugotavlja, da Parlament ni porabil vseh 20 % razdelka 7, do katerih je upravičen;

5.  poudarja, da se morajo vse institucije Unije pri izračunavanju svojih finančnih potreb v prihodnjem letu držati proračunske discipline;

Varnost pred vse hujšimi hibridnimi grožnjami

6.  poudarja, da je kibernetska varnost Parlamenta ključna prednostna naloga, zlasti glede na sedanje geopolitične napetosti; zato sklene podpreti predlog generalnega sekretarja, da se v GD ITEC odpre 40 delovnih mest, da bi izboljšali sposobnost Parlamenta za kibernetsko obrambo in dosegli ustrezno raven internih zmogljivosti; spominja, da se je število zaposlenih v Parlamentu v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zmanjšalo za 6 %, in sicer v glavnem v upravi; je prepričan, da je treba povečati vire Parlamenta na področju varnosti, da bi zaščitili integriteto sistemov IKT; ugotavlja, da bodo stroški 40 delovnih mest v letu 2023 znašali 4,3 milijona EUR in da je v proračunu za leto 2023 predvidenih 5 milijonov EUR za naložbe v kibernetsko varnost;

7.  v zvezi s tem ponovno poziva ustrezne službe, naj vključijo in uvedejo rešitve za takojšnje sporočanje in virtualne seje, ki bodo temeljile na odprtih kodah, gostili jih bodo strežniki Parlamenta in bodo omogočale varno komuniciranje, kot sta Matrix in Jitsi, da bi znatno povečali zaupnost notranjih komunikacij;

8.  meni, da je medinstitucionalno sodelovanje bistveno za večjo sinergijo med upravami in ustrezno zaščito institucij Unije pred kibernetskimi grožnjami; odločno podpira začasno premestitev 2 delovnih mest AD (izmed 40 novih delovnih mest za kibernetsko varnost) v skupino CERT-EU, skupaj z dodatnim letnim proračunom 1,564 milijona EUR; meni, da bo večja zmogljivost Parlamenta na področju kibernetske varnosti koristila vsem institucijam, saj bo omogočala boljše preprečevanje, odkrivanje, izmenjave in zaščito interesov Unije pred kibernetskimi grožnjami, vključno z novim predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov na visoki ravni kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije;

9.  spominja, da grožnje postajajo vse bolj hibridne; odločno podpira dodatnih 20 delovnih mest v GD SAFE, da bi povečali zmogljivosti in sposobnost Parlamenta za odkrivanje, preprečevanje in odzivanje na te nove hibridne grožnje ter posodobili in digitalizirali varnostne procese; je seznanjen, da naj bi medinstitucionalna projektna skupina za človeške, digitalne in hibridne protiobveščevalne dejavnosti izboljšala sodelovanje med institucijami Unije in usklajevanje z obveščevalnimi in varnostnimi službami držav članic;

10.  poziva generalnega sekretarja, naj izkoristi morebitne sinergije, da bi povečal učinkovitost v upravi, in analizira, kako bi lahko digitalizacija in novi načini dela prispevali k racionalizaciji v direktoratih in selitvi delovnih mest na prednostna področja; v zvezi s tem pozdravlja pilotni preskus odprtokodne medsebojno povezane platforme za mikroblogiranje „EU Voice“, ki jo je vzpostavil Evropski nadzornik za varstvo podatkov, da bi prispeval k zasebnosti uporabnikov, varnosti in odpornosti IT, tehnološki suverenosti Unije, interoperabilnosti, konkurenci in izbiri uporabnikov;

Strategija za komuniciranje z državljani

11.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

12.  poudarja, da je komunikacija političnih strank in poslancev eno od glavnih gonil za veliko volilno udeležbo, sodelovanje in zanimanje državljanov Unije za evropske volitve; poziva k usklajevanju med generalnim direktoratom za komuniciranje (GD COMM) in službami za stike z mediji političnih skupin, ob vsebinski podpori generalnega direktorata za parlamentarne raziskovalne storitve (GD EPRS) in tehnični podpori generalnega direktorata za prevajanje (GD TRAD), da se poskrbi za usklajena, ustrezna in jasna sporočila državljanom;

13.  je seznanjen, da so bila GD COMM dodeljena dodatna sredstva (27,5 milijona EUR) za komunikacijsko strategijo za volitve v Evropski parlament leta 2024, da bo lahko pojasnil vlogo in delovanje Unije in zlasti Parlamenta, konkretne posledice za življenja državljanov in to, zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna, pa tudi poskrbel, da bodo vse strukture, orodja in platforme nared za leto 2024;

14.  poziva k previdnosti pri povezovanju višine odhodkov za komuniciranje s stopnjo udeležbe na evropskih volitvah oziroma naj bo takšno povezovanje dosledno, torej tudi v primeru znižanja stopnje udeležbe;

15.  meni, da je izjemno pomembno, da je Parlament ustrezno opremljen za boj proti dezinformacijam; poziva k tesnejšemu sodelovanju med GD ITEC, GD SAFE in GD COMM, da bo mogoče ustrezno odkrivati, spremljati in se hitro in jasno odzivati na dezinformacijske kampanje, zlasti v družbenih medijih; poziva k nadaljnjemu sodelovanju s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje v boju proti dezinformacijam;

16.  podpira odprtje centrov Doživi Evropo v vseh državah članicah do leta 2024; podpira politiko uprave za povečanje sinergije; pričakuje, da bodo dolgoročni učinki centrov Doživi Evropo v smislu tekočih stroškov čim prej predstavljeni Odboru za proračun; spominja, da naj bi centri Doživi Evropo državljanom bolje pojasnili delovanje institucij Unije in da so zato sestavni del komunikacijskega načrta za volilno kampanjo; opozarja, da je za Parlament izjemno pomembno, da prek različnih kanalov komuniciranja stalno nagovarja evropske državljane v duhu večplastnega političnega dialoga, in sicer ne le v volilnem letu, temveč skozi celotno zakonodajno obdobje; meni, da bi bilo treba o odložitvi katerega od projektov odločati na podlagi uveljavljenih meril, med katerimi bi morala biti najpomembnejša geografska uravnoteženost med državami članicami; ponovno poudarja, da mora biti Parlament v sodelovanju s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje z dejavnimi kampanjami obveščanja prisoten v državah, ki so uradno zaprosile za članstvo v Uniji, in sicer v Republiki Moldaviji, Ukrajini in Gruziji;

17.  poziva generalnega sekretarja, naj o predlaganem posojilu v višini 37,9 milijona EUR za nakup stavbe za center Doživi Evropo v Dublinu čim prej posreduje vse informacije, ki jih zahteva člen 266(6) finančne uredbe;

18.  meni, da bi morale pisarne Evropskega parlamenta za stike v večji meri nagovarjati državljane vseh starosti; poziva Parlament, naj prek svojih pisarn za stike na lokalni ravni pripravi več srečanj in prireditev med poslanci in državljani; ponovno poudarja, da morajo pisarne za stike poslancem nuditi ustrezno podporo pri oblikovanju dnevnih redov srečanj in prireditev;

19.  meni, da bi morale pisarne za stike ponujati tudi informacije v tujih jezikih evropskim skupnostim, ki živijo v drugih evropskih državah; poudarja, da se morajo pisarne za stike angažirati pri nadaljnjih ukrepih v zvezi z državljansko vzgojo in participacijo, v katere naj bodo vključene lokalne skupnosti, šole ali univerze;

20.  poziva k namenski službi za starejše obiskovalce, ki bo bolje predstavila programe in politike Unije za aktivno staranje;

Ekologizacija in energetska neodvisnost

21.  ponovno izraža prepričanje, da mora biti Parlament na čelu uvajanja bolj digitalnih, prilagodljivih in energetsko učinkovitih načinov dela in sestankovanja, se učiti iz izkušenj med pandemijo COVID-19 in izkoristiti že opravljene naložbe v tehnologijo; poziva k strateški oceni stroškov nepremičninske politike, zlasti z upoštevanjem izkušenj z novimi načini dela, kot je delo na daljavo, ki so se pojavili zaradi pandemije COVID-19, hkrati pa priznava, da je fizična navzočnost pri političnih pogajanjih, razpravah ali izmenjavah mnenj še vedno učinkovitejša za oblikovanje javnih politik; izraža zaskrbljenost zaradi neenake kakovosti tolmaških zmogljivosti in tehničnih težav z aplikacijo Interactio; poziva k nujnim in ciljno usmerjenim naložbam, da se zagotovi najvišja možna stopnja večjezičnosti; poudarja, da so se zaradi politične, zdravstvene in gospodarske krizi močno povečali stroški energije, kar bo imelo dolgoročne posledice; poziva, naj se upoštevajo finančne posledice za stavbe Parlamenta; priporoča, naj se pri letnem proračunskem načrtovanju upošteva redna prenova vseh stavb; poudarja, da je takšna dodelitev sredstev del proaktivne nepremičninske politike, ki se mora osredotočati na zeleno prenovo stavbnega fonda in zagotavljati, da bo Parlament poskušal čim bolj povečati energetsko učinkovitost ter tako zmanjšati porabo energije in stroške svojih prostorov; v zvezi s tem poudarja, da je treba stavbo Trèves I posodobiti v skladu z najnovejšimi energetskimi in okoljskimi standardi; opozarja na pomen preglednega in pravičnega postopka odločanja na področju nepremičninske politike, ob ustreznem upoštevanju člena 266 finančne uredbe, kar zadeva nepremičninsko politiko Parlamenta; opozarja na sklep predsedstva z dne 2. julija 2018 o sanaciji stavbe Paul-Henri Spaak; poziva predsedstvo, naj pravočasno sporoči svojo odločitev o tej stavbi;

22.  opozarja, da je predsedstvo na seji 16. decembra 2019 odobrilo posodobljene cilje glede na ključne okoljske kazalnike uspešnosti EMAS z enotnim ciljnim datumom leta 2024, vključno s 40-odstotnim zmanjšanjem vseh emisij ogljika v primerjavi z ravnmi iz leta 2006; opozarja, da srednjeročna strategija za EMAS vsebuje klavzulo o pregledu, da bi na podlagi ugotovljenih rezultatov povečali okoljske ambicije; poziva k zvišanju ciljev EMAS za ključne kazalnike uspešnosti, saj so bili številni cilji iz leta 2019 že doseženi, pa tudi zaradi pandemije COVID-19 in potrebe po pospešitvi ukrepov za energijsko učinkovitost in zmanjšanju naše odvisnosti od plina; ponovno poziva k spremembi sedanjega načrta za zmanjšanje emisij CO2, da bi dosegli ogljično nevtralnost z mednarodno priznano metodo, ki bi bila potrjena na primer kot mehanizem notranjega določanja cen ogljika, s katerim podjetja prostovoljno izračunajo svoj ogljični odtis in tako določijo ceno svojih emisij toplogrednih plinov;

23.  opozarja, da skoraj dve tretjini ogljičnega odtisa Parlamenta nastaneta zaradi prevoza ljudi in blaga; poziva k spodbujanju nizkoogljičnih načinov prevoza na misije; ponovno izraža prepričanje, da je treba pri odločitvah o potovanjih upoštevati pomen prisotnosti parlamenta, skrb za zdravje, cene in porabo časa; poudarja, da imajo številni poslanci iz kraja izvolitve v kraje dela Parlamenta dolgo pot, ki jo je mogoče opraviti le z letalom; spominja tudi na cilj Parlamenta, da bo še zmanjšal svoje emisije, in poudarja, da so najmanj onesnažujoč način potovanja z letalom, ki se mu ni mogoče izogniti, direktni leti in letalske vozovnice, ki jih je mogoče spreminjati;

24.  poziva upravo, naj tudi v prihodnje razmišlja, kako bi bilo mogoče ustvariti prihranke in povečati učinkovitost porabe; poziva k načrtu za postopno odpravo fosilnih goriv; poziva Parlament, naj še poveča delež obnovljivih virov energije v svoji energijski mešanici in zlasti proizvodnji energije, in pričakuje, da bodo na strehe nameščene najsodobnejše fotonapetostne celice za čim večji potencial; pozdravlja tekoče naložbe; ponovno poziva službe Parlamenta, naj še naprej zmanjšujejo porabo papirja s prehodom na brezpapirno, kolektivno in spletno okolje za vse seje, pa tudi z nadaljnjimi izvedbenimi ukrepi za elektronski podpis, ter naj se osredotočijo na to, da bi v „novi normalnosti“ to manjšo porabo ohranili; znova poziva, naj se čim prej preučijo alternative za zabojnike, v skladu s ciljem EMAS za Parlament brez papirja; pričakuje, da bosta pri vseh odločitvah o naložbah, tudi digitalnih, in upravljanju upoštevani načeli energetske učinkovitosti na prvem mestu in krožnega gospodarstva; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za celovito izvajanje strategije Parlamenta za odpadke v skladu z načeli hierarhije ravnanja z odpadki; meni, da je ozaveščanje v Parlamentu, tudi s posebnimi usposabljanji, izredno pomembno za zadovoljive rezultate in možnost nadgradnje ciljev EMAS na tem področju; poziva k celovitemu izvajanju ukrepov, da bi v Parlamentu povsem odpravili plastiko za enkratno uporabo, ko se bo več ljudi vrnilo v pisarne in uporabljalo gostinske storitve v Parlamentu;

25.  pozdravlja izboljšave infrastrukture za kolesa v prostorih Parlamenta; spodbuja službe, naj jo še izpopolnijo ter izboljšajo parkirišča za kolesa, tudi takšna za prevoz tovora, v vseh stavbah, prav tako pa naj ustvarijo dodatne spodbude, da bi se uslužbenci na delo vozili s kolesom; pozdravlja, da si Parlament z novo politiko parkiranja prizadeva spodbujati uporabo javnega prevoza, saj je povečal subvencije za mesečne vozovnice za javni prevoz ter namestil električne polnilne postaje, s čimer spodbuja uporabo električnih vozil; v zvezi s tem zahteva, naj se v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu ustrezno poveča število polnilnih postaj za električna vozila v skladu s sedanjim povpraševanjem in povpraševanjem v bližnji prihodnosti; ugotavlja, da sedanja politika parkiranja ne ponuja finančnih spodbud za aktivno mobilnost; poziva službe, naj ocenijo uspeh nove politike parkiranja in po potrebi uvedejo dodatne ciljno usmerjene spodbude;

26.  znova poziva Parlament, naj kot eden večjih delodajalcev dejavno sodeluje v razpravah in posvetovanjih o urbanističnem načrtovanju, pri tem pa se posebej osredotoča na spodbujanje aktivne mobilnosti z varno, udobno in neprekinjeno infrastrukturo, povečanje blaginje s kakovostnim javnim prostorom in prilagajanje podnebnim spremembam s preprečevanjem nastanka toplotnih otokov; poudarja priložnosti za dialog v okviru bruseljskega načrta GoodMove in načrta, ki bo nasledil Plan d’Aménagement Directeur Loi, pa tudi v okviru nadaljnjega razvoja soseske Archipel v četrti Wacken v Strasbourgu in stalnih odnosov z ustanovo Fonds Kirchberg v Luxembourgu;

Druga vprašanja

27.  ugotavlja, da je na pobudo prejšnjega predsednika Sassolija fokusna skupina za razmislek o parlamentarni demokraciji in močnejšem Evropskem parlamentu po COVID-19 med aprilom in julijem 2021 razpravljala o prihodnjem delu Parlamenta na več področjih, kot so plenarna zasedanja, parlamentarne pristojnosti, komuniciranje, zunanja diplomacija in notranja organizacija; pozdravlja, da so fokusne skupine pripravile končno poročilo, vključno s priporočili o izvajanju, o katerem bo predsedstvo razpravljalo in pri tem ustrezno pozornost namenilo stroškom, po potrebi pa v predhodno oceno vključilo tudi Odbor za proračun;

28.  opozarja, da je večina poslancev naklonjena enemu samemu sedežu; opozarja, da je treba poiskati rešitve za optimizacijo parlamentarnega dela, finančnih stroškov in ogljičnega odtisa; opominja, da naj bi imel Evropski parlament po Pogodbi o Evropski uniji sedež v Strasbourgu; ugotavlja, da bi stalne spremembe zahtevale spremembo Pogodbe;

29.  ponavlja zahtevo, ki je bila na plenarnem zasedanju sprejeta že večkrat, naj predsedstvo začne revizijo Poslovnika, da bodo lahko poslanci med porodniškim ali očetovskim dopustom, med dolgotrajno boleznijo ali v primeru višje sile uveljavljali pravico do glasovanja na daljavo; je seznanjen s spremembami Poslovnika z dne 20. decembra 2020, ki omogočajo glasovanje na daljavo; obžaluje, da poslovnik Parlamenta trenutno ne predvideva glasovanja na daljavo v odborih, razen če predsednik sklene, da obstajajo izredne okoliščine;

30.  znova poziva generalnega sekretarja, naj vztraja, da se pri zaposlovanju novih uslužbencev upoštevajo njihove kompetence, hkrati pa spoštuje tudi geografska uravnoteženost držav članic na vseh kadrovskih ravneh; je zaskrbljen zaradi težav pri zaposlovanju določenih narodnosti in nekaterih poklicnih profilov; zahteva odločnejša prizadevanja za to, da bo zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za vse državljane Unije ter bo še naprej temeljila na objektivnih postopkih; poziva Parlament, naj ustvari lastne zmogljivosti za obveščanje in stike, da bi k natečajem pritegnil kakovostne kandidate, ki jih potrebuje v smislu profila, starosti, spola in narodnosti, zlasti iz premalo zastopanih držav; v zvezi z zaposlovanjem novih ljudi poziva generalnega sekretarja, naj poenostavi administrativne korake in skrajša postopek;

31.  poziva Parlament, naj redno ocenjuje organizacijo in kadrovske potrebe njegovega sekretariata, da bi lahko po potrebi prerazporedil prosta delovna mesta med direktorati in tako nove zadolžitve obvladal z enakim številom zaposlenih;

32.  poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu;

33.  pozdravlja ukrepe, ki jih je GD INLO sprejel med pandemijo COVID-19, da bi ublažil tveganje širjenja v prostorih Parlamenta in podprl izvajanje konkretnih solidarnostnih ukrepov, ki jih je sprejelo predsedstvo;

34.  poudarja, da 50 milijonov prebivalcev Unije pripada različnim jezikovnim manjšinam in skupnostim; opominja, da Parlament spodbuja udeležbo in sodelovanje državljanov, tudi narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin, v Uniji; opominja, da Parlament odločno podpira večjezičnost in spodbuja pravice narodnih, regionalnih in jezikovnih manjšin; meni, da lahko Parlament dejavno prispeva k boju proti dezinformacijam s posredovanjem informacij v jezikih jezikovnih manjšin in skupnosti, kjer je to potrebno; spodbuja predsedstvo, naj razmisli, da bi podprlo komunikacijske dejavnosti, ki so v skladu s potrebami nacionalnih, regionalnih in jezikovnih manjšin v državah članicah;

35.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči izvedljivost tolmačenja v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave, v skladu z zahtevami, sprejetimi na plenarnem zasedanju, in ta sklep uresniči ob upoštevanju načela enakega dostopa za vse državljane;

36.  je zaskrbljen zaradi kakovosti registra EU za preglednost; opozarja, da je po podatkih iz letnih poročil registra za preglednost približno polovica vnosov v register nepravilna; poziva Parlament, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi povečal pravilnost registra, prav tako pa naj ga redno spremlja, da bi odkril subjekte, ki zastopajo interese sankcioniranih oseb in subjektov, ter jih takoj izbriše, da bo register izpolnil svoj namen, torej povečati preglednost dejavnosti zastopnikov interesov; ponavlja zahtevo, naj Parlament pripravi letno poročilo s podrobnim pregledom zastopnikov interesov in drugih organizacij, ki so imeli dostop do prostorov Parlamenta, in ga objavi v skladu z uredbo o varstvu podatkov(8);

37.  opozarja, da je Parlament večkrat glasoval za reformo nadomestila splošnih stroškov; poziva predsedstvo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih v devetem parlamentarnem obdobju, oceni sklep o nadomestilu splošnih stroškov iz leta 2019 in sprejme potrebne odločitve za povečanje preglednosti in odgovornosti; pozdravlja napoved predsednice, da bo ustanovila ad hoc delovno skupino predsedstva za nadomestila splošnih stroškov, ki se bo posvetila reviziji prejšnjih pravil;

38.  glede na dejanski postopek revizije splošnih izvedbenih določb o povračilu izdatkov za službene poti in potovanja ter notranjih pravil, ki urejajo službene poti in potovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, znova opozarja, da je Parlament na plenarnem zasedanju že večkrat izrazil stališče, da bi moralo predsedstvo nadomestila, izplačana akreditiranim parlamentarnim pomočnikom za službena potovanja, ki jih opravljajo med tremi kraji dela Parlamenta, uskladiti s sistemom nadomestil za javne uslužbence in druge zaposlene;

39.  znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj opravita revizijo izvedbenih določb, ki urejajo delo delegacij in misij zunaj Evropske unije, ter sklepa o misijah odborov zunaj treh krajev dela; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

40.  opozarja na člen 27(1) in (2) statuta poslancev Evropskega parlamenta(9) , ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada, in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu; ugotavlja, da po navedbah pravne službe Parlamenta iz dveh sodb izhaja, da Sodišče Evropske unije potrjuje, da so pridobljene pravice poslancev, ki so že izpolnili vse potrebne pogoje za dodatno pokojnino iz prostovoljnega sklada, popolnoma zaščitene v skladu s splošnimi načeli prava Unije; ugotavlja pa, da sodbi potrjujeta tudi, da to predsedstvu ne preprečuje, da ne bi spremenilo pogojev in modalitet za to skupino poslancev, če ustrezno upošteva načelo sorazmernosti, pa tudi za poslance, ki še niso izpolnili vseh pogojev za pridobitev pokojninske pravice in imajo samo pričakovanja iz tega pokojninskega sistema; zato poziva predsedstvo in upravo, naj nujno predlagata rešitev, ki bo primerna za prihodnost in bo upoštevala pokojnine in življenjske razmere upravičenih poslancev in nekdanjih poslancev, pa tudi načela dobrega finančnega poslovodenja in ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije; poziva vse zadevne deležnike, naj nemudoma poiščejo trajnostno in izvedljivo rešitev;

41.  pozdravlja politiko, s katero želi Parlament poskrbeti, da bodo lahko invalidi popolnoma neodvisno uporabljali stavbe Parlamenta, ter podpira potrebne nadaljnje ukrepe in prilagoditve v zvezi s tem;

42.  ugotavlja, da so kvestorji 24. oktobra 2017 zaradi zdravstvenega tveganja sprejeli odločitev o odklopu tople vode v pisarnah poslancev v Bruslju in Strasbourgu, saj so v starih in obrabljenih hidravličnih sistemih odkrili škodljivo bakterijo legionele;

43.  poudarja, da bi moral biti Parlament zgled pri politikah, ki jih zagovarja in spodbuja, na primer na področju okolja, enakosti spolov in preglednosti;

o
o   o

44.  sprejme načrt za proračunsko leto 2023;

45.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in načrt posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(2) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11.
(3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.
(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.
(5) UL C 506, 15.12.2021, str. 247.
(6) Sprejeta besedila P9_TA(2021)0432.
(7) UL L 45, 24.2.2022.
(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(9) Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2005/684/ES, Euratom) (UL L 262, 7.10.2005, str. 1).


Razmere v Afganistanu, zlasti stanje na področju pravic žensk
PDF 135kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk (2022/2571(RSP))
P9_TA(2022)0128RC-B9-0198/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

–  ob upoštevanju razglasa talibanov z dne 7. septembra 2021 o oblikovanju začasne vlade Afganistana,

–  ob upoštevanju resolucije OZN št. 2626 (2022) z dne 17. marca 2022 o razmerah v Afganistanu, s katero je bil podaljšan mandat misije OZN za pomoč v Afganistanu,

–  ob upoštevanju izjave za javnost varnostnega sveta OZN z dne 27. marca 2022 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju seznama finalistov Evropskega parlamenta za nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2021,

–  ob upoštevanju dni afganistanskih žena v Evropskem parlamentu 1. in 2. februarja 2022,

–  ob upoštevanju izjave predsednika delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Afganistanom z dne 23. marca 2022 o napovedi talibanov, da bodo podaljšali prepoved izobraževanja za dekleta po šestem razredu osnovne šole, in s tem povezane izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 23. marca 2022,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika v imenu Evropske unije z dne 28. marca 2022, v kateri poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju srednjih šol za dekleta,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu beguncev iz leta 1951,

–  ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora OZN o beguncih, ki sledita Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih, ki jo je generalna skupščina OZN soglasno sprejela 19. septembra 2016,

–  ob upoštevanju tematskih smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, spodbujanju in varstvu otrokovih pravic ter nasilju nad ženskami in dekleti ter boju proti vsem oblikam diskriminacije proti njim,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je talibansko ministrstvo za izobraževanje v izjavi z dne 21. marca 2022 napovedalo, da je zavezano pravici vseh svojih državljanov do izobraževanja in si prizadeva za odpravo vseh vrst diskriminacije;

B.  ker so se de facto afganistanske oblasti 15. januarja 2022 zavezale, da bodo ob začetku novega šolskega leta v drugi polovici marca 2022 dekletom omogočile vrnitev v šolo na vseh ravneh;

C.  ker naj bi se afganistanska dekleta 23. marca 2022 vrnila v šolo; ker so talibani prepoved, po kateri učenke ne morejo obiskovati sedmega in višjih razredov, podaljšali do nadaljnjega, dokler se ne odločijo, kakšne uniforme so zanje najprimernejše; ker to onemogoča srednješolsko izobraževanje več kot milijonu deklet in pomeni kršitev temeljne pravice do izobraževanja za vse otroke, kot je zapisana v splošni deklaraciji o človekovih pravicah;

D.  ker je Afganistan po svetovnem indeksu položaja žensk, miru in varnosti na zadnjem mestu, zaradi česar je to za ženske najmanj varna država; ker so posebni postopki OZN pokazali, da poskušajo talibanski voditelji ženske in dekleta s sistematično diskriminacijo in nasiljem na podlagi spola odstraniti iz javnega življenja;

E.  ker so talibani po 15. avgustu 2021, ko so prevzeli državo, zaprli ministrstvo za ženska vprašanja in znova odprli nekdanje ministrstvo za grehe in kreposti; ker so v bistvu preklicali vse uveljavljene zakone, tudi tiste, ki so ščitili ženske, in zelo omejili pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja ter pravico žensk do dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva; ker je afganistanska neodvisna komisija za človekove pravice po talibanskem prevzemu oblasti prenehala delovati;

F.  ker v skladu z novo direktivo afganistanske ženske ne smejo prepotovati več kot 45 milj (72 km) od svojega doma brez spremstva bližnjega moškega sorodnika; ker ta direktiva sledi direktivi iz novembra 2021, s katero je bilo televizijskim postajam prepovedano oddajanje programov, kjer nastopajo ženske;

G.  ker se mirni protesti za pravice žensk v Afganistanu nasilno zatirajo; ker je bilo več zagovornikov človekovih pravic ugrabljenih in ker kljub večkratnim pozivom k njihovi izpustitvi niso bile posredovane nobene informacije o tem, kje so; ker se tisti, ki so bili izpuščeni iz pripora, še vedno bojijo za svoja življenja;

H.  ker se vsak dan poroča o kršitvah človekovih pravic, vključno z aretacijami, pridržanji, ugrabitvami, mučenjem, grožnjami, izsiljevanjem, zunajsodnimi poboji ter napadi na zagovornike človekovih pravic in njihove družinske člane; ker še vedno nihče ne preganja odgovornih za te kršitve; ker je to še posebej prizadelo zagovornice človekovih pravic; ker so bile posebna tarča manjšine, kot je hazarska skupnost;

I.  ker je revščina afganistanske družine potisnila v dogovore o zakonskih zvezah in zbiranje dot za svoje hčere in ker se je število otroških porok v Afganistanu od prepovedi šolanja za dekleta povečalo za 500 %; ker se je že pred talibanskim prevzemom oblasti pred 18. letom poročilo 35 % deklet, 9 % pa celo pred 15. letom;

J.  ker je stopnja umrljivosti dojenčkov v Afganistanu med najvišjimi na svetu, na tisoče žensk pa vsako leto umre zaradi zapletov pri nosečnosti, ki bi jih bilo mogoče zlahka preprečiti; ker so se socialno-ekonomske razmere, ki so bile negotove že pred talibanskim prevzemom, korenito poslabšale pod njihovo upravo, k temu pa so prispevale tudi pandemija covida-19, hude suše in ostre zime;

K.  ker je humanitarna kriza v Afganistanu ena od svetovnih kriz, ki se najhitreje zaostruje, nesorazmerno pa je prizadela ženske in dekleta; ker se skoraj vsa afganistanska gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, soočajo s prehransko negotovostjo; ker so nove politike talibanske vlade močno posegle v možnosti žensk za preživljanje in jih potisnile v še večjo revščino, pri čemer so bile prizadete zlasti tiste, ki same skrbijo za gospodinjstva;

L.  ker je po podatkih iz poročila Mednarodne organizacije za migracije iz marca 2022 v letu 2021 iz države zbežalo več kot 1,258 milijona Afganistancev, kar je dvakrat toliko kot v zadnjih letih; ker se je hkrati potrojilo število notranje razseljenih oseb, ki se vračajo domov, in leta 2021 doseglo rekordnih 3,06 milijona; ker je v regiji skoraj 5 milijonov Afganistancev še vedno razseljenih zunaj države, od tega jih je 90 % nastanjenih v Pakistanu in Iranu;

M.  ker je po podatkih visokega komisarja OZN za begunce 35 % žensk in deklet poročalo, da se zaradi nasilja na podlagi spola počutijo ogrožene, ko iščejo zatočišče v sosednjem Iranu in Pakistanu; ker je v šolo vpisanih le 70 % deklet v primerjavi z 92 % dečkov;

N.  ker je EU povečala podporo afganistanskemu ljudstvu z uvedbo projektov v vrednosti več kot 268,3 milijona EUR, namenjenih izobraževanju, možnostim za preživljanje in javnemu zdravju; ker so ti projekti del svežnja podpore EU v skupni vrednosti 1 milijarde EUR, ki ga je oktobra 2021 napovedala predsednica Komisije in ki vključuje pomoč beguncem, migrantom in notranje razseljenim osebam ter podporo zagovornikom človekovih pravic in organizacijam civilne družbe;

O.  ker je bilo po podatkih organizacije Novinarji brez meja v Afganistanu zaprtih 231 medijskih hiš, kar je 40 % vseh medijev v državi; ker je 80 % od 6 400 novinarjev, ki so izgubili službo, žensk; ker so bile uvedene omejitve za lokalne in mednarodne medije, kot je BBC, novinarji pa so bili aretirani, pridržani in pretepeni;

P.  ker sankcije proti talibanskim subjektom in posameznikom ne bi smele preprečevati finančnih transakcij humanitarne pomoči in izvajanja osnovnih storitev nevladnih organizacij;

Q.  ker so ženske do 15. avgusta 2021, torej v nekdanji Republiki Afganistan, pogosto uspešno zasedale visoke položaje, na primer poslanske, ministrske, sodniške, guvernerske, odvetniške in veleposlaniške; ker so talibanske sile prisilno odstranile nekdanje zakonito nastavljene vladne uradnike in v novo nepriznano de facto vlado niso povabile žensk; ker ta vlada ni vključujoča in v njej ni zastopana raznolika afganistanska družba;

R.  ker so obveščevalne agencije opozorile, da Afganistan ne sme postati zatočišče za teroristične organizacije;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi humanitarne krize in krize človekovih pravic, ki se odvija v Afganistanu od talibanskega prevzema oblasti; ponovno izraža neomajno solidarnost in zavezanost afganistanskemu ljudstvu; poudarja, da je treba ohraniti temeljne pravice in svoboščine, ki jih je afganistansko ljudstvo uživalo v zadnjih 20 letih;

2.  obžaluje, da se položaj žensk in deklet v Afganistanu od talibanskega prevzema oblasti stalno slabša; obsoja nenehne poskuse talibanov, da bi ženske in dekleta izbrisali iz javnega življenja in jim odrekli temeljne pravice, kot so pravica do izobraževanja, dela, gibanja in zdravstvenega varstva;

3.  najostreje obsoja odločitev talibanov, da do nadaljnjega preložijo vrnitev deklet od šestega razreda dalje v šolo, čeprav so se zavezali, da bodo izobraževanje omogočili vsem državljanom; poziva jih, naj svoje odločitve in omejitve, ki so usmerjene zlasti proti ženskam in dekletom, razveljavijo in znova odprejo ministrstvo za ženska vprašanja;

4.  poudarja, da je izobraževanje za ženske in dekleta po mnenju EU in njenih držav članic bistven pogoj za vse morebitne zaveze trenutnim afganistanskim oblastem;

5.  poziva talibane, naj spoštujejo svojo zavezo, da bodo izobraževanje omogočili vsem afganistanskim državljanom, tudi ženskam in dekletom;

6.  obžaluje, da talibani zatirajo miroljubne proteste za pravice žensk v Afganistanu; poziva k takojšnji izpustitvi policistke Alie Azizi, ki je bila oktobra 2021 aretirana v Heratu, k izpustitvi vseh drugih pridržanih aktivistov za pravice žensk ter k ustavitvi ustrahovanja in nadlegovanja aktivistov; poziva k opustitvi nadlegovanja, groženj in napadov na učitelje in študente;

7.  poziva de facto oblasti, naj vsem ženskam in dekletom zajamčijo vse pravice in reproduktivno zdravstveno varstvo v vseh afganistanskih regijah;

8.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so ženske in dekleta od talibanskega prevzema države bolj izpostavljene izkoriščanju, tudi trgovini z ljudmi za prisilne poroke, spolno izkoriščanje in prisilno delo; obsoja nasilje in diskriminacijo na podlagi spola;

9.  poziva afganistanske de facto oblasti, naj sestavijo vključujočo vlado, ki bo tudi ženske pritegnila v proces odločanja na vseh ravneh; vztraja, da je treba razviti novo strategijo EU za Afganistan, ki bo prilagojena položaju žensk in deklet in bo omogočila konkretno zavzemanje za pravice žensk in njihovo sodelovanje v javnem življenju;

10.  opozarja, da ima EU trdno stališče glede političnih odnosov s talibani, izhajajoče iz tematskih meril za sodelovanje na podlagi človekovih pravic za vse in pravne države; meni, da se je položaj po teh merilih od 15. avgusta 2021 le poslabševal, kar govori zoper priznanje de facto talibanske vlade;

11.  pozdravlja resolucijo OZN št. 2626 (2022), ki je bila sprejeta 17. marca 2022 in s katero je bil podaljšan mandat misije OZN za pomoč v Afganistanu; poziva EU in njene države članice, naj podprejo mandat posebne predstavnice generalnega sekretarja za Afganistan, tudi pri sodelovanju z vsemi ustreznimi afganistanskimi akterji in deležniki, da bi zagotovili takojšnje ponovno odprtje šol za vse učenke;

12.  je seznanjen s pogovori med evropskimi in ameriškimi uradnimi predstavniki ter talibansko delegacijo, ki so potekali januarja 2022 v Oslu, pa tudi z nedavno odpovedjo pogovorov v Dohi s strani Združenih držav Amerike v odziv na odločitev talibanov, da ne bodo ponovno odprli šol za dekleta; poudarja, da morajo na vseh prihodnjih pogovorih s talibani na državni ravni sodelovati afganistanske predstavnice;

13.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo in zaščitijo vse, ki bežijo iz Afganistana; znova poudarja, da je treba zagotoviti status afganistanskih pravnic, vodij civilne družbe, umetnikov, športnikov in drugih ranljivih oseb, zlasti tistih, katerih življenja so ogrožena, kot so osebe LGBTQI+; znova poziva k posebnemu vizumskemu programu, izboljšanim programom za ponovno naselitev ter učinkoviti in zajamčeni zaščiti afganistanskih beguncev;

14.  poudarja, kako pomembno je obravnavati nasilje na podlagi spola, s katerim se spoprijemajo afganistanske ženske in dekleta v državah gostiteljicah, zlasti v Iranu in Pakistanu, ter zagotoviti, da bodo lahko obiskovale šolo, sodelovale na trgu dela in uživale zdravstvene storitve, tudi na področju duševnega zdravja; opozarja, da so begunke in osebe v tranzitu še posebej izpostavljene tveganju nasilja na podlagi spola; zato poziva k večjemu financiranju humanitarnih organizacij in agencij, ki se ukvarjajo s tovrstno zaščito;

15.  poziva države, naj nemudoma prenehajo vračati ljudi v Afganistan in tretje države, kjer bi bili lahko izpostavljeni tveganju, da bodo vrnjeni v Afganistan; poziva k pozornemu spremljanju afganistanskih državljanov, ki so že bili vrnjeni, zlasti otrok;

16.  obsoja vse številnejša poročila o ubojih, nadlegovanju in ustrahovanju etničnih in verskih manjšin;

17.  je zelo zaskrbljen, ker talibani spet nudijo zatočišče terorističnim skupinam; vztraja, da morajo talibani in de facto afganistanske oblasti izpolniti svoje zaveze v boju proti terorizmu;

18.  opozarja na svoje navodilo Evropski službi za zunanje delovanje, naj pakistanskemu vodstvu sporoči, da je soodgovorno za varnost in stabilnost v Afganistanu ter da mora svoj vpliv na talibane uporabiti za doseganje teh ciljev, vključno z zagotavljanjem temeljnih človekovih pravic afganistanskim ženskam in dekletom;

19.  ponovno poudarja, da mora EU poglobiti sodelovanje s srednjeazijskimi državami in spodbujati njihovo konstruktivno in praktično vlogo pri naselitvi afganistanskih beguncev; poudarja, da to sodelovanje ne bi smelo biti v nasprotju s temeljnimi vrednotami in načelom pravne države, ki jih zagovarja EU;

20.  poudarja, da osvoboditev žensk in deklet ne bo izvedljiva, dokler se bo humanitarna katastrofa nadaljevala; poziva EU in njene države članice, naj se spoprimejo z dejavniki humanitarne krize, tako da si po najboljših močeh prizadevajo za večjo humanitarno pomoč, upoštevanje enakosti spolov, ponovno vzpostavitev likvidnosti in vzdrževanje osnovnih socialnih storitev; poziva k odmrznitvi afganistanskih sredstev in večji finančni podpori za programe, kot sta pomoč generalnega direktorata Komisije za mednarodna partnerstva (GD INTPA) s poudarkom na osnovnih potrebah in sredstvih za preživljanje ter skrbniški sklad Svetovne banke za obnovo Afganistana; poudarja, da bi morala biti humanitarna sredstva dostopna prek delujočega bančnega sistema in na prožen način na voljo verodostojnim nevladnim organizacijam in organizacijam skupnosti, ki delujejo v Afganistanu, vključno z lokalnimi ženskimi organizacijami;

21.  je seznanjen, da je delegacija EU v Kabulu spet odprla omejeno predstavništvo, ki bo usklajevalo humanitarno pomoč in spremljalo humanitarne razmere; odločno poudarja, da to ne pomeni, da EU priznava talibanski režim;

22.  obžaluje, da so mednarodni donatorji, med katerimi so bile tudi EU in njene države članice, 31. marca 2022 obljubili le 2,44 milijarde USD od 4,4 milijarde USD, kolikor bi bilo potrebno za načrt OZN za humanitarno pomoč Afganistanu v letu 2022; poziva Komisijo, naj dodeli ustrezna in posebna sredstva za programe in projekte za pravice žensk ter naj jih izvaja kot del celovite in dolgoročne zaveze za podpiranje človekovih pravic in pravic žensk v Afganistanu;

23.  vztraja, da je potreben neoviran humanitarni dostop, da bodo dodeljena sredstva dejansko dosegla prizadete, zlasti ženske in dekleta; spodbuja EU in njene države članice, naj v skladu s tem pregledajo in prilagodijo sedanje ukrepe; opozarja, da mora biti humanitarna pomoč nevtralna, nepristranska, humana in neodvisna ter da zanjo nikoli ne bi smeli veljati nobeni pogoji; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dosledno posredujejo sporočilo, da humanitarna pomoč ni pogojena s petimi merili Sveta za sodelovanje s talibani;

24.  poziva EU in njene države članice, naj glede na donatorsko prireditev OZN na visoki ravni za humanitarno pomoč Afganistanu, ki je potekala 31. marca 2022, sprejmejo nove ukrepe za večjo preglednost in učinkovitost humanitarne pomoči; zato meni, da je treba nujno omogočiti humanitarno financiranje prek delujočega bančnega sistema, da bodo zanesljive nevladne organizacije v državi lahko prejemale sredstva;

25.  izreka pohvalo pogumnim dekletom in ženskam, ki sodelujejo v protestih; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj od de facto oblasti v Afganistanu zahtevata informacije o tem, kje so aktivisti za pravice žensk, ki naj bi bili pridržani oziroma so izginili, ter pozoveta k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; zahteva, da talibani nemudoma opustijo to samovoljno in zunajsodno ravnanje ter zagotovijo pravico do mirnega zbiranja in izražanja;

26.  poziva EU in njene države članice, naj povečajo podporo aktivistom za pravice žensk v Afganistanu in v celoti izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic, med drugim z zasebnimi in javnimi odvetniki v posameznih primerih poskrbijo, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;

27.  poziva, naj se novi posebni poročevalki o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu namenijo zadostna sredstva ter strokovno znanje in diplomatska podpora, da bo lahko izpolnila svoj mandat; poziva Svet OZN za človekove pravice, naj ustanovi neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo z večletnim mandatom in ustreznimi viri za dokumentiranje, poročanje in zbiranje dokazov o kršitvah, tudi kršitvah pravic žensk;

28.  pozdravlja ustanovitev foruma afganistanskih voditeljic; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pomagata pri organizaciji prve mednarodne konference afganistanskih žensk, da bo njihov glas slišan tako v Afganistanu kot v mednarodni javnosti, da bodo obnovljene mreže žensk in podprto delo foruma afganistanskih voditeljic na bolj vključujoč način; podpira ustanovitev spletne univerze za afganistanske izgnance s finančno podporo EU;

29.  poziva afganistanske poslance, nekdanje vladne uradnike in aktiviste civilne družbe, zlasti finalistke za nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2021, naj dejavno sodelujejo z delegacijo Evropskega parlamenta za odnose z Afganistanom, ustreznimi odbori in drugimi organi ter tako zagotovijo, da bo politika EU v podporo Afganistanu ustrezala potrebam tamkajšnjega ljudstva;

30.  podpira pozive afganistanske civilne družbe, zlasti tistih, ki so se udeležili dni afganistanskih žena v Evropskem parlamentu, da naj trenutne afganistanske oblasti odgovarjajo za svoje zločine in da njihovih grozodejstev ne smemo pozabiti;

31.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, poslancem afganistanske narodne skupščine, Svetu OZN za človekove pravice in talibanskemu političnemu uradu v Dohi.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov