Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o kršitvah človekovih pravic pri prisilni deportaciji ukrajinskih civilistov in prisilnih posvojitvah ukrajinskih otrok v Rusiji (2022/2825(RSP))

P9_TA(2022)0320 RC-B9-0388/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti resolucij z dne 7. aprila(1), 5. maja(2) in 19. maja(3) 2022,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju haaških konvencij,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 30. maja 2022,

–  ob upoštevanju poročil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 13. aprila in 14. julija 2022 o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, vojnih hudodelstvih in kaznivih dejanjih zoper človečnost, storjenih v Ukrajini,

–  ob upoštevanju poročila ukrajinskega parlamentarnega komisarja za človekove pravice,

–  ob upoštevanju razprave v varnostnem svetu OZN z dne 7. septembra 2022 o prisilnem razseljevanju in deportaciji ukrajinskih državljanov ter prisilnih posvojitvah ukrajinskih otrok v Rusiji,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom We Had No Choice: “Filtration” and the Crime of Forcibly Transferring Ukrainian Civilians to Russia (Nismo imeli izbire: „Ločevanje“ in kaznivo dejanje prisilnega premeščanja ukrajinskih civilistov v Rusijo) z dne 1. septembra 2022,

–  ob upoštevanju člena 144(5) in člena 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 ponovno začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojno agresijo proti Ukrajini; ker Rusija že od začetka obsežnega vdora v Ukrajino izvaja množične in hude kršitve človekovih pravic in vojna hudodelstva, kar vključuje množične poboje civilistov in vojnih ujetnikov, mučenje, spolno nasilje, prisilna izginotja, plenjenje ter oviranje evakuacije in humanitarnih konvojev, ki so v skladu z mednarodnim pravom prepovedani in jih je treba kazenskopravno preganjati;

B.  ker ukrajinski komisar za človekove pravice (varuh človekovih pravic) ocenjuje, da je bilo od 24. februarja 2022 več kot milijon Ukrajincev prisilno izgnanih v Rusko federacijo, pogosto na daljni vzhod države; ker več virov navaja, da je ta številka v resnici dosti večja, po najvišjih ocenah naj bi znašala celo 2,5 milijona in se stalno povečuje; ker prisilne deportacije iz Ukrajine, ki jih izvajajo v tako imenovanih „ločevalnih taboriščih“, močno spominjajo na nekdanje množične sovjetske deportacije v gulage; ker je prisilna premestitev vojno hudodelstvo in potencialno hudodelstvo zoper človečnost;

C.  ker so mednarodne organizacije, kot sta OVSE in OZN, označile obsežne deportacije ukrajinskih civilistov v Rusko federacijo kot eno najhujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je storila Ruska federacija med vojno proti Ukrajini;

D.  ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) preveril obstoj tako imenovanega ločevanja, ki vključuje obsežno, obvezno, kaznovalno in neprimerno varnostno preverjanje in je privedlo do številnih kršitev človekovih pravic ukrajinskih državljanov; ker so ukrajinski civilisti pravzaprav internirani, medtem ko čakajo na zaključek tega postopka, ki lahko traja od nekaj ur do skoraj celega meseca; ker so ukrajinski državljani med ločevanjem podvrženi podrobnemu zasliševanju, telesnim preiskavam, včasih s prisilno goloto, in mučenju; ker v takih okoliščinah ukrajinskim ženskam in dekletom grozi spolno izkoriščanje;

E.  ker je postopek ločevanja sistematičen in pomeni nezakonito množično zbiranje podatkov, ki ruskim oblastem zagotavlja ogromne količine osebnih podatkov o ukrajinskih civilistih, vključno z njihovimi biometričnimi podatki; ker gre za očitno kršitev pravice do zasebnosti, zaradi česar bi bile lahko osebe, katerih podatki so bili zbrani, v prihodnosti izpostavljene tveganju napadov;

F.  ker ruske oblasti med tem postopkom pogosto zaplenijo ukrajinske potne liste in Ukrajince prisilijo k podpisu izjave, da bodo ostali v Rusiji, kar jim onemogoča vrnitev domov, s čimer si očitno prizadevajo spremeniti demografsko strukturo Ukrajine; ker Rusija poleg deportacij in prisilnih posvojitev na zasedenih ukrajinskih ozemljih izvaja pospešeno rusifikacijo v skladu s svojim geopolitičnim konceptom „ruskega sveta“;

G.  ker so ukrajinski državljani, ki ne prestanejo postopka ločevanja, pridržani in premeščeni v ruske centre za pridržanje in kazenske kolonije, kjer so izpostavljeni mučenju in slabemu ravnanju, ali pa prisilno izginejo; ker je Urad visokega komisarja za človekove pravice zabeležil verodostojna poročila o ločitvi otrok od družine, ko odrasla oseba, ki ga je spremljala, ni uspešno prestala postopka ločevanja;

H.  ker so otroci, ki bežijo pred vojno, zlasti brez spremstva, izpostavljeni večjemu tveganju nasilja, zlorabe in izkoriščanja, pa tudi izginotja in trgovine z ljudmi, zlasti ko se selijo čez mejo, predvsem dekletom pa grozi nasilje na podlagi spola;

I.  ker je ukrajinski varuh človekovih pravic 3. septembra 2022 izjavil, da je bilo že več kot 200 000 otrok prisilno odpeljanih v Rusko federacijo, da bi jih dali na voljo ruskim družinam za posvojitev, in da lahko potrdi okoliščine prisilne izselitve 7000 ukrajinskih otrok; ker ruske oblasti ukrajinske otroke namerno ločujejo od staršev in jih ugrabljajo iz sirotišnic, drugih ustanov za otroke in bolnišnic, preden jih dajo v posvojitev v Rusiji; ker Ruska federacija to počne sistematično in v velikem obsegu, pri tem pa poleg drugih kaznivih dejanj uničuje osebne evidence deportirancev;

J.  ker je Ukrajina vzpostavila portal „Children of War“ (Otroci vojne), da bi staršem izgubljenih, razseljenih in deportiranih otrok omogočila izmenjavo vseh razpoložljivih podatkov;

K.  ker je, ko otroci prispejo na zasedeno ozemlje ali v Rusijo, postopek vrnitve v Ukrajino ali združitve s skrbniki izjemno zapleten; ker morajo za ta proces pretežno skrbeti posamezniki s podporo lokalnih prostovoljcev, nevladnih organizacij in zalednih pogajanj, saj ni formalnih postopkov za vrnitev ukrajinskih otrok v Ukrajino ali ponovno združitev z njihovimi starši in skrbniki;

L.  ker je ruski predsednik Vladimir Putin 25. in 30. maja 2022 podpisal odloka o poenostavljenem postopku za podelitev ruskega državljanstva ukrajinskim državljanom, tudi otrokom brez starševske oskrbe, in ukrajinskim otrokom, ki jih posvojijo ruske družine, s čimer je dodatno otežil njihovo vrnitev v Ukrajino in omogočil prisilno asimilacijo ukrajinskih otrok; ker je od takrat že več sto ukrajinskih otrok prejelo rusko državljanstvo in so bili poslani novim staršem v različnih ruskih regijah;

M.  ker mednarodno pravo nedvoumno prepoveduje izgon znotraj zasedenega ozemlja ali z zasedenega ozemlja na ozemlje okupacijske sile, kar pomeni hudo kršitev ženevskih konvencij in vojno hudodelstvo v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča; ker mednarodno pravo in praksa prepovedujeta posvojitev v izrednih razmerah ali takoj po njih; ker je Ukrajina že v začetku vojne sprejela moratorij na meddržavne posvojitve; ker Konvencija OZN o otrokovih pravicah in četrta ženevska konvencija prepovedujeta okupacijskim silam, da bi spremenile osebni status otrok, vključno z njihovim državljanstvom;

N.  ker je v skladu s členom II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida prisilna premestitev otrok te skupine v drugo skupino z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina, genocid;

O.  ker so starejši, invalidi in druge ranljive skupine še posebej izpostavljeni nevarnosti ujetja na rusko zasedenih območjih ali v Rusiji, saj so pogosto proti svoji volji nameščeni v objekte, kot so negovalni domovi v Rusiji ali na območjih, ki jih zaseda Rusija; ker so ti objekti zaprte ustanove in ker namestitev ranljivih oseb vanje bistveno spodkopava njihovo pravico do prostega gibanja;

P.  ker se ukrajinski državljani v Rusiji in na njenih zasedenih ozemljih spoprijemajo z velikimi težavami, kot so pomanjkanje sredstev za preživljanje, nezmožnost izmenjave ukrajinskih griven ali dviga denarja z bančnimi karticami, pomanjkanje oblačil in higienskih izdelkov ter nezmožnost stika s sorodniki; ker se ukrajinske civiliste prisilno premešča na gospodarsko šibkejša ali izolirana območja v Rusiji, pogosto v Sibirijo, brez možnosti vrnitve; ker tisti, ki poskušajo zapustiti Rusijo, pogosto naletijo na težave pri izstopu iz države, ker nimajo ustreznih identifikacijskih dokumentov, saj so jih pustili v Ukrajini, ko so pobegnili pred vojno, ali pa so jim jih ruske oblasti zasegle;

Q.  ker je temelj kremeljske propagande izkrivljeno razumevanje druge svetovne vojne in se na ta način upravičuje sedanjo rusko agresijo proti Ukrajini;

1.  najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in dejavno vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma konča vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, v celoti podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost države znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da je ta vojna resna kršitev mednarodnega prava;

2.  ostro obsoja poročila o grozodejstvih, ki so jih zagrešile ruske oborožene sile, njihovi zavezniki in različne okupacijske oblasti, zlasti deportacije ukrajinskih civilistov, vključno z otroki, v Rusijo, pa tudi nesprejemljive ruske prakse v tako imenovanih ločevalnih taboriščih, v katerih ločujejo družine, tisti, ki veljajo za nezanesljive, pa izginejo;

3.  poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti po mednarodnem pravu in nemudoma ustavi deportacije in prisilne preselitve ukrajinskih civilistov v Rusijo in na zasedena ruska ozemlja, vse prisilne preselitve otrok v Rusijo federacijo ali na njena zasedena ozemlja ter vse meddržavne posvojitve otrok, ki so bili preseljeni z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; poziva Rusijo, naj razveljavi vso zakonodajo, ki omogoča posvojitev ukrajinskih otrok;

4.  poudarja, da se mora mednarodnim in evropskim organizacijam, vključno z Mednarodnim odborom Rdečega križa, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Mednarodno organizacijo za migracije in Uradom visokega komisarja za človekove pravice, omogočiti neoviran dostop do ločevalnih taborišč in drugih krajev, kamor napotijo ukrajinske državljane po preselitvi v Rusijo in na njena zasedena ozemlja, ter omogočiti spremljanje teh ustanov in pomoč ukrajinskim državljanom, ki se želijo vrniti na ozemlje Ukrajine, in tistim, ki želijo oditi v tretjo državo, kjer bi zaprosili za azil in status begunca in/ali združitev družine, ne da bi morali prečkati Ukrajino;

5.  zahteva, naj Ruska federacija nemudoma posreduje imena vseh Ukrajincev, ki so pridržani ali izgnani, in podatke o tem, kje se nahajajo in kakšno je njihovo zdravstveno stanje, ter omogoči varno vrnitev vseh ukrajinskih civilistov, tudi otrok, zlasti tistih, ki so bili izgnani na ozemlje Ruske federacije ali na ukrajinska ozemlja, ki jih ta trenutno zaseda, in sicer z vzpostavitvijo varnih razmer za potovanje in komunikacijo;

6.  poziva vse države in mednarodne organizacije, naj od Rusije zahtevajo, naj spoštuje prepoved prisilnih preselitev, vključno s prisilno evakuacijo civilistov v neželene kraje, in naj civilistom, zlasti ranljivim skupinam, omogoči varen prehod do želenega kraja;

7.  zahteva, naj Rusija v celoti izpolni svoje mednarodnopravne obveznosti in ustavi sistematični proces ločevanja, ustavi vse postopke zbiranja in hrambe biometričnih podatkov, izbriše nezakonito zbrane podatke in civilistom omogoči, da se varno in pod mednarodnim nadzorom vrnejo na ozemlje, ki je pod ukrajinskim nadzorom, če to želijo; poziva Rusijo, naj ustavi vse poskuse rusifikacije in onemogočanja ukrajinske nacionalne identitete;

8.  poudarja, da otroci, ki so bili med vojno ali izrednimi humanitarnimi razmerami ločeni od staršev, niso sirote in da jim je treba nemudoma omogočiti, da se vrnejo in ponovno združijo s starši ali zakonitimi skrbniki;

9.  poziva oblasti Ruske federacije, naj mednarodnim organizacijam, kot sta Urad visokega komisarja za človekove pravice in Unicef, nemudoma omogočijo dostop do vseh ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno izgnani v Rusijo in na območja, ki jih zaseda; poziva ruske oblasti, naj poskrbijo za varnost in zdravje ukrajinskih otrok v Rusiji in na njenih zasedenih ozemljih, ter jih zaščitijo pred nevarnostmi, ki izhajajo iz vojne, in njenimi posledicami;

10.  poziva k takojšnji pripravi svežnja EU za zaščito otrok, da bi jih zaščitili in pomagali otrokom in mladim, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, tako da bi jim omogočili varen prehod, zaščito pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, nujno pomoč, prizadevanja za združitev družin in dolgoročno podporo pri rehabilitaciji;

11.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj v javnih izjavah EU o prisilnih preselitvah obravnava tudi stisko ranljivih skupin, vključno z otroki, starejšimi in invalidi, ter podpre aktiviste in nevladne organizacije na terenu, ki zanje skrbijo in jim pomagajo pri varnem vračanju;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z ukrajinskimi organi, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo ter vzpostavijo mehanizme za dokumentiranje dejstev glede prisilnih preselitev (število in osebni podatki ljudi, vključno z otroki, podatki o tem, kje se nahajajo osebe, ki so izginile v postopku ločevanja, pogoji njihovega bivanja v Rusiji itd.), da bi ugotovili, kje se te osebe nahajajo, in omogočili njihovo repatriacijo, zlasti pogrešanih otrok, olajšali združitev družin in sledenje; poudarja, da je treba zbirati podatke, kot so imena posameznikov, ki so med postopkom ločevanja izginili, o njihovem prisilnem pridržanju ali preselitvi v Rusijo;

13.  poziva države članice, naj prek svojih diplomatskih misij v Rusiji podprejo izdajo začasnih potnih listin, ki bi ukrajinskim državljanom, ki so ujeti v Rusiji brez osebnih dokumentov ali potnih listin, omogočile, da zapustijo državo, če želijo, in naj jim po potrebi tudi zagotovijo začasno zatočišče v EU;

14.  odločno obsoja ruska predsedniška odloka z dne 25. in 30. maja 2022;

15.  poziva Rusijo, naj opusti politiko vsiljevanja potnih listov in Ukrajincem omogoči, da obdržijo svoje prvotne osebne dokumente;

16.  vztraja, da morajo storilci hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in morebitnega genocida ali tisti, ki so naklepali genocid, pa tudi odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji odgovarjati za svoja dejanja; ugotavlja, da prisilno preseljevanje in deportacija ukrajinskih otrok, tudi tistih, ki so bili v ustanovah, v Rusko federacijo in na ozemlja, ki jih zaseda, ter njihova prisilna posvojitev s strani ruskih družin kršita ukrajinsko in mednarodno pravo, zlasti člen II Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida; v zvezi s tem poziva države članice, naj podprejo prizadevanja ukrajinskih in mednarodnih oblasti za zbiranje, dokumentiranje in hrambo dokazov o kršitvah človekovih pravic, storjenih med rusko vojno proti Ukrajini;

17.  poziva ukrajinsko vlado, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi olajšala pregon hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev, vključno z deportacijami, ter vse evropske države, naj podpišejo ali ratificirajo Mednarodno konvencijo OZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vse legitimne mednarodne in nacionalne postopke, tudi v skladu z načelom splošne sodne pristojnosti, ter raziščejo domnevna hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, da bi vsi storilci odgovarjali za svoja dejanja pred sodiščem, vključno s primeri prisilnih preseljevanj, posvojitev in izginotij; odločno pozdravlja že potekajoče preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s tem;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo politično, pravno, tehnično, finančno in drugo podporo, potrebno za ustanovitev posebnega sodišča, ki bi obravnavalo kaznivo dejanje agresije Ruske federacije proti Ukrajini;

20.  pozdravlja dejstvo, da je Svet hitro sprejel sankcije, ter poziva institucije EU in države članice, naj bodo še naprej enotne pri odzivanju na rusko agresijo proti Ukrajini, ter k visoki ravni usklajevanja v skupini G7; poziva vse partnerje, zlasti države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke, naj se priključijo svežnjem sankcij; poziva k razširitvi seznama posameznikov, za katere veljajo sankcije, zlasti na vse subjekte in osebe, za katere je bilo ugotovljeno, da so odgovorni za pripravo in organizacijo deportacij in prisilnih posvojitev ali za upravljanje tako imenovanih ločevalnih taborišč;

21.  je seznanjen z močnimi zgodovinskimi vzporednicami med ruskimi zločini v Ukrajini in sovjetskimi zločini na ozemljih, ki jih je zasedala Sovjetska zveza; priznava, da so množične sovjetske deportacije, ki jih je odredil, načrtoval in izvršil sovjetski komunistični režim, in sistem gulagov hudodelstva zoper človečnost; poudarja, da je pomembno, da se totalitarne preteklosti spominjamo, jo raziskujemo in se o njej izobražujemo, da bi ozaveščali državljane in jih dobro opremili proti dezinformacijam; poziva k temeljiti zgodovinski in pravni presoji ter pregledni javni razpravi o sovjetskih zločinih, zlasti v Rusiji, da bi preprečili ponovitev podobnih kaznivih dejanj v prihodnosti;

22.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Mednarodni organizaciji za migracije, Mednarodnemu odboru Rdečega križa, Mednarodnemu kazenskemu sodišču, Skladu Združenih narodov za otroke, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, beloruskim oblastem ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU, Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0120. (2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2022 o posledicah vojne v Ukrajini za ženske, Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0206. (3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2022 o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini, Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0218.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o kršitvah človekovih pravic v Ugandi in Tanzaniji pri naložbah v projekte na področju fosilnih goriv (2022/2826(RSP))

P9_TA(2022)0321 RC-B9-0409/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi in Tanzaniji,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948, katere podpisnica je Uganda, in zlasti člena 9,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Uganda ratificirala 21. junija 1995, in zlasti člena 9, ki zagotavlja pravico do svobode pred samovoljnimi aretacijami ali pridržanjem,

–  ob upoštevanju Deklaracije o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poznane tudi kot deklaracija OZN o zagovornikih človekovih pravic, sprejete 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja 12. decembra 2015 v Parizu in so ga 22. aprila 2016 med drugimi podpisale vse države EU, Uganda in Tanzanija,

–  ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 28. julija 2022, ki jo je izglasovalo 161 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, v kateri je dostop do čistega in zdravega okolja razglašen za univerzalno človekovo pravico,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker projekt razvoja Albertovega jezera sestavlja več partnerjev, pri čemer je glavna vlagateljica francoska multinacionalna naftna družba TotalEnergies (Total), skupaj s podjetji China National Offshore Oil Corporation, Uganda National Oil Company in Tanzania Petroleum Development Corporation; ker bo nafta iz tega projekta dostavljena v pristanišče Tanga v Tanzaniji prek čezmejnega naftovoda, tj. vzhodnoafriškega naftovoda za surovo nafto (EACOP); ker je naftovod EACOP začel obratovati 1. februarja 2022 in naj bi bil dokončan do leta 2025; ker je podjetje Total v Ugandi začelo dva velika projekta iskanja nafte, med katerimi je tudi projekt Tilenga, ki bo vključeval naftne vrtine na zaščitenem naravnem območju slapov Murchison;

B.  ker naj bi imeli gradbena in obratovalna faza dodatne resne škodljive učinke na skupnosti na območjih pridobivanja nafte in naftovodov, med drugim naj bi ogrozili vodne vire in povzročili nepopravljivo škodo za možnosti preživljanja kmetov, ribičev in lastnikov turističnih podjetij, ki so odvisni od bogatih naravnih virov v regiji; ker bodo objekti naftovoda EACOP na morju ob tanzanijski obali zgrajeni na območju z visokim tveganjem cunamija, kar bo ogrozilo zaščitena morska območja; ker je na ta tveganja opozorila nizozemska komisija za okoljske presoje v dokumentu Advisory Review of the resubmitted Environmental and Social Impact Assessment for the EACOP (Svetovalni pregled ponovno predložene okoljske in socialne presoje vpliva za naftovod EACOP), zlasti da ima predlagana tehnika za prehode čez vodovje in mokrišča (odprti jarek) potencial znatnih negativnih učinkov, zlasti na mokriščih;

C.  ker naj bi bili tveganja in vplivi, ki jih povzroča razvoj naftnih polj in naftovodne infrastrukture, že zdaj ogromni in so bili izčrpno dokumentirani v številnih presojah vpliva, ki izhajajo iz skupnosti, in neodvisnih strokovnih študijah; ker iz projekcij izhaja, da bo projekt ogrozil naravne rezervate in habitate; ker številni Vzhodnoafričani in vzhodnoafriške organizacije civilne družbe, kljub temu da so projektni partnerji napovedali gospodarske in zaposlitvene koristi, še naprej močno nasprotujejo izgradnji naftovoda in z njim povezanih projektov, pri čemer trdijo, da njegov vpliv na lokalne skupnosti in okolje ni vreden tveganja;

D.  ker bi se večina nafte v okviru načrtovane proizvodnje iz tega obsežnega naftnega projekta črpala in prodala po letu 2030; ker bi s črpanjem nafte v Ugandi vsako leto ustvarili do 34 milijonov ton emisij ogljika; ker je Mednarodna agencija za energijo (IEA) v poročilu leta 2021 opozorila, da bi bilo treba za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, da bi preprečili najbolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, nemudoma ustaviti nove naftne in plinske projekte; ker je več okoljskih in podnebnih strokovnjakov opozorilo na več kritičnih pomanjkljivosti v teh presojah okoljskega in socialnega vpliva, saj menijo, da so med izvajanjem projekta razlitja nafte v naftovodu EACOP neizogibna;

E.  ker so štirje posebni poročevalci Organizacije združenih narodov o položaju zagovornikov človekovih pravic v sporočilu z dne 24. januarja 2022 izrazili zaskrbljenost zaradi aretacij, ustrahovanja in sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, ki delujejo v naftnem in plinskem sektorju v Ugandi; ker naj bi bili zagovorniki človekovih pravic, novinarji in akterji civilne družbe žrtve inkriminacije, ustrahovanja in nadlegovanja, med drugimi zagovornik okoljskih pravic in terenski uradnik v Buliisi pri nevladni organizaciji Africa Institute for Energy Governance Maxwell Atuhura, ki je bil žrtev vloma in samovoljne aretacije, italijanska novinarka Federica Marsi, ki je bila 25. maja 2021 samovoljno aretirana, predsednik nevladne organizacije Oil and Gas Human Rights Defenders Association Joss Kaheero Mugisa, ki je v zaporu preživel 56 dni, ne da bi ga sodišče obsodilo, vodja ljudi, ki jih je prizadel projekt naftovoda EACOP v okrožju Kyotera, Robert Birimuye, ki je bil samovoljno aretiran, koordinator mreže fundacije skupnosti za preoblikovanje – COTFONE Yisito Kayinga Muddu, v katerega hišo in pisarno so vlomili istega dne, in Fred Mwesigwa, ki je pričal v zadevi proti podjetju TotalEnergies v Franciji in so mu nato grozili z umorom;

F.  ker se podjetje Total od leta 2019 v Franciji sooča s sodnimi postopki zaradi obtožb, da ni vzpostavilo ustreznega načrta nadzora, ki bi zajemal tveganja za zdravje, varnost, okolje in človekove pravice, kot to zahteva francoska zakonodaja v zvezi z „dolžnostjo skrbnega ravnanja“, povezanega s projektoma Tilenga in naftovod EACOP ter njunim vplivom na človekove pravice; ker je francosko kasacijsko sodišče decembra 2021 zavrnilo pritožbe podjetja Total, zato se bo zadeva zdaj vsebinsko obravnavala, sodba pa še ni bila izrečena;

G.  ker je bil misiji delegacije EU in veleposlaništev Francije, Belgije, Danske, Norveške in Nizozemske 9. novembra 2021 prepovedan dostop na naftno območje;

H.  ker ti naftni projekti vplivajo na skoraj 118 000 ljudi: nekaterim so bili uničeni domovi, da bi se olajšala gradnja dovoznih cest ali predelovalnega obrata, drugim je bilo brez predhodnega plačila pravičnega in ustreznega nadomestila zaseženo celotno zemljišče ali njegov del ter so izgubili prosto rabo svojih nepremičnin in s tem sredstev za preživljanje; ker so izplačana nadomestila pogosto veliko prenizka, da bi kmetom, ki so jim bila odvzeta zemljišča, omogočila nakup primerljivih zemljišč, na katerih bi lahko še naprej kmetovali, in ker zato to nizko nadomestilo resno in dokončno škoduje njihovim dohodkom in življenjskim razmeram, tako da premeščene osebe ne morejo več ustvarjati zadostnega dohodka, da bi preživele svojo družino, pošiljale svoje otroke v šolo ali imele dostop do zdravstvenega varstva; ker se pravice domorodnih skupnosti do svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja ne spoštujejo v skladu z mednarodnimi standardi;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic v Ugandi in Tanzaniji, povezanih z naložbami v projekte na področju fosilnih goriv, vključno z neupravičenim zapiranjem zagovornikov človekovih pravic, samovoljno ukinitvijo nevladnih organizacij, samovoljnimi zapornimi kaznimi in prisilno izselitvijo več sto ljudi z njihove zemlje brez pravičnega in ustreznega nadomestila; izraža zaskrbljenost zaradi aretacij, ustrahovanja in sodnega nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, ki delujejo v naftnem in plinskem sektorju v Ugandi; poziva oblasti, naj zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in skupinam civilne družbe omogočijo, da svoje delo opravljajo v ogroženih skupnostih, ter poziva k takojšnji izpustitvi vseh samovoljno aretiranih zagovornikov človekovih pravic;

2.  poziva vladi Ugande in Tanzanije, naj uvedeta konkretne ukrepe za zagotovitev, da bodo oblasti, varnostne sile in politike spoštovale in upoštevale standarde človekovih pravic; vztraja zlasti, da morajo EU in drugi mednarodni akterji ohranjati in izboljšati svoj integrirani in usklajeni pristop do Ugande, ki zajema spodbujanje dobrega upravljanja, demokracije in človekovih pravic ter krepitev pravosodnega sistema in pravne države, EU in njene države članice pa poziva, naj te pomisleke izrazijo po javnih in diplomatskih poteh; poziva ugandsko vlado, naj ponovno pooblasti 54 nevladnih organizacij, ki so bile samovoljno zaprte ali ukinjene, ter naj razseljenim osebam, ki niso prejele pravičnega in ustreznega nadomestila, omogoči dostop do njihove zemlje;

3.  opozarja, da več kot 100 000 ljudem neposredno grozi razselitev zaradi projekta naftovoda EACOP brez ustreznih jamstev za primerno nadomestilo; poziva, naj se tistim, ki so bili izseljeni ali jim je bil zavrnjen dostop do njihove zemlje, hitro, pravično in ustrezno izplača odškodnina, kot je določeno v ugandski ustavi in kot so obljubila podjetja; poziva oblasti, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za ustrezno odškodnino ljudem za izgubljeno lastnino in zemljišča, zaščitijo pravice lokalnih skupnosti do zdravja, okolja, preživljanja in državljanskih svoboščin ter zagotovijo odškodnino tistim, ki so jih prizadele naftne dejavnosti v zadnjih desetletjih; poziva obe vladi, naj posodobita domačo zakonodajo o pridobitvi, vrednotenju in ponovni naselitvi zemljišč, da bi zagotovili njeno skladnost z regionalnimi in mednarodnimi standardi, vključno s pravico do svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja;

4.  ponovno poziva ugandske oblasti, naj organizacijam civilne družbe, neodvisnim novinarjem, mednarodnim opazovalcem in raziskovalcem omogočijo prost, smiseln in neoviran dostop do naftnega območja;

5.  ponovno poziva k trdni in ambiciozni direktivi o obvezni primerni skrbnosti podjetij in ambicioznemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu za izpolnjevanje obveznosti na področjih človekovih pravic, okolja in podnebja, kot je navedeno v resoluciji z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij(1);

6.  poziva EU in mednarodno skupnost, naj izvajata največji pritisk na ugandske in tanzanijske oblasti ter nosilce projektov in deležnike, da bi zaščitili okolje in ustavili ekstraktivne dejavnosti v zaščitenih in občutljivih ekosistemih, vključno z obalo Albertovega jezera, ter se zavežejo, da bodo uporabili najboljša razpoložljiva sredstva za ohranitev kulture, zdravja in prihodnosti prizadetih skupnosti ter preučili alternative v skladu z mednarodnimi zavezami glede podnebja in biotske raznovrstnosti; poziva nosilce projekta naftovoda EACOP v Ugandi in Tanzaniji, naj vse spore, ki bi jih bilo treba rešiti, rešijo pred začetkom projekta in upoštevajo vsa zgoraj omenjena tveganja, ki ogrožajo ta projekt; poziva podjetje TotalEnergies, naj nameni eno leto pred začetkom projekta temu, da bi preučilo izvedljivost alternativne poti za boljše varovanje zaščitenih in občutljivih ekosistemov ter vodnih virov v Ugandi in Tanzaniji, s čimer bi omejili ranljivost porečij na območju afriških Velikih jezer, ki je ključni vir za regijo, ter preučili alternativne projekte na podlagi obnovljivih virov energije za boljši gospodarski razvoj;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega gospodarskega vpliva Kitajske in Rusije, zlasti v energetskem sektorju; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi interesa ugandskih oblasti za razvoj jedrske elektrarne z rusko pomočjo; želi spomniti, da je demokratični svet v odziv na agresijo proti Ukrajini uvedel ciljno usmerjene omejevalne ukrepe proti ruskim podjetjem in subjektom, tudi tistim iz energetskega sektorja;

8.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, predsedniku Republike Ugande, predsedniku Republike Tanzanije ter predsednikoma ugandskega in tanzanijskega parlamenta.

(1) UL C 474, 24.11.2021, str. 11.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o Nikaragvi, zlasti aretaciji škofa Rolanda Álvareza (2022/2827(RSP))

P9_TA(2022)0322 RC-B9-0383/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 16. decembra 2021 o razmerah v Nikaragvi(1) ter z dne 9. junija 2022 o instrumentalizaciji pravosodja v represivne namene v Nikaragvi(2),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, zlasti člena 18 o svobodi mnenja in izražanja, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 10 o svobodi misli, vesti in vere, ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 12 o svobodi vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1720 z dne 14. oktobra 2019 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi(3),

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2022 o izrekanju kazni političnim zapornikom,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca Urada OZN za človekove pravice z dne 9. maja 2022 o zatiranju civilne družbe v Nikaragvi in poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. februarja 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi ter njene izjave pred 49. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice 7. marca 2022,

–  ob upoštevanju resolucije sveta OZN za človekove pravice št. 49/3 z dne 31. marca 2022 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(4) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko),

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je nikaragovska državna policija 19. avgusta 2022, potem ko se zadeva dva tedna ni premaknila z mrtve točke, na silo vstopila v škofijske prostore v Matagalpi ter samovoljno aretirala škofa Rolanda Álvareza skupaj s petimi duhovniki, dvema semeniščnikoma in snemalcem, ki so zdaj v zaporu El Chipote; ker je imel škof Álvarez pomembno vlogo posrednika v nacionalnem dialogu leta 2018 in je nenehno pozival k mirnemu in razumnemu dialogu v Nikaragvi ter kritiziral zaprtje sedmih katoliških radijskih postaj, ki jih je 1. avgusta 2022 upravljala škofija Matagalpa;

B.  ker policija v izjavi ni podala vzroka za aretacijo, je pa povedala, da so osebe predmet preiskave zaradi destabilizacijskih in provokativnih dejavnosti v državi, ki se je začela izvajati 5. avgusta 2022; ker je policija pozneje potrdila, da potekajo „sodne preiskave“; ker je nikaragovska podpredsednica Rosario Murillo v govoru nekaj ur pozneje dejala, da je policija ponovno vzpostavila red v Matagalpi in da je bila aretacija škofa „potrebna“;

C.  ker je bil apostolski nuncij v Nikaragvi, msgr. Waldemar Stanisław Sommertag, marca 2022 izgnan, pater Manuel Salvador García je bil junija 2022 pridržan, misija dobrodelne organizacije reda svete Terezije iz Kalkute je bila julija 2022 razglašena za nezakonito, zato so bili misijonarji izgnani, nacionalna policija pa naj bi prepovedala tudi verske procesije, predvidene za 13. in 14. avgust 2022; ker se je pet drugih duhovnikov, namreč Uriel Vallejos, Vicente Martínez, Sebastián López, Mangel Hernández in Dani García, zaradi aretacije škofa Álvareza zateklo v izgnanstvo; ker je bil škof Silvio Báez leta 2019 prisilno izgnan, potem ko je Vatikan potrdil, da so mu grozili s smrtjo; ker so nikaragovske oblasti 1. septembra 2022 msgr. Joséja Urbino Rodrígueza obsodile na 30 let zapora; ker je to le nekaj primerov represivnih dejanj zoper pripadnike rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi;

D.  ker nikaragovski režim od leta 2018 sistematično in vedno znova zapira, nadleguje in ustrahuje potencialne predsedniške kandidate ter opozicijske in verske voditelje, zlasti iz rimskokatoliške cerkve, pa tudi študentske predstavnike, podeželske voditelje, novinarje, zagovornike človekovih pravic, organizacije civilne družbe, osebe LGBTI in predstavnike podjetij;

E.  ker v Nikaragvi odtlej vlada državna represija, za katero so značilni sistemsko nekaznovanje kršitev človekovih pravic, slabšanje položaja institucij in pravne države ter prikrito sodelovanje med izvršno in sodno oblastjo;

F.  ker so se napadi na svobodo izražanja, vesti in veroizpovedi okrepili in ker so grožnje državnega tožilstva več novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, ki so izrazili kritiko na račun režima, in predstavnikom rimskokatoliške cerkve, ki so imeli v nacionalnih pogovorih leta 2018 vlogo posrednika in so obsodili kršitve človekovih pravic med krizo v Nikaragvi, številne od njih spodbudile, da so zapustili Nikaragvo in poiskali zaščito v tujini;

G.  ker so bili po besedah Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebni postopek pod okriljem Sveta za človekove pravice zaporniki pridržani iz razlogov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in nikaragovsko ustavo;

H.  ker sta skrajno nasilno zaprti katoliški radijski postaji, ki sta jima kmalu zatem sledili še dve radijski in televizijski postaji skupnosti, le zadnji na dolgem seznamu več kot 1700 organizacij civilne družbe in vsaj 40 ženskih organizacij, več političnih strank, medijskih združenj in univerz, ki jih je napadel nikaragovski režim;

I.  ker je nikaragovski režim letos odobril rusko vojaško prisotnost v državi, kar je očiten dokaz, da je naveza Ortega-Murillo tesno povezana s Putinovim režimom in da se režima vzajemno podpirata;

1.  kar najostreje obsoja represijo in aretacije pripadnikov rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi, zlasti aretacijo škofa Rolanda Álvareza; poziva nikaragovski režim, naj nemudoma konča represijo in znova vzpostavi popolno spoštovanje vseh človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, veroizpovedi in prepričanja; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno pridržanih oseb, tudi škofa Álvareza in tistih, ki so bili aretirani skupaj z njim, pa tudi k razveljavitvi vseh sodnih postopkov zoper njih, vključno z izrečenimi kaznimi;

2.  obžaluje in odločno obsoja nenehno slabšanje razmer v Nikaragvi in stopnjevanje represije nad katoliško cerkvijo, predstavniki opozicije, civilno družbo, zagovorniki človekovih pravic, novinarji, kmeti, študenti in domorodnimi ljudstvi, pa tudi njihovo samovoljno pridržanje zgolj zaradi uveljavljanja temeljnih svoboščin, nečloveško in ponižujoče ravnanje ter njihovo čedalje slabše zdravstveno stanje;

3.  obsoja zlorabo pridržanja, pomanjkanje jamstev pri sojenjih in nezakonite obsodbe političnih zapornikov v Nikaragvi; poudarja, da pravosodni sistem ni neodvisen od izvršilne veje oblasti; izraža zaskrbljenost zaradi manipulacije kazenskega prava in uporabe pravosodnega sistema kot orodja za kriminalizacijo uveljavljanja državljanskih in političnih pravic;

4.  je zaskrbljen, ker je položaj več kot 206 političnih zapornikov, ki so od aprila 2018 pridržani v Nikaragvi, po podatkih posebnega mehanizma za nadaljnje ukrepanje za Nikaragvo (MESENI) čedalje slabši, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi, razveljavitvi sodnih postopkov proti njim ter k varni vrnitvi beguncev in izgnancev na svoje domove; poziva nikaragovski režim, naj konča kruto in nečloveško ravnanje ter spoštuje telesno nedotakljivost, dostojanstvo, svobodo in pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe zaprtih oseb in njihovih družin; meni, da mora režim poskrbeti, da so pogoji pridržanja v skladu z njegovimi mednarodnimi pravnimi obveznostmi in standardi na področju človekovih pravic, kot so Standardna minimalna pravila OZN za ravnanje z zaporniki;

5.  obžaluje, da je bilo 7. septembra 2022 zaprtih še 100 nevladnih organizacij, s čimer se je skupno število to leto zaprtih nevladnih organizacij v Nikaragvi povzpelo na 1850; poziva nikaragovski režim, naj ustavi samovoljno zapiranje nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe ter znova prizna statute vseh organizacij, političnih strank, verskih organizacij, medijskih združenj in hiš, univerz in organizacij za človekove pravice, ki so bile samovoljno zaprte, prav tako pa naj vrne vse premoženje, dokumente in opremo, ki so bili neupravičeno zaseženi, ter jim povrne njihov zakoniti pravni status;

6.  obsoja prepoved opozicijskih političnih strank in pomanjkanje svobode pri organizaciji občinskih volitev 6. novembra 2022 ter sodelovanju na njih; poziva k ponovni vzpostavitvi zakonitih uprav v okrožjih El Cuá, San Sebastián de Yalí, Santa María de Pantasma, Murra in El Almendro;

7.  odločno poziva Nikaragvo, naj razveljavi zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 2018 in s katero se neupravičeno omejujeta državljanski in demokratični prostor; ponovno poziva EU, naj še naprej podpira organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in sorodnike političnih zapornikov v Nikaragvi in v izgnanstvu, med katerimi so duhovniki Uriel Vallejos, Vicente Martínez, Sebastián López, Mangel Hernández in Dani García;

8.  poudarja ključno vlogo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in pripadnikov rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi;

9.  poziva nikaragovski režim, naj nemudoma dovoli, da se v državo vrnejo mednarodne organizacije, vključno z Medameriško komisijo za človekove pravice in visokim komisariatom OZN za človekove pravice, da bodo lahko spremljale stanje na področju človekovih pravic v državi;

10.  poziva nikaragovski režim, naj začne izvajati resolucijo Sveta OZN za človekove pravice št. 49/3, s katero bi se za obdobje enega leta ustanovila skupina strokovnjakov, ki bi nadzorovala verodostojne, nepristranske in izčrpne preiskave, ohranjala dokaze in zagotavljala odgovornost za resne kršitve, do katerih je prišlo od leta 2018; poziva nikaragovske institucije, naj poskrbijo, da resne kršitve in zlorabe človekovih pravic ne bodo ostajale še naprej nekaznovane, žrtvam pa naj zagotovijo dostop do pravnega varstva in polno odškodnino;

11.  poziva Nikaragvo, naj vstopi v vključujoč nacionalni dialog, da bi poiskali mirno in demokratično rešitev za politično in socialno krizo ter krizo na področju človekovih pravic;

12.  poziva EU, naj prek svojega zunanjega delovanja in dialoga še naprej daje prednost spodbujanju demokracije, pravne države, enakosti in svobode medijev ter naj sodeluje z mednarodno skupnostjo pri obrambi dialoga, demokracije in človekovih pravic v Nikaragvi; poziva delegacijo EU v Nikaragvi, naj bo pozorna na dogajanje v državi, vključno s spremljanjem sojenj ter obiski opozicijskih voditeljev in kritikov vlade v zaporu ali hišnem priporu; poziva Komisijo, naj se prepriča, da njena pomoč za sodelovanje povečuje podporo civilni družbi, zlasti zagovornikom človekovih pravic, in da nikakor ne prispeva k sedanjim represivnim politikam nikaragovskih oblasti;

13.  želi spomniti, da mora Nikaragva v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Srednjo Ameriko spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, zlasti ko gre za določbe iz naslova 1; znova zahteva, naj se glede na sedanje okoliščine uporabi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;

14.  znova poziva, naj se nikaragovski sodniki in tožilci hitro dodajo na seznam posameznikov, za katere veljajo sankcije EU, seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo sankcije, pa naj se razširi tako, da bo vključeval Daniela Ortego in njegove najbližje sodelavce;

15.  poziva države članice in Varnostni svet OZN, naj v skladu s členoma 13 in 14 Rimskega statuta prek Mednarodnega kazenskega sodišča začnejo formalno preiskavo Nikaragve in Daniela Ortege zaradi hudodelstev zoper človečnost;

16.  znova poziva, naj se Alessio Casimirri takoj izroči Italiji;

17.  poziva konferenco predsednikov, naj odobri napotitev misije za ugotavljanje dejstev, ki bi spremljala razmere v Nikaragvi;

18.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime, Vatikanu ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL C 251, 30.6.2022, str. 134. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0238. (3) UL L 262, 15.10.2019, str. 58. (4) UL L 346, 15.12.2012, str. 3.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (COM(2022)0557 – C9-0303/2022 – 2022/0281(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0557),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0303/2022),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. septembra 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. septembra 2022 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2022/1628.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi obstoja očitnega tveganja v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije (2018/0902R(NLE))

P9_TA(2022)0324 A9-0217/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter zlasti členov 2, 4(3) in 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju seznama meril za pravno državo, ki ga je Beneška komisija sprejela na 106. plenarnem zasedanju v Benetkah 11. in 12. marca 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. januarja 2020(2) in 5. maja 2022(3) o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem zaradi pravnih sprememb, ki jih je sprejel madžarski parlament(4),

–  ob upoštevanju poglavij o razmerah na Madžarskem iz poročil Komisije o stanju pravne države,

–  ob upoštevanju člena 105(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0217/2022),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 PEU in se odražajo v Listini ter mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic, in ker so te vrednote, ki so skupne državam članicam, temelj pravic, ki jih imajo prebivalci Unije;

B.  ker je iz člena 49 PEU, ki določa možnost, da katera koli evropska država zaprosi za članstvo v Evropski uniji, razvidno, da Unijo sestavljajo države, ki so se svobodno in prostovoljno zavezale skupnim vrednotam iz člena 2 PEU, ki spoštujejo te vrednote in se zavezujejo, da jih bodo spodbujale, pravo Unije pa temelji na temeljni premisi, da vsaka država članica deli te vrednote z vsemi drugimi državami članicami, prav tako pa priznava, da druge države članice te iste vrednote delijo tudi z njo(5);

C.  ker ta premisa pomeni in utemeljuje obstoj vzajemnega zaupanja med državami članicami pri priznavanju teh vrednot in torej pri spoštovanju prava Unije, s katerim se te vrednote izvajajo(6);

D.  ker je to, da država članica spoštuje vrednote iz člena 2 PEU, pogoj za uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz uporabe Pogodb v tej državi članici; ker vsako kršenje temeljnih vrednot EU s strani vlade države članice neizogibno pomeni napad na osebno svobodo, politične in socialne pravice državljanov, pa tudi na njihovo bogastvo in blaginjo; ker se je Madžarska sama zavezala vrednotam iz člena 2 PEU;

E.  ker načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU Unijo in države članice zavezuje, da si pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, ob polnem medsebojnem spoštovanju, države članice pa, da sprejmejo vse ustrezne splošne ali usmerjene ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije;

F.  ker člen 19 PEU konkretizira vrednoto pravne države, potrjeno v členu 2 PEU, in odgovornost za zagotavljanje polne uporabe prava EU v vseh državah članicah in sodnega varstva pravic posameznikov, ki izhajajo iz tega prava, nalaga nacionalnim sodiščem in Sodišču Evropske unije(7);

G.  ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, samo naravo Unije in temeljne pravice njenih državljanov na podlagi prava Unije;

H.  ker področje uporabe člena 7 PEU ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot je določeno v členu 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ker lahko Unija oceni obstoj očitnega tveganja hujše kršitve skupnih vrednot na področjih, ki so v pristojnosti držav članic;

I.  ker se že več let ne ukrepa dovolj odločno glede razmer na Madžarskem in ker številni pomisleki ostajajo nespremenjeni, pojavila pa so se tudi številna nova vprašanja, ki negativno vplivajo na podobo Unije, pa tudi na njeno učinkovitost in verodostojnost pri varovanju temeljnih pravic, človekovih pravic in demokracije na svetovni ravni, vse to pa dokazuje, da se je treba teh izzivov lotiti z usklajenim delovanjem Unije;

J.  ker ima večina članov ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Budimpešti, ki je bila na Madžarskem od 29. septembra do 1. oktobra 2021, še vedno resne pomisleke glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic v tej državi; ker je delegacija ugotovila, da se razmere od leta 2018 niso izboljšale, temveč so se poslabšale;

K.  ker madžarska vlada ne upošteva načela o primarnosti prava EU, ki je potrjeno v sodni praksi Sodišča EU, kljub temu pa pred tem sodiščem sproža postopke v zvezi z obstoječimi evropskimi akti;

L.  ker je madžarski parlament 19. julija 2022 sprejel resolucijo, v kateri je pozval, naj se pristojnosti Evropskega parlamenta omejijo, evropski poslanci pa naj se imenujejo namesto izvolijo;

M.  ker miroljubno sobivanje različnih etničnih skupin pozitivno vpliva na kulturno bogastvo in blaginjo naroda;

N.  ker blokiranje omejevalnih ukrepov proti Rusiji v Svetu spodkopava prizadevanja Unije, da bi tako znotraj kot zunaj svojih meja zaščitila vrednote iz člena 2 PEU, in predstavlja varnostni problem za Evropsko unijo;

Delovanje ustavnega in volilnega sistema

O.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da preglednost in kakovost zakonodajnega procesa še vedno zbujata skrb ter da madžarska vlada široko uporablja pooblastila za ukrepanje v izrednih razmerah, tudi na področjih, ki niso povezana s pandemijo covida-19, zaradi katere so ji bila ta pooblastila podeljena; ker neučinkovito izvajanje sodb evropskih in nacionalnih sodišč s strani državnih organov vzbuja skrb; ker so začeli delovati skladi v javnem interesu, ki prejemajo znatna javna sredstva, njihove upravne odbore pa sestavljajo ljudje, ki so povezani s sedanjo vlado;

P.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(8) ocenil, da je odločitev madžarske vlade, s katero je za nedoločen čas podaljšala izredne razmere in si podelila pooblastila za vladanje z odloki ter oslabila parlamentarni nadzor nad kriznimi razmerami, povsem nezdružljiva z evropskimi vrednotami; ker je Svet v priporočilu z dne 20. julija 2020 o nacionalnem reformnem programu Madžarske za leto 2020, v katerem je podal mnenje o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2020(9), priporočil, naj se zagotovi, da bodo vsi izredni ukrepi strogo sorazmerni, časovno omejeni in skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi, da ne bodo posegali v poslovne dejavnosti in stabilnost regulativnega okolja ter da bodo socialni partnerji in deležniki učinkovito vključeni v proces oblikovanja politik;

Q.  ker je Skupina držav proti korupciji (GRECO, Svet Evrope) v svojem drugem vmesnem poročilu o skladnosti, sprejetem 25. septembra 2020, pozdravila spremembe zakona o narodni skupščini, s katerimi bodo določbe, ki prepovedujejo ali omejujejo poslance parlamenta, da se vključijo v nekatere dejavnosti, omogočile večjo operativnost in zagotovile jasnejše posledice, če poslanec teh vprašanj ne bi rešil; ker je skupina v poročilu ugotovila tudi, da so še vedno potrebni odločnejši ukrepi za izboljšanje sedanjega okvira madžarskega parlamenta za integriteto, zlasti za izboljšanje ravni preglednosti in posvetovanja v zakonodajnem procesu (vključno z uvedbo pravil o ravnanju z lobisti), za sprejetje kodeksa ravnanja za poslance (ki zajema zlasti različne situacije, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov), za nadaljnji razvoj pravil, ki bi poslance zavezovala, da ad hoc razkrijejo morebitna nasprotja med svojim parlamentarnim delom in zasebnimi interesi, za zagotovitev enotne oblike prijav premoženjskega stanja, za pregled široke imunitete poslancev ter za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja pravil ravnanja, nasprotja interesov in prijav premoženjskega stanja;

R.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 20. novembra 2020 pozvala madžarski parlament, naj preloži glasovanje o osnutkih zakonov, saj se boji, da bi lahko več predlogov iz kompleksnega zakonodajnega svežnja, predloženih brez predhodnega posvetovanja in povezanih z zadevami, kot so delovanje sodstva, volilna zakonodaja, nacionalne strukture za človekove pravice, nadzor nad javnimi sredstvi in človekove pravice oseb LGBTI, prispevalo k spodkopavanju demokracije, pravne države in človekovih pravic na Madžarskem; ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 2. julija 2021 o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, z zaskrbljenostjo ugotovila, da so bile ustavne spremembe sprejete v izrednih razmerah brez javnega posvetovanja, obrazložitveni memorandum pa ima samo tri strani; ker je Beneška komisija tudi navedla, da členi 6, 9 in 11 devete spremembe ustave Madžarske v zvezi z izjavami o vojni, nadzorom madžarskih obrambnih sil in „posebnim pravnim redom“, ki se nanaša na vojno stanje, izredne razmere in stanje nevarnosti, v glavnem prepuščajo opredelitev večine podrobnosti temeljnim aktom, kar bi lahko sčasoma sprožilo nekatera resna vprašanja glede obsega pristojnosti države v izrednih razmerah; ker je Beneška komisija v zvezi z ukinitvijo Nacionalnega obrambnega sveta in prenosom njegovih pooblastil na vlado navedla, da to sicer ni v nasprotju z evropskimi standardi, vendar vodi do koncentracije izrednih pooblastil v rokah izvršilne veje oblasti, ki je ni mogoče šteti za spodbuden znak, zlasti ker v obrazložitvenem memorandumu ni nobene pojasnitve razmerja ali potrebe po taki spremembi;

S.  ker so bile na Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope 12. februarja 2021 ugotovljene na splošno negativne razmere na področju lokalne in regionalne samouprave na Madžarskem zaradi splošnega neupoštevanja Evropske listine lokalne samouprave, izražena pa je bila tudi zaskrbljenost zaradi jasnega trenda k ponovni centralizaciji, pomanjkanja učinkovitega posvetovanja in znatnega vmešavanja države v občinske funkcije; ker so bile na kongresu izpostavljene nekatere pomanjkljivosti pri lokalni samoupravi na Madžarskem, na primer pomanjkanje finančnih sredstev za lokalne organe in njihova nezmožnost zaposlovanja visokokakovostnega osebja;

T.  ker spremembe volilnega zakonika v zadnjih letih zaradi preoblikovanja volilnih okrožij in nadomestil za zmagovalce postavljajo opozicijske stranke v slabši položaj; ker sta Beneška komisija in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) v skupnem mnenju z dne 18. oktobra 2021 o spremembah madžarske volilne zakonodaje iz leta 2020 poudarila, da sta hitrost sprejetja in pomanjkanje smiselnih javnih posvetovanj še posebej zaskrbljujoča v primeru volilne zakonodaje, ki se ne bi smela obravnavati kot politični instrument; ker sta prav tako podala ključno priporočilo za spremembo členov 3 in 68 zakona CLXVII iz leta 2020 o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z volitvami, in sicer z znatnim zmanjšanjem števila volilnih okrožij z enim samim članom in števila okrožij, v katerih mora vsaka stranka imenovati kandidate hkrati, da bi lahko vodila nacionalni seznam kandidatov, pa tudi več drugih priporočil;

U.  ker so demokratične volitve, organizirane pod enakimi konkurenčnimi pogoji, izjemnega pomena za demokratično naravo naših družb; ker se je OVSE v odziv na zaskrbljenost glede poštenosti volitev in pozive civilne družbe odločila poslati obsežno mednarodno misijo za opazovanje splošnih volitev in referenduma, ki so potekali 3. aprila 2022, kar je v državah članicah EU redek pojav; ker je nato mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev v izjavi o predhodnih ugotovitvah in sklepih, objavljenih 4. aprila 2022, ugotovila, da so bile volitve in referendum dobro in strokovno vodene, vendar jih je zaznamovalo pomanjkanje enakih konkurenčnih pogojev; ker so kandidati večinoma lahko svobodno vodili predvolilno kampanjo, ki je bila sicer konkurenčna, vendar je potekala v zelo negativnem tonu z vsesplošnim prekrivanjem vladajoče koalicije in vlade, vladajoči koaliciji pa je koristilo tudi pomanjkanje preglednosti in nezadosten nadzor nad financiranjem kampanje; ker so volilne komisije in sodišča številne volilne spore obravnavala na način, ki ni omogočal dostopa do učinkovitih pravnih sredstev; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev v svojem končnem poročilu, objavljenem 29. julija 2022, navedla, da so bila številna predhodna priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice pretežno prezrta, med drugim glede volilnih pravic, preprečevanja zlorabe upravnih virov in vse bolj zabrisane razlike med državnimi in strankarskimi funkcijami, svobode medijev, financiranja kampanj in opazovanja državljanov; ker madžarska zakonodaja v nasprotju z mednarodno dobro prakso dovoljuje do 20-odstotno odstopanje od povprečnega števila volivcev v volilnih enotah z enim mandatom in ker madžarski parlament v nasprotju z nacionalno zakonodajo po volitvah leta 2018 ni revidiral meja volilnih enot, ki so presegle določeno omejitev odstopanja; ker neenakomerna porazdelitev volivcev med volilnimi enotami z do 33-odstotnimi odstopanji od povprečja ogroža načelo enakosti glasov;

V.  ker je madžarski parlament 24. maja 2022 sprejel deseto spremembo ustave, ki vladi omogoča, da razglasi nevarno stanje v primeru oboroženega spopada, vojne ali humanitarne nesreče v sosednji državi; ker je spremenil tudi zakon o obvladovanju nesreč ter tako vladi omogočil, da med izrednimi razmerami zaradi oboroženega spopada, vojne ali humanitarne nesreče v sosednji državi z izrednimi odloki razveljavi akte parlamenta na katerem koli področju, kar bi lahko začasno ustavilo uveljavljanje temeljnih pravic ali jih omejilo v večji meri, kot je to dovoljeno v običajnih okoliščinah; ker je madžarski parlament 8. junija 2022 sprejel zakon VI o odpravi na Madžarskem občutenih posledic oboroženega spopada in humanitarne nesreče v sosednji državi, ki je začel veljati istega dne; ker ta zakon vladi omogoča, da podaljša veljavnost izrednih vladnih odlokov, dokler sama ne odpravi stanja nevarnosti;

W.  ker je bila ustava od sprejetja desetkrat spremenjena; ker temeljni akti zajemajo 35 področij in štejejo že več kot 300 zakonodajnih aktov, sprejetih od leta 2011, pogosto brez javnega posvetovanja, tudi če so bile kršene temeljne pravice;

X.  ker sta predsednika madžarskega in romunskega ustavnega sodišča v skupni izjavi iz leta 2013 poudarila posebno odgovornost ustavnih sodišč v državah, v katerih ima vlada dvotretjinsko večino; ker so bilo s četrto ustavno spremembo določeno, da se sodbe madžarskega ustavnega sodišča, izrečene pred začetkom veljavnosti ustave, razveljavijo; ker se madžarsko ustavno sodišče v svojih odločitvah vse bolj opira na koncept ustavne identitete; ker se o tem konceptu, ki ima prednost pred ustavo, v sodni praksi odloča za vsak primer posebej; ker se madžarska vlada vse pogosteje sklicuje na ustavno sodišče, da bi se izognila izvrševanju sodb Sodišča EU; ker je ustavno sodišče 18. maja 2022 blokiralo referenduma o vladnih načrtih za izgradnjo kampusa Univerze Fudan v Budimpešti in o podaljšanju nadomestila za brezposelnost z zdajšnjih treh na največ devet mesecev;

Y.  ker so strokovnjaki vse bolj enotnega mnenja, da Madžarska ni več demokracija; ker je Madžarska po indeksu demokracije V-Dem Univerze v Göteborgu za leto 2019 postala prva avtoritarna država članica EU; ker je bila Madžarska v poročilu Nations in Transit (narodi v tranziciji) organizacije Freedom House za leto 2020 opredeljena kot „hibridni režim“ in je izgubila status „delno utrjene demokracije“; ker je Madžarska na indeksu demokracije za leto 2022, ki ga pripravlja možganski trust Economist Intelligence Unit, ocenjena kot „demokracija s hibo“ in se uvršča na 56. mesto od 167 držav (ena mesto nižje kot leta 2020); ker inštitut V-Dem v poročilu o demokraciji za leto 2022 ugotavlja, da je Madžarska med državami članicami EU po hitrosti avtokratizacije v zadnjem desetletju med vodilnimi državami v svetu;

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov

Z.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v Poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da pomisleki v zvezi z neodvisnostjo sodstva, izraženi v okviru postopka iz člena 7(1) PEU, ki ga je začel Evropski parlament, in v prejšnjih poročilih o pravni državi, ostajajo prezrti, enako pa velja tudi za priporočilo o tej temi v okviru evropskega semestra; ker so ti pomisleki povezani zlasti z izzivi, s katerimi se spopada neodvisni nacionalni sodni svet pri uravnovešanju pristojnosti predsednika nacionalnega sodnega urada, pravili o izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča (Kúria) in možnostjo diskrecijskih odločitev v zvezi z imenovanjem in napredovanjem sodnikov, dodeljevanjem zadev ter nagradami sodnikom in vodstvom sodišč; ker pravosodni sistem, kar zadeva učinkovitost in kakovost, deluje dobro v smislu trajanja postopkov in je na splošno zelo digitaliziran, plače sodnikov in tožilcev pa se še naprej postopoma povečujejo; ker je 26. avgusta 2022 več organizacij civilne družbe zaprosilo ministra za pravosodje, naj obravnava težave madžarskega sodstva, tako da najprej opravi obsežna posvetovanja s splošno javnostjo in strokovnjaki, vključno s samoupravnimi in predstavniškimi organi sodstva in Beneško komisijo;

AA.  ker je Sodišče Evropske unije 23. novembra 2021 v zadevi C-564/19 IS (illégalité de l’ordonnance de renvoi) razsodilo, da je treba člen 267 PDEU razlagati tako, da vrhovno sodišče države članice ne more ugotoviti nezakonitosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nižje sodišče, ker vprašanja za predhodno odločanje niso upoštevna in potrebna za rešitev spora o glavni stvari; ker načelo primarnosti prava EU zahteva, da nižje sodišče ne upošteva take odločitve vrhovnega nacionalnega sodišča; ker je treba člen 267 PDEU razlagati tako, da nasprotuje uvedbi disciplinskega postopka proti nacionalnemu sodniku, ker je v skladu s to določbo pri Sodišču Evropske unije vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe;

AB.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 14. decembra 2018 pozvala madžarskega predsednika, naj zakonodajni sveženj o upravnih sodiščih vrne v madžarski parlament; ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 19. marca 2019 o zakonu o upravnih sodiščih ter zakonu o začetku veljavnosti zakona o upravnih sodiščih in nekaterih prehodnih pravilih navedla, da je velika pomanjkljivost sprejetega organizacijskega in upravnega modela upravnih sodišč v tem, da so zelo obsežna pooblastila skoncentrirana v rokah nekaj deležnikov in da ni učinkovitega sistema zavor in ravnovesij, ki bi ta pooblastila omejil;

AC.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu z dne 21. maja 2019 po obisku na Madžarskem, ki je potekal med 4. in 8. februarjem 2019, ugotovila, da je vrsta reform sodstva na Madžarskem v letu 2010 vzbudila zaskrbljenost zaradi učinka na neodvisnost sodstva, v sistemu rednih sodišč pa so se zaradi nedavnih nepravilnosti v odnosih med temi pravosodnimi institucijami v zvezi s postopki imenovanja pojavila vprašanja o učinkovitosti nadzora, ki ga nacionalni sodni svet izvaja nad predsednikom nacionalnega sodnega urada; ker je komisarka sicer pozdravila nedavne spremembe prvotne zakonodaje o upravnih sodiščih v odziv na mnenje Beneške komisije, vendar ni bila prepričana, da spremembe zadostujejo za odpravo resnih pomislekov, ki jih je ugotovila Beneška komisija;

AD.  ker se je madžarski parlament leta 2019 odločil odložiti začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o upravnih sodiščih, vlada pa je izjavila, da je opustila zamisel o uvedbi ločenih upravnih sodišč; ker je bilo več pomembnih elementov svežnja uvedenih z vrsto zakonodajnih sprememb, sprejetih v obdobju 2019–2021;

AE.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v izjavi z dne 28. novembra 2019 madžarski parlament pozvala, naj spremeni zakon, ki bo vplival na neodvisnost sodstva; ker je menila, da določbe, ki upravnim organom omogočajo vložitev ustavnih pritožb po neugodnih sodbah rednih sodišč, vzbujajo pomisleke glede spoštovanja jamstev poštenega sojenja za posameznega pritožnika, zakonodajni ukrepi pa skupaj s predlaganimi spremembami kvalifikacij in imenovanj sodnikov ter enotnostjo sodne prakse pomenijo tudi tveganje, da se zmanjša neodvisnost posameznih sodnikov pri njihovih temeljnih nalogah in da se v pravosodnem sistemu ustvarijo pretirane hierarhije;

AF.  ker je Beneška komisija v mnenju z dne 16. oktobra 2021 o spremembah zakona o organizaciji in upravljanju sodišč ter zakona o pravnem statusu in nagrajevanju sodnikov, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, ponovila priporočila v zvezi z vlogo predsednika nacionalnega sodnega urada, ki jih je izrazila že v mnenju iz leta 2012 in ki niso bila upoštevana; ker je Beneška komisija priporočila tudi vzpostavitev jasnih, preglednih in predvidljivih pogojev za razporeditev napotenih sodnikov na višje delovno mesto po obdobju napotitve; ker je Beneška komisija podala več priporočil v zvezi z dodeljevanjem zadev, pristojnostjo predsednika vrhovnega sodišča, da poveča število članov sodnih senatov, odločitvami o enotnosti in sestavo senatov v pritožbenem postopku za enotnost; ker je Beneška komisija ugotovila tudi, da bi lahko režim imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, ki je bil uveden s spremembami iz leta 2019, pomenil resno tveganje za politizacijo in pomembne posledice za neodvisnost sodstva ali njegovo dojemanje s strani javnosti, saj ima ta položaj v pravosodnem sistemu ključno vlogo;

AG.  ker je skupina GRECO v svojem drugem vmesnem poročilu o skladnosti, sprejetem 25. septembra 2020, navedla, da v zvezi s sodniki in tremi preostalimi neizvršenimi priporočili ni bil ugotovljen nov napredek, ugotovitve skupine GRECO o pooblastilih predsednika nacionalnega sodnega urada (tako glede postopka imenovanja ali napredovanja kandidatov za sodniške položaje kot tudi glede postopka prerazporeditve sodnikov) pa ostajajo posebej pereče; ker je skupina GRECO, kar zadeva tožilce, pozdravila začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki določajo obvezno sodelovanje disciplinskega komisarja v disciplinskih postopkih, ni pa mogla potrditi, ali je bilo njeno priporočilo št. 17 (disciplinski postopki zoper tožilce) upoštevano; ker v zvezi s podaljšanjem mandata generalnega državnega tožilca, široko imuniteto, ki jo uživajo tožilci, in oblikovanjem meril za usmerjanje umika zadev podrejenih tožilcev ni bilo napredka;

AH.  ker je posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov v sporočilu madžarski vladi z dne 15. aprila 2021 izrazil mnenje, da je imenovanje predsednika vrhovnega sodišča mogoče obravnavati kot napad na neodvisnost sodstva in kot poskus, da bi se sodstvo podvrglo volji zakonodajne veje oblasti, kar je v nasprotju z načelom delitve oblasti; ker je hkrati opozoril na še posebej skrb zbujajoče dejstvo, da je bil predsednik vrhovnega sodišča izvoljen kljub odločnemu nasprotovanju nacionalnega sodnega sveta, in poudaril, da se odločitev, da se ne upošteva negativno mnenje nacionalnega sodnega sveta, lahko razlaga kot politična izjava vladajoče večine; ker je bil po mnenju posebnega poročevalca glavni učinek – če ne celo glavni cilj – reform pravosodnega sistema oviranje ustavno varovanega načela neodvisnosti sodstva ter omogočanje poseganja zakonodajne in izvršilne veje oblasti v izvajanje sodne oblasti;

AI.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v sklepu z dne 2. decembra 2021 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Gazsó Group proti Madžarski opozoril, da se dotična skupina zadev nanaša na strukturni problem predolgega trajanja civilnih, kazenskih in upravnih postopkov ter na pomanjkanje učinkovitih nacionalnih pravnih sredstev; ker je Odbor ministrov z zadovoljstvom ugotovil, da je bil sprejet predlog zakona, ki uvaja kompenzacijski mehanizem za predolge civilne postopke, vendar je odločno pozval madžarske organe, naj zagotovijo, da bo skladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ker je glede na pomembnost zadeve, njeno tehnično naravo in iztek roka, ki ga je Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji vzorčni sodbi določilo za 16. oktobra 2016, odločno spodbudil oblasti, naj preučijo vse možnosti za pospešitev načrtovanja;

AJ.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v vmesni resoluciji z dne 9. marca 2022 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Baka proti Madžarski odločno pozval oblasti, naj okrepijo prizadevanja za iskanje načinov, da bi v tesnem sodelovanju s sekretariatom Odbora ministrov uvedli potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo odločitev madžarskega parlamenta o odstavitvi predsednika vrhovnega sodišča pod učinkovitim nadzorom neodvisnega sodnega organa v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; ker je prav tako v navedeni resoluciji ponovno opozoril na zavezo oblasti, da bodo ocenile nacionalno zakonodajo o statusu sodnikov in upravljanju sodišč, ter jih pozval, naj predstavijo ugotovitve svoje ocene, vključno z jamstvi in zaščitnimi ukrepi za zaščito sodnikov pred neupravičenim vmešavanjem, kar bi Odboru ministrov omogočilo, da celovito oceni, ali so bili pomisleki glede „učinka zastraševanja“ na svobodo izražanja sodnikov, ki so ga povzročile kršitve v teh primerih, odpravljeni;

AK.  ker se je Madžarska na indeksu vladavine prava organizacije World Justice Project za leto 2021 uvrstila na 69. mesto med 139 državami (dve mesti nižje kot prejšnje leto) in zaseda zadnje, tj. 31. mesto od 31 držav v regiji EU, Efta in Severna Amerika;

Korupcija in nasprotja interesov

AL.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v Poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da je bilo izvajanje večine ukrepov v okviru protikorupcijske strategije za obdobje 2020–2022 odloženo in da ni napovedana nobena nova strategija ter da še vedno obstajajo pomanjkljivosti v zvezi z lobiranjem in pojavom vrtljivih vrat ter financiranjem političnih strank in kampanj; ker neodvisni nadzorni mehanizmi še vedno niso dovolj učinkoviti pri odkrivanju korupcije, skrb pa zbuja tudi dejstvo, da še vedno ni ustreznih sistematičnih pregledov in zadostnega nadzora nad izjavami o premoženju in interesih, niti pravil o nasprotjih interesov za sklade v javnem interesu; ker pri preiskavah obtožb o korupciji, ki se nanašajo na visoke uradnike in njihov neposredni krog, še vedno ni doslednih rezultatov, kar je zelo skrb zbujajoče, četudi je bilo uvedenih nekaj novih preiskav korupcije na visoki ravni; ker skrb še vedno zbuja tudi pomanjkanje sodnega nadzora nad odločitvami o opustitvi preiskave in pregona korupcije, zlasti v okolju, v katerem se ne ukrepa zoper tveganja za klientelizem, favoriziranje in nepotizem v javni upravi na visoki ravni;

AM.  ker je Komisija v pisnih odgovorih na vprašanja komisarju Hahnu pred predstavitvijo z dne 11. novembra 2019 o razrešnici Komisiji za leto 2018 navedla, da so bili za obdobje 2014–2020 na Madžarskem sprejeti in izvedeni pavšalni finančni popravki po horizontalni reviziji javnega naročanja, v kateri so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in nadzora pri postopkih javnega naročanja;

AN.  ker je Svet v svojem priporočilu z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2022 in v mnenju o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2022 priporočil, naj Madžarska sprejme ukrepe za okrepitev protikorupcijskega okvira, vključno z izboljšanjem prizadevanj tožilstva in dostopa do javnih informacij, ter okrepi neodvisnost sodstva, poveča pa naj tudi kakovost in preglednost postopka odločanja z učinkovitim socialnim dialogom, sodelovanjem z drugimi deležniki in rednimi ocenami učinka ter izboljša konkurenco pri javnem naročanju;

AO.  ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) 10. junija 2021 v poročilu o dejavnostih za leto 2020 navedel, da je Komisiji priporočil, naj izterja 2,2 % plačil, izvedenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2016–2020; ker je med vsemi državami članicami ta delež za izterjavo najvišji in je precej nad povprečjem, ki znaša 0,29 %; ker so bile v zvezi z razvojnimi sredstvi EU, dodeljenimi Madžarski, storjene goljufije; ker so se skupaj z visoko stopnjo korupcije povečale socialne neenakosti in revščina, kar ne povzroča le velike negotovosti med prebivalstvom, temveč pomeni tudi kršitev temeljnih pravic;

AP.  ker je Komisija novembra 2021 Madžarski poslala pismo o težavah z neodvisnostjo sodstva, neučinkovitim pregonom korupcije in pomanjkljivostmi pri javnem naročanju, ki bi lahko ogrozile finančne interese EU; ker je Komisija v tem pismu opisala sistemske težave in pomanjkanje odgovornosti za korupcijo, pri čemer je madžarskim organom zastavila 16 konkretnih vprašanj o različnih zadevah, med drugim o nasprotij interesov, prejemnikih finančnih sredstev EU in zagotavljanju sodnega nadzora s strani neodvisnih sodišč; ker je Komisija kljub tem pomislekom uporabo uredbe o pogojevanju s pravno državo(10) odložila do aprila 2022;

AQ.  ker je predsednica Komisije 5. aprila 2022 napovedala, da je komisar za proračun in upravo Johannes Hahn madžarske organe obvestil o načrtih Komisije, da bo začela naslednjo fazo, se pravi da bo uradno sprožila postopek po uredbi o pogojevanju s pravno državo, zlasti zaradi sumov korupcije; ker je Komisija 27. aprila 2022 o tem izdala uradno obvestilo, s čimer je končno začela formalni postopek proti Madžarski v skladu z uredbo o pogojevanju s pravno državo; ker se je Komisija 20. julija 2022 odločila, da bo Madžarsko obvestila, da namerava dati predlog izvedbenega sklepa Sveta, in ji dala možnost, da predloži svoje pripombe;

AR.  ker je Komisija 6. aprila 2022 odločila, da bo Madžarski poslala dodaten uradni opomin, da bi zagotovila pravilen prenos Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju(11), Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb(12) in Direktive 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(13); ker po mnenju Komisije madžarska zakonodaja dovoljuje širšo uporabo izjem v zvezi z varnostnimi razlogi in za pogodbe, subvencionirane z davčnimi spodbudami, kar pomeni, da obveznosti v skladu s pravom EU zaradi teh izjem ne veljajo za širši spekter pogodb; ker Komisija poleg tega meni, da so spremembe madžarskega zakona o rudarstvu, ki omogočajo podelitev rudarskih koncesij brez preglednih razpisnih postopkov, v nasprotju z načelom preglednosti;

AS.  ker je Komisija 19. maja 2022 odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa Direktive (EU) 2017/1371 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(14);

AT.  ker je skupina GRECO v drugem vmesnem poročilu o skladnosti, ki ga je sprejela 25. septembra 2020, ugotovila, da je Madžarska zadovoljivo izvedla le pet od osemnajstih priporočil četrtega ocenjevalnega poročila, in ugotovila, da je splošna nizka raven skladnosti s priporočili še vedno „na splošno nezadovoljiva“;

AU.  ker se je Madžarska odločila, da ne bo sodelovala pri okrepljenem sodelovanju za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in da ne bo sodelovala pri okrepljenem sodelovanju med tožilci EU;

AV.  ker je mednarodni svet Unesca za spomenike in spomeniška območja v tehničnem pregledu poročila o stanju ohranjenosti madžarskega dela čezmejnega območja svetovne dediščine „Kulturna krajina Fertö/Neusiedlersee“, ki ga je pripravil maja 2021, ugotovil, da bi projekt turističnega naselja Sopron Fertö v svoji predstavljeni velikosti in obliki škodoval pristnosti in celovitosti čezmejnega območja svetovne dediščine;

AW.  ker se Madžarska na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2021 uvršča na 73. mesto med 180 zajetimi državami in ozemlji (eno mesto nižje kot leto prej), njena uvrstitev pa se od leta 2012 stalno znižuje;

Zasebnost in varstvo podatkov

AX.  ker so bili v poročilu o misiji po ad hoc delegaciji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Budimpešto od 29. septembra do 1. oktobra 2021 izraženi pomisleki zaradi pomanjkanja zaščitnih ukrepov v zvezi z nadzorom v veljavni zakonodaji in pomanjkanja učinkovitih sistemov preverjanja in ravnotežja ter popravnih ukrepov; ker so bili izraženi pomisleki tudi glede domnevne uporabe vohunske programske opreme Pegasus in povečanega nadzora države nad aktivisti, novinarji, odvetniki in politiki;

AY.  ker je julija 2021 preiskovalni portal Direkt36 na podlagi razkrite podatkovne zbirke ugotovil, da je med letoma 2018 in 2021 približno 300 madžarskih državljanov, med katerimi so novinarji, odvetniki, politiki, do vlade kritični poslovneži in nekdanji državni uradniki, postalo tarča vohunske programske opreme Pegasus izraelskega podjetja NSO Group; ker je Evropski nadzornik za varstvo podatkov 15. februarja 2022 v uvodnih pripombah o sodobni vohunski programski opremi ugotovil, da lahko široka uporaba zelo naprednih vohunskih programov, kot je Pegasus, povzroči tveganja in škodo brez primere ne le za temeljne pravice in svoboščine, temveč tudi za demokracijo in pravno državo, predstavil vrsto ukrepov kot jamstvo zoper nezakonito uporabo vohunske opreme in izjavil, da bi bila prepoved razvoja in uporabe vohunske programske opreme z zmogljivostjo Pegasusa v EU najučinkovitejša možnost za zaščito temeljnih pravic in svoboščin; ker v provladnih medijih na Madžarskem skoraj ni bilo zaslediti poročil o Pegasusu;

AZ.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope 9. marca 2022 v svojem sklepu o še neizvedenem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Szabó in Vissy proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na kršitev pravice tožečih strank do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter njihove korespondence zaradi madžarske zakonodaje o ukrepih tajnega nadzora, povezanih z nacionalno varnostjo, ki ne vsebuje dovolj natančnih, učinkovitih in celovitih zaščitnih ukrepov za odreditev, izvajanje in morebitno odpravo teh ukrepov; ker je ta odbor poudaril, da bi bilo treba tajni nadzor obravnavati kot zelo vsiljivo dejanje, ki bi lahko posegalo v pravico do svobode izražanja in zasebnosti ter ogrozilo temelje demokratične družbe, ter spomnil, da so oblasti v odziv na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2017 napovedale potrebo po zakonodajni reformi; ker je Odbor tudi z veliko zaskrbljenostjo ugotovil, da je zakonodajni postopek še vedno v predhodni fazi in da oblasti niso obvestile o nobenem drugem pomembnem razvoju dogodkov, zato je odločno pozval oblasti, naj nujno sprejmejo ukrepe, potrebne za popolno uskladitev nacionalne zakonodaje z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah, določijo časovni okvir za zakonodajni proces in Odboru predložijo osnutek zakonodajnega predloga;

Svoboda izražanja, vključno s pluralnostjo medijev

BA.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o stanju pravne države za leto 2022 navedla, da je treba okrepiti funkcionalno neodvisnost in učinkovitost organa za medije ter da stalno usmerjanje obsežnega državnega oglaševanja v provladne medije ustvarja neenake pogoje v medijskem okolju; ker javni mediji delujejo v kompleksnem institucionalnem sistemu, v katerem se srečujejo s težavami v zvezi z njihovo uredniško in finančno neodvisnostjo, in ker se medijski delavci pri izvajanju svojih dejavnosti še naprej soočajo z izzivi, vključno z nadzorom preiskovalnih novinarjev; ker je dostop do javnih informacij še vedno oviran zaradi stanja nevarnosti;

BB.  ker se je Komisija 15. julija 2022 odločila Madžarsko poslati pred Sodišče Evropske unije zaradi kršitve pravil Unije na področju telekomunikacij, podlaga za to pa je zelo vprašljivo utemeljena odločitev madžarskega sveta za medije, da zavrne vlogo radijske postaje Klubradio za uporabo radiofrekvenčnega spektra; ker je Komisija ugotovila, da so bile odločitve madžarskega sveta za medije o zavrnitvi podaljšanja pravic radijske postaje Klubrádió nesorazmerne in nepregledne, madžarski zakon o medijih pa je bil v tem primeru uporabljen diskriminatorno, kar je v nasprotju z Direktivo (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah(15) in svobodo izražanja;

BC.  ker je bila 11. septembra 2018 ustanovljena Srednjeevropska fundacija za tisk in medije (KESMA); ker je združitev več kot 470 medijskih hiš v okviru fundacije KESMA zmanjšala prostor, ki je na voljo neodvisnim in opozicijskim medijem, ter omejila dostop madžarskih državljanov do informacij; ker se sredstva, porabljena za javne medije in fundacijo KESMA, uporabijo za vladno propagando ter diskreditacijo opozicije in nevladnih organizacij; ker so manipulacija lastništva medijev, državni prevzem regulatorjev in nekdanjih neodvisnih medijev, prihodki od vladnega oglaševanja in podeljevanje licenc metode, s katerimi se lahko medijsko okolje spremeni v korist vlade in ki se že uporabljajo v drugih delih Evrope;

BD.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 8. oktobra 2019 v sodbi v zadevi Szurovecz proti Madžarski ugotovilo kršitev svobode izražanja, ker mediji niso imeli dostopa do sprejemnih centrov za prosilce za azil; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BE.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 3. decembra 2019 v sodbi v zadevi Scheiring in Szabó proti Madžarski ter 2. decembra 2021 v sodbi Szél in drugi proti Madžarski ugotovilo kršitve svobode izražanja v zvezi z prikazovanjem transparentov v madžarskem parlamentu; ker nadzor nad izvrševanjem teh sodb še ni končan;

BF.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 20. januarja 2020 v sodbi v zadevi Magyar Kétfarkú Kutya Párt proti Madžarski ugotovilo, da je prišlo do kršitve svobode izražanja v zvezi s kaznovanjem politične stranke zaradi zagotavljanja mobilne aplikacije, ki je volivcem omogočila, da so med referendumom o priseljevanju leta 2016 fotografirali, anonimno naložili in komentirali neveljavne glasove; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BG.  ker je predstavnik OVSE za svobodo medijev 23. marca 2020 izrazil zaskrbljenost zaradi določb madžarskega osnutka zakona o odzivu na koronavirus, ki bi lahko negativno vplivale na delo medijev, ki poročajo o pandemiji;

BH.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 26. maja 2020 v sodbi v zadevi Mándli in drugi proti Madžarski ugotovilo, da je odvzem akreditacije pritožnikov kot novinarjev kršitev svobode izražanja; ker nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

BI.  ker je 24. julija 2020 odstavitev glavnega urednika najpomembnejšega neodvisnega novičarskega portala index.hu sprožila kolektivni odstop več kot 70 novinarjev, ki so obsodili očitno vmešavanje in vladni pritisk na njihovo medijsko hišo;

BJ.  ker je po podatkih študije z naslovom Mapping Media Freedom (Kartiranje svobode medijev), ki jo je financirala Evropska komisija in je bila objavljena julija 2020, koronavirusna kriza verjetno najbolj med vsemi državami vplivala na svobodo medijev na Madžarskem, saj so bili obstoječi izzivi zaostreni in nastala so nova vprašanja; ker je nova zakonodaja proti širjenju „lažnih“ ali „izkrivljenih“ informacij, sprejeta v času izrednih razmer na Madžarskem, povzročila negotovost in samocenzuro med medijskimi hišami in akterji;

BK.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 30. marca 2021 v svojem memorandumu o svobodi izražanja in svobodi medijev na Madžarskem navedla, da so skupni učinki regulativnega organa za medije, ki je politično nadzorovan, ter nenehnega in izkrivljajočega poseganja države na medijski trg spodkopali pogoje za pluralnost medijev in svobodo izražanja na Madžarskem; ker je navedla tudi, da sta svobodna politična razprava in svobodna izmenjava mnenj, ki sta pogoja za uspeh demokratičnih družb, močno okrnjeni, zlasti zunaj prestolnice;

BL.  ker je posebna poročevalka OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja v svoji izjavi po obisku Madžarske z dne 22. novembra 2021 navedla, da bi lahko posredovanje Madžarske v medijskem sektorju v zadnjem desetletju pomenilo tveganje za človekove pravice na prihodnjih volitvah; ker je posebna poročevalka OZN dodatno pojasnila, da oblasti z vplivanjem na regulativne organe za medije, zagotavljanjem znatnih državnih sredstev za podporo provladnim medijem, omogočanjem širjenja in razvoja medijev, ki sledijo provladni uredniški usmeritvi, ter izrinjanjem medijskih hiš in novinarjev, ki kritično poročajo o vladi, proaktivno preoblikovale medijski sektor, njihova prizadevanja za vzpostavitev „uravnoteženosti“ pa so ogrozila raznolikost, pluralnost in neodvisnost medijev;

BM.  ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 4. aprila 2022 v izjavi o predhodnih ugotovitvah in sklepih po parlamentarnih volitvah in referendumu navedla, da sta pristranskost in neuravnoteženost pri poročanju medijev ter odsotnost razprav med glavnimi udeleženci bistveno omejila možnost volivcev, da sprejmejo ozaveščeno odločitev; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da obsežne vladne oglaševalske kampanje in pristransko poročanje o novicah v javnih in številnih zasebnih medijih zagotavljajo razširjeno platformo za kampanjo vladajoče stranke;

BN.  ker je madžarski nacionalni volilni urad 8. aprila 2022 odločil, da je bila nacionalna kampanja nevladnih organizacij, s katero so ljudi pozivali, naj volijo neveljavno na referendumu o dostopu otrok do informacij o spolni usmerjenosti in vprašanjih spolne identitete, nezakonita, in naložil globe 16 različnim madžarskim nevladnim organizacijam, ki so sodelovale v referendumski kampanji;

BO.  ker se Madžarska na svetovnem indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja za leto 2022 uvršča na 85. mesto od 180 zajetih držav in ozemelj in je v analizi za evropsko in srednjeazijsko regijo navedena kot ena od držav, ki so zaostrile drakonske zakone proti novinarjem;

Akademska svoboda

BP.  ker je Sodišče Evropske unije 6. oktobra 2020 v zadevi C-66/18 Komisija proti Madžarski (Enseignement supérieur) razsodilo, da Madžarska s sprejetjem ukrepov iz člena 76(1)(a) in (b) zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem visokošolskem izobraževanju, kakor je bil spremenjen, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 13, 14(3) in 16 Listine, člena 49 PDEU in člena 16 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu(16) ter iz prava Svetovne trgovinske organizacije; ker je morala Srednjeevropska univerza zapustiti Budimpešto;

BQ.  ker se je madžarska vlada oktobra 2018 odločila, da bo iz seznama magistrskih programov, upravičenih do akreditacije in javnega financiranja, izključila študije o enakosti spolov;

BR.  ker je madžarski parlament 2. julija 2019 sprejel predloge sprememb k številnim zakonom o institucionalnem sistemu in financiranju raziskav, razvoja in inovacij, s čimer je akademiji znanosti odvzel avtonomijo; ker je 31. avgusta 2020 vodstvo univerze za gledališče in filmsko umetnost (SZFE) protestno odstopilo zaradi ustanovitve odbora, ki ga je imenovala vlada; ker je ministrstvo za tehnologijo in inovacije imenovalo pet članov novega odbora skrbnikov in zavrnilo člane, ki jih je predlagal senat univerze; ker bosta dve tretjini od 33 nepridobitnih fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki so bile ustanovljene do konca leta 2021, upravljali visokošolske ustanove, ki jih je prej upravljala država;

BS.  ker je Beneška komisija v mnenju z 2. julija 2021 o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, opozorila, da je treba ponovno preučiti člen 7 devetega amandmaja, ki se nanaša na člen 38 ustave in v ustavo uvaja fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo javne naloge; poleg tega je predlagala, da bi bilo treba te fundacije urediti z zakonodajo, ki bi jasno določala vse ustrezne dolžnosti preglednosti in odgovornosti za upravljanje njihovih sredstev (javnih in zasebnih) ter ustrezne zaščite njihove neodvisnosti pri sestavi in delovanju odbora skrbnikov; ker je Beneška komisija omenila tudi, da bi morali ti zakoni upoštevati pomembno vlogo univerz kot krajev svobodnega razmišljanja in razprave ter določiti vse ustrezne ukrepe za ustrezno zaščito akademske neodvisnosti in institucionalne avtonomije;

BT.  ker je posebna poročevalka OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja po svojem obisku Madžarske od 15. do 22. novembra 2021 madžarske oblasti pozvala, naj učinkovito zaščitijo akademsko svobodo in spoštujejo pravice profesorjev in študentov glede na tveganja za neodvisnost akademikov, povezana s privatizacijo javnih univerz;

Svoboda veroizpovedi

BU.  ker je bila 21. decembra 2018 razglašena celovita sprememba zakona o cerkvi iz leta 2011; ker bi po navedbah madžarske vlade ta sprememba omogočila, da verske skupnosti na metropolitanskem sodišču v Budimpešti zakonito zaprosijo za status verskega združenja, registrirane cerkve ali ustanovljene cerkve; ker se še izvaja nadzor nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi proti Madžarski, pri kateri je bilo ugotovljeno kršenje pravice do svobode združevanja, obravnavane v okviru pravice do svobode veroizpovedi zaradi izbrisa cerkev iz registra;

BV.  ker je Beneška komisija 2. julija 2021 v svojem mnenju o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, priporočila, da mora javni šolski sistem zagotoviti objektiven in pluralističen učni načrt, ki bo preprečeval indoktrinacijo in diskriminacijo iz vseh razlogov, obenem pa spoštoval starševska prepričanja in njihovo svobodo izbire med verskimi in neverskimi razredi;

BW.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da se nadaljuje pritisk na organizacije civilne družbe; ker je 27. julija 2022 več organizacij civilne družbe navedlo, da predlog zakona, ki ga je vložila vlada in s katerim naj bi spremenili pravila o javnem posvetovanju, da bi dosegli dogovor z Evropsko komisijo, ponuja le navidezne rešitve; ker je tudi Komisija poudarila, da je krepitev sodelovanja javnosti pri pripravi zakonodaje pomemben cilj, a bi bila za to potrebna predvsem resnična volja vlade, smiselno izvajanje že obstoječih zakonov in veliko učinkovitejša jamstva od tistih, ki so vključena v osnutek novega zakona;

Svoboda združevanja

BX.  ker je Sodišče Evropske unije 18. junija 2020 v zadevi C-78/18 Komisija proti Madžarski (preglednost združenj) razsodilo, da je Madžarska s sprejetjem določb(17) zakona št. LXXVI iz leta 2017 o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine, uvedla diskriminatorne in neupravičene omejitve za tuje donacije organizacijam civilne družbe, s čimer je kršila svoje obveznosti iz člena 63 PDEU ter členov 7, 8 in 12 Listine; ker se je Komisija 18. februarja 2021 odločila, da madžarskim organom pošlje uradni opomin, ker niso sprejeli potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe; ker je Komisija 20. julija 2021 v poglavju o Madžarski v Poročilu o stanju pravne države za leto 2021 navedla, da je madžarski parlament razveljavil zakon in uvedel nova pravila o preverjanju zakonitosti za civilno družbo, še vedno pa obstaja pritisk na organizacije civilne družbe, ki so kritične do vlade; ker je sistematično uničevanje pravne države, demokracije in temeljnih pravic omejilo prostor za opozicijske stranke in organizacije civilne družbe, sindikate in interesne skupine, saj ni nobenega mehanizma socialnega dialoga in posvetovanja;

BY.  ker pred sprejetjem novega zakona ni bilo nobenega javnega posvetovanja, niti neposrednega posvetovanja z nevladnimi organizacijami, kar je v nasprotju s priporočilom Beneške komisije, navedenim v mnenju z dne 20. junija 2017, da bi moralo javno posvetovanje čim bolj vključevati vse organizacije civilne družbe, katerih status, financiranje ali področja delovanja bodo prizadeti zaradi začetka veljavnosti te zakonodaje ; ker v skladu z novim zakonom državni revizijski urad zdaj lahko izvaja redne finančne inšpekcijske preglede teh organizacij; ker so organizacije civilne družbe zaskrbljene, da bo državni revizijski urad, katerega glavna naloga je nadzirati porabo javnih sredstev in ne zasebnih donacij, uporabljen za izvajanje večjega pritiska nanje; ker so organizacije civilne družbe opozorile, da bo država z novim zakonom o nevladnih organizacijah posegla v avtonomijo združevanja organizacij, ustanovljenih na podlagi pravice do združevanja, in v zasebnost državljanov, ki se zavzemajo za javni interes, ter da ta zakon škoduje uveljavljanju svobode izražanja in demokratični javnosti kot celoti; ker je državni revizijski urad 17. maja 2022 začel preverjati na desetine nevladnih organizacij in zahteval podatke o njihovih računovodskih politikah in politikah upravljanja denarnih sredstev;

BZ.  ker so države donatorke nepovratnih sredstev Evropskega gospodarskega prostora in Norveške Islandija, Lihtenštajn in Norveška 23. julija 2021 razglasile, da ni bil dosežen dogovor o imenovanju upravljavca sklada za upravljanje financiranja civilne družbe na Madžarskem; posledično se v sedanjem obdobju financiranja ne bo izvajal noben program, čeprav je bilo za Madžarsko rezerviranih 214,6 milijona EUR sredstev, ki so bila določena za Madžarsko;

CA.  ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR 17. decembra 2018 v skupnem mnenju o členu 253 zakona št. XLI z dne 20. julija 2018 o spremembi nekaterih davčnih zakonov in drugih povezanih zakonov ter o posebnem imigracijskem davku zapisala, da 25-odstotni davek na finančno podporo dejavnostim v podporo priseljevanju, ki se izvajajo na Madžarskem, ali na finančno podporo dejavnostim organizacije s sedežem na Madžarskem, ki izvaja dejavnosti v podporo priseljevanju, ne izpolnjuje zahteve po zakonitosti in pomeni neupravičeno poseganje v pravico prizadetih nevladnih organizacij do svobode izražanja in združevanja;

CB.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v svojem poročilu z dne 21. maja 2019 po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 poudarila, da so zakonodajni ukrepi stigmatizirali in kriminalizirali dejavnosti civilne družbe, ki bi jih bilo treba v demokratični družbi šteti za popolnoma legitimne, da imajo stalen zastraševalni učinek na nevladne organizacije, obenem pa navedla, da so nekatere pravne določbe izjemno nejasne, samovoljne in se v praksi ne izvajajo;

CC.  ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice migrantov 11. maja 2020 v svojem poročilu o obisku Madžarske leta 10.–17. julij 2019 ugotovil, da so se organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami migrantov na Madžarskem, zaradi zakonodajnih sprememb, finančnih omejitev ter drugih operativnih in praktičnih ukrepov, ki so jih sprejeli ustrezni organi, pri opravljanju svojega legitimnega in pomembnega dela soočale s številnimi ovirami; ker je posebni poročevalec OZN ugotovil tudi, da so bile številne organizacije civilne družbe tarča kampanj blatenja, ki so jim v nekaterih primerih sledile upravne ali kazenske preiskave;

Pravica do enake obravnave, vključno s pravicami LGBTIQ

CD.  ker je Komisija 13. julija 2022 v poglavju o Madžarski v poročilu o pravni državi za leto 2022 navedla, da je madžarski komisar za temeljne pravice pridobil več pristojnosti, akreditacijo pa so mu znižali zaradi pomislekov o njegovi neodvisnosti; ker je pododbor za akreditacijo svetovnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice v svojem poročilu in priporočilih z virtualnega zasedanja, ki je potekalo od 14. do 25. marca 2022, priporočil, naj se položaj komisarja za temeljne pravice zniža na status B, saj pododbor ni prejel pisnih dokazov, potrebnih za ugotovitev, da komisar učinkovito opravlja svoj mandat v zvezi z ranljivimi skupinami, kot so narodnostne manjšine, osebe LGBTIQ, zagovorniki človekovih pravic, begunci in migranti, ali v zvezi s pomembnimi vprašanji človekovih pravic, kot so pluralnost medijev, državljanski prostor in neodvisnost sodstva; ker je pododbor menil, da je komisar ravnal na način, ki je resno ogrožal njegovo skladnost s pariškimi načeli o merilih za standarde za nacionalne institucije za človekove pravice; ker je pododbor opozoril tudi na vprašanja v postopku izbire in imenovanja ter v delovnih odnosih in sodelovanju z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic;

CE.  ker je madžarski parlament 15. junija 2021 sprejel zakon, ki je bil prvotno namenjen boju proti pedofiliji in ki po spremembah, ki so jih predlagali poslanci vladajoče stranke Fidesz, vsebuje klavzule, ki prepovedujejo prikazovanje homoseksualnosti in spremembe spola mladoletnikom; ker zakon prepoveduje vključitev homoseksualnosti in spremembe spola v spolno vzgojo in določa, da lahko spolno vzgojo poučujejo samo še registrirane organizacije; ker je v spremembah zakona o poslovnem oglaševanju in zakona o medijih določeno, da se oglasi in vsebine z osebami LGBTI razvrstijo v kategorijo V (tj. ni priporočljivo za mladoletnike); ker je povezovanje spolne usmerjenosti in spolne identitete s kaznivimi dejanji, kot je pedofilija, nesprejemljivo in vodi v nadaljnjo diskriminacijo in stigmatizacijo spolnih manjšin; ker je madžarska vlada na podlagi nacionalne zakonodaje, ki mladoletnim osebam prepoveduje ali omejuje dostop do vsebin o t. i. „samoidentificiranju z drugačno identiteto kot tisto, ki ustreza spolu ob rojstvu, in vsebin o spremembi spola ali homoseksualnosti“, izdala odredbo, s katero je otroškim knjigarnam naložila, da morajo biti knjige in mediji, ki prikazujejo homoseksualnost, v „zaprti embalaži“, in prepovedala prodajo knjig ali medijev, ki prikazujejo istospolne odnose ali spremembo spola, v razdalji 200 metrov od šol ali cerkva; ker to velja tudi za otroško knjigo „Fairyland is for everyone“ (pravljična dežela je za vse), ki jo je izdalo združenje Labriz;

CF.  ker se je Komisija 2. decembra 2021 odločila, da madžarskim organom pošlje obrazloženo mnenje, saj meni, da je Madžarska z uvedbo obveznosti zagotavljanja informacij o odstopanju od „tradicionalnih vlog spolov“ omejevala svobodo izražanja avtorjev in knjižnih založnikov (člen 11 Listine) in neupravičeno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti (člen21 Listine) ter nepravilno uporablja pravila EU o nepoštenih poslovnih praksah iz Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu(18);

CG.  ker se je Komisija 15. julija 2022 odločila, Madžarsko poslati na Sodišče EU v zvezi z nacionalnimi pravili, katerih namen je prepovedati ali omejiti dostop do vsebin, ki prikazujejo tako imenovani „odklon od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost“ za posameznike, mlajše od 18 let; ker je Komisija sklenila, da so ta pravila izrecno v nasprotju z Direktivo 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev(19), Direktivo 2000/31/ES o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(20), pa tudi v nasprotju s človekovim dostojanstvom, svobodo izražanja in obveščanja, pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do nediskriminacije, kot so določene v členih 1, 7, 11 oziroma 21 Listine; ker je Komisija tudi navedla, da izpodbijane določbe glede na resnost kršitev kršijo tudi skupne vrednote iz člena 2 PEU; ker se je 22. junija 2021 18 držav članic EU pridružilo izjavi ob seji Sveta za splošne zadeve, v kateri so nasprotovale sprejetju zakona;

CH.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 21. maja 2019 v svojem poročilu po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 opisala, kako Madžarska nazaduje na področju enakosti spolov in pravic žensk, da je politična zastopanost žensk izredno nizka, in da so v vladni politiki vprašanja žensk tesno povezana z družinskimi zadevami, oblasti pa so prenehale izvajati posebno strategijo za enakost spolov;

CI.  ker je neodvisni strokovnjak OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete v izjavi z dne 29. aprila 2020 Madžarsko pozval, naj opusti predlagano zakonodajo, ki bi transspolnim in spolno spremenljivim osebam odrekla pravico do pravnega priznanja in samoodločbe;

CJ.  ker je odbor OZN za otrokove pravice 3. marca 2020 v sklepnih ugotovitvah o šestem rednem poročilu za Madžarsko pozval vlado, naj ukrepa, sprejme strategijo ter ranljivim otrokom zagotovi informacije in podporo, vključno s posebnimi ukrepi, namenjenimi dekletom, romskim otrokom, otrokom, ki prosijo za azil, in migrantskim otrokom ter otrokom LGBTI; ker je odbor izrazil tudi resno zaskrbljenost, ker so invalidni otroci prikrajšani za družbo svojih družin in živijo v ustanovah, ker madžarski organi niso sprejeli zadostnih ukrepov za odpravo institucionalizacije in spodbujanje dostopa do zdravstvenih storitev, rehabilitacijskih storitev in drugih dejavnosti vključevanja, zaradi primerov spolne zlorabe in slabega ravnanja z invalidnimi otroki v institucionalni oskrbi, zaradi pomanjkanja informacij o položaju romskih invalidnih otrok in stalne stigmatizacije invalidnih otrok;

CK.  ker je madžarski parlament 5. maja 2020 sprejel resolucijo, s katero je zavrnil ratifikacijo Konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija);

CL.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi Rana proti Madžarski z dne 16. julija 2020 ugotovilo kršitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja v primeru transspolnega moškega iz Irana, ki je pridobil azil na Madžarskem, vendar ni mogel pravno spremeniti svojega spola in imena v tej državi; ker se še izvaja okrepljen nadzor nad izvrševanjem te sodbe; ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v svojem sklepu z dne 10. junija 2022 o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Sodišča z zaskrbljenostjo ugotovil, da madžarski organi niso sprejeli nobenega ukrepa za oblikovanje ustrezne rešitve za zakonito naseljene državljane tretjih držav, ki zaprosijo za pravno priznanje spola; ker je poleg tega madžarski parlament maja 2020 sprejel predpis, ki madžarskim transspolnim osebam onemogoča pravno priznanje spola;

CM.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 14. junija 2021 pozvala madžarske poslance, naj zavrnejo osnutek sprememb, ki bi prepovedale razpravo o seksualni in spolni identiteti in raznolikosti; ker je Beneška komisija v svojem mnenju 13. decembra 2021 o združljivosti zakona št. LXXIX iz leta 2021 o spremembi nekaterih aktov o zaščiti otrok z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ugotovila, da je spremembe zelo težko obravnavati kot skladne z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter pozvala madžarske oblasti, naj razveljavijo številne določbe;

CN.  ker je Beneška komisija 2. julija 2021 v svojem mnenju o ustavnih spremembah, ki jih je madžarski parlament sprejel decembra 2020, priporočila, naj se ustavna sprememba, ki se nanaša na poroko kot zvezo enega moškega in ene ženske, in dodatek, da „mora biti mati ženska, oče pa moški“, ne bi smela izkoristiti kot priložnost za razveljavitev veljavnih zakonov o zaščiti posameznikov, ki niso heteroseksualci, ali za spremembo teh zakonov v njihovo škodo; ker je Beneška komisija tudi priporočila, naj se razlaga in uporaba ustavnih sprememb, zlasti pri pripravi izvedbene zakonodaje, izvaja tako, da se dosledno izvaja načelo nediskriminacije iz vseh razlogov, tudi na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; ker je nadalje opozoril, da bi bilo treba predlog spremembe „Madžarska varuje pravico otrok do samoidentitete, ki ustreza njihovemu spolu ob rojstvu“ razveljaviti ali spremeniti, da se zagotovi, da se transspolnim osebam ne bodo odrekle pravice do pravnega priznanja njihove pridobljene spolne identitete;

CO.  ker je Beneška komisija v svojem mnenju z dne 18. oktobra 2021 o spremembah zakona o enakem obravnavanju in spodbujanju enakih možnosti ter zakona o komisarju za temeljne pravice, ki ju je madžarski parlament sprejel decembra 2020, navedla, da obstajajo tveganja, povezana z združitvijo organov za enakost z nacionalnimi institucijami za človekove pravice, kar med drugim vključuje različne tradicije, pravne postopke in pristope, ki jih imajo institucije, ter ugotovila, da je navzkrižje pristojnosti, ki jih komisar za temeljne pravice že ima v skladu z zakonom št. CXI, in pristojnosti, ki jih je pridobil kot naslednik madžarskega organa za enako obravnavanje, jasen dokaz tveganja, ki bi lahko ogrozilo učinkovitost dela na področju spodbujanja enakosti in boja proti diskriminaciji;

CP.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice 13. januarja 2022 potrdila, da je odločitev madžarske vlade o izvedbi nacionalnega referenduma o dostopu otrok do informacij o spolni usmerjenosti in vprašanjih spolne identitete na isti dan kot parlamentarne volitve globoko obžalovanja vredna, saj spodbuja instrumentalizacijo človekovih pravic oseb LGBTIQ; ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da je pravni okvir referenduma v veliki meri neustrezen in ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev za referendumske kampanje, saj ne izpolnjuje ključnih priporočil iz mednarodne dobre prakse, v skladu s predlogom spremembe iz leta 2018 pa ima vlada polno volilno pravico, ko je pobudnica referenduma, kar je v nasprotju z mednarodno dobro prakso, in ker oblasti volivcem niso dolžne zagotoviti objektivnih informacij o vprašanjih referenduma ali o stališčih predlagateljev in nasprotnikov, kar volivcem v precejšnji meri onemogoča, da bi sprejeli informirano odločitev; ker je bil referendum proti osebam LGBTIQ, ki je potekal na Madžarskem 3. aprila 2022, neveljaven, saj nobena možnost (da ali ne) ni dobila 50 % glasov; ker je bil referendum na splošno kritiziran, da je kršil načelo nediskriminacije;

CQ.  ker je mednarodna misija OVSE za opazovanje volitev 29. julija 2022 v svojem končnem poročilu poudarila, da je bilo manj kot 20 % vseh kandidatov žensk, kar znatno omejuje možnosti za izboljšanje zastopanosti žensk v nacionalni politiki na Madžarskem; ker delež žensk, ki so bile izvoljene leta 2022 v madžarskem parlamentu, znaša 14 %;

CR.  ker je Odbor OZN za pravice invalidov v sklepnih ugotovitvah o združenem drugem in tretjem poročilu o Madžarski 25. marca 2022 izrazil zaskrbljenost, da invalidi nimajo mehanizma za odločanje zunaj avtonomije, in priporočil, naj Madžarska spremeni svojo zakonodajo, da bi zagotovila, da se bo pri sprejemanju podprtih odločitev spoštovalo dostojanstvo, avtonomija ter volja in želje invalidov pri izvajanju njihove pravne sposobnosti; ker je odbor tudi priporočil, naj Madžarska preoblikuje svoje ukrepe in preusmeri svoj proračun v podporne storitve na ravni skupnosti, kot je osebna pomoč, da bi invalidom zagotovili podporo za neodvisno in enakopravno življenje v skupnosti;

Pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine

CS.  ker se je Komisija 9. junija 2021 odločila, da Madžarski pošlje uradni opomin, saj njena nacionalna zakonodaja ni v celoti skladna s pravili EU, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(21) in Direktive Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(22), ki od držav članic zahtevata, da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za diskriminacijo; ker je do temeljne spremembe prišlo julija 2020, ko je Madžarska spremenila nacionalni sistem sankcij, zaradi česar so morala sodišča dodeliti moralno nadomestilo za diskriminacijo na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja le v obliki storitev usposabljanja ali izobraževanja, ne pa v obliki enkratnega plačila; ker je Evropski parlament večkrat pozval države članice, naj se borijo proti anticiganizmu z učinkovitimi zakonodajnimi in političnimi ukrepi;

CT.  ker je Komisija 2. decembra 2021 poslala Madžarski uradni opomin glede prenosa Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(23), saj madžarski pravni okvir ne kriminalizira javnega opravičevanja, zanikanja ali grobega zmanjševanja pomena mednarodnih kaznivih dejanj in ne zagotavlja, da se rasistični in ksenofobični motivi štejejo za oteževalno okoliščino ali da nacionalna sodišča upoštevajo te razloge pri obravnavi kaznivih dejanj;

CU.  ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije v sklepnih ugotovitvah o združenih rednih poročilih št. 18–25 o Madžarski 6. junija 2019 navedel, da je zelo zaskrbljen zaradi razširjenosti rasističnega sovražnega govora proti Romom, migrantom, beguncem, prosilcem za azil in drugim manjšinam, ki spodbuja sovraštvo in nestrpnost ter včasih spodbuja nasilje do teh skupin, zlasti pri vodilnih politikih in medijih, tudi na internetu; ker je bil še posebej zaskrbljen zaradi poročil, da so javne osebnosti, tudi na najvišjih ravneh, dale izjave, ki bi lahko spodbujale rasno sovraštvo, zlasti v okviru vladne kampanje proti priseljencem in beguncem, ki se je začela leta 2015, ter ob prisotnosti in delovanju organizacij, ki spodbujajo rasno sovraštvo; ker je odbor ob upoštevanju informacij o ukrepih, sprejetih za izboljšanje položaja Romov, tudi na področju zdravja in izobraževanja, ter v okviru nacionalne strategije socialnega vključevanja iz leta 2011 še vedno zelo zaskrbljen zaradi vztrajne diskriminacije Romov, segregacije in skrajne revščine, s katero se soočajo;

CV.  ker je svetovalni odbor Sveta Evrope za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin 26. maja 2020 v petem mnenju o Madžarski navedel, da Madžarska ohranja svojo politiko podpore narodnostnim manjšinam na podlagi trdnega zakonodajnega okvira, vendar je še vedno treba obravnavati strukturne težave, s katerimi se soočajo Romi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, vštevši izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja in dostop do zdravstvenega varstva; ker je poudaril, da je treba sprejeti nujne ukrepe za izboljšanje položaja Romov, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja ter spodbujanje vključujočega in kakovostnega izobraževanja, tudi na ločenih območjih; poudaril je tudi, da je v prikrajšanih regijah potrebno večje dopolnjevanje med nacionalnimi in lokalnimi politikami, da bi zagotovili dolgoročne rešitve za težave z zaposlovanjem in stanovanji, za dostop do zdravstvenega varstva in socialnih storitev pa še vedno obstajajo resne praktične ovire, zlasti v škodo romskih žensk in otrok;

CW.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope 10. junija 2022 v svoji odločitvi o še nedokončanem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Horváth in Kiss proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na diskriminatorno dodeljevanje in posledično preveliko zastopanost romskih otrok v posebnih šolah za otroke z motnjami v duševnem razvoju zaradi sistematičnih napačnih diagnoz in da je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice država zavezana, da se izogiba nadaljnjim diskriminacijskim praksam; ker je odbor odločno pozval oblasti, naj predložijo primere, ki dokazujejo učinkovitost upravnih in sodnih pravnih sredstev zoper ugotovitve strokovnih odborov, in dopolnijo statistične podatke, predložene v zvezi s tem, poleg tega jih je pozval, naj statistične podatke dopolnijo z etnično razčlenjenimi podatki, ki kažejo število pritožb, vloženih v primeru romskih otrok, ter odločno pozval oblasti, naj zagotovijo dodatne informacije o vseh ustreznih postopkih pred komisarjem za temeljne pravice;

CX.  ker se še vedno ne izvaja nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Balázs proti Madžarski v zvezi s kršitvami prepovedi diskriminacije v povezavi s prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, saj oblasti niso učinkovito preiskale vprašanja morebitnih rasnih motivov za grdo ravnanje organov kazenskega pregona z romskimi prosilci;

CY.  ker so vodje političnih skupin Parlamenta 29. julija 2022 sprejeli izjavo, v kateri so obsodili odkrito rasistično izjavo predsednika vlade Viktorja Orbána, da ne želi postati del „mešane rase“, in poudarili, da te izjave kršijo naše vrednote, ki so zapisane tudi v primarnih pogodbah EU;

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

CZ.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 19. marca 2020 v zadevi C-564/18, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Tompa) razsodilo, da Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite(24)nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki omogoča, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, ker je prosilec prispel na ozemlje zadevne države članice prek države, v kateri ta oseba ni bila izpostavljena preganjanju ali tveganju resne škode ali v kateri je zagotovljena zadostna raven zaščite; ker je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da direktiva nasprotuje tudi nacionalni ureditvi, s katero se sodišču, ki obravnava tožbo zoper odločbo, s katero se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, nalaga osemdnevni rok za odločanje, če to sodišče v takem roku ne more zagotoviti učinkovitosti materialnih pravil in procesnih jamstev, ki jih prosilcu zagotavlja pravo Unije.

DA.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 2. aprila 2020 v združenih zadevah C-715/17, C-718/17 in C‑719/17, vključno z zadevo Komisija proti Madžarski (začasni mehanizem za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito), razsodilo, da je Madžarska s tem, da v rednih obdobjih, in sicer vsaj vsake tri mesece, ni navedla primernega števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki se lahko hitro premestijo na njeno ozemlje, od 25. decembra 2015 ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 5(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601(25) in posledično ni izpolnila svojih poznejših obveznosti v zvezi s premestitvijo na podlagi člena 5(4) do (11) navedenega sklepa;

DB.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 14. maja 2020 v združenih zadevah C-924/19PPU in C‑925/19 PPU, Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság in Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság, razsodilo, da je treba Direktivo 2008/115/ES o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(26) in Direktivo 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito(27) razlagati tako, da je obveznost državljana tretje države, da je stalno na omejenem in zaprtem tranzitnem območju, na katerem je gibanje tega državljana omejeno in nadzorovano ter ki ga ta državljan v nobeno smer ne more zakonito prostovoljno zapustiti, očitno odvzem prostosti, ki je značilnost „pridržanja“ v smislu navedenih direktiv; ker je Sodišče Evropske unije navedlo, da pravo EU nasprotuje številnim določbam madžarske zakonodaje;

DC.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 17. decembra 2020 v zadevi C-808/18, Komisija proti Madžarski („Accueil des demandeurs de protection internationale“), razsodilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz direktiv 2008/115/ES, 2013/32/EU in 2013/33/EU, ker je i) določila, da je mogoče prošnje za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, podati le na tranzitnih območjih Röszke in Tompa, pri tem pa je drastično omejila število prosilcev, ki jim je dovoljeno dnevno vstopiti na ti tranzitni območji;‑ ii) vzpostavila splošni sistem pridržanja prosilcev za mednarodno zaščito na tranzitnih območjih Röszke in Tompa; iii) dovolila odstranitev vseh državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na njenem ozemlju, ne da bi spoštovala postopke in jamstva iz pravnega reda Unije; in iv) določila za uveljavljanje pravice prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na njenem ozemlju, pogoje, ki so v nasprotju s pravom Unije; ker je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) 27. januarja 2021 na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije napovedala prekinitev svojih operacij na Madžarskem; ker se je Komisija 12. novembra 2021 odločila, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker ni ravnala v skladu s sodbo, in zahtevala, naj Sodišče Evropske unije odredi plačilo denarnih kazni (zadeva C-123/22);

DD.  ker se je Komisija 9. junija 2021 odločila, da madžarskim oblastem pošlje uradni opomin in obrazloženo mnenje, ker niso v celoti prenesle Direktive 2013/32/EU v zvezi z določbami o osebnem razgovoru, zdravniških pregledih, jamstvih za otroke in najstnike brez spremstva ter o postopku obravnave azila;

DE.  ker se je Komisija 15. julija 2021 odločila, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker meni, da novi azilni postopek ni združljiv s členom 6 Direktive 2013/32/EU, kot se razlaga v skladu s členom 18 Listine (zadeva C‑823/21, Komisija proti Madžarski);

DF.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 16. novembra 2021 v zadevi C-821/19, Komisija proti Madžarski („Incrimination de l’aide aux demandeurs d’asile“), razsodilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz: i) člena 33(2) Direktive 2013/32/EU, s tem ko je dovolila, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustna, ker je prosilec prispel na njeno ozemlje prek države, v kateri ta oseba ni bila izpostavljena preganjanju ali tveganju resne škode ali v kateri je zagotovljena zadostna raven zaščite; ii) člena 8(2) in člena 22(1) Direktive 2013/32/EU ter člena 10(4) Direktive 2013/33/EU, ker v nacionalnem pravu inkriminira dejanja vseh oseb, ki z organizacijo pomagajo pri pisanju ali vložitvi prošnje za azil na njenem ozemlju, če je mogoče brez vsakršnega razumnega dvoma dokazati, da je ta oseba vedela, da te prošnje na podlagi tega prava ne bo mogoče sprejeti; in iii) člena 8(2), člena 12(1)(c) in člena 22(1) Direktive 2013/32/EU ter člena 10(4) Direktive 2013/33/EU, ker vsem osebam, ki so osumljene storitve takega kaznivega dejanja, jemlje pravico do približevanja njenim zunanjim mejam;

DG.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice po obisku Madžarske od 4. do 8. februarja 2019 v svojem poročilu z dne 21. maja 2019 ugotovila, da je stališče madžarske vlade do priseljevanja in prosilcev za azil, sprejeto leta 2015, osnova za zakonodajni okvir, ki spodkopava sprejem prosilcev za azil in vključevanje beguncev s priznanim statusom v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic;

DH.  ker je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja po tem, ko je leta 2018 obiskal Madžarsko, v svojem poročilu z dne 17. marca 2020 poudaril, da po njegovem ad hoc obisku leta 2017 ni bilo storjeno nič, da bi se vzpostavila učinkovita varovala za preprečevanje grdega ravnanja z osebami, ki so jih madžarski policisti vrnili prek mejne ograje v Srbijo, prav tako pa je pojasnil, da še vedno ni pravnih sredstev, ki bi tem osebam lahko ponudila učinkovito zaščito pred prisilno vrnitvijo in/ali vračanjem, vključno z verižnim vračanjem;

DI.  ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije v sklepnih ugotovitvah z dne 6. junija 2019 o združenih rednih poročilih Madžarske od 18. do 25. izrazil zaskrbljenost zaradi alarmantnega položaja prosilcev za azil, beguncev in migrantov ter zaradi poročil, da se načelo nevračanja v zakonodaji in praksi ne spoštuje v celoti; ker je bil odbor zelo zaskrbljen tudi zaradi poročil o prekomerni uporabi sile in nasilju uradnikov organov kazenskega pregona nad državljani tretjih držav, ki so jih našli kjer koli na Madžarskem, medtem ko so tiste, ki so jih našli blizu meje s Srbijo, odvračali, pri čemer so jim povzročili poškodbe in telesne bolečine;

DJ.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 2. marca 2021 v zadevi R. R. in drugi proti Madžarski ugotovilo, da so pomanjkanje hrane za prvo tožečo stranko (R.R.) in okoliščine bivanja drugih prosilcev (nosečnice in otrok) pomenili kršitve prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo tudi, da je prebivanje pritožnikov na tranzitnem območju dejansko pomenilo odvzem prostosti in da je odsotnost uradne odločitve oblasti in postopkov, v katerih bi sodišče lahko hitro odločilo o zakonitosti njihovega pridržanja, privedla do kršitev pravice do svobode in varnosti; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbah z dne 24. februarja 2022 v zadevi M. B. K. in drugi proti Madžarski in z dne 2. junija 2022 v zadevi H. M. in drugi proti Madžarski prišlo do podobnih ugotovitev; ker okrepljen nadzor nad izvrševanjem teh sodb še ni končan;

DK.  ker je posebni poročevalec OZN za človekove pravice migrantov po tem, ko je leta 2019 obiskal Madžarsko, v svojem poročilu z dne 11. maja 2020 madžarsko vlado ponovno pozval k poglobljeni ponovni oceni sedanjih razmer in migracijskih politik države ter navedel, da bi morala Madžarska ukiniti tako imenovane krizne razmere, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in zelo negativno vplivajo na človekove pravice migrantov in prosilcev za azil, svobodo organizacij civilne družbe ter pristojnosti sodstva, obenem pa odpraviti tudi vse druge omejevalne ukrepe s podobnimi značilnostmi in posledicami;

DL.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 8. julija 2021 v zadevi Šazad proti Madžarski ugotovilo, da je bil pritožnik deležen „kolektivnega“ izgona, saj oblasti niso obravnavale njegovega individualnega položaja in niso poskrbele za ustrezen in učinkovit način vstopa na Madžarsko, da njegova vrnitev ni bila posledica njegovega ravnanja in da ni imela na voljo ustreznega pravnega sredstva; ker okrepljen nadzor nad izvrševanjem te sodbe še ni končan;

DM.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope v svojem sklepu z dne 2. decembra 2021 o še neizvedenem okrepljenem nadzoru nad izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Ilias in Ahmed proti Madžarski opozoril, da se ta zadeva nanaša na kršitev postopkovne obveznosti iz člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah, v skladu s katero je treba oceniti tveganja slabega ravnanja s prosilci za azil, preden se pod splošno domnevo, da je Srbija „varna tretja država“, tja vračajo prosilci za azil, z globokim obžalovanjem ugotovil, da niso bili sprejeti ukrepi za potrebno ponovno oceno zakonodajne domneve o „varni tretji državi“ v zvezi s Srbijo, ter odločno ponovil poziv, naj se ta ponovna ocena izvede brez nadaljnjega odlašanja in v skladu z zahtevami iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter predstavijo razlogi in njeni rezultati; ker je odbor z veliko zaskrbljenostjo ugotovil tudi, da se je kljub pomislekom, izraženim v prejšnjem sklepu, praksa prisilnih odstranitev brez urejenega postopka nadaljevala, in madžarske oblasti ponovno odločno pozval, naj v celoti izpolnijo zahteve, ki izhajajo iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, in zagotovijo, da bodo prisilne vrnitve uredili z legitimnimi postopki in zaščitnimi ukrepi, zlasti v povezavi s pravico do azila, kot je določena v mednarodnem pravu, ki je pravica vsakogar;

DN.  ker nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Nabil in drugi proti Madžarski v zvezi s kršitvami pravice prosilcev za azil do svobode in varnosti, ker so bili pridržani do preučitve utemeljenosti njihovih prošenj za azil, še ni končan;

DO.  ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v svojem dopisu z dne 12. avgusta 2022, naslovljenem na Odbor ministrov Sveta Evrope, navedla, da je dostop do azilnega postopka ter do vsebinske in individualne ocene tveganja na Madžarskem praktično nemogoč zaradi zaporednih in prekrivajočih se ukrepov, ki jih je vlada sprejela od leta 2015; ker se potencialnim prosilcem za azil bodisi zavrne zakonit vstop na ozemlje bodisi se jim z nekaj izjemami naloži, da zapustijo Madžarsko in opravijo predhodni pregled v okviru postopka na veleposlaništvu, preden smejo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito; ker postopno razgrajevanje azilnega sistema dosledno spremlja in spodbuja oster protimigrantski govor, ki ga uporablja madžarska vlada, kar dodatno onemogoča sprejem in zaščito beguncev in prosilcev za azil v tej državi;

Ekonomske in socialne pravice

DP.  ker je Svet v priporočilu z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Madžarske za leto 2022, v katerem je podal mnenje o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2022, priporočil nadaljnje vključevanje najranljivejših skupin na trg dela, zlasti z izpopolnjevanjem, in podaljšanje trajanja nadomestil za brezposelnost, da bi izboljšali ustreznost socialne pomoči ter zagotovili dostop do osnovnih storitev in ustreznih stanovanj za vse; ker je priporočil izboljšanje rezultatov izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v kakovostnem rednem izobraževanju ter izboljšanje dostopa do kakovostnih storitev preventivnega in primarnega zdravstvenega varstva;

DQ.  ker je Odbor OZN za otrokove pravice v sklepnih ugotovitvah z dne 3. marca 2020 o šestem rednem poročilu o Madžarski priporočil, naj Madžarska še naprej vlaga v ukrepe za odpravo revščine, pri čemer naj posebno pozornost nameni romskim otrokom in otrokom, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih, ter izrazil resno zaskrbljenost zaradi števila učencev, ki zgodaj opustijo šolanje, večinoma iz prikrajšanih okolij, dodelitve javnih šol verskim skupnostim, kar lahko prispeva k segregaciji na podlagi vere in prepričanja, stalne segregacije romskih otrok pri izobraževanju, vrzeli v izobraževanju med romskimi in neromskimi otroki, pomanjkanja uradnih podatkov o romskih otrocih v izobraževanju, ustrahovanja, zlorabe in izključevanja otrok v šolah, zlasti otrok LGBTI, ter uporabe metod discipline v šolah, ki otrok ne ščitijo pred fizičnim in duševnim nasiljem;

DR.  ker je madžarska vlada 11. februarja 2022 izdala izredni odlok, s katerim je „nujne minimalne storitve“, ki jih je v skladu z zakonom o stavki treba zagotavljati med stavko, opredelila tako široko, da stavka dejansko ni mogoča; ker so bile s tem odlokom omejene pravice učiteljev, ki so napovedali stavko za 16. marca 2022 ;

DS.  ker je po uzakonitvi prepovedi običajnega prebivanja na javnem mestu več rednih sodišč ustavno sodišče pozvalo, naj zadevno zakonodajo razveljavi, ker je iz več razlogov neustavna. ker je ustavno sodišče po dolgem obdobju zavrnilo vse zadevne pozive rednih sodišče in vse razloge, ki so jih ta navedla, pri čemer ni upoštevalo nobenih navedb, ki niso podpirale utemeljitev vlade; ker se v zvezi z brezdomstvom sistem socialne varnosti osredotoča predvsem na to, da razglaša, da je zadrževanje brezdomcev na javnih območjih nezakonito, in na kazenske ukrepe, namesto na socialno vključevanje v družbo;

1.  ponovno poudarja, da ima pomisleke glede naslednjih vprašanj na Madžarskem:

2.  meni, da dejstva in trendi, navedeni v resolucijah Parlamenta, skupaj pomenijo sistemsko grožnjo vrednotam iz člena 2 PEU ter očitno tveganje hude kršitve teh vrednot; izraža globoko zaskrbljenost in obsoja namerna in sistematična prizadevanja madžarske vlade, da bi spodkopala temeljne vrednote Unije iz člena 2 PEU; poudarja, da so se ti trendi, odkar je bil sprožen postopek iz člena 7(1) PEU, znatno poslabšali; poudarja, da je madžarska vlada odgovorna za ponovno vzpostavitev skladnosti s pravom EU in vrednotami iz člena 2 PEU, in globoko obžaluje, da je pomanjkanje odločnega ukrepanja EU prispevalo k razpadu demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, tako da je na podlagi upoštevnih indicev mogoče ugotoviti, da je država postala hibridna ureditev volilne avtokracije;

3.  obžaluje, da Svet ne more doseči bistvenega napredka v postopku iz člena 7(1) PEU, ki je v teku; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo med trajanjem sedanjega postopka iz člena 7 PEU vsaj enkrat na predsedstvo potekale predstavitve, in obravnava tudi nove okoliščine, ki vplivajo na pravno državo, demokracijo in temeljne pravice; poziva Svet, naj po vsaki predstavitvi objavi izčrpen zapisnik; poudarja, da ni potrebe po soglasju v Svetu, da se ugotovi očitno tveganje hujše kršitve vrednot Unije v skladu s členom 7(1), niti da se na ustrezne države članice naslovijo konkretna priporočila in določijo roki za njihovo izvedbo; ponovno poziva Svet, naj to stori, ter poudarja, da bi vsako odlašanje teh ukrepov pomenilo, da Svet sam krši načelo pravne države; poudarja, da morajo države članice ukrepati skupaj in končati napade na vrednote iz člena 2 PEU; poziva Svet, naj Madžarski čim prej izda priporočila za rešitev vprašanj, ki jih je navedel v resoluciji z dne 12. septembra 2018 in v tej resoluciji, ter jo pozove, naj izvrši vse navedene sodbe in priporočila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na splošne volitve, izvedene 3. aprila 2022; vztraja, da bi moral imeti Parlament v vseh postopkih, povezanih s členom 7 PEU, možnost, da Svetu predstavi svoj obrazloženi predlog, da se udeleži predstavitev v skladu s členom 7 PEU ter da je nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj več pozornosti namenita sistematičnemu uničevanju pravne države, pa tudi medsebojnemu vplivu različnih kršitev vrednot, ki jih je Parlament opredelil v svojih resolucijah; poudarja, da se s spregledovanjem kršitev pravne države spodkopavajo demokratične institucije, kar končno vpliva na človekove pravice in življenje vseh v državi, v kateri prihaja do teh kršitev; poudarja, da bi morala Unija vse vrednote iz člena 2 PEU braniti enako odločno;

5.  poziva Komisijo, naj očitno tveganje, da gre pri Madžarski za resno kršitev vrednot, na katerih temelji Unija, obravnava z vsemi razpoložljivimi orodji, predvsem s hitrimi postopki za ugotavljanje kršitev, zahtevki za začasne ukrepe pred Sodiščem EU ter z ukrepi za odziv na neizpolnjevanje njegovih sodb; opozarja na pomen uredbe o pogojenosti s pravno državo in pozdravlja odločitev, da se uporabi v primeru Madžarske, čeprav z veliko zamudo in v omejenem obsegu; poziva Komisijo, naj v skladu z uredbo nemudoma ukrepa v zvezi z drugimi kršitvami načela pravne države, zlasti neodvisnosti sodstva in drugimi zadevami, navedenimi v dopisu, ki ga je Komisija poslala Madžarski 19. novembra 2021; poudarja, da je uredba o pogojenosti s pravno državo dopolnilno orodje k postopku iz člena 7, da se neposredno uporablja v vseh državah članicah in je izvršljiva od januarja 2021, ter poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi njeno učinkovito izvrševanje; je seznanjen s tveganjem zlorabe sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter Komisijo ponovno poziva, naj ne odobri madžarskega načrta, dokler Madžarska ne bo v celoti izpolnila priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra na področju pravne države in dokler ne bo izvršila vseh ustreznih sodb Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice; pričakuje, da bo Komisija izključila vsa tveganja zlorab sredstev EU ali kršitev pravne države v okviru programov kohezijske politike, preden bo odobrila partnerske sporazume in programe kohezijske politike; poziva Komisijo, naj strožje uporablja uredbo o skupnih določbah(28) in finančno uredbo(29), da bi preprečila zlorabo sredstev EU iz političnih razlogov; meni, da je uporaba teh instrumentov za zaščito vrednot iz člena 2 PEU še toliko bolj nujna v času, ko te vrednote ogrožajo vojna Rusije proti Ukrajini in njeni ukrepi proti EU;

6.  ponovno poziva Komisijo, naj v skladu s členom 5(4) in (5) uredbe o pogojevanju s pravno državo zagotovi, da končni prejemniki ali upravičenci do sredstev EU ne bodo prikrajšani za ta sredstva, če bodo uporabljene sankcije v okviru mehanizma pogojevanja s pravno državo; poziva Komisijo, naj poišče načine, kako bi lahko sredstva EU dodelila prek lokalnih vlad in nevladnih organizacij, kadar vlada zadevne države noče sodelovati pri odpravljanju pomanjkljivosti pri izvajanju načela pravne države;

7.  poziva Komisijo, naj podpre neodvisno civilno družbo na Madžarskem, ki varuje vrednote iz člena 2 PEU, zlasti z uporabo programa Državljani, enakost, pravice in vrednote; ponovno jo poziva, naj sprejme celovito strategijo za civilno družbo, s katero bo zaščitila in razvila državljanski prostor v Uniji ter ki bo vključevala vsa obstoječa orodja in opredelila sklop konkretnih ukrepov za zaščito in krepitev državljanskega prostora;

8.  ponovno poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma začneta pogajanja s Parlamentom o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma, vključno s stalnim političnim ciklom med institucijami EU;

9.  pozdravlja sklepe konference o prihodnosti Evrope, zlasti tiste iz predloga 25 o pravni državi, demokratičnih vrednotah in evropski identiteti, ter ponovno poudarja, da je treba okrepiti postopek za zaščito vrednot, na katerih temelji Unija, ter pojasniti opredelitev in posledice kršitev temeljnih vrednot;

10.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL C 433, 23.12.2019, str. 66. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 91. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0204. (4) UL C 99, 1.3.2022, str. 218. (5) Sodba z dne 24. junija 2019, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, odstavek 42. (6) Mnenje Sodišča z dne 18. decembra 2014 v skladu s členom 218(11) PDEU, 2/13, ECLI:EU:C:2014:2454, odstavek 168. (7) Sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses proti Tribunal de Contas, C-64/16, ECLI EU:C:2018:117, odstavek 32. (8) UL C 316, 6.8.2021, str. 2. (9) UL C 282, 26.8.2020, str. 107. (10) Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije( UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1). (11) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (12) UL L 94, 28.3.2014, str. 1. (13) UL L 94, 28.3.2014, str. 243. (14) UL L 198, 28.7.2017, str. 29. (15) UL L 321, 17.12.2018, str. 36. (16) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (17) Določbe, ki nalagajo obveznosti registracije, prijave in objave nekaterim kategorijam organizacij civilne družbe, ki neposredno ali posredno prejemajo podporo iz tujine, ki presegajo določen prag, in ki določajo možnost nalaganja kazni organizacijam, ki ne izpolnjujejo teh obveznosti. (18) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (19) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (20) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (21) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (22) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (23) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (24) UL L 180, 29.6.2013, str. 60. (25) Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (UL L 248, 24.9.2015, str. 80). (26) UL L 348, 24.12.2008, str. 98. (27) UL L 180, 29.6.2013, str. 96. (28) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (29) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letih 2020 in 2021 (2021/2186(INI))

P9_TA(2022)0325 A9-0224/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 2, ki določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti členov 2(1), 20 in 21,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2021/1534 z dne 16. septembra 2021 o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2021 z naslovom Za večje vključevanje in zaščito v Evropi: vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj (COM(2021)0777),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. junija 2020 z naslovom Strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) (COM(2020)0258),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o razglasitvi EU kot svobodnega območja za osebe LGBTIQ(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o stanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v EU v povezavi z zdravjem žensk(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o kršitvah prava EU in pravic državljanov LGBTIQ na Madžarskem zaradi sprejetih zakonodajnih sprememb v madžarskem parlamentu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2021 o pravicah LGBTIQ v EU(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(7),

–  ob upoštevanju priporočil delovne skupine za nadzor agencije Frontex Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot so navedena v poročilu odbora z dne 14. julija 2021 o preiskavi za ugotavljanje dejstev o agenciji Frontex v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 14. oktobra 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025(8),

–  ob upoštevanju razprave v Odboru za tekoče zadeve Kongresa lokalnih regionalnih oblasti Sveta Evrope in kasnejših poročil z dne 17. maja 2021 z naslovom Vloga lokalnih oblasti v zvezi s položajem in pravicami oseb LGBTIQ na Poljskem ter z dne 17. junija 2021 z naslovom Zaščita oseb LGBTIQ v okviru naraščajočega sovražnega govora in diskriminacije proti osebam LGBTIQ: vloga lokalnih in regionalnih organov,

–  ob upoštevanju poročil Agencije EU za temeljne pravice, zlasti poročil o temeljnih pravicah za leti 2020 in 2021,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2020 o strategiji za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU (COM(2010)0710),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. decembra 2021 z naslovom Varstvo temeljnih pravic v digitalni dobi – Letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2021 (COM(2021)0819),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0224/2022),

A.  ker v skladu s členom 2 PEU Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker morajo institucije EU in vsaka posamezna država članica spoštovati vrednote iz člena 2 PEU v vseh svojih politikah; ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom v skladu s Pogodbama odgovorna za spoštovanje načela pravne države kot temeljne vrednote Unije in za spoštovanje prava, vrednot in načel EU in ravnanje v skladu z njimi;

B.  ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine; ker Unija kljub svoji obveznosti po členu 6(2) PEU še vedno ni pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

C.  ker so omejevalni ukrepi za boj proti pandemiji covida-19 v letih 2020 in 2021 posegli v številne temeljne pravice, kot so pravica do gibanja in združevanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja, vključno z varstvom osebnih podatkov, ter pravica do izobraževanja, dela in socialne varnosti; ker je pandemija poslabšala obstoječe težave in neenakosti na vseh področjih življenja, zlasti pri ranljivih skupinah, in povzročila porast rasističnih incidentov;

D.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v členu 2 in členu 3(3) PEU, členih 8, 10, 19 in 157 PDEU ter členih 21 in 23 Listine;

E.  ker izraz „ljudje romskega porekla“ vključuje vse osebe in otroke, ki so po poreklu Romi, Kaléji, Manuši, Lovari, Rissende, Bojaši, Domi, Kalderaši in Sinti; ker nova opredelitev precej bolje zaobjame vse, ki so stigmatizirani kot Cigani, a niso tega etničnega porekla, kot so Egipčani, Aškali ali potujoče skupine; ker romske skupnosti ostajajo ena najbolj ranljivih in zatiranih skupin v EU;

F.  ker se je zdravstvena kriza pogosto uporabljala kot izgovor za napade na manjšine, vštevši migrante, osebe z migrantskim ozadjem in osebe romskega porekla, ki so že tako žrtve rasne in etnične diskriminacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; ker so ženske in otroci romskega porekla, ki so pogosto žrtve večplastne ali presečne diskriminacije, med najbolj ogroženimi skupinami in posamezniki v državah članicah ter državah pristopnicah in državah kandidatkah, saj se v splošnem prebivalstvu soočajo s še večjimi ovirami kot moški romskega porekla in pogosto živijo v revnih, podeželskih ali mestnih naseljih, ki so pogosto neuradna, in imajo omejen dostop do izobraževanja, dela in zdravstvenih storitev, nimajo dostopa do sanitarnih storitev in čiste vode ter imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, razmere pa so se zaradi pandemije covida-19 še poslabšale;

G.  ker je Odbor ministrov Sveta Evrope 20. maja 2022 sprejel priporočilo o boju proti sovražnemu govoru, ki vsebuje nezavezujoče smernice o tem, kako obravnavati ta pojav; ker ima novoustanovljeni odbor strokovnjakov za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva nalogo, da do konca leta 2023 pripravi osnutek priporočila o kaznivih dejanjih iz sovraštva za Odbor ministrov Sveta Evrope;

H.  ker so pravice določenih manjšinskih skupin v nekaterih državah članicah namerno postale tarča napadov, kar je tudi drugje dalo zagon takšnemu ravnanju in ga zasidralo, zato je možno opaziti nazadovanje pravic žensk in oseb LGBTIQ; ker so to namerne strategije, katerih cilj je oslabiti varstvo temeljnih pravic Unije, določeno v členu 2 PEU; ker je Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope sprejel resolucijo, v kateri je opozoril na odgovornost lokalnih oblasti pri varovanju pravic oseb LGBTIQ, in te oblasti pozval, naj imenujejo lokalnega strokovnjaka za enakost in raznolikost; ker je Odbor regij predstavil številne predloge za dejavno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri preprečevanju diskriminacije oseb LGBTIQ in pri zaščiti pred njo;

I.  ker so bile osebe LGBTIQ, zlasti mlade osebe, med omejitvami gibanja zaradi covida-19 zaradi diskriminacije oseb LGBTIQ izpostavljene nadpovprečno visokim ravnem nasilja v družini in nasilja na podlagi spola; ker so osebe LGBTIQ bolj izpostavljene brezdomstvu, kar se je z omejitvami gibanja zaradi covida-19 še poslabšalo,

J.  ker je medijska svoboda eden od stebrov in jamstev delujoče demokracije in pravne države; ker so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev ključni sestavni deli pravice do svobode izražanja in obveščanja ter bistvene za demokratično delovanje EU in njenih držav članic; ker bi morali javni organi sprejeti pravni in regulativni okvir, ki bi spodbujal razvoj svobodnih, neodvisnih in pluralističnih medijev; ker v nekaterih državah članicah ugledni politiki in javne osebnosti, tudi člani vlade, vse pogosteje na spletu nadlegujejo novinarje, zlasti preiskovalne novinarje, jim grozijo in vlagajo tožbe proti njim; ker se iz mnogih držav članic poroča o primerih političnega vmešavanja v medije; ker se novinarji še vedno srečujejo z ovirami pri dostopu do javnih informacij in dokumentov;

K.  ker je kriminalizacija novinarjev zaradi njihovega dela še posebej resno vprašanje; ker novinarjev ne bi smeli zapirati ali jim groziti z zaporno kaznijo zaradi obrekovanja; ker države članice ne bi smele nalagati kazenskih sankcij za medijske prekrške, razen kadar so bile hudo kršene druge temeljne pravice, ter bi morale zagotoviti, da se takšne sankcije ne bi diskriminatorno ali samovoljno uporabljale proti novinarjem;

L.  ker so razkritja, da je več držav, med njimi tudi države članice EU, uporabilo vohunsko programsko opremo Pegasus za nadzor novinarjev, politikov in drugih akterjev izjemno zaskrbljujoča, kar očitno potrjuje nevarnost zlorabe nadzorne tehnologije za spodkopavanje človekovih pravic in demokracije;

M.  ker je prijavljanje nepravilnosti temeljni vidik svobode izražanja in ima bistveno vlogo pri odkrivanju in prijavljanju kršitev ter krepitvi demokratične odgovornosti in preglednosti; ker je prijavljanje nepravilnosti ključni vir informacij v boju proti organiziranemu kriminalu ter pri preiskovanju, ugotavljanju in razkrivanju primerov korupcije v javnem in zasebnem sektorju; ker je ustrezna zaščita žvižgačev na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni, pa tudi priznavanje pomembne vloge žvižgačev v družbi, pogoj za zagotavljanje učinkovitosti te vloge;

N.  ker nekatere države članice še vedno niso izpolnile vseh zahtev direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah(9), zlasti zahtev v zvezi z neodvisnostjo nacionalnega regulatorja medijskega trga;

O.  ker je Parlament 24. junija 2021 sprejel celovito resolucijo o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, v kateri je predstavil svojo vizijo tega vprašanja v državah članicah; ker ta resolucija priznava pomanjkljivosti, pozdravlja napredek in vsebuje številne predloge, da se vsem zagotovi dostop do menstrualnih proizvodov, celovita spolna vzgoja, sodobna kontracepcija kot strategija za enakost spolov, varna in zakonita reproduktivna oskrba, dostop do zdravljenja neplodnosti ter materinska, nosečniška in porodna oskrba za vse;

P.  ker raziskava Agencije EU za temeljne pravice o nasilju nad ženskami kaže, da žrtve partnerjevega nasilja prijavijo policiji le najhujše incidente, in sicer v le 14 % primerov, dve tretjini žrtev, ki so ženskega spola, pa nasilja sistematično ne prijavljata oblastem, in sicer zaradi strahu, neinformiranosti o pravicah žrtev ali splošnega prepričanja, da je partnerjevo nasilje zasebna zadeva, o kateri se ne bi smelo javno govoriti;

Q.  ker je nasilje na podlagi spola huda kršitev temeljnih človekovih pravic in predstavlja veliko oviro za doseganje enakosti spolov v družbi; ker so ženske in dekleta še vedno nesorazmerno izpostavljene nasilju na podlagi spola, med drugim spolnemu nasilju, nadlegovanju in pohabljanju ženskih spolnih organov, pa tudi nasilju v družini in nasilju partnerja; ker se ta nasilna dejanja lahko izvajajo v javnosti in zasebno;

R.  ker se pojav spletnega nasilja na podlagi spola povečuje, saj je vsaka peta ženska v starosti od 18 do 29 let poročala o spletnem spolnem nadlegovanju v EU; ker mora digitalna javna sfera zagotavljati varno okolje za vse, tudi za ženske in deklice; ker v spletnem okolju ne sme biti nekaznovanosti; ker je Evropski parlament v dveh samoiniciativnih zakonodajnih poročilih pozval Komisijo, naj predloži predloge za boj proti nasilju na podlagi spola in kibernetskemu nasilju ter naj se nasilje na podlagi spola kot novo področje kriminala vključi v člen 83(1) PDEU;

S.  ker sta se v številnih državah članicah zaradi ukrepov za omejitev gibanja in omejevanje socialnih stikov med pandemijo covida-19 zelo povečali razširjenost in resnost primerov partnerjevega nasilja, psihološkega nasilja, prisilnega nadzora in spletnega nasilja, pri čemer se je za 60 % povečalo število klicev v sili, ki so jih opravile žrtve nasilja v družini; ker sta zahteva, da ljudje ostanejo doma, in zaskrbljujoč izbruh vzporedne pandemije nasilja na podlagi spola ženskam in otrokom otežila dostop do učinkovite zaščite, podpornih storitev in pravnega varstva ter razkrila, da so bili podporna sredstva in strukture nezadostni ter da so žrtve imele le omejen dostop do podpornih storitev, zaradi česar so številne ostale brez ustrezne in pravočasne zaščite; ker bi si države članice morale izmenjevati primere dobre prakse na področju posebnih ukrepov za zagotavljanje pravočasne in dostopne pomoči žrtvam, vključno z vzpostavitvijo sistema za pošiljanje sporočil v sili ter kontaktnih točk za pomoč v lekarnah in supermarketih; ker kljub razširjenosti tega pojava žrtve in njihove družine, prijatelji, poznanstva in sosedje iz različnih razlogov premalo poročajo o partnerjevem nasilju nad ženskami, še zlasti med pandemijo covida-19; ker obstaja precejšnje pomanjkanje celovitih in primerljivih podatkov, razčlenjenih po spolu, zaradi česar je težko v celoti oceniti učinek krize;

T.  ker se v državah članicah otrokove pravice še naprej kršijo, in sicer prihaja do nasilja, zlorab, izkoriščanja, revščine, socialne izključenosti in diskriminacije na podlagi vere, invalidnosti, spola, spolne identitete, starosti, narodnosti, statusa migranta ali statusa stalnega prebivališča; ker v EU skoraj 25 odstotkom otrok, mlajših od 18 let, grozi revščina ali socialna izključenost; ker so zaradi revščine otroci prikrajšani za priložnosti za izobraževanje, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, ustrezno prehrano in stanovanje, družinsko podporo in celo za zaščito pred nasiljem, revščina pa ima lahko zelo dolgotrajne posledice; ker je Agencija EU za temeljne pravice poudarila, da je boj proti revščini otrok tudi vprašanje temeljnih pravic in pravnih obveznosti; ker je spodbujanje otrokovih pravic jasno določen cilj politik EU in ker Listina zahteva, da je treba pri vseh ukrepih EU upoštevati predvsem koristi otroka;

U.  ker so bili zaradi pandemije covida-19 otroci in družine po vsej EU izpostavljeni bremenom brez primere, zlasti pa tisti, ki so že bili ekonomsko ali socialno prikrajšani; ker otroci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij pogosto nimajo ustrezne opreme IT, dostopa do interneta ter ustreznega delovnega prostora in pogojev, kar je še povečalo obstoječe učne neenakosti; ker se je zaradi pandemije covida-19 in ukrepov, sprejetih v odziv nanjo, povečalo tveganje, da bodo otroci izpostavljeni nasilju, vključno s spolnim izkoriščanjem in zlorabo otrok, ki ju omogoča tehnologija; ker so pogoji za sprejem otrok v več državah članicah še vedno neustrezni, čeprav je manj otrok vložilo prošnjo za azil;

V.  ker je v skladu s členom 47 Listine temeljna pravica do učinkovitega pravnega instrumenta pogojena z dostopom do „neodvisnega“ sodišča; ker se zaradi političnega vpliva ali nadzora nad sodstvom in podobnih ovir za neodvisnost posameznih sodnikov večkrat dogaja, da sodstvo ne more opravljati svoje vloge neodvisnega varovala proti samovoljnemu izvrševanju oblasti s strani izvršilne in zakonodajne veje oblasti; ker je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem bistven za pravno državo ter varovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin državljanov EU;

W.  ker je pandemija covida-19 pokazala na nerazrešen položaj oseb v priporu; ker so se prakse, povezane z uporabo pripora v predkazenskem postopku, med pandemijo covida-19 od države članice do države članice razlikovale, obdobja pripora v predkazenskem postopku pa so se podaljšala v številnih državah članicah zaradi zamude pri sodnih obravnavah in preiskavah; ker so bile osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, bolj izpostavljene izbruhu covida-19 kot splošno prebivalstvo, in sicer zaradi omejenih razmer, v katerih so te osebe živele dlje časa; ker so zaprtja sodišč in/ali zamude pri obravnavah in preiskavah povzročile zmedo in negotovost za osumljence, zlasti tiste v priporu, ki so imeli malo ali nobene predstave o tem, kdaj bo njihovo sojenje potekalo, in koliko časa bodo pridržani;

X.  ker mednarodno pravo potrjuje, da osebe ni mogoče pridržati zgolj zato, ker je prosilec za azil; ker je zato treba pridržanje uporabiti le kot zadnjo možnost in le v skladu z upravičenim namenom; ker za osebe, ki so pravno gledano ali pa dejansko brez državljanstva, pomanjkanje pravnega statusa ali osebnih dokumentov pomeni tveganje, da bodo pridržane za nedoločen čas, kar je po mednarodnem pravu nezakonito;

Y.  ker mora strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) zagotoviti okvir za ukrepe, s katerimi se bo preprečevala pravna in socialna nekaznovanost ter povečala varnost in varstvo temeljnih pravic vseh državljanov EU;

Z.  ker je varovanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov bistveno za razvoj, odporen na podnebne spremembe, obdobje 2021–2030 pa je bilo razglašeno za desetletje OZN za obnovo ekosistemov; ker je Komisija napovedala, da je bilo treba sprejetje ključnih zakonodajnih pobud o varstvu okolja, vključno z vodilnim zakonom o obnovi narave, preložiti za več mesecev; ker je cilj evropskega zelenega dogovora zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit njenih državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi učinki; ker bodo številne predlagane zakonodajne pobude pozitivno vplivale na raven varstva okolja, kot je določeno v členu 37 Listine;

Pravna država in temeljne pravice

1.  poudarja, da je načelo pravne države temeljni kamen demokracije, ki ohranja delitev oblasti, zagotavlja odgovornost, prispeva k zaupanju v javne institucije in zagotavlja spoštovanje načel zakonitosti, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, neodvisnosti sodstva, nepristranskosti in enakosti pred zakonom; poudarja, da sta zlasti načeli pravne države in neodvisnosti sodstva bistveni, da lahko državljani uveljavljajo svoje temeljne pravice in svoboščine;

2.  ponovno poudarja, da so pravna država, svobodni mediji in pluralizem ter učinkovit boj proti korupciji temelj naše družbe in osrednje vrednote EU, ki vplivajo na vse temeljne pravice; vendar z obžalovanjem ugotavlja, da se ta načela v nekaterih državah članicah vztrajno kršijo, kar resno ogroža pravično, zakonito in nepristransko razdeljevanje sredstev EU;

3.  meni, da je pravna država tesno povezana s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic, ter opozarja, da nazadovanje katerekoli od teh vrednot pomeni napad na temelje Unije, kot je določeno v Pogodbi o Evropski uniji; ponavlja številne pozive Parlamenta, naj se področje poročila o pravni državi, ki ga pripravlja Komisija, razširi na vse vrednote iz člena 2 PEU, s čimer bi dobili celovit pogled na stanje v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo, zajemši postopek, predviden v mehanizmu pogojenosti s pravno državo, da bi obravnavala te kršitve načel pravne države, demokracije in temeljnih pravic;

4.  odločno obsoja hude kršitve načel pravne države v nekaterih državah članicah, s čimer se resno ogrožajo temeljne pravice in svoboščine; meni, da so v nekaterih primerih takšne kršitve sistemske narave; poudarja povezavo med vse slabšimi standardi pravne države in kršitvami temeljnih pravic, kot so kršitve na področju sodstva, napadi na novinarje in svobodne medije, pa tudi uporaba prekomerne sile s strani organov kazenskega pregona med protesti in na mejah EU, pomanjkanje jamstev in dolžnega pravnega postopanja za osebe v priporu, spodbujanje sovraštva s strani političnih akterjev, povečanje pristojnosti organov za izvajanje množičnega nadzora in razširjeno zbiranje prestreženih podatkov ter omejitve za organizacije civilne družbe, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine ali zaradi njihove verske pripadnosti; obsoja tudi prizadevanja vlad nekaterih držav članic, da bi oslabile delitev oblasti in neodvisnost sodstva; izraža globoko zaskrbljenost zlasti zaradi odločitev, ki vzbujajo dvome glede primarnosti evropskega prava, ter poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva in ukrepa proti tem napadom;

5.  poudarja, da je v skladu s členom 2 PEU EU unija, ki temelji na pravni državi, in da je izvrševanje prava EU bistveno, da se zagotovi, da lahko državljani ustrezno uživajo svoje temeljne pravice; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija malokrat uporabi nabor orodij za izvrševanje in da sproži vse manj postopkov za ugotavljanje kršitev; ugotavlja, da se morajo zato državljani vse pogosteje zateči k pravdnemu postopku, da bi lahko uživali svoje temeljne pravice; poziva Komisijo, naj take pravdne postopke podpre in ustanovi namenski sklad za finančno pomoč strateškim pravdnim postopkom za pravice iz Listine;

6.  poudarja, da se kljub številnim resolucijam in poročilom Parlamenta ter kljub več postopkom za ugotavljanje kršitev in odločbam Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice v letih 2020 in 2021 razmere na področju pravne države v Evropski uniji poslabšujejo; obžaluje, da se Komisija ni sposobna ustrezno odzvati na številne pomisleke Parlamenta o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah v nekaterih državah članicah; poudarja, da je treba celovito spremljati in zagotavljati skladnost z vsemi vrednotami iz člena 2 PEU; poziva Komisijo, naj celovito spremljanje vključi v letno poročilo o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah kot del mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

7.  poudarja, da je bistveno, da se sodbe sodišč izvršujejo tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, in obsoja, da zadevni javni organi ne spoštujejo sodb Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč; poudarja, da je treba sodbe Sodišča Evropske unije izvajati pravočasno in čim prej v skladu s Pogodbama, zlasti tiste sodbe, katerih namen je preprečiti diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

8.  poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in enako obravnavo vseh državljanov; poudarja povezavo med korupcijo in kršitvami temeljnih pravic na številnih področjih, kot so neodvisnost sodstva, svoboda medijev in svoboda izražanja novinarjev in žvižgačev, centri za pridržanje, dostop do socialnih pravic in trgovina z ljudmi; poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za boj proti goljufijam, pa tudi za redno preverjanje porabe javnih sredstev; poziva Komisijo, naj nemudoma spet začne vsako leto spremljati boj proti korupciji v institucijah EU in državah članicah ter poročati o tem;

9.  poudarja, da neukrepanje in popustljivost do oligarhičnih struktur ter sistemske kršitve pravne države slabijo vso Evropsko unijo in spodkopavajo zaupanje njenih državljanov; poudarja, da je treba zagotoviti, da denar davkoplačevalcev nikoli ne konča v žepih tistih, ki spodkopavajo skupne vrednote EU;

10.  poudarja, da so izredni ukrepi, ki so privedli do koncentracije pooblastil in odstopanj od temeljnih pravic, povečali tveganje korupcije; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi se v praksi učinkovito izvajali ustrezna zakonodaja in institucionalni okvirji za boj proti korupciji, ter da bi vlade ravnale pregledno in odgovorno; poziva države članice, naj pri tem dosledno upoštevajo smernice, ki jih je leta 2020 izdala Skupina držav proti korupciji (GRECO) za preprečevanje tveganja korupcije med pandemijo;

11.  obžaluje, da strukturne težave v nekaterih državah članicah v zvezi z neodvisnostjo sodstva in avtonomijo tožilstva ogrožajo dostop državljanov do pravnega varstva in negativno vplivajo na njihove pravice in svoboščine; opozarja, da pomanjkljivosti na področju pravne države v eni državi članici vplivajo na Unijo kot celoto in pravice vseh oseb v EU; poziva države članice in institucije EU, naj sodnike in tožilce zaščitijo pred političnimi napadi in pritiski, s čimer se poskuša ogroziti njihovo delo;

12.  poudarja, da je v skladu s členom 47 Listine temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva pogojena z dostopom do neodvisnega sodišča; je seznanjen z vse večjimi izzivi, ki jih predstavljajo nacionalna ustavna sodišča in nekateri politiki; vztraja, da morajo države članice v celoti spoštovati pravo EU in mednarodno pravo ter sodbe Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, tudi tiste, ki so povezane z neodvisnostjo sodstva; obsoja dejstvo, da številne države članice, vključno s Poljsko in Madžarsko, niso spoštovale številnih zakonov EU in sodb evropskih sodišč; poziva države članice, naj spoštujejo ključno vlogo Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter spoštujejo njune sodbe;

13.  znova obsoja prakso pregona in nadlegovanja sodnikov, ki so kritični do poljske vlade; poziva poljsko vlado, naj temeljito reformira disciplinski sistem za sodnike v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije in ponovno zaposli vse sodnike, ki jih je nezakoniti disciplinski senat vrhovnega sodišča odstavil s položaja, vključno s sodniki, ki so zaradi te odločitve disciplinskega senata vložili tožbo na sodišču, ki jo je razrešilo njim v prid, vendar še vedno ne morejo opravljati svojega poklica; poziva poljske organe, naj spoštujejo različne sodbe Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s sestavo in organizacijo nelegitimnega ustavnega sodišča in disciplinskega senata vrhovnega sodišča, da bi izpolnile standarde neodvisnosti sodstva, ki se jim je Poljska zavezala;

14.  pozdravlja postopka za ugotavljanje kršitev, ki ju je Komisija začela proti Madžarski in Poljski kot del svežnja za ugotavljanje kršitev iz julija 2021 v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic oseb LGBTIQ in kršitvami prava EU, kar je prvič, da je Komisija uvedla tak postopek za zaščito pravic teh oseb; je seznanjen z obrazloženim mnenjem Komisije madžarski vladi o zakonu proti osebam LGBTIQ in odzivu vlade nanj ter poziva Komisijo, naj postopek za ugotavljanje kršitev nadaljuje in zadevo predloži Sodišču Evropske unije; je seznanjen z odločitvijo višjega sodišča v Budimpešti, ki je razveljavilo obvezen natis izjave o omejitvi odgovornosti v otroških knjigah na Madžarskem, ter Komisijo poziva, naj spremlja razvoj zadeve, da bi lahko ocenila nadaljnje potrebne korake v postopku ugotavljanja kršitev; je zaskrbljen, ker ni nadaljnjih korakov glede postopkov za ugotavljanje kršitev v zadevi poljskih območij brez LGBT in ker poljske oblasti ne kažejo iskrenega sodelovanja, ter poziva Komisijo, naj poljski vladi pošlje obrazloženo mnenje;

15.  ugotavlja, da je Parlament oktobra 2021 v skladu s členom 265 PDEU pri Sodišču Evropske Unije začel sodni postopek proti Komisiji, ker ni ukrepala in spoštovala uredbe o pogojenosti s pravno državo(10), h čemur jo je v letu 2021 Parlament pozval v dveh resolucijah, Komisija pa se je odzvala z nezadovoljivimi odgovori in si poskušala pridobiti čas; obžaluje, da se Komisija do konca leta 2021 še ni odzvala na poziv Parlamenta k uporabi člena 6(1) uredbe in je Madžarski in Poljski poslala le prošnji za informacije;

16.  ponovno izraža svoje stališče o uredbi o pogojenosti s pravno državo, ki je začela veljati 1. januarja 2021 in se uporablja v celoti in neposredno v Evropski uniji in vseh njenih državah članicah za vsa sredstva iz proračuna EU, tudi sredstva, ki so bila od takrat dodeljena prek časovno omejenega instrumenta EU za okrevanje, ki obsega 800 milijard EUR; želi spomniti, da uredba o pogojenosti s pravno državo vsebuje jasno opredelitev pravne države, ki jo je treba razumeti v povezavi z drugimi vrednotami Unije, tudi temeljnimi pravicami in nediskriminacijo; meni, da diskriminacija manjšin, ki jo podpirajo države, neposredno vpliva na projekte, za katere so se države članice odločile uporabiti sredstva EU, in zato neposredno vpliva na zaščito finančnih interesov Unije; poziva Komisijo, naj nemudoma sproži postopek iz člena 6(1) uredbe o pogojenosti s pravno državo;

17.  želi spomniti, da še ni bilo ustreznega odziva na pobudo Parlamenta o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi ga urejal medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poziva Komisijo in Svet, naj se s Parlamentom nemudoma začneta pogajati o medinstitucionalnem sporazumu v skladu s členom 295 PDEU;

18.  priznava ključno vlogo organizacij civilne družbe pri spodbujanju in varovanju vrednot EU iz člena 2 PEU in Listine; poudarja njihov ključni prispevek k spoštovanju načel pravne države v državah članicah, saj dajejo besedo ranljivim in marginaliziranim osebam ter zagotavljajo dostop do ključnih socialnih storitev; priznava, da je zdrav državljanski prostor nujen pogoj za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poudarja, da bi se torej morala Unija zavezati ohranjanju in oblikovanju državljanskega prostora na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, tudi s sprejetjem posebne strategije v ta namen;

19.  pozdravlja hitro vzpostavitev učinkovitega, neodvisnega in polno delujočega Evropskega javnega tožilstva (EJT), da bi okrepili boj proti goljufijam v Evropski uniji; opozarja, kako pomembno je podpreti in okrepiti sodelovanje med institucijami EU, državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT);

20.  opozarja, da je zlasti v zgodnjih fazah pandemije covida-19 prišlo do hudih kršitev svobode gibanja in svobode dela, poslabšale pa so se tudi delovne in življenjske razmere, vključno z razmerami sezonskih in čezmejnih delavcev po vsej Uniji; poziva države članice, naj zagotovijo, da se omejitve temeljnih pravic, ki so posledica pandemije, odpravijo takoj, ko bodo razmere na področju javnega zdravja to dopuščale, ter da se v celoti ponovno vzpostavijo vse pravice in svoboščine;

21.  obžaluje, da je v številnih državah članicah v različnih obdobjih in na različnih ravneh oblasti prišlo do nazadovanja pravne države, tako na izvršilni ravni s postopki, kot je pospešeno sprejemanje zakonodaje v izrednih razmerah, kot na lokalni ravni z vseprisotnimi zlorabami policijskih organov; opozarja, da bi bilo treba uporabo diskrecijskih pooblastil nadzorovati s sodno ali drugo neodvisno presojo, razpoložljiva pravna sredstva pa bi morala biti jasna in zlahka dostopna, tudi dostop do varuha človekovih pravic ali drugih nepravdnih oblik, še zlasti v primeru zlorab; poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme za preprečevanje, odpravo in kaznovanje zlorabe diskrecijskih pooblastil ter naj svoje odločitve ustrezno obrazložijo, zlasti kadar zadevajo pravice posameznikov;

22.  je zaskrbljen, ker so pandemija covida-19 in odzivi nanjo na povsem nov način vplivali na delovanje sodišč in na zmožnost uveljavljanja pravic do obrambe, saj so imeli odvetniki zelo omejene možnosti za posvetovanje s strankami; poudarja dejstvo, da je bil dostop do policijskih postaj in sodišč močno omejen, številne sodne obravnave pa so bile preložene ali so potekale prek spleta; poudarja, da so ti ukrepi močno vplivali na zmožnost aretiranih, preganjanih ali pridržanih oseb, da uveljavljajo svoje pravice do poštenega sojenja;

23.  poudarja, da pandemija covida-19 organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ne odvezuje obveznosti, da skrbno uravnotežijo interese in uporabijo svoja pooblastila na način, ki je v skladu z njihovimi obveznostmi na področju človekovih pravic; opozarja, da morajo države članice v primeru kršitev človekovih pravic, povezanih s policijskim delom in uporabo sile, izvesti hitre, temeljite, učinkovite in neodvisne preiskave ter zagotoviti, da bodo vsi odgovorni odgovarjali za svoja dejanja na poštenem sojenju;

24.  je zaskrbljen zaradi posledic krize zaradi covida-19 na pripornike; poudarja, da so nekatere države članice sprejele ukrepe za zmanjšanje števila zapornikov, pri čemer so ti ukrepi pogosto le začasni; poudarja dejstvo, da se EU sooča z dolgotrajno krizo zaradi prenatrpanosti zaporov, ki je predvsem posledica pretirane uporabe pripora(11); je zaskrbljen zaradi vse večjih težav z duševnim zdravjem med osebami v priporu; opozarja, da je pridržanje pravno nedolžnih oseb sprejemljivo le kot izjemen ukrep v skrajnem primeru, in poziva države članice, naj omejijo zanašanje na pripor in preučijo alternativne možnosti; poudarja, da obstaja potreba po standardih EU za odredbo pripora, da bi se določila najkrajša kazen, ki je potrebna za odredbo pripora, in tako izvzelo mladoletne storilce; meni, da posamezniki ne bi smeli biti pridržani v zaporu in v njem čakati na sojenje dlje, kot je to zakonito, in da je treba zadeve predložiti v sojenje v razumnem roku; poziva Komisijo, naj predlaga minimalne standarde za razmere v zaporu in priporu v EU;

Pravica do enake obravnave

25.  z zaskrbljenostjo poudarja, da se ta diskriminatorna praksa še vedno pojavlja, tudi na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete; poziva Komisijo, naj spodbuja javne politike za odpravo takšne diskriminacije in zagotovi ustrezno in celovito izvajanje Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(12); meni, da bi morala Komisija začeti postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki tega ne storijo;

26.  poudarja, da je iz letnih poročil o temeljnih pravicah, ki jih pripravlja Agencija EU za temeljne pravice, razvidno, da številne države članice izvajajo diskriminatorne institucionalne prakse, politike in zakone; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito izvajanje in izvrševanje protidiskriminacijske zakonodaje, sprožijo postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki ne prenesejo ali v celoti izvajajo protidiskriminacijske zakonodaje EU, ter okrepijo ukrepe za preprečevanje institucionalne diskriminacije, zlasti s strani organov kazenskega pregona in pravosodnega sistema, ki bi lahko imela resnejše posledice za posameznike iz ranljivih skupin; opozarja, da je treba s horizontalnim in presečnim pristopom zaščito pred diskriminacijo razširiti tudi na druga področja, ne samo na področje zaposlovanja; poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma in brez znižanja standardov odpravita blokado direktive o enakem obravnavanju;

27.  poudarja, da bi morale države članice v skladu s poročilom Agencije EU za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2021 znatno izboljšati učinkovitost svojih ukrepov in institucionalnih ureditev za pravilno in celovito uporabo direktive o rasni enakosti(13), zlasti s povečanjem neodvisnosti organov za enakost, tako da bi jim zagotovile ustrezna pooblastila in sredstva, ki jih potrebujejo za učinkovito izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene z zakonodajo EU o nediskriminaciji;

28.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za boj proti rasizmu, tudi s predlogom ambiciozne zakonodaje; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025(14) ter vzpostavi učinkovite mehanizme spremljanja in ocenjevanja za merjenje napredka;

29.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija imenovala koordinatorja za pravice žrtev, sprejela svojo prvo strategijo za pravice žrtev in vzpostavila platformo za pravice žrtev; vendar poudarja, da v več državah članicah še vedno obstajajo izzivi pri dostopu do pravnega varstva, zlasti za žrtve v ranljivem položaju, in pri neodvisnosti sodstva;

30.  poziva k vzpostavitvi mehanizma za vključevanje, sodelovanje in usklajevanje politik EU in nacionalnih politik enakosti, ki bo zagotavljal, da se pri pregledu in sprejemanju politik upoštevajo vse oblike diskriminacije, zlasti presečne oblike, tudi z rednim in preglednim obravnavanjem ocen učinka na enakost v skladu z jasnimi cilji in časovnicami, in sicer na podlagi dokazov in z uporabo kazalnikov uspešnosti; poziva k vzpostavitvi tesnega sodelovanja z ustreznimi deležniki, podpornimi organizacijami, skupnostmi in ljudmi, ki se soočajo z diskriminacijo, pri čemer je treba zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje ukrepov in ukrepov spremljanja;

31.  obsoja porast napadov na osebe LGBTIQ ter poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za končanje teh napadov in zagotovijo dejansko enakost oseb LGBTIQ na vseh področjih;

32.  obsoja pristop nekaterih vlad v EU, ki so sprejele zakonodajo po skrajšanih postopkih brez javnega posvetovanja ali v izjemnih primerih celo ustavne spremembe za legitimizacijo diskriminatornih politik, ki jih sicer ne bi bilo mogoče uzakoniti, kot so posebne določbe za osebe LGBTIQ; ugotavlja, da so spremembe madžarske ustave in predlog zakona proti osebam LGBTIQ, ki ga je junija 2021 sprejel madžarski parlament, opazni primeri poseganja v pravico do enake obravnave in načelo nediskriminacije; pozdravlja, da je 18 držav članic objavilo skupno izjavo, v kateri so obsodile spremembe madžarskega zakona o zaščiti otrok, naperjene proti osebam LGBT; pozdravlja dejstvo, da je 16 držav članic ponovno izrazilo podporo boju proti diskriminaciji oseb LGBTIQ; poudarja, da spodbujanje evropskega projekta nedvomno vključuje spodbujanje strpnosti, sprejemanja, nediskriminacije in enake obravnave;

33.  je zaskrbljen zaradi poročil o pretirani sili, policijskem nasilju in neprimernem ravnanju z osebami romskega porekla po vsej EU, kar je v skladu z ugotovitvami Agencije EU za temeljne pravice iz leta 2020, ki je v svojih ugotovitvah razkrila tudi, da so med osebami romskega porekla razširjeni splošna revščina, neustrezne življenjske razmere, slabo zdravje, izključenost s trga dela in nadlegovanje; obsoja vztrajno socialno izključenost in anticiganizem, ki vodita v nesorazmerno kriminalizacijo oseb romskega porekla, in poziva Komisijo, naj predlaga boljšo zakonodajo in posebne politične ukrepe, s katerimi se bodo preprečili taki incidenti in zagotovila pravica za žrtve, hkrati pa naj boj proti anticiganizmu postavi v središče politik EU;

34.  obžaluje, da veliko število oseb romskega porekla v EU še vedno živi v marginaliziranih naseljih, v izjemno negotovih življenjskih pogojih in zelo slabih socialno-ekonomskih razmerah ter pogosto nimajo dostopa do čiste pitne vode, električne energije, varne in ustrezne nastanitve, izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva, kanalizacije in zbiranja odpadkov; opozarja, da so razmere v romskih naseljih očitna kršitev človekovih in temeljnih pravic ter imajo resne posledice, zlasti za otroke romskega porekla; poziva države članice, naj upoštevajo priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov(15) ter strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030(16) ter v ta namen v celoti izkoristijo sredstva EU in nacionalna sredstva; poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje napredka držav članic in v skladu s tem sprejme nadaljnje ukrepe;

35.  obžaluje, da je praksa segregacije otrok iz manjšinskih skupin v šolah v Evropi še vedno pomembno vprašanje; poudarja, da takšne prakse pogosto izhajajo iz napačnega diagnosticiranja otrok z motnjami v duševnem razvoju na podlagi njihovih socialnih ali osebnih okoliščin; poziva države članice, naj okrepijo svoje vključujoče politike za preprečevanje teh namernih in nenamernih diskriminatornih praks ter vzpostavijo nadzorne mehanizme za pregled in po potrebi razveljavitev diagnoz;

36.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno vključenost organov za socialno in pravno zaščito, ko gre za otroke in socialno skrbništvo v marginaliziranih romskih skupnostih, da bi otrokom zagotovili zaščito in oskrbo, ki sta potrebni za njihovo dobro počutje in razvoj, pri tem pa spoštovali njihove koristi, ter naj uvedejo postopke, prilagojene različnim potrebam marginaliziranih romskih skupnosti, da bi svoje dolžnosti opravljali na enak način kot za otroke iz večinskega prebivalstva;

37.  poudarja, da novi strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov določa ambiciozne cilje na sedmih ključnih področjih: nediskriminacija, vključevanje, sodelovanje, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno varstvo in stanovanja, služi pa tudi kot trdnejši okvir za spremljanje z vrsto merljivih ciljev za spremljanje napredka; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno spremljanje strategije in napredka; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj pri kazenskem pregonu, protiterorističnih ukrepih in nadzoru priseljevanja ter policijskem nasilju uveljavijo prepoved rasnega ali etničnega profiliranja ter zagotovijo odgovornost;

38.  je zaskrbljen zaradi terorizma in protiterorističnih ukrepov, ki bi lahko privedli do diskriminacije in sovražnosti do nekaterih skupin, vštevši do skupnosti temnopoltih, muslimanskih skupnosti, protirasističnih gibanj, aktivistov in organizacij; obžaluje, da v nekaterih primerih te politike vključujejo delegitimizacijo, kriminalizacijo ali poskus kriminalizacije političnega, verskega in drugega diskurza, kar bi lahko imelo za posledico diskriminatorne prakse kazenskega pregona, med drugim rasno in versko profiliranje, in širše socialne učinke, kot sta samocenzura političnih stališč civilne družbe in krčenje prostora civilne družbe;

39.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo organizirala javno posvetovanje o posodobitvi Direktive 2012/29/EU, ki določa minimalne standarde na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(17) kot del strategije EU o pravicah žrtev (2020–2025), da bi učinkovito okrepili pomoč in zaščito za žrtve, vključno z žrtvami terorizma, ter priznali, da je pomembno ohraniti njihovo dostojanstvo; poziva ustrezne institucije, naj poskrbijo za zaščitne ukrepe in preprečijo nadaljnjo viktimizacijo zaradi žaljenja in napadov na podobo žrtev iz tistih delov družbe, ki so povezani z napadalcem;

40.  ponovno poziva vse institucije EU in države članice, naj se učinkovito lotijo izzivov, kot so spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija, zaščita otrok migrantov brez spremstva in položaj institucionaliziranih invalidnih otrok, zaščita otrok, ki so žrtve nasilja v družini in izkoriščanja pri delu, ter pogrešani otroci;

41.  pozdravlja, da je Komisija na priporočila Parlamenta sprejela ambiciozno strategijo za pravice invalidov za obdobje 2021–2030(18); ponovno poudarja, da je izredno pomembno izvajati predlagane ukrepe ter še naprej razvijati nacionalne ukrepe, da invalidi ne bi bili prikrajšani ali diskriminirani pri zaposlovanju, izobraževanju in socialni vključenosti, ter da se v celoti zagotovijo njihove pravice v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

42.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja revščine in socialne izključenosti, zlasti zaradi pandemije covida-19, pa tudi zaradi sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; je zaskrbljen tudi zaradi posebnega pritiska brez primere, ki ga je pandemija povzročila posameznikom v ranljivem položaju, med njimi ženskam, pripadnikom rasno opredeljenih skupin, migrantom in invalidom; je globoko zaskrbljen, ker se je kriza zaradi covida-19 vse bolj uporabljala kot izgovor za napade na skupine v ranljivih razmerah, vštevši migrante, osebe z migrantskim ozadjem in Rome, ki so že tako žrtve rasne in etnične diskriminacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva;

43.  poudarja, da so se med pandemijo covida-19 pokazale velike vrzeli v zmogljivostih in pripravljenosti sistemov zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in socialne zaščite v državah članicah; je trdno prepričan, da morajo države članice znatno izboljšati svoje sisteme zdravstvenega varstva, socialnega varstva in socialne pomoči, da bi tudi med krizo zagotovile polno podporo vsem, zlasti tistim, ki spadajo v ranljivejše skupine, ter tako ustrezno varovale pravico do zdravja ter ekonomske in socialne pravice vseh;

44.  obžaluje, da je pandemija covida-19 nesorazmerno prizadela marginalizirane romske skupnosti zaradi slabih stanovanjskih razmer, omejenega dostopa do vode, električne energije in sanitarne ureditve ter zaradi omejenega dostopa do interneta in ustrezne opreme IT, zato so bili še bolj zapostavljeni v šolskem izobraževanju kot sicer; je zlasti zaskrbljen, ker so se zaradi posledic pandemije covida-19 povečale neenakosti in predsodki o Romih, vključno s primeri policijskega nasilja; z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo romsko prebivalstvo med pandemijo, zlasti v prvem valu, pogosto grešni kozel; ugotavlja, da so bili izpostavljeni stigmatizaciji, diskriminaciji in sovražnemu govoru, ki so virus povezovali z njihovo etnično pripadnostjo; obžaluje, da so nekateri mediji in družbena omrežja pogosto prikazovali Rome kot nevarne za javno zdravje in odgovorne za širjenje virusa; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje politike, ki obravnavajo revščino in socialno izključenost romskih skupnosti, pri čemer naj se posebna pozornost nameni pravicam romskih žensk in otrok;

45.  poudarja zlasti, da je nastanitev osnovna potreba in da je dostop do stanovanja, zlasti stanovanjske pomoči, temeljna pravica, saj državljani brez tega ne morejo polno sodelovati v družbi ali uveljavljati vseh svojih temeljnih pravic; poziva države članice, naj nemudoma sprejmejo zavezo iz člena 31 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do stanovanja; zlasti izraža zaskrbljenost, da mladi nimajo možnosti za stanovanja zaradi ogromne rasti cen stanovanj, predvsem na nekaterih mestnih območjih;

46.  priznava, da je revščina še ena oblika diskriminacije, zaradi katere pride do kršenja temeljnih pravic, zlasti tistih skupin, katerih pravice so že najbolj prizadete, kot so ženske, migranti, temnopolti in nebelci, etnične manjšine, skupnost LGBTIQ in otroci; poudarja posebno ranljivost otrok in vpliv, ki jih ima revščina nanje ter na njihov telesni in psihološki razvoj; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj oblikujejo politike za zmanjšanje revščine, pri čemer naj posebno pozornost namenijo otrokom; poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop do zdravstvenega varstva, kakovostnega izobraževanja in stanovanj za vse ter odpravijo zmanjševanje obsega javnih storitev, kar je privedlo do višje stopnje revščine in predvsem neenakosti; opozarja, da so ekonomske in socialne pravice temeljne pravice; ponovno poziva Svet in Komisijo, naj pri oblikovanju predlogov gospodarske politike upoštevata temeljne pravice;

47.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti pravico do kakovostne zaposlitve, ki je združljiva z osebnim in družinskim življenjem in razvojem, saj je to najboljši način za odpravo revščine; ugotavlja, da je ta pravica očitno kršena v primeru izkoriščanja in zlorabe delovne sile; poziva države članice, naj okrepijo inšpekcije dela in sprejmejo ukrepe za odpravo zlorabe delovne sile; poziva Komisijo, naj prouči, kateri ukrepi so potrebni za pristop Evropske unije k Evropski socialni listini, in predlaga časovni okvir v ta namen;

48.  je zaskrbljen, ker ni napredka v zvezi s prekarnimi delovnimi pogoji v storitvah oskrbe, zaradi česar imajo starejši, ki te storitve potrebujejo, močno omejene možnosti, da živijo dostojno življenje in ostanejo vključeni v družbo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo boj proti vsem oblikam diskriminacije starejših in zagotovijo njihove potrebe ter pravice; poudarja, da je pomembno podpirati pobude, povezane z aktivnim staranjem;

49.  poudarja, da je razpoložljivost spletnih storitev po vsej EU eden od temeljnih pogojev za popolno socialno vključevanje v Evropi; ugotavlja, da v nekaterih delih EU še vedno niso na voljo kakovostne spletne storitve, najpogosteje na podeželju, kar bi lahko dodatno povečalo neenakosti med evropskimi državljani; spodbuja Komisijo in države članice, naj pospešijo digitalno preobrazbo EU, ki bi se morala osredotočati na blaginjo vseh generacij na enakovredni ravni in obravnavati varnost v spletnem prostoru;

50.  opozarja na pomen zbiranja obveznih in sistematičnih razčlenjenih podatkov o enakosti ter razvoja kazalnikov za merjenje in poročanje o napredku strategij EU proti rasizmu in diskriminaciji; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo v tej smeri; poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo podatke o enakosti, razčlenjene po rasnem in etničnem poreklu ter drugih zaščitenih značilnostih, da bi dokumentirali rasizem in oblikovali javne politike, ki dejansko in učinkovito izpolnjujejo potrebe in hkrati v celoti spoštujejo temeljno pravico do zasebnosti, varstva podatkov in obveščenosti, ustrezno zakonodajo EU ter nacionalno zakonodajo;

Strukturni rasizem

51.  priznava in obsoja obstoj strukturnega rasizma v EU, ki ga povzročajo stereotipi, ki jih spodbujajo razprave, katerih posledica je diskriminacija etničnih manjšin na vseh področjih njihovega življenja; je globoko zaskrbljen zaradi individualnih, strukturnih in institucionalnih oblik rasizma in ksenofobije v EU ter vse večje diskriminacije Arabcev, temnopoltih Evropejcev, oseb azijskega porekla, judov, muslimanov in Romov; poziva države članice, naj prenehajo z diskriminatornimi institucionalnimi praksami, politikami in zakoni;

52.  poudarja, da je gibanje Black Lives Matter družbe po vsem svetu spodbudilo k boju proti rasizmu in diskriminaciji v organih kazenskega pregona; opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o protirasističnih protestih po smrti Georgea Floyda(19), v kateri je ponovno potrjeno, da življenje temnopoltih šteje; ponovno izraža podporo množičnim protestom v evropskih prestolnicah in mestih po vsem svetu proti rasizmu in diskriminaciji po smrti Georgea Floyda leta 2020; podpira poziv protestnikov, naj se uprejo zatiranju in strukturnemu rasizmu v Evropi; pozdravlja imenovanje koordinatorja EU za boj proti rasizmu maja 2021, organizacijo vrha EU o boju proti rasizmu, ustanovitev stalnega foruma za posvetovanje s civilno družbo o boju proti rasizmu in sklepe Sveta z dne 4. marca 2022 o boju proti rasizmu in antisemitizmu; pozdravlja tudi, da je Komisija v svojem akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 prvič priznala obstoj strukturnega rasizma in določila konkretne ukrepe za boj proti rasizmu in etnični diskriminaciji v EU;

53.  poziva institucije EU in države članice, naj odpravijo temeljne vzroke strukturnega rasizma; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za odpravo trdovratnih strukturnih neenakosti na ključnih področjih, kot so kazenskopravni sistem, izobraževanje, stanovanja, zaposlovanje, zdravstveno varstvo, blago in storitve; poudarja pomembno vlogo izobraževanja in medijev pri boju proti rasističnemu diskurzu ter uničevanju predsodkov in stereotipov; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izobraževanja na področju boja proti rasizmu;

54.  poziva države članice, naj do konca leta 2022 sprejmejo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in prednostno obravnavajo ukrepe za odpravo pomanjkanja dostopa do pravnega varstva in trajnih socialno-ekonomskih neenakosti na področjih, kot so stanovanja, zdravstveno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje, pri čemer je treba te pojave obravnavati kot glavno oviro za polno uživanje temeljnih pravic in kot glavno oviro za vključevanje in enakost; poziva Komisijo, naj spremlja in zagotavlja ustrezno spremljanje nacionalnih akcijskih načrtov in akcijski načrt EU; poleg tega tudi poziva Komisijo, naj spremlja in obravnava ukrepe proti rasizmu in diskriminaciji v državah članicah, tudi z uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi spodbudila učinkovito uporabo zakonodaje;

55.  opozarja na vse bolj rasistična in ksenofobna mnenja, ki jih izražajo nekateri oblikovalci javnega mnenja, politiki in mediji, kar je prispevalo k ustvarjanju sovražnega ozračja za zagovornike in organizacije, ki se borijo proti rasizmu; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi; spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se rasistični in ksenofobični motivi obravnavajo kot oteževalna okoliščina oziroma da lahko sodišča takšne motive upoštevajo pri določanju kazni;

56.  je zelo zaskrbljen zaradi obstoja in stalnega širjenja skrajnih desničarskih gibanj v EU, zlasti neofašističnih in neonacističnih skupin; poziva države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe za učinkovito prepoved teh skupin; medtem poziva k obsežnejšim raziskavam o temeljih, članstvu in zlasti financiranju teh skupin, da bi odkrili morebitno tuje vmešavanje; poudarja, da je treba v učnih načrtih zgodovine dati večji prostor objektivnemu in stvarnemu učenju o različnih rasnih ali etničnih ideologijah, kot so suženjstvo, kolonializem ali fašizem, ter njihovih oblikah in izvoru, vključno z zlorabo znanosti za njihovo utemeljitev, pa tudi o njihovih posledicah in morebitnih ostankih v sedanjih časih, da bi se zoperstavili ponovnemu oživljanju teh ideologij;

57.  opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti digitalizaciji in morebitnim družbenim predsodkom, ki se lahko vnašajo v nove tehnologije; poudarja, da je treba morebitna tveganja umetne inteligence, zlasti za posameznike iz rasno opredeljenih skupin, obravnavati ne kot tehnološki, temveč kot družbeni problem; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje, da bi nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, zaostrile diskriminacijo, obstoječe neenakosti in revščino; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo sistemi umetne inteligence temeljili na načelih preglednosti, razložljivosti, pravičnosti in odgovornosti ter da bo izvedena neodvisna revizija, da se prepreči, da bi ti sistemi še zaostrili rasizem; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike med spoloma in razlike v raznolikosti v sektorju IKT in sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti pri razvoju novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, in zlasti na položajih odločanja;

58.  poziva države članice, naj zagotovijo polno izvajanje direktive o rasni enakosti in direktive o enakosti pri zaposlovanju(20), saj je to nujno za boj proti zakoreninjenemu rasizmu do ljudi drugačnega porekla, etnične pripadnosti ali barve kože; obsoja strukturni in institucionalni rasizem, diskriminacijo, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, pomanjkanje dostopa do pravnega varstva ter trajne socialno-ekonomske neenakosti, s katerimi se srečujejo rasne, etnične, jezikovne in verske manjšine in ki jim onemogočajo polno uživanje temeljnih pravic, socialno vključevanje in enako obravnavanje kot državljanov EU na vseh področjih življenja, vključno s stanovanji, zdravstvenim varstvom, zaposlovanjem in izobraževanjem;

Nasilje na podlagi spola, pravice žensk in pravice oseb LGBTIQ+

59.  obsoja dejstvo, da je nasilje na podlagi spola ena najbolj razširjenih oblik nasilja v EU, saj raziskave EU kažejo, da je bila vsaka tretja ženska v Uniji, tj. 62 milijonov žensk, od 15. leta starosti naprej v nekem trenutku žrtev fizičnega ali spolnega nasilja in da je bila vsaka druga ženska (55 %) žrtev spolnega nadlegovanja; poudarja, da je nasilje na podlagi spola oblika diskriminacije in kršitev temeljnih pravic, pa tudi posledica spolnih stereotipov, heteropatriarhalnih struktur, asimetrije moči ter strukturnih in institucionalnih neenakosti; poudarja, da je treba pri vseh politikah in ukrepih za obravnavanje nasilja na podlagi spola uporabiti presečni pristop, osredinjen na žrtve; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja na tem področju;

60.  poudarja pomen boja proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola ter spodbujanja enakosti spolov in pravic žensk; pozdravlja predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki ga je Komisija predstavila 8. marca 2022(21) in v katerem med drugim predlaga ukrepe za inkriminacijo nekaterih oblik nasilja, vključno z inkriminacijo posilstva na podlagi odsotnosti privolitve in nekaterih oblik kibernetskega nasilja, ter ukrepe za zaščito žrtev in izboljšanje dostopa do pravnega varstva, podporo žrtvam in preprečevanje, ter vključuje določbe o presečnosti; poudarja čezmejno razsežnost nasilja na podlagi spola in vztraja, da je treba nasilje na podlagi spola obravnavati na evropski ravni; poziva Komisijo, naj vključi nasilje na podlagi spola na seznam posebno hudih oblik kriminala iz člena 83(1) PDEU;

61.  poziva Svet, naj zaključi ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (t. j. Istanbulske konvencije) s strani Unije; obžaluje, da Bolgarija, Češka, Madžarska, Latvija, Litva in Slovaška konvencije še niso ratificirale, in jih poziva, naj to storijo; poudarja, da bi bilo treba Istanbulsko konvencijo razumeti kot minimalni standard za izkoreninjenje nasilja na podlagi spola; odločno obsoja poskuse nekaterih držav članic, zlasti Poljske, da bi preklicale ukrepe, ki so že bili sprejeti pri izvajanju Istanbulske konvencije in v boju proti nasilju nad ženskami, ter odstopile od konvencije.

62.  obsoja dejanja protispolnih in protifeminističnih gibanj, ki sistematično napadajo pravice žensk in oseb LGBTIQ+; poziva Komisijo, naj zagotovi, da organizacije civilne družbe, ki prejemajo finančno podporo Unije, ne spodbujajo diskriminacije na podlagi spola; pozdravlja prvo strategijo EU za enakost oseb LGBTIQ in obsoja vse pogostejše primere diskriminacije, kaznivih dejanj iz sovraštva in nasilja nad osebami LGBTIQ+; poziva Komisijo, naj zagotovi primerno spremljanje strategije;

63.  obsoja nenehno in vztrajno nazadovanje na področju pravic žensk, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, v nekaterih državah članicah, zlasti na Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem in v Litvi; poudarja, da sta oblika nasilja na podlagi spola tudi reproduktivna prisila in odrekanje varnega in zakonitega opravljanja splava; poudarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat razsodilo, da restriktivni zakoni o splavu in neizvajanje kršijo človekove pravice žensk in deklic ter njihovo telesno avtonomijo; obsoja dejstvo, da v številnih državah ženske nimajo možnosti splava, obsoja pa tudi smrt vsaj štirih žensk na Poljskem zaradi izvajanja predpisov, ki prepovedujejo splav v skoraj vseh okoliščinah; poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za odpravo obstoječih kršitev človekovih pravic in pravic žensk ter vzpostavijo potrebne mehanizme, da te kršitve prepreči v prihodnosti; poziva Komisijo, naj splav obravnava kot temeljno pravico, odpravi vse ovire za dostop do tovrstnih storitev in zagotovi, da se bodo te storitve izvajale v javnem zdravstvenem sistemu ter v svojem letnem poročilu o stanju pravne države nameni večji poudarek spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter pravicam;

64.  odločno obsoja diskriminacijo in segregacijo Rominj v ginekoloških ambulantah in porodnišnicah; pozdravlja, da je Češka republika sprejela zakon o odškodnini za žrtve prisilne in nezakonite sterilizacije, slovaška vlada pa je leta 2021 naredila korak naprej in se opravičila, ni pa še bil predlagan zakon o odškodnini; meni, da so pravice dostopa do zdravja, zlasti spolnega in reproduktivnega zdravja, temeljne pravice žensk, ki bi jih bilo treba okrepiti, v nobenem primeru pa ne omejiti ali odvzeti;

65.  poziva vse države članice, naj spoštujejo telesno avtonomijo vseh ljudi, zlasti s prepovedjo pohabljanja spolnih organov interspolnih oseb, t. i. praks reparativne terapije in prisilne sterilizacije transspolnih oseb kot predpogoja za pridobitev pravnega priznanja spola; ponovno poudarja, da bi bilo treba zakone o priznavanju spola sprejeti v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in sicer bi moralo biti priznanje spola cenovno ugodno, upravno in hitro ter temeljiti na samoopredelitvi;

66.  poudarja, da je treba za namene prostega gibanja priznati vsa partnerstva, tudi ko gre za nedržavljane EU, ki so partnerji državljanov EU; je zelo zaskrbljen, ker se še vedno ne izvršuje sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Coman & Hamilton (C-673/16), v kateri se priznava, da v zakonodaji EU o prostem gibanju izraz „zakonec“ vključuje zakonce istega spola; opozarja na pritožbo, ki je bila vložena pri Komisiji v zvezi z enakim primerom (A. B. in K. V. proti Romuniji – pritožba št. 17816/21); poudarja, da so tožniki Coman & Hamilton zaradi neukrepanja Komisije zadevo predložili Evropskemu sodišču za človekove pravice, da bi zagotovili pravno varstvo (Coman in drugi proti Romuniji – pritožba št. 2663/21); ponovno poziva Komisijo, naj začne postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neizvrševanja sodbe v zadevi Coman & Hamilton;

67.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo leta 2022 objavila predlog uredbe o vzajemnem priznavanju starševstva med državami članicami, katere namen je zagotoviti pravno varnost mavričnim družinam po vsej EU;

68.  poudarja zaskrbljujoče povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini med pandemijo covida-19; želi pohvaliti hitre odzive nekaterih nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad, da bi sprejele ukrepe za pomoč žrtvam nasilja v družini, kot so povečanje števila telefonskih linij za pomoč in informacije, uvedba znakov za nasilje v lekarnah, začasne svetovalnice v trgovinah z živili ali prikriti načini za lažje prijavljanje nasilja v družini in zlorab; vendar opozarja, da je na splošno na voljo premalo zatočišč ali drugih možnosti varne nastanitve za žrtve; zato poziva države članice, naj obstoječim zatočiščem dodelijo ustrezna sredstva, da bi jim pomagale povečati njihove zmogljivosti ter bi bilo lažje vzpostaviti dodatna zatočišča in varne nastanitvene zmogljivosti za žrtve, vključno za mladoletnike s spremstvom; poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo storitve za žrtve veljale za bistvene in bodo ostale odprte ter jih bodo dopolnjevali ustrezno in specializirano usposabljanje za policijske sile ter ciljno usmerjeni odzivi pravosodja, da bi bila pripravljenost v prihodnje večja;

69.  obžaluje, da je nazadovanje na področju pravic žensk in deklet še večje, saj so nekatere države članice poskušale omejiti spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, pri čemer so pandemijo covida-19 uporabile kot izgovor za omejitev dostopa do splava, kontracepcije in ginekoloških storitev; poudarja, da se kljub pandemiji v nekaterih državah članicah poskuša omejiti obstoječe pravno varstvo v zvezi z možnostjo žensk za opravljanje splava, vključno z uvedbo nazadnjaških pogojev za izvedbo splava, kot je obvezno pristransko svetovanje ali čakalna doba; zlasti obsoja več kot 20 parlamentarnih poskusov na Slovaškem, da bi v tem obdobju omejili dostop do splavov; odločno poudarja, da je treba storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic priznati kot bistvene in morajo biti na voljo tudi v času izrednih zdravstvenih razmer na svetovni ravni, saj so te storitve po naravi časovno občutljive;

70.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bo odziv na krizo zaradi covida-19 vključeval vidik spola in pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola, pa tudi naknadne ocene učinka na enakost spolov, kot je predlagano v strategiji Komisije za enakost spolov za obdobje 2020–2025; poziva institucije EU, naj zagotovijo vključevanje načela enakosti spolov v vse politike in ukrepe EU;

Svoboščine

71.  opozarja, da je pomembno podpreti svobodo, pluralnost in neodvisnost medijev, zagotoviti preglednost medijskega lastništva in regulacijo koncentracije na trgu ter zaščito novinarjev; meni, da so za odpravo te prakse v EU potrebna zavezujoča pravila, ki bi neodvisnim medijem in novinarjem zagotavljala močno in stalno zaščito pred zlonamernimi tožbami, namenjenimi njihovemu utišanju ali ustrahovanju; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za to in naj predlaga zavezujoče ukrepe, pa tudi zaščiti in spodbuja financiranje preiskovalnega novinarstva;

72.  obsoja uporabo strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki se uporabljajo za utišanje in ustrahovanje novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, vštevši zagovornike pravic oseb LGBTI, ki kritizirajo zlorabe človekovih pravic; poudarja, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti le ena od številnih groženj svobodnim in pluralističnim medijem, pri čemer druge vključujejo komercialni pritisk in zahteve, politični pritisk, novinarsko samocenzuro v zvezi s posebej spornimi vprašanji, negotovo poklicno pot novinarjev in veliko delovno obremenitev, pritisk, ki ga čutijo, da z nekritičnim poročanjem ohranijo dostop do elitnih virov, ter možnost, da se njihova profesionalna napredovanja razveljavijo, če kršijo neizrečene in internalizirane predpostavke v zvezi z ustrezno linijo, ki jo je treba sprejeti glede posebej spornih vprašanj, zlasti na področju zunanje politike; poziva države članice, naj zaščitijo in razvijejo neodvisne, pluralne in svobodne medije; v zvezi s tem obsoja vse ukrepe, namenjene utišanju kritičnih medijev ter spodkopavanju njihove svobode in pluralnosti; poudarja, da se je treba nujno boriti proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti; pozdravlja nedavno pobudo Komisije za izdajo priporočila o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj nemudoma predloži akt o svobodi medijev;

73.  je zaskrbljen zaradi poročil, da so oblasti nekaterih držav članic iz političnih ali drugih neupravičenih vzrokov vohunsko programsko opremo Pegasus uporabile za vohunjenje za novinarji, politiki, odvetniki, akterji civilne družbe in drugimi posamezniki, s čimer so kršile pravo EU in vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listine; izraža zaskrbljenost zaradi uporabe programa Pegasus proti novinarjem, aktivistom za človekove pravice, opozicijskim voditeljem in odvetnikom v Evropski uniji in zunaj nje; opozarja, da je Pegasus le eden od številnih primerov programov, ki jih državni subjekti zlorabljajo za nezakonit množični nadzor nad nedolžnimi državljani; pozdravlja ustanovitev preiskovalnega odbora za Pegasus v Evropskem parlamentu, ki bo preiskal obseg domnevnih kršitev pravic in svoboščin, zapisanih v členu 2 Pogodbe in Listini ter sprejel zaščitne ukrepe in priporočila;

74.  opozarja, da so kampanje blatenja oseb LGBTIQ in civilne družbe na splošno bolj razširjene v državah članicah, v katerih je ogrožena svoboda medijev; odločno obsoja, da se po vsej Evropi v javnih medijih pojavljajo nenehne kampanje blatenja sodnikov, novinarjev in politikov, ki so kritični do aktualne vlade, vključno s strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, ki jih vložijo vladne agencije, vladni uradniki, podjetja v državni lasti ali posamezniki, ki so tesno povezani z vladno koalicijo; poziva Komisijo, naj uporabi vsa zakonodajna in izvršilna orodja, ki jih ima na voljo, ter prepreči, da bi ta zastrašujoča dejanja ogrožala uresničevanje svobode izražanja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z novinarskimi organizacijami spremlja napade na novinarje in o njih poroča, prav tako pa naj poroča o tožbah, namenjenih utišanju ali ustrahovanju neodvisnih medijev, ter omogoči dostop do ustreznih pravnih sredstev;

75.  obžaluje, da varnost novinarjev ni splošno zagotovljena; poudarja pomen pluralnosti medijev in potrebo po zaščiti novinarjev pred grožnjami in napadi, da bi preprečili samocenzuro, zagotovili svobodo izražanja in pravico do obveščenosti ter obvarovali novinarski poklic; poziva Komisijo, naj izboljša instrumente za ocenjevanje vladnih ukrepov, ki bi lahko ogrozili svobodo obveščanja in pluralizem;

76.  obsoja napade in nasilje nad novinarji ter njihovo pridržanje, saj novinarji tako niso mogli poročati in s tem zgolj opravljati svojega dela; je močno zaskrbljen zaradi primerov policijskega nasilja med protesti, zlasti nad novinarji, in poziva k prevzemanju odgovornosti za ta dejanja; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za varnost in zaščito novinarjev, zlasti med protesti;

77.  poudarja, da je v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah mogoče zakonito uvesti določene omejitve pravice do svobode mirnega zbiranja, da bi zaščitili javno zdravje ali druge legitimne interese, vendar morajo biti določene z zakonom ter nujne in sorazmerne z določenim ciljem; izraža globoko zaskrbljenost zaradi uvedbe splošne prepovedi ter določenih prepovedi in omejitev protestov, uvedenih v okviru pandemije covida-19, kadar te niso veljale za druga podobno velika javna srečanja, ter uporabe sile proti miroljubnim protestnikom; je zaskrbljen, ker imajo države članice različne pragove glede tega, kdaj lahko organi kazenskega pregona uporabijo silo in orožje za ohranjanje javnega reda; poziva države članice, naj zaščitijo temeljne pravice, kadar sprejemajo omejevalne ukrepe in zakone, ki kriminalizirajo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja, ter spodbujajo okolje, v katerem bi bila kritika del zdrave razprave o vsakem vprašanju, ki zadeva javnost;

78.  je globoko zaskrbljen zaradi napadov, nadlegovanja, nasilja in groženj novinarjem, zagovornikom človekovih pravic in drugim posameznikov, ki razkrivajo tuje vmešavanje, ter dezinformacijskih kampanj; poziva države članice, naj v okviru vse večje količine in hitrega širjenja dezinformacij, prevar in politične propagande v svoje učne načrte vključijo ciljno usmerjene, starosti primerne dejavnosti, osredotočene na razvoj kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti in digitalnih znanj in spretnosti; poziva, naj se večji poudarek nameni državljanski vzgoji s poudarkom na temeljnih pravicah, demokraciji in sodelovanju v javnih zadevah;

79.  ugotavlja, da se je položaj več držav članic na mednarodnih lestvicah svobode tiska poslabšal; opozarja, da so javni medijski zavodi nenadomestljivi, in poudarja, da je bistveno, da imajo in ohranijo neodvisnost brez političnega vmešavanja; odločno obsoja, da so med grožnjami medijski svobodi tudi nadlegovanje novinarjev in žvižgačev ter napadi nanje, neupoštevanje njihovega pravnega varstva ter medijski prevzemi ali politično motivirana dejanja v medijskem sektorju;

80.  je močno zaskrbljen zaradi nadaljnjega slabšanja medijske svobode na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji ter zaradi različnih reform, ki so jih uvedle vladajoče koalicije, da bi zmanjšale raznolikost in utišale kritične glasove v medijih; poleg tega je zaskrbljen, ker nacionalne, regionalne in lokalne oblasti v nekaterih državah članicah nimajo preglednih in jasnih načel za razporeditev oglaševanja med mediji; globoko obžaluje, ker se je ekonomsko stanje medijev med pandemijo covida-19 poslabšalo in ker niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za ublažitev vpliva krize na medije;

81.  je zaskrbljen zaradi ustanavljanja subjektov, ki so pod vladnim nadzorom ter obvladujejo velik del medijske krajine in si prisvajajo javne medijske hiše za služenje strankarskim interesom; opozarja, da močno koncentrirano medijsko lastništvo, bodisi v vladnih bodisi v zasebnih rokah, pomeni veliko tveganje za raznolikost informacij in stališč, ki se predstavljajo v medijih; želi opozoriti, da so svoboda izražanja in obveščanja s svobodo umetniškega izražanja ter medijska svoboda bistvene za demokracijo in pravno državo, ter poziva države članice, naj poskrbijo za neodvisnost svojih medijskih organov; želi opomniti, da je pravica do iskanja, prejemanja in širjenja informacij in zamisli v ustni, pisni in tiskani obliki, v umetniški obliki ali kakorkoli drugače sestavni del svobode umetniškega izražanja;

82.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno izvajanje direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in nameni posebno pozornost neodvisnosti medijskih regulatorjev, preglednosti lastništva medijev in medijski pismenosti; poziva Komisijo, naj učinkovito uporablja postopek ugotavljanja kršitev, kadar države članice te določbe izvajajo nepravilno ali nepopolno;

83.  ugotavlja, da so nekateri ukrepi, ki so jih države članice sprejele v odziv na covid-19, močno vplivali na pravico do zasebnosti in varstva podatkov, da posvetovanje z organi za varstvo podatkov ni bilo v celoti opravljeno, nujnost in sorazmernost ukrepov nista bili vedno jasno obrazloženi in da v številnih primerih zanje ni bilo trdne pravne podlage in ni bila opravljena ustrezna ocena; poziva Evropsko komisijo, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov, naj nemudoma ocenijo stanje;

84.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabega in neenakega izvrševanja splošne uredbe o varstvu podatkov(22), zaradi česar obstaja tveganje, da bo postala papirnati tiger, ki državljanom EU ne zagotavlja dejanske zaščite; obžaluje, da Komisija ni upoštevala poziva Parlamenta k uvedbi postopka ugotavljanja kršitev zoper Irsko zaradi nezadostnega izvrševanja uredbe;

85.  izraža zaskrbljenost zaradi notranjih smernic Evropske komisije o vodenju evidenc in arhivih, ki temeljijo na napačni razlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov(23), in zaradi izključitve besedilnih sporočil iz področja uporabe pravil o dostopu do dokumentov, kar je Evropska varuhinja človekovih pravic poimenovala kot „nepravilnost“; obžaluje, da nekatere države članice državljanom onemogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do dostopa do dokumentov, in sicer po nepotrebnem zavlačujejo ali celo ukinjajo roke pri prošnjah za dostop do dokumentov; poudarja, da to ni le povzročilo nezaupanja državljanov EU v oblasti, ampak je tudi zmanjšalo pluralnost medijev v EU;

Razmere in kršitve temeljnih pravic na zunanjih mejah EU

86.  poudarja, da je reševanje življenj pravna obveznost po mednarodnem pravu in pravu EU; odločno obsoja kazenske postopke, ki potekajo v nekaterih državah članicah zoper organizacije civilne družbe in posameznike zaradi zagotavljanja humanitarne pomoči migrantom; poziva države članice, naj ne dovolijo kazenskega pregona posameznikov in organizacij civilne družbe, ki pomagajo migrantom iz humanitarnih razlogov;

87.  obsoja, da nekatere države članice sprejemajo zakone, politike in prakse, ki onemogočajo resnično varstvo človekovih pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov na kopnem in na morju; poziva Komisijo in države članice, naj v središče svoje migracijske in azilne politike postavijo človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter načelo delitve odgovornosti;

88.  odločno obsoja primere zavračanja migrantov in beguncev ter kršitev temeljnih pravic in nasilja na zunanjih mejah EU nad migranti, begunci in prosilci za azil, ki so jih obsodile institucije, kot je Mednarodna organizacija za migracije(24), ter kriminalizacijo humanitarnih delavcev in aktivistov in uporabo sredstev EU, kar je nesorazmerno prispevalo k izgradnji zaprtih objektov in krepitvi zunanjih meja; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo celovit sistem za spremljanje temeljnih pravic na zunanjih mejah za preiskovanje vseh obtožb glede zavračanja in kršitev temeljnih pravic ter povečajo preglednost ukrepov, sprejetih na zunanjih mejah, kot je pozvala Agencija EU za temeljne pravice(25); poziva Komisijo, naj začne postopke za ugotavljanje kršitev, kadar obstajajo znaki zavračanja in nasilja;

89.  izraža globoko zaskrbljenost po objavi informacij o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Frontex), ki kažejo, da je agencija sodelovala pri zavračanju in bila z njim seznanjena; poziva agencijo Frontex, naj uporabi člen 46 svoje uredbe(26) ter začasno ustavi vse operacije v državah članicah, kjer prihaja do takih primerov, ter zagotovi popolno preglednost in odgovornost za operativne dejavnosti te organizacije; poziva Komisijo, naj zadevo razišče in sprejme potrebne ukrepe, da bo agencija Frontex odpravila te prakse;

90.  poziva države članice, naj vzpostavijo pravilne postopke, na podlagi katerih bodo osebe zaslišane pred predajo sosednji državi ter uradno obveščene o sprejeti odločitvi; obsoja, da migranti in prosilci za azil, prijeti po prečkanju notranje ali zunanje meje EU, pred vrnitvijo v sosednjo državo članico niso sistematično zaslišani, pa tudi ne o tem sistematično obveščeni; opozarja na obveznost držav članic, da morajo vsem dejansko zagotavljati pravico do poštenega sojenja in pravico enakosti pred zakonom;

91.  izraža globoko zaskrbljenost nad mladoletniki brez spremstva, ki prečkajo zunanje meje EU, zlasti njene vzhodne in južne meje, in poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju mladoletnikov brez spremstva na teh mejnih prehodih;

92.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi povečane uporabe tehnologije na mejah, ki je lahko izjemno vsiljiva; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo neodvisne mehanizme spremljanja na mejah, ki bi morali obsegati tudi spremljanje dejavnosti nadzora meja, in zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic;

Kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor

93.  je zaskrbljen zaradi širjenja sovražnega govora in kampanj blatenja v državah članicah, ki jih pogosto izvajajo visoki javni uslužbenci ali vodilni politiki in ki so posebej usmerjeni proti medijem, nevladnim organizacijam in nekaterim družbenim skupinam ali manjšinam, kot so osebe LGBTIQ; poudarja, da nedvomno vplivajo na prostor civilne družbe, saj ustvarjajo okolje, ki za civilno družbo in zagovornike človekovih pravic ni varno; je zaskrbljen, ker so se zgolj v letu 2021 zgodili številni napadi na urade in osebje LGBTIQ v več državah članicah;

94.  obsoja vse vrste nasilja iz sovraštva, sovražnega govora in neutemeljenih ali zlonamernih obtoževanj na spletu in drugje, katerih vzrok je diskriminacija, na primer na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; je zaskrbljen zaradi kaznivih dejanj sovražnega govora in spodbujanja k diskriminaciji ali nasilju, ki so se med pandemijo covida-19 razširila in povzročajo stigmatizacijo nekaterih posebno ranljivih oseb; opozarja, da sta rasizem in ksenofobija kaznivi dejanji in ne mnenji;

95.  pozdravlja predlog Komisije o sklepu Sveta o vključitvi kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora na evropski seznam kaznivih dejanj ter poziva Svet, naj si skrbno prizadeva, da bo soglasno sprejet; opozarja, da morajo Komisija in države članice sodelovati z internetnimi podjetji, da bi zagotovile ustrezne zaščitne ukrepe in dosledno izvajale kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu;

Varstvo okolja

96.  poudarja člen 37 Listine, ki potrjuje, da je treba v politike Unije vključiti ukrepe za doseganje visoke ravni varstva okolja ter izboljšanje kakovosti okolja;

97.  poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ustrezne zakonodajne pobude in v skladu s prvotno časovnico izvede sprejetje dodatne načrtovane zakonodaje; poudarja, da je treba v postopke odločanja na vseh področjih politike in o pobudah nujno vključiti ustrezna okoljska vprašanja; meni, da mora biti trajnost vodilno načelo vseh makroekonomskih politik, da se zagotovi pravičen prehod na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ob tem pa obvarujejo obstoječa in ustvarjajo nova trajnostna delovna mesta, in da bi se soočili z eno največjih groženj za človeštvo;

98.  poziva EU, naj dosledno izvaja Aarhuško konvencijo, ki povezuje okoljske pravice in človekove pravice; poudarja, da imata lahko razvrednotenje okolja in to, da nekateri javni organi ne zagotavljajo informacij o resnih okoljskih tveganjih, resne škodljive posledice za posameznike, ki so izpostavljeni tem tveganjem; poziva k zaščiti novinarjev, aktivistov, nevladnih organizacij, zagovornikov pravic, žvižgačev in javnih nadzornikov, ki delujejo na teh področjih;

o
o   o

99.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 331, 20.9.2021, str. 8. (2) UL C 474, 24.11.2021, str. 140. (3) UL C 81, 18.2.2022, str. 43. (4) UL C 99, 1.3.2022, str. 218. (5) UL C 117, 11.3.2022, str. 2. (6) UL C 395, 29.9.2021, str. 2. (7) UL C 255, 29.6.2021, str. 7. (8) UL C 61, 4.2.2022, str. 36. (9) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (UL L 95, 15.4.2010, str. 1). (10) Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1). (11) Fair Trials, „Europe: Increase in pre-trail detention rates erodes rule of law (Evropa: povečanje deleža priporov spodkopava pravno državo)“, 28. april 2021. (12) Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55). (13) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22.) (14) Sporočilo Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0565). (15) Priporočilo Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (UL C 93, 19.3.2021, str. 1). (16) Sporočilo Komisije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM(2020)0620). (17) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (UL L 315, 14.11.2012, str. 57). (18) Sporočilo Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101). (19) UL C 362, 8.9.2021, str. 63. (20) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16). (21) COM(2022)0105. (22) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (23) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (24) Mednarodna organizacija za migracije, IOM calls for end to pushbacks and violence against migrants at EU external borders (IOM poziva k odpravi zavračanja migrantov in nasilja nad njimi na zunanjih mejah EU), 9. februar 2021. (25) Agencija EU za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2021, april 2021. (26) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v EU: osmo poročilo o koheziji (2022/2032(INI))

P9_TA(2022)0326 A9-0210/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 4, 162, 174 do 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus)(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(7),

–  ob upoštevanju svežnja „Pripravljeni na 55“, ki ga je Komisija sprejela 14. julija 2021,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila)(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE)(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2021/1755 z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju(12) (Solidarnostni sklad Evropske unije),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(13) (uredba o pogojevanju s pravno državo),

–  ob upoštevanju predloga Komisije uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 2018 za uredbo o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2018)0373).

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2022 o osmem kohezijskem poročilu: Kohezija v Evropi do leta 2050 (COM(2022)0034),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2022 z naslovom Postavljanje ljudi na prvo mesto, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, izkoriščanje potenciala v najbolj oddaljenih regijah EU (COM(2022)0198),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – Za močnejša, povezana, odporna in uspešna podeželska območja do leta 2040 (COM(2021)0345),

–  ob upoštevanju Amsterdamskega pakta, s katerim je bila vzpostavljena agenda EU za mesta, sprejetega 30. maja 2016 na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za mestno politiko, v Amsterdamu,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 v Göteborgu razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija,

–  ob upoštevanju poročila Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe (IPCC) z naslovom Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe 2022: blaženje podnebnih sprememb),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. decembra 2020 z naslovom Strategija EU za oživitev podeželja(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2020 o vlogi strukturne in kohezijske politike EU pri inovativnem in pametnem preoblikovanju gospodarstva(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. septembra 2021 z naslovom Vloga kohezijske politike pri odpravljanju neenakosti v novem programskem obdobju po krizi zaradi COVID-19 – dopolnjevanje in morebitno prekrivanje z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter nacionalnimi načrti za okrevanje(16),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021 o vlogi socialne ekonomije pri ustvarjanju delovnih mest in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic(17),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19(18),

–  ob upoštevanju pobude Komisije za novi evropski Bauhaus, ki se je začela izvajati 14. oktobra 2020,

–  ob upoštevanju pobude Komisije za dohitevanje (imenovane tudi pobuda za regije, ki zaostajajo v razvoju), ki se je začela izvajati leta 2015,

–  ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, določenih septembra 2015 v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o kohezijski politiki kot instrumentu za zmanjšanje razlik v zdravstvenem varstvu in krepitev čezmejnega sodelovanja na področju zdravja(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o vlogi kohezijske politike pri spodbujanju inovativne in pametne preobrazbe ter regionalne povezljivosti IKT(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2022 o izzivih za mestna območja v obdobju po covidu-19(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2021 z naslovom Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o vidiku spola v kohezijski politiki(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o tem, kako spremeniti demografske trende v regijah EU z instrumenti kohezijske politike(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu(27),

–  ob upoštevanju končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope in njenih priporočil,

–  ob upoštevanju študije o regijah, ki zaostajajo v razvoju v EU: trenutno stanje in prihodnji izzivi, ki jo je septembra 2020 objavil Generalni direktorat za notranjo politiko(28),

–  ob upoštevanju pregleda Evropskega računskega sodišča št. 01/2020 o spremljanju porabe za podnebne ukrepe v proračunu EU,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za proračun ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0210/2022),

A.  ker je kohezijska politika kot glavna politika na področju javnih naložb v sedanjem finančnem obdobju med letoma 2014 in 2020 podprla več kot 1,4 milijona podjetij, prispevala k izgradnji 1544 km železniških prog in varnejših cest, pomagala 45,5 milijona ljudem, da se vključijo na trg dela, in povečala BDP v najmanj razvitih regijah za do 5 %;

B.  ker so bili med pandemijo tveganje za brezposelnost, večja revščina in razlike med spoloma še posebej izraziti v manj razvitih regijah EU; ker je bila vrzel v stopnji delovne aktivnosti med spoloma skoraj dvakrat večja kot v razvitejših regijah;

C.  ker je kohezijska politika, kljub temu, da je krizni instrument, vedno znova in učinkovito pomagala regijam, da so se učinkovito odzvale na izredne razmere in asimetrične šoke, kot so kriza zaradi covida-19, brexit in sedanja begunska kriza zaradi ruske invazije v Ukrajini, tudi s podporo državam članicam, ki so pri sprejemanju beguncev v prvih vrstah; ker pa ta nujna pomoč ne bi smela ogroziti strateškega pristopa celotnega obdobja financiranja, saj je kohezijska politika sama po sebi dolgoročna naložbena politika;

D.  ker je izjemno pomembno, da se prihodnja kohezijska politika oblikuje na podlagi strategije, ki se izvaja v celotnem obdobju financiranja, vendar bi jo bilo mogoče ponovno oceniti in prilagoditi med vmesnim pregledom;

E.  ker je, medtem ko razvite vzhodne regije EU dohitevajo preostalo EU, več regij s srednjimi dohodki in manj razvitih regij utrpelo gospodarsko stagnacijo ali nazadovanje, kar kaže, da so se ujele v razvojno past; ker bi bilo treba pri porazdelitvi sredstev upoštevati ne le razvoj razlik med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic;

F.  ker konvergenco poganja močna rast v manj razvitih regijah, vendar se bodo koristi, ki jih prinašajo nižji stroški in donosnost njihovih naložb, sčasoma verjetno zmanjšale; ker bodo morale manj razvite regije okrepiti izobraževanje in usposabljanje, povečati naložbe v raziskave in inovacije ter izboljšati kakovost svojih institucij, hkrati pa še naprej vlagati v infrastrukturo, da bi ohranile stalno rast in se izognile razvojnim pastem, premostiti vrzel v povezljivosti ter omogočati kakovostne storitve in dostojne življenjske pogoje;

G.  ker se je število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, med letoma 2012 in 2019 sicer zmanjšalo, vendar ti še vedno ogrožata 20 % celotnega prebivalstva EU;

H.  ker je razlika v kakovosti infrastrukture, zagotavljanju storitev, dostopu do zdravstvenega varstva in prevoza ter rešitvah za mobilnost med mestnimi in podeželskimi regijami zelo velika;

I.  ker so mesta in funkcionalne povezave med mesti in podeželjem pomembna gonilna sila lokalnega in regionalnega razvoja, kohezije in pravičnega prehoda;

J.  ker naraščajoči stroški surovin in gradbenih materialov neposredno negativno vplivajo na številne infrastrukturne projekte, ki jih financira EU, in ogrožajo njihovo izvajanje;

K.  ker se število prebivalcev izraziteje zmanjšuje v podeželskih regijah in bo do leta 2050 polovica prebivalstva EU živela v regiji, kjer je prebivalstvo vse manjše in starejše; ker bo ta razvoj verjetno vplival na potencial rasti in dostop do storitev na podeželskih območjih; ker je glede na staranje prebivalstva bistveno vključiti mlajše generacije v prihodnji razvoj njihovih regij;

L.  ker beg možganov nesorazmerno prizadene manj razvite regije in bo imel ta pojav, če ne bo obravnavan, dolgoročne in trajne učinke na prihodnost Unije;

M.  ker je kohezijska politika bistvenega pomena za javne kapitalske naložbe, saj v nekaterih državah članicah zagotavlja več kot polovico vseh javnih naložb; ker bi morala podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov dopolnjevati javne izdatke držav članic in jih ne bi smela nadomestiti;

N.  ker bi moral biti cilj ogljično nevtralne Evrope najpozneje do leta 2050 povezan s ciljem pravičnega in enakopravnega prehoda; ker je onesnaženost zraka in vode v številnih manj razvitih regijah na splošno še vedno previsoka; ker morajo imeti vse regije EU pomembno vlogo pri spopadanju z izzivi podnebnih sprememb, in sicer z ukrepi, ki bodo usklajenimi z okoliškimi regijami;

O.  ker se je regionalni inovacijski razkorak povečal, vrzeli v izobraževanju, usposabljanju ter znanju in spretnostih med bolj in manj razvitimi regijami pa so pogosto velike; ker so znanje in spretnosti skoncentrirane zlasti v regijah glavnega mesta in se je pojavila velika razlika med mesti in podeželjem;

P.  ker pobuda novi evropski Bauhaus s preoblikovanjem grajenega okolja povezuje evropski zeleni dogovor z življenjskimi prostori v mestih in na podeželju;

Q.  ker je hitrost digitalnega prehoda po Evropi različna; ker so zelo hitre internetne povezave dostopne le dvema od treh prebivalcev mesta in enemu od šestih prebivalcev podeželja;

R.  ker cene stanovanj in energije naraščajo, kar kaže potrebo po cenejših socialnih stanovanjih v državni lasti in po pospešitvi prenove stanovanj za boj proti energijski revščini;

S.  ker je bil dosežen znaten napredek pri izboljšanju zaposlovanja in socialne vključenosti, vendar so regionalne razlike še vedno večje kot pred finančno krizo leta 2008; ker bi bilo treba s kohezijsko politiko zagotoviti učinkovit boj proti revščini in socialni izključenosti, ustvarjanje delovnih mest in rasti, večjo konkurenčnosti, spodbujanje naložb v izobraževanje, tudi digitalno, zdravje, raziskave in inovacije, boj proti podnebnim spremembam in reševanje demografskih izzivov; ker se lahko s kohezijsko politiko vse to doseže le, če je ta del trdnega financiranja;

T.  ker je treba posebno pozornost nameniti regijam in območjem iz člena 174 PDEU; ker bi bilo treba za redko poseljena najbolj oddaljena območja še naprej uporabljati posebne ukrepe in dodatno financiranje, da bi izravnali hude in stalne neugodne naravne in demografske razmere v teh regijah;

U.  ker bi bilo treba kohezijsko politiko izvajati v skladu z načeli dobrega upravljanja in ob polnem spoštovanju skupnih vrednot EU iz člena 2 PDEU, Listine EU o temeljnih pravicah in Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo; ker so razmere na področju pravne države v več državah članicah vse slabše; ker bi morala kohezijska politika prispevati h krepitvi demokracije in pravne države;

V.  ker so pandemija covida-19 in sedanje geopolitične napetosti potrdile, da je treba razmisliti o okviru ekonomskega upravljanja, vključno z začasno prekinitvijo (do leta 2023) in revizijo Pakta za stabilnost in rast, ter predvideti možnost, da se javna poraba držav članic ter regionalnih in lokalnih organov v okviru kohezijske politike kot del evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi smela šteti za nacionalne ali enakovredne strukturne odhodke, kot so opredeljeni v Paktu za stabilnost in rast;

W.  ker proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije še zdaleč ne zadostuje za ustrezen odziv na večje naravne nesreče in za izražanje evropske solidarnosti regijam, ki so jih nesreče prizadele; ker se bo to neravnovesje glede na pričakovano povečanje naravnih nesreč zaradi podnebnih sprememb še povečalo in bo povzročilo več drastičnih sprememb v življenju ljudi; ker prispevki iz skladov EU krijejo le obnovo infrastrukture in opreme, uničene zaradi naravnih nesreč, medtem ko morajo dodatne stroške obnove struktur, ki so odpornejše na podnebne spremembe, (so)financirati države članice;

1.  je prepričan, da lahko kohezijska politika ohrani svojo sedanjo vlogo nosilke naložb in ustvarjanja delovnih mest, instrumenta za zmanjševanje regionalnih in medregionalnih razlik ter solidarnostnega mehanizma za vse regije EU le, če je zagotovljeno stabilno financiranje na podlagi načel partnerstva in upravljanja na več ravneh; poudarja, da to pomeni, da je treba zagotoviti vsaj enako raven financiranja kot v finančnem obdobju 2021–2027, tudi zaradi pričakovane recesije, to pa morajo dopolnjevati proračunska sredstva Sklada za pravični prehod II; opozarja, da novi izzivi potrebujejo sveža sredstva, in poziva, naj se kohezijska politika dopolni z novimi proračunskimi sredstvi, da se bodo lahko države članice in regionalni organi soočili z različnimi izzivi in krizami, ki vplivajo na Unijo;

2.  ugotavlja, da lahko države članice z ustrezno utemeljitvijo zaprosijo za dodatno prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast za javne ali primerljive strukturne odhodke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, aktiviranih v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod; želi spomniti, da mora Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceniti to zahtevo ob upoštevanju strateške pomembnosti naložb, ki jih sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod;

3.  ponovno potrjuje trdno zavezanost kohezijski politiki, ki je sestavni del pravnega reda Skupnosti in zato neločljivo povezana z evropskim projektom in temelji na načelu solidarnosti med državami članicami in regijami; poudarja, da se je kohezijska politika izkazala za sodobno in prožno orodje, ki ga je mogoče v izrednih razmerah hitro uporabiti; poudarja, da bi moral prvotni cilj kohezijske politike, tj. spodbujanje in podpiranje „splošnega skladnega razvoja“ držav članic in regij, ostati ključna vloga programov kohezijske politike; vendar opozarja, da kohezijska politika ne bi smela postati vir financiranja, ki bi nadomestil premajhno proračunsko prožnost, njenega proračuna zaradi krize ne bi smeli zmanjšati, kot dolgoročna naložbena politika pa bi morala pomagati pripraviti regije na prihodnje izzive;

4.  obžaluje, da zaradi zamud v pogajanjih o večletnem finančnem okviru prihaja do precejšnjih zamud v programskem obdobju, ki že škodujejo organom upravljanja in upravičencem; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo sprejetje sporazumov o partnerstvu in programov, saj dolgotrajno nezadostno izvrševanje kohezijske politike povzroča neobičajen zaostanek pri plačilih v drugem delu sedanjega večletnega finančnega okvira, kar povzroča dodaten pritisk na plačila med pogajanji o večletnem finančnem okviru po letu 2027; zato poziva Komisijo, naj oceni pravno možnost oblikovanja dveh ločenih delov v okviru uredbe o skupnih določbah, in sicer vsebinskega (političnega) dela in dela, povezanega z večletnim finančnim okvirom (finančna sredstva), za programsko obdobje po letu 2027; meni, da bi se bilo treba o vsebinskem delu pogajati in ga skleniti pred delom, povezanim z večletnim finančnim okvirom, da bi se lahko organi upravljanja pravočasno začeli pripravljati; v tem okviru poudarja, da je treba hitro sprejeti naslednji večletni finančni okvir, da bodo imele države članice ter regionalni in lokalni organi jasno vizijo svojih finančnih sredstev ter bodo lahko sprejemali politične odločitve in določili prednostne naložbe;

5.  pozdravlja mehanizem za okrevanje in odpornost, saj gre za pomembno orodje, katerega cilj je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 ter zagotoviti, da bodo evropska gospodarstva in družbe bolj trajnostne, odporne ter bolje pripravljene na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda. poudarja, da je pomembno zagotoviti dopolnjevanje in sinergije s kohezijsko politiko; obsoja, da v mehanizmu za okrevanje in odpornost ni teritorialne razsežnosti, in ponovno poudarja pomen načela partnerstva v teritorialnih politikah EU; obžaluje, da je izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost zelo centralizirano in da ni bilo dovolj posvetovanj z regijami in občinami, ter poudarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju politik in ukrepov Unije upoštevati cilje iz člena 174 PDEU in da je treba prispevati k njihovemu uresničevanju; poleg tega meni, da nacionalni načrti za okrevanje, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ne bi smeli vplivati na zmožnost uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

6.  poudarja, da je Evropsko računsko sodišče podalo kritike, ker razlikovanje med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam ni zadostno; poudarja, da bi morala prihodnja kohezijska politika vključevati takšno razlikovanje pri spremljanju porabe in pri tematski osredotočenosti; zato poudarja, da podnebne spremembe predstavljajo najresnejšo grožnjo za človeštvo po vsem svetu in vplivajo na vse regije; zato poudarja, da si je treba močneje prizadevati za boj proti podnebnim spremembam in ublažitev podnebnih sprememb; poudarja, da mora kohezijska politika podpirati močno vključevanje podnebnih ukrepov;

7.  pozdravlja, da je Komisija vzpostavila Sklad za pravični prehod, da bi podprla regije, ki se soočajo z izzivi pri prehodu na ogljično nevtralnost; poziva države članice, ki se obotavljajo, naj ga začnejo izvajati, Komisijo pa, naj upošteva izkušnje, pridobljene pri izvajanju Sklada za pravični prehod; poziva k ustanovitvi novega sklada, namreč Sklada za pravični prehod II, v programskem obdobju po letu 2027 na ravni NUTS 3 z revidirano metodo dodeljevanja; meni, da bi bilo treba sklad v celoti vključiti v uredbo o skupnih določbah, pri tem pa uporabljati načela deljenega upravljanja in partnerstva; meni, da bi morale imeti regije z visokimi emisijami CO2 na prebivalca in industrije v prehodu dostop do tega sklada, ki bi moral imeti več finančnih sredstev kot sedanji Sklad za pravični prehod in širše področje uporabe; poziva, naj novi Sklad za pravični prehod II razlikuje med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, ter poudarja, da je treba oblikovati preprosto strukturo za prihodnjo kohezijsko politiko;

8.  pozdravlja načelo neškodovanja koheziji, kar pomeni, da noben ukrep ne sme ovirati procesa konvergence ali prispevati k regionalnim razlikam; meni, da bi moral biti Evropski odbor regij vključen v oblikovanje tega načela in da bi ga bilo treba določiti v zakonu, da bi jasno opredelili področje uporabe in načine njegovega izvajanja ter tako uvedli prečno načelo za politike EU;

9.  ugotavlja, da kohezijska politika sicer ni krizni instrument, vendar bilo treba ohraniti rezervo za prilagodljivost, ki bo enaka tej iz sedanjega obdobja, dokler vmesni pregled ne bo končan, da bi okrepili odpornost in odzivnost regij ter jim omogočili, da bi lahko obravnavale nove in prihodnje izzive ter ublažile asimetrične šoke; vztraja, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027 zagotoviti močno kohezijsko politiko z večjim financiranjem, vendar se ta politika ne bi smela uporabljati za obravnavanje vseh novih izzivov; poziva Komisijo, naj predlaga, da bi se neporabljena kohezijska sredstva za leto 2021 uporabila za nadaljnjo prožnost od leta 2022, da bi našli rešitve za povečane stroške infrastrukturnih projektov, ki jih financira EU (promet, energija, digitalni projekti itd.); želi spomniti, da cena surovin in gradbenih materialov ogroža izvajanje številnih infrastrukturnih projektov, ki jih financira EU;

10.  poudarja, da podnebne spremembe predstavljajo najresnejšo grožnjo za človeštvo po vsem svetu v prihodnjih desetletjih; opozarja, da so podnebne spremembe že povzročile vidne in oprijemljive posledice v obliki vse večjega števila in intenzivnosti naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih pojavov (poplave, nevihte, cikloni, suše, vročinski valovi, gozdni požari itd.); meni, da bodo stroški za Unijo, za vsako državo in za vsako regijo, za nepripravljenost ali neprilagoditev podnebnim spremembam izjemno visoki; poziva k znatnemu povečanju proračuna Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi regijam pomagali predvideti in ublažiti posledice podnebnih sprememb, ter k razširitvi področja uporabe tega sklada, da bo podpiral tudi obnovo in gradnjo javne in zasebne infrastrukture, ki bo odpornejša na podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije povečati z vrsto zavarovanja, pri katerem bi države članice letno plačevale pristojbino glede na število prebivalcev, ki se bo nato vložila v varna sredstva, ki bodo na voljo v primeru krize;

11.  meni, da stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ na ravni posamezne prednostne naloge v običajnih razmerah ne bi smela biti višja od:

meni, da bi bilo treba vse tri stopnje v nujnih primerih zvišati z uporabo rezerve za prilagodljivost;

12.  meni, da bi bilo treba iz Kohezijskega sklada podpirati tiste države članice, katerih BND na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2025–2027, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU za isto referenčno obdobje;

13.  poudarja, da se pri BDP, ki velja za edini kazalnik razvoja, ne upoštevajo okoljska trajnost, učinkovita raba virov, vključenost in socialni napredek; opozarja, da razvojni model EU poleg gospodarskih vidikov vključuje zdravje, izobraževanje, trajnost, pravičnost in socialno vključenost; poziva, naj se BDP dopolni z novimi merili, (npr. socialnimi, okoljskimi in demografskimi), da bi ponudil boljši socialno-ekonomski pregled regij, da bi se pri njem upoštevale trenutne prednostne naloge Unije, kot sta evropski zeleni dogovor in evropski steber socialnih pravic, ter da bi se v njem bolje odražali ekološki in digitalni prehod ter blaginja ljudi;

14.  predlaga, naj se začne razmislek o prispevku kohezijske politike k doseganju dolgoročnih strateških ciljev EU, zlasti glede na nove izzive v prihodnosti; meni, da zeleni in digitalni prehod ostajata glavna izziva, na katera bi se morali osredotočiti pri naložbah, da bi preprečili ustvarjanje novih razlik; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj okrepijo dialog in združijo moči pri določitvi strateških ciljev, h katerim naj bi prispevala prihodnja kohezija;

15.  ugotavlja, da v večini držav članic še vedno obstajajo območja, kjer sta industrija in gospodarstvo v zatonu; poziva, naj se v teh regijah podprejo industrijski, socialni in okoljski prehod, ter meni, da bi bilo treba sredstva Sklada za pravični prehod II usmeriti v modernizacijo starih industrij, kot sta jeklarstvo in industrija aluminija, in v oblikovanje strategij pametne specializacije, ki bi bile prilagojene vsaki od regij, kjer poteka industrijski prehod, v spodbujanje rasti, ki temelji na inovacijah, in v to, da bi bile koristi, ki jih prinaša gospodarska rast, čim širše, saj bi z vsem tem obravnavali morebitne negativne posledice prehoda s teh industrij in jih podprli;

16.  meni, da se nekatere regije v industrijskem prehodu srečujejo s posebnimi izzivi, kot je deindustrializacija, in sicer zaradi selitve industrijske proizvodnje v gospodarstva v vzponu, nizke ravni produktivnosti in ker nimajo prave strategije za poklice, usmerjene v prihodnost, nekatere druge regije pa imajo razmeroma velik potencial, kot so tradicija proizvodnje in napredne inovacijske dejavnosti v lokalnih nišnih panogah; ugotavlja, da so bolj industrializirane regije odpornejše na različne gospodarske in socialne pretrese, ter poziva Komisijo, naj oblikuje in podpre ambiciozno politiko ponovne industrializacije regij EU; poudarja, kako pomembni sta lokalna in regionalna proizvodnja in potrošnja; nadalje poziva, naj se oblikuje posebna pobuda EU za podporo počasi rastočim in revnejšim regijam Unije, ki tako znotraj države kot širše odstopajo od povprečja EU, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih s pobudo Catching Up; ponovno poudarja, da je treba politike oblikovati lokalno, z ustrezno analizo vzorcev nizke rasti in s potrebnimi orodji za njihovo obravnavo;

17.  ugotavlja, da je leta 2019 več kot četrtina prebivalstva EU živela v regijah, kjer se realni BDP še vedno ni vrnil na raven pred finančno krizo leta 2007, zlasti v Grčiji, na Cipru, v Italiji in Španiji; poudarja, da je te države bolj prizadela tudi gospodarska in socialna kriza zaradi covida-19;

18.  poudarja, kako pomembno je podpirati podeželska območja s spoštovanjem njihove raznolikosti in potenciala, z izboljšanjem prometne povezljivosti, z vzpostavljanjem visokohitrostnih širokopasovnih povezav, s storitvami, z gospodarsko diverzifikacijo in ustvarjanjem delovnih mest, pa tudi tako, da jim pomagamo pri spopadanju z izzivi, kot so dezertifikacija podeželja, staranje prebivalcev, odseljevanje in opuščanje podeželja, propadanje skupnosti na splošno, tudi mestnih središč, ter nezadostne možnosti za zdravstveno varstvo in izobraževanje, opozarja pa tudi, da so v funkcionalnih mestnih območjih pomembne povezave med mesti in podeželjem; opozarja, da so mlade ženske na podeželju pogosto v prekarnem položaju; meni, da bi pobuda novi evropski Bauhaus prispevala k večji privlačnosti podeželskih območij; ugotavlja, da bi vsi ti ukrepi pomagali tudi rastočim mestom pri spopadanju z izzivi, s katerimi se srečujejo;

19.  poudarja, da je pomembno rešitve za trajnostno mobilnost uvesti po vsej EU; poziva Komisijo, naj spodbuja pametno in zeleno mobilnost ter postopno opuščanje fosilnih goriv, da bi prispevala k evropskemu zelenemu dogovoru in svežnju „Pripravljeni na 55“; poudarja, da sta ti dve pobudi izjemno pomembni, in opozarja, da so za njun uspeh ključne naložbe na regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj še naprej podpira porabo, povezano s podnebnimi ukrepi, in okrepi načelo, da se ne škoduje bistveno;

20.  poudarja, da ima razvoj podeželja več razsežnosti, ki presegajo samo kmetijstvo; vztraja, da je treba uvesti mehanizem, s katerimi bi preverjali in ocenjevali učinek zakonodajnih pobud EU na podeželska območja; ugotavlja pa, da le 11,5 % ljudi, ki živijo na podeželju, dela v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; zato poziva, naj se EKSRP ponovno vključi v strateški okvir uredbe o skupnih določbah kot ločen sklad; poudarja, da vključenost v sklade kohezijske politike prinaša – s celostnim pristopom, pri katerem se uporabijo sredstva iz več skladov – več možnosti in sinergije za naložbe v podeželska območja, ki presegajo kmetijstvo, in za regionalni razvoj; opozarja na dragocen prispevek k razvoju podeželja, ki ga prinaša program Leader, katerega cilj je vključiti lokalne akterje v oblikovanje in izvajanje strategij ter odločanje in dodeljevanje sredstev za razvoj njihovih podeželskih območij;

21.  poziva, naj se v vseh politikah Unije bolj upoštevata člena 174 in 349 PDEU, da bi spodbudili doseganje v njiju določenih ciljev; obžaluje, da v osmem poročilu o koheziji ni bila namenjena posebna pozornost napredku pri ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih in demografskih razmer, kot so najbolj oddaljene regije, najsevernejše redko poseljene regije, otoki ter gorske regije in čezmejne regije; opozarja, da ima v najbolj oddaljenih regijah kohezijska politika ključno vlogo; poudarja, da je pomembno za te regije oblikovati prilagojene programe in ukrepe ter da je treba ohraniti tudi vse ukrepe, posebej zasnovane zanje, saj je večina najbolj oddaljenih regij še vedno med manj razvitimi regijami in predstavljajo šest od 30 regij EU z najnižjim BDP na prebivalca; v zvezi s tem ponovno opozarja, da je za izkoriščanje potenciala najbolj oddaljenih regij pomembno dinamično regionalno sodelovanje;

22.  je prepričan, da bi bilo treba povečati vlogo majhnih mest, naselij in vasi, da bi podprli lokalna gospodarstva ter obravnavali demografske in podnebne izzive; ponovno poudarja, da so pomembne povezave med mesti in podeželjem, pa tudi oblikovanje strategij, ki temeljijo na funkcionalnih območjih in pri katerih je treba posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim mestom, saj se s tem prepreči krčenje podeželskih območij; poudarja, da je pomembno izvajati prilagojene teritorialne pristope in vlagati zlasti v pobudo za pametne vasi, da bi z digitalnimi in socialnimi inovacijami oživili podeželske storitve; poudarja, da je pomembna sinergija med različnimi instrumenti financiranja, kot so EKSRP, ESRR, ESS+ Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, da bi ustrezno raven financiranja usmerili v podeželska območja s pristopom financiranja iz več skladov;

23.  ponovno poudarja, da ima kohezijska politika po vsej Uniji pomembno vlogo pri usklajevanju in izboljševanju življenjskih razmer vseh; vseeno ugotavlja, da je zapostavljenih in osiromašenih območij vedno več, tudi v bolj razvitih regijah in območjih; poudarja, da so mesta sicer regionalno gonilo rasti in prehoda ter imata življenje in delo v njih številne prednosti, vendar lahko visoka koncentracija prebivalstva in njegova nadpovprečna rast v nekaterih mestnih območjih vplivata tudi na cenovno dostopnost stanovanj, raven onesnaženosti in kakovost življenja; zato poziva Komisijo, naj predstavi predlog, da bi po letu 2027 pobudo novi evropski Bauhaus kot program EU vključili v večletni finančni okvir in zanjo določili namenski proračun, ki bi temeljil na novih virih, program pa bi prinašal rešitve za razvoj trajnostnih in inovativnih mestnih območij; meni, da bi morale imeti mestne oblasti v prihodnosti neposreden dostop do financiranja EU; ponovno poudarja, kako pomembni bi bili zaščitni ukrepi, s katerimi bi preprečili nepravično kaznovanje regionalnih in lokalnih organov v državah, proti katerim bi se utegnil aktivirati mehanizem pogojevanja s pravno državo, in poziva Komisijo, naj najde poti, po katerih bi lahko sredstva nakazala neposredno upravičencem;

24.  poudarja, da je treba okrepiti pristop od spodaj navzgor pri razvoju podeželja in lokalnemu razvoju, ki je gonilo za socialne inovacije in krepitev zmogljivosti, saj bi tako državljanom omogočili, da prevzamejo odgovornost za razvoj svojega območja; zato vztraja, naj se lokalni in regionalni organi ter nevladne organizacije in državljani polno vključijo v postopek odločanja in izvajanja, da bi se njihove potrebe ustrezno obravnavale; ugotavlja, da bi lahko potencial, ki je prisoten na lokalni ravni, bolje izkoristili s krepitvijo in spodbujanjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; meni, da bi moral biti tako zasnovan razvoj za države članice obvezen;

25.  poudarja, da bi morale družbe in gospodarstva ob obravnavanju izzivov, ki jih prinaša prehod na ogljično nevtralnost, sprostiti svoj ustvarjalni potencial, tako da bi na primer stare industrijske regije ustvarjalni sektor uporabile kot multidisciplinarni katalizator, ki bi spodbudil procese prehoda, pri čemer bi morale zamisli iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev vključevati v upravne postopke; meni, da lahko starim industrijskim regijam pomagajo organi upravljanja; zato poudarja, da je treba podpreti multidisciplinarno sodelovanje; poleg tega poudarja, da je kultura v kohezijski politiki zelo pomembna, saj prispeva k dinamičnosti regij in njihovi večji privlačnosti, spodbuja kulturne izmenjave ter raznolikost in solidarnost;

26.  z zaskrbljenostjo opaža demografske izzive, s katerimi se zlasti v nekaterih regijah srečuje EU, kot so staranje prebivalstva, odseljevanje s podeželja in oddaljenih območij, demografski pritiski na druga območja, na primer obalna in urbana, migracijski tokovi in prihajanje beguncev; vztraja, da je treba za prihod beguncev pripraviti takojšen odziv, da bi zagotovili njihovo hitro in enostavno vključevanje; poleg tega spodbuja države članice, naj oblikujejo in izvajajo posebne ukrepe za spodbujanje njihovega usposabljanja in zaposlovanja ter zaščito njihovih temeljnih pravic; poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti, poklicna združenja in nevladne organizacije ključno vlogo pri ugotavljanju in oceni posebnih naložbenih potreb in osnovnih storitev za mobilnost in teritorialno dostopnost na podeželskih in mestnih območjih ter da bi morali imeti odločilno vlogo tudi kot dejavni udeleženci pri razvoju teritorialnih strategij, ki izhajajo iz lokalnih skupnosti; poudarja, da je treba v ustrezne programe EU vključiti poseben proračun za odzivanje na podeželskih območjih, tudi za obrnitev negativnih demografskih trendov;

27.  poudarja, da je treba izboljšati povezanost med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem EU ter se pri tem izogibati kaznovalnemu pristopu; poudarja, da bi moral biti evropski semester skladen s cilji kohezijske politike iz členov 174 in 175 PDEU; poziva, naj regije sodelujejo pri uresničevanju teh ciljev ter naj se teritorialni pristop okrepi; poziva, naj se začne razmislek o konceptu makroekonomske pogojenosti in preuči možnost, da bi ta koncept nadomestili z novimi oblikami pogojenosti, pri katerih bi bolj upoštevali izzive, ki so pred nami; meni, da so se socialno-ekonomske razmere v EU zaradi pandemije covida-19 in ruske agresije v Ukrajini še poslabšale, in poziva, naj začasna prekinitev pakta stabilnosti velja do leta 2023 ter naj se pakt revidira;

28.  ugotavlja, da bi so nekatere regije s srednjimi dohodki ujete v „past srednjega dohodka“ in da so pogosto prizadete zaradi staranja prebivalstva, šibkih proizvodnih sektorjev, nizke stopnje rasti, inovacij, produktivnosti ter institucionalne in upravljavske ustreznosti ter pomanjkanja napredka pri pravičnem prehodu, poleg tega pa so dovzetne za pretrese, ki jih povzroča globalizacija; opozarja, da je poglabljanje tega trenda zaskrbljujoče, ter poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem izzivom resno ukrepajo in poiščejo rešitve za te regije, da dolgoročno ne bodo zapostavljene, temveč bodo deležne podpore pri razvijanju svojih prednosti;

29.  ugotavlja, da je veliko gonilnih sil rasti še vedno skoncentriranih v bolj razvitih regijah in na mestnih območjih; meni, da bo glavni izziv prihodnje kohezijske politike zagotoviti ustrezno podporo manj razvitim regijam ter da bi morala ta politika hkrati zmanjšati razlike in preprečiti njihovo zaostajanje, in sicer ob upoštevanju različnih trendov in dinamike ter z vzpostavitvijo posebnega proračuna za odzivanje na podeželskih območjih, tudi za obrnitev negativnih demografskih trendov, v ustreznih programih EU;

30.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v zadnjih letih močno zmanjšala sredstva, ki jih države članice namenijo svojim revnejšim regijam; opozarja, da je pomembno spoštovati pravilo EU o dodatnosti; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo nacionalni organi pri pripravi in izvajanju projektov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ustrezno upoštevali notranjo kohezijo;

31.  poudarja, da imajo regije, ki so se znašle v pasti srednjega dohodka ali jim to grozi, različne značilnosti in potrebujejo prilagojene rešitve za spodbujanje naložb v visokokakovostno izobraževanje, človeški kapital, raziskave in razvoj, usposabljanje delovne sile, socialne storitve in strategije za blažitev podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj te regije opredeli, da bi bolje razumeli strukturne dejavnike, ki vodijo v past srednjega dohodka, jih podprli z diferenciranim in lokalnim pristopom ter jim v naslednjem programskem obdobju dodelili višje zneske v okviru ESS+;

32.  meni, da bi morala biti poenostavitev med ključnimi gonili prihodnje kohezijske politike; poziva Komisijo in države članice, naj se izogibajo nalaganju dodatnega upravnega bremena organom upravljanja, in opozarja, da je treba upravno breme za regionalne in lokalne organe ter upravičence čim bolj zmanjšati; vabi države članice, naj se izogibajo pretiranemu urejanju, programe naj oblikujejo strateško in v jedrnati obliki ter poskrbijo za prožnost instrumentov, pa tudi za to, da bodo sporazumi o financiranju med organi upravljanja in upravičenci prispevali k poenostavitvi; spodbuja uporabo poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, po možnosti z zvišanjem pragov, pod katerimi bi morala biti uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov obvezna; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje e-kohezije; poudarja, da digitalizacija prinaša veliko možnosti pri dejavnostih spremljanja in poročanja; poleg tega poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo njena revizijska pravila preglednejša, in razširi uporabo načela enotne revizije, da ne bi prihajalo do podvajanja revizij in preverjanja za upravljanje istih odhodkov; meni, da bi se moral odnos med Komisijo in organi upravljanja razviti v „pogodbo na podlagi zaupanja“, ki bi temeljila na oblikovanju in določitvi objektivnih meril, ter meni, da je treba uvesti oznako za nagrajevanje organov upravljanja, ki so dokazali, da so sposobni spoštovati pravila in zmanjšati stopnjo napak;

33.  meni, da je ohranjanje ustreznega dodeljevanja sredstev iz Kohezijskega sklada zlasti potrebno za države članice z velikim primanjkljajem v prometni in okoljski infrastrukturi, pri čemer je upravljanje sklada deljeno;

34.  meni, da bi moral unijske, nacionalne in regionalne strukturne politike spremljati lokalni pristop, da bi prispevale k teritorialni koheziji, obravnavale različne ravni upravljanja, zagotovile sodelovanje in usklajevanje ter sprostile edinstven potencial regij, hkrati pa priznava, da so potrebne prilagojene rešitve; nadalje meni, da bi morala biti kohezijska politika bolj usmerjena k naložbam v ljudi, saj je mogoče z učinkovito kombinacijo naložb v inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalno zmogljivost spodbuditi regionalna gospodarstva;

35.  ugotavlja, da je evropsko teritorialno sodelovanje ključni cilj kohezijske politike; opozarja na dodano vrednost teritorialnega sodelovanja na splošno in zlasti čezmejnega sodelovanja; ugotavlja, da je pandemija še posebej prizadela obmejne regije in da je njihovo okrevanje pogosto počasnejše kot v metropolitanskih regijah; poudarja, da je zato treba odpraviti ovire za čezmejno sodelovanje, in opozarja, da bi evropski čezmejni mehanizem, ki ga je predlagala Komisija, prispeval k odpravi več kot 50 % obstoječih ovir; globoko obžaluje, da je Svet začasno ustavil zakonodajni postopek v zvezi s tem mehanizmom; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne pobude, med drugim naj ponovno začne postopek za vzpostavitev mehanizma, da bi čezmejno sodelovanje postalo bolj dinamično in učinkovito ter da bilo bolj v korist ljudi; poudarja, da je treba povečati sredstva za pobudo Interreg, da bi podprli čezmejno sodelovanje med regijami; zato poudarja, da so majhni in čezmejni projekti pomembni za povezovanje ljudi; poudarja, da so čezmejne naložbe pomembne za pospešitev inovacij, prenosa tehnologij in iskanja skupnih rešitev ter za večjo sinergijo;

36.  poudarja, da naložbe v kakovostne javne storitve bistveno prispevajo k večji socialni odpornosti in spopadanju z gospodarsko, zdravstveno in socialno krizo;

37.  ugotavlja, da je reforma kohezijske politike za finančno obdobje 2021–2027 prispevala k poenostavljeni in prožni uporabi sredstev za upravičence in organe upravljanja; pozdravlja prožnost, uvedeno s predlogom za kohezijski ukrep za begunce v Evropi in predlogom za naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus, ki sta dokazala, da je v kriznih razmerah kohezijska politika odlično orodje; opozarja pa, da gre pri kohezijski politiki za dolgoročno naložbeno politiko in da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru za odzivanje na krize vzpostaviti poseben mehanizem; poziva Komisijo, naj preuči praktične učinke ukrepov za poenostavitev in spodbuja nadaljnjo poenostavitev, tudi z digitalizacijo, prožnostjo in udeležbo državljanov; zato poziva države članice, naj pomagajo upravičencem, zlasti upravičencem manjših projektov, podpirajo naj zasebne pobude, saj ustvarjajo delovna mesta, ter raziskave, razvoj in inovacije, kohezijsko politiko pa naj približajo vsem državljanom EU;

38.  poudarja, da uredba o pogojevanju s pravno državo kot pogoj za financiranje v okviru kohezijske politike določa spoštovanje pravne države; meni, da je treba pri izvajanju kohezijske politike okrepiti spoštovanje pravne države in temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj zato uporabi vsa razpoložljiva orodja in najde načine, da državljani držav članic, proti katerim je bil sprožen postopek na podlagi člena 7(1) PDEU, zaradi ravnanja svojih vlad ne bodo prikrajšani za koristi sredstev EU ter da v državah članicah, proti katerim je bil aktiviran mehanizem pogojevanja s pravno državo, regionalni in lokalni organi ne bodo kaznovani; zato pričakuje, da bo Komisija v celotnem postopku priprave in izvajanja programov kohezijske politike upoštevala vse vidike pravne države;

39.  poziva države članice, naj začnejo uvajati odločne strategije, da bi se sprostile javne in zasebne naložbe v zeleni, digitalni in demografski prehod, ter da bi se tako prestrukturiral njihov model socialnega tržnega gospodarstva, in sicer na način, ki bi bil pozitiven za družbo;

40.  spodbuja, naj se zmanjša število posredniških organov, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzoru kohezijskih skladov, in sicer tako, da bodo imeli posredniških organi, ki imajo kritično velikost, večjo usklajevalno vlogo in večje pristojnosti, ter z določitvijo točk „vse na enem mestu“ za upravičence, kjer je to mogoče;

41.  poudarja, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo pravno stabilnost zagotavljal s preprostimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, zlasti kar zadeva upravljanje in revizijo; poziva, naj se čim bolj izogibamo vsakršni retroaktivni uporabi in razlagi pravil; predlaga, naj se začne razmislek o pragu skupne stopnje napak za vsako leto, v katerem se šteje, da upravljavski in kontrolni sistem programa učinkovito deluje, in o zmožnosti organov upravljanja, da to določbo uredbe upoštevajo, ne da bi pri tem kaznovali upravičence; meni, da bi bilo treba ta prag zvišati na 5 %;

42.  obžaluje, da so se – kot se zdi – cilji OZN za trajnostni razvoj v diskurzu EU postopoma umaknili v ozadje, zlasti pri prizadevanjih za blažitev kriz, zaradi česar je malo verjetno, da bodo izpolnjeni do leta 2030; spodbuja, naj EU v kohezijski politiki ostane močno zavezana financiranju, ki podpira doseganje ciljev trajnostnega razvoja na regionalni in lokalni ravni, npr. v zvezi s krožnim gospodarstvom; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba pri regionalnem razvoju še bolj okrepiti vidike enakosti in vključevanja; opozarja, da je pomembno v kohezijsko politiko bolj vključiti načelo enakosti spolov, in poudarja, da imajo ženske zlasti na oddaljenih podeželskih območjih posebno vlogo, saj imajo pomembno vlogo v civilni družbi in trajnostni gospodarski rasti, hkrati pa se srečujejo s težavami pri vstopanju na trg dela ter z ovirami za prejemanje enakega plačila in pri dostopu do javnih storitev, kot sta zdravstvo in otroško varstvo;

43.  podpira povečanje proračunskih sredstev, dodeljenih za obdobje 2021–2027 za novo kohezijsko politiko, ki bo v skladu z močno usmeritvijo v pametne, zelene in socialne ukrepe ustvarila zadostno zaupanje za nove inovativne projekte; poziva k tesnemu usklajevanju med temi skladi ter programi in ukrepi novega evropskega Bauhausa;

44.  poudarja, da so naložbe v ljudi ključne, da se jim pomaga pri pridobivanju znanj in spretnosti, spodbuja njihova ustvarjalnost in podpirajo inovacije, k čemur bi gotovo prispevalo tudi prostovoljstvo; meni, da bi bilo treba ohraniti ali ustvariti kakovostna in dobro plačana delovna mesta ter hkrati podpirati usposabljanje in preusposabljanje, da bi se borili proti revščini, spodbujali vključevanje migrantov in beguncev, okrepili socialno kohezijo in poskrbeli, da ne bo nihče zapostavljen;

45.  poudarja, da je treba v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja kohezijske politike EU upoštevati načelo partnerstva ter vzpostaviti tesno sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami in deležniki; poudarja, da bi morala biti Komisija dejavnejša pri zaščiti skladov kohezijske politike pred nevarnostmi, prisotnimi v nekaterih državah članicah, ki izhajajo iz pritiska na demokracijo in njene vrednote;

46.  opozarja, da je izstop Združenega kraljestva iz EU v nekaterih regijah EU prispeval k motnjam v gospodarstvu, medregionalnemu sodelovanju, raziskovalnih ekosistemih ter sistemih izobraževanja in usposabljanja; poziva vse vpletene, naj še naprej podpirajo regionalne in lokalne organe, ki so prizadeti zaradi omenjenega izstopa; meni, da je treba pri razmisleku o prihodnosti kohezijske politike po letu 2027 še naprej upoštevati trajne gospodarske in socialne posledice tega izstopa v regijah Unije; poleg tega poziva vlado Združenega kraljestva, naj financira sodelovanje svoje države v programih Interreg;

47.  opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 175 PDEU vsaka tri leta poročati o napredku pri doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; meni, da bo morala Komisija v devetem poročilu o koheziji, ki ga mora pripraviti najpozneje do maja 2025, podrobno oceniti skupne posledice pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini;

48.  poziva k boljšemu dostopu do financiranja, da bi omogočili naložbe v lokalni energetski prehod, ki bodo med drugim namenjene energijski učinkovitosti, decentralizirani distribuciji energiji ter prednostnemu obravnavanju obnovljivih virov energije; v zvezi s tem poudarja, da je treba s kohezijsko politiko podpreti energijsko učinkovito prenovo, da bi prihranili vire in zagotovili stanovanja za vse; poleg tega poudarja, da je treba ohraniti in preoblikovati stavbe z zgodovinsko in socialno-ekonomsko vrednostjo;

49.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da se javna poraba držav članic ter regionalnih in lokalnih organov na področju kohezijske politike in v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi štela za nacionalne ali enakovredne strukturne izdatke, kot so opredeljeni v Paktu za stabilnost in rast, zlasti če ne bi odstopala od izpolnjevanja ciljev Pariškega sporazuma;

50.  poudarja, da bi bilo treba pravila o državni pomoči uskladiti med različnimi politikami EU, da programi kohezijske politike, pri katerih je treba upoštevati vsa pravila o državni pomoči, ne bi bili v slabšem položaju kot druge politike EU, za katere ta obveza ne velja; poleg tega poziva, naj se, kjer je to mogoče, uvede domneva o spoštovanju ureditve državne pomoči, da bi vse naložbene politike EU v tem smislu izenačili in preprečili konkurenco med njimi;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za boljšo komunikacijo in prepoznavnost, tako da izboljšajo obveščanje o strateško pomembnih operacijah in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov; pozdravlja vzpostavitev nove podatkovne zbirke Kohesio in poziva, naj bo spletišče čim prej na voljo v vseh uradnih jezikih EU; poudarja, da bi moral Kohesio zajemati podatke o vseh kohezijskih in teritorialnih projektih, tudi tistih, povezanih z razvojem podeželja, ki jih sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in program Leader, ter uporabnikom omogočiti iskanje projektov na njihovih tematskih področjih, da bi postal platforma za izmenjavo primerov dobrih praks in promocijo projektov odličnosti;

52.  poudarja, da lahko kohezijo ovirajo tudi druge politike EU; zato pozdravlja stališče Komisije, da bi morale horizontalne politike vključevati preverjanje na regionalni ravni, in jo poziva, naj tudi oceni, kako druge politike vplivajo na učinkovitost kohezijske politike;

53.  poudarja, da so lahko odhodki za kohezijsko politiko kot vsi drugi odhodki EU povezani z nedovoljenimi dejavnostmi korupcije in goljufije; poziva, naj se ustreznim agencijam in organom, zlasti Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, zagotovita primerno financiranje in osebje, da bodo lahko preiskave ustrezno izvajali in izterjali zlorabljena sredstva; poziva Komisijo, naj pred odobritvijo partnerskih sporazumov in programov kohezijske politike izvede poglobljeno oceno, da bi preprečila zlorabo sredstev EU in kršitve načela pravne države ter preverila, ali se spoštuje Listina o temeljnih pravicah;

54.  izraža zaskrbljenost, ker predlog Komisije REPowerEU uvaja več možnosti za prenos proračunskih sredstev iz kohezijske politike v mehanizem za okrevanje in odpornost; poudarja, da bo do leta 2030 več kot 100 milijard EUR sredstev kohezijske politike vloženih v energetski prehod, razogljičenje in obnovljive vire energije; zato poziva k pospešenemu izvajanju kohezijske politike;

55.  poudarja, da je treba na ravni EU učinkovito in harmonizirano izvajati načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih, kot je navedeno v sporočilu Komisije o tem (COM(2021)0689);

56.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (2) UL L 231, 30.6.2021, str. 60. (3) UL L 231, 30.6.2021, str. 1. (4) UL L 231, 30.6.2021, str. 94. (5) UL L 231, 30.6.2021, str. 21. (6) UL L 99, 31.3.2020, str. 5. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 487. (8) UL L 243, 9.7.2021, str. 1. (9) UL L 435, 6.12.2021, str. 187. (10) UL L 109, 8.4.2022, str. 1. (11) UL L 357, 8.10.2021, str. 1. (12) UL L 99, 31.3.2020, str. 9. (13) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (14) UL C 37, 2.2.2021, str. 16. (15) UL C 429, 11.12.2020, str. 153. (16) UL C 517, 22.12.2021, str. 1. (17) UL C 286, 16.7.2021, str. 13. (18) UL L 80, 8.3.2021, str. 1. (19) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0058. (20) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0059. (21) Sprejeta besedila P9_TA(2022)0022. (22) UL C 117, 11.3.2022, str. 18. (23) UL C 67, 8.2.2022, str. 16. (24) UL C 15, 12.1.2022, str. 125. (25) UL C 494, 8.12.2021, str. 26. (26) UL C 162, 10.5.2019, str. 24. (27) UL C 28, 27.1.2020, str. 40. (28) Študija EU lagging regions: state of play and future challenges (Regije, ki zaostajajo v razvoju v EU: trenutno stanje in prihodnji izziv), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, Tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko, september 2020.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o obmejnih regijah EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja (2021/2202(INI))

P9_TA(2022)0327 A9-0222/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 4, 162, 174, 175, 176, 177, 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(1) (Direktiva o habitatih),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic(3) (direktiva o pticah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(4),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017 o manjkajočih prometnih povezavah v obmejnih regijah(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 2018 o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2018)0373).

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU(7),

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 3. aprila 2020 o nujni podpori EU za čezmejno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva v okviru krize zaradi covida-19 (C(2020)2153),

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja Evropske komisije od 22. julija do 11. oktobra 2020 o odpravi čezmejnih ovir(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2020/2228 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o evropskem letu železnic (2021)(9),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. februarja 2021 z naslovom „Čezmejne javne storitve v Evropi“(10),

–  Sporočilo Komisije z dne 2. junija 2021 naslovom „Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje“ (COM(2021)0277),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje(12) (v nadaljnjem besedilu: uredba Interreg),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom Obmejne regije EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja“ (COM(2021)0393),

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine II za medvladni odbor (IPCC) o podnebnih spremembah z naslovom Climate Change 2021: The Physical Science Basis (Podnebne spremembe v letu 2021: fizikalno-znanstvena podlaga). Prispevek delovne skupine I k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe, objavljenega 7. avgusta 2021(13),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2021/1755 z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit(14),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega odbora regij z dne 26. marca 2021 o viziji za Evropo: prihodnost čezmejnega sodelovanja(15),

–  ob upoštevanju treh tematskih publikacij Evropske komisije in Združenja evropskih obmejnih regij z dne 9. decembra 2021 o ovirah in rešitvah za čezmejno sodelovanje v EU z naslovi: Več čezmejnih javnih storitev in njihova boljša kakovost(16), Živahni čezmejni trgi dela(17) in Obmejne regije za evropski zeleni dogovor(18),

–  ob upoštevanju poročila Evropske komisije in Združenja evropskih obmejnih regij z dne 9. decembra 2021 z naslovom B-solutions: Solving Border Obstacles. A Compendium 2020–2021 (B-rešitve: reševanje obmejnih ovir, Izvedba poročila 2020–2021)(19),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. decembra 2021 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (COM(2021)0891),

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine II za medvladni odbor (IPCC) o podnebnih spremembah z dne 4. aprila 2022 z naslovom Climate Change 2021: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe v 2021: blaženje podnebnih sprememb),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0222/2022),

A.  ker imajo EU in njene neposredne sosede v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) 40 notranjih kopenskih mej in notranjih obmejnih regij, ki pokrivajo 40 % ozemlja Unije, obsegajo 30 % njenega prebivalstva, ustvarjajo skoraj tretjino njenega BDP in imajo velike zmožnosti za pospeševanje razvoja njenih gospodarstev in ozemelj;

B.  ker imajo obmejne regije, zlasti tiste z nizko gostoto prebivalstva in še posebej na podeželskih območjih, običajno manj ugodne razvojne pogoje in so na splošno gospodarsko manj uspešne kot druge regije v državah članicah in ker njihov gospodarski potencial ni v celoti izkoriščen;

C.  ker kljub prizadevanjem še vedno obstajajo številne upravne, jezikovne in pravne ovire, ki ovirajo trajnostno rast, socialno-ekonomski razvoj in kohezijo med obmejnimi regijami in znotraj njih; ker je potrebno obsežnejše in tesnejše sodelovanje med organi v sosedskih držav članic; ker bi mejnim regijam koristil nadnacionalen pravni instrument, s katerim bi bilo mogoče odpraviti negativne posledice za razdrobitev enotnega trga, ki bi jih lahko povzročili ukrepi držav članic;

D.  ker je znano, da je treba dejanski pristop od spodaj navzgor v evropski kohezijski politiki še okrepiti, in da je treba institucijam in akterjem, ki so najbližje državljanom, torej evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje, prepustiti neposrednejše upravljanje sredstev iz proračuna kohezijske politike EU; ker so manjši in čezmejni projekti pomembni za združevanje ljudi in s tem za odpiranje novih možnosti za trajnosten lokalni razvoj in čezmejno sodelovanje;

E.  ker se v nekaterih sektorjih srečujejo s specifičnimi ovirami, za katere bi bilo potrebno boljše usklajevanje na evropski ravni, na primer v sektorju vina in žganih pijač, ki je v primeru prodaje v sosednjih državah obremenjen s hudo birokracijo; ker morajo biti gospodarskim subjektom dostopne praktične rešitve, na primer dostop do enotne kontaktne točke, kadar je to mogoče;

F.  ker je pandemija covida-19 te ovire še povečala in ker se čezmejni delavci vsakodnevno soočajo z različnimi in kontraproduktivnimi zdravstvenimi predpisi na obeh straneh meja;

G.  ker so zaprtja nacionalnih meja zaradi pandemije covida-19 razkrila edinstveno ranljivost in soodvisnost evropskih čezmejnih regij; ker je oviranje prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in osnovne medicinske opreme imelo škodljive posledice za gospodarstvo;

H.  ker je začasna ukinitev čezmejnih javnih in zdravstvenih storitev ogrozila preživetje čezmejnih delavcev in povzročila finančne težave za mala in srednja podjetja v obmejnih regijah; ker je kriza zaradi covida-19 povzročila nastanek novih pravnih in upravnih izzivov v obmejnih regijah, kot je delo na daljavo, in ker se delavci na daljavo soočajo z vprašanji socialne zaščite in davčne zakonodaje;

I.  ker je pandemija covida-19 privedla tudi do izjemnih dejanj solidarnosti med sosednjimi državami članicami, tako na nacionalni kot na lokalni ravni;

J.  ker se nekatere obmejne regije zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino, ki še traja, soočajo s kritičnimi infrastrukturnimi težavami brez primere v zvezi z begunsko krizo; ker k njihovi ranljivosti prispevajo tudi nove razmere po pandemiji koronavirusa;

K.  ker nacionalne meje še vedno prepogosto razdrobijo naravna ozemlja, zaradi česar je njihovo varstvo in upravljanje manj učinkovito, sploh ob upoštevanju dejstva, da se uporabljajo različni pravni okviri;

L.  ker imajo obmejne regije visoko stopnjo odseljevanja, zlasti med mladimi in kvalificiranimi delavci, kar odraža pomanjkanje gospodarskih priložnosti v teh regijah in zaradi česar se še zmanjšuje njihova privlačnost glede zaposlovanja in trajnostnega gospodarskega razvoja; ker ni dovolj možnosti za učenje jezikov ter pobud za večjo ozaveščenost o prednostih, ki jih prebivalcem ob meji prinaša učenje jezika sosednje regije; ker vsi administrativni dokumenti niso prevedeni v vse jezike obmejnih držav članic; ker bi morale države članice sprejeti ukrepe za izboljšanje tega stanja, Komisija pa bi jim morala v tem procesu svetovati;

M.  ker imajo obmejne regije z novo uredbo Interreg za obdobje 2021–2027 zdaj jasen okvir finančne podpore za boljše čezmejno upravljanje, da bi spodbudile gospodarsko okrevanje, oblikovale skupne okoljske ukrepe in ublažile učinke podnebnih sprememb;

N.  ker je sklepanje partnerskih sporazumov v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027 še vedno zaostaja, kar ogroža dodeljevanje nujno potrebnih sredstev za območja, ki jih potrebujejo;

O.  ker so lahko obmejne regije zaradi razdrobljenega in pomanjkljivega čezmejnega sodelovanja bolj občutljive na naravne nesreče in izredne vremenske pojave;

P.  ker EU sestavljajo tudi pomorske čezmejne regije, zlasti prek njenih otokov v Sredozemlju, pa tudi prek njenih najbolj oddaljenih regij, v Atlantskem in Indijskem oceanu; ker so nekateri evropski otoki zaradi geografske oddaljenosti skupaj s svojim položajem kot obmejna regija izpostavljeni kombinaciji omejitev na trgu dela ter prevoza in zdravstvene oskrbe, kar močno zmanjšuje njihove zmogljivosti za rast;

Q.  ker se priznava, da je zaradi edinstvene ranljivosti obmejnih regij treba temeljito spremeniti načine njihovega financiranja, da bi končno ustvarili enake konkurenčne pogoje teh regij v primerjavi s središčem; ker se poleg tega priporoča, naj te spremembe vključujejo odbitek „mejnih milijard“, prilagojenih za inflacijo, iz kohezijskega proračuna Unije in njegovo rezervacijo posebej za obmejne regije;

R.  ker se ocenjuje, da bi s sprejetjem predloga uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu, ki ga je maja 2018 objavila Komisija na priporočilo nekdanjega luksemburškega predsedstva Sveta, pripomogli k odpravi najmanj 30 %, precej verjetneje pa 50 % ugotovljenih ovir za čezmejno sodelovanje;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije (2021) z naslovom „Obmejne regije EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja“, ki vsebuje natančne smernice o ovirah, s katerimi se soočajo v obmejnih regijah EU;

Posebnosti obmejnih regij

2.  opominja, da člen 174 PDEU priznava izzive, s katerimi se spopadajo obmejne regije, in določa, da mora Unija tem regijam nameniti posebno pozornost pri razvoju in izvajanju dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

3.  poudarja, da se izzivi, s katerimi se soočajo obmejne regije, zlasti tiste z le morskimi mejami, ki so posebne meje z lastnimi potrebami, ter podeželska in redko poseljena območja med seboj razlikujejo glede na pravne, upravne, jezikovne, kulturne, socialno-ekonomske, okoljske, demografske in geografske razmere v zadevni regiji; poudarja, da je treba učinkovito uporabljati in bolje usklajevati sredstva EU, da bi navedene izzive obravnavali bolj celostno; poziva k vključitvi lokalnih organov in skupnosti ter k uporabi prilagojenih pristopov, ki so integrirani, prilagojeni in specifični za posamezno regijo, kot del okvira upravljanja na več ravneh; poudarja tudi, da je treba razmotriti izzive v nekaterih obmejnih regijah, povezane rusko agresijo v Ukrajini, ki še traja;

4.  priporoča pobudo EU za jezikovne tečaje sosednjih jezikov po ugodni ceni za udeležence v vseh regijah NUTS-3, katerih ozemlje meji na sosednjo državo članico; opozarja, da bi morala biti naloga te pobude EU tudi povečati poznavanje koristi, ki jih prinaša učenje sosednjega jezika;

5.  opozarja, da bi bilo treba nesorazmerna bremena, kot so inherentne strukturne pomanjkljivosti v vseh obmejnih regijah uravnotežiti z ločenim režimom za regionalno pomoč, oblikovanim posebej za obmejne regije;

6.  zahteva, naj se na začetku vsakega programskega obdobja iz proračuna EU za kohezijsko politiko 0,26 % nameni izključno za razvoj obmejnih regij, in sicer prvič v obdobju 2028–2034 („obmejna milijarda“); predlaga tudi, naj se preostali znesek vrne v kohezijski proračun EU, če se ta sredstva ne bodo uporabila v obmejnih regijah;

7.  predlaga, naj se „obmejna milijarda“ nameni neposredno evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje ali obmejnim regijam, kjer podobne strukture že obstajajo; poziva, naj se evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje ali primerljivim strukturam zagotovi visoka raven samostojnosti pri uporabi sredstev in izbiri projektov;

8.  poziva države članice, naj odpravijo obstoječe ovire in evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje omogočijo večjo samostojnost pri izbiri projektov in uporabi sredstev, zlasti z opredelitvijo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje kot organov upravljanja programov Interreg v skladu s členom 45(4) uredbe Interreg, izboljšanjem njihove institucionalne in finančne zmogljivosti v skladu s členom 14(4) uredbe Interreg ali imenovanjem evropski združenj za teritorialno sodelovanje kot upravičencev, ki upravljajo sklade za male projekte, v skladu s členom 25(2) uredbe Interreg; predlaga, naj Komisija oblikuje spodbude za države članice, da bi izkoristile zgoraj navedene možnosti, ki bi evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje dale pomembnejšo vlogo za dejansko izvajanje cilja politike št. 5 kohezijske politike EU za obdobje 2021–2027: Evropa, bliže državljanom;

9.  priporoča spremembe smernic EU o regionalni pomoči; predlaga, naj v okviru tega pravila imajo prednost obmejne regije, saj lahko regionalno pomoč sočasno prejema manj kot polovica vsega prebivalstva EU;

Odpornost s tesnejšim institucionalnim sodelovanjem

10.  pozdravlja dosedanji napredek Komisije pri izvajanju akcijskega načrta za leto 2017, zlasti prek pobude „b-solutions“, ki je zagotovila pravno in upravno podporo obmejnim regijam in odpravila 90 primerov ovir za interakcijo, pa tudi s podporo za lažji dostop do zaposlitve, spodbujanje čezmejne večjezičnosti in združevanje zdravstvenih ustanov;

11.  poziva institucije EU in države članice, naj v čezmejnih regijah poskrbijo za večje poznavanje o možnosti podpore, ki jo zagotavlja Evropska komisija prek pobude „b-rešitve“; poudarja, da bi lahko z izmenjavo znanja o uspešnih b-rešitvah odpravili ali preprečili nastajanje novih upravnih in pravnih ovir;

12.  vendar poudarja, da zgolj b-rešitve ne morejo biti ustrezen in učinkovit odziv na pravne in upravne ovire, ki vplivajo na obmejne regije;

13.  priznava pomembno vlogo makroregij, evroregij, neprofitnih organizacij in združenj pri spodbujanju skupnega interesa in na področju čezmejnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj pripravi temeljito oceno makroregionalnih strategij in naj oceni njihovo skladnost s prenovljenimi okoljskimi in digitalnimi prednostnimi nalogami Evropske unije;

14.  opominja, da kljub prizadevanjem še vedno obstajajo številne upravne, pravne in jezikovne ovire, ki ovirajo trajnostno rast, družbeno-gospodarski razvoj in kohezijo med obmejnimi regijami in v njih;

15.  ugotavlja, da je večina ovir za čezmejno sodelovanje pravne narave in izvirajo iz različne nacionalne zakonodaje ali splošne zakonodaje EU; zato opozarja, da je Komisija leta 2018 objavila predlog uredbe o evropskem čezmejnem mehanizmu (COM(2018)0373);

16.  poudarja, da je dostop do javnih storitev bistvenega pomena za 150 milijonov ljudi, ki živijo na čezmejnih območjih, in da ga pogosto ovirajo številne pravne in upravne ovire; zato poziva Komisijo in države članice, naj si čim bolj prizadevajo za odpravo teh ovir, zlasti za zdravstvene storitve, promet, izobraževanje, mobilnost delovne sile in okolje;

17.  poudarja, da bi evropski čezmejni mehanizem, ki ga je predlagala Komisija, prispeval k odpravi več kot polovice omenjenih ovir, zlasti glede slabe ponudbe čezmejnega javnega prevoza in omejenega dostopa do zaposlitve, izobraževanja, kulture in storitev za prosti čas; v zvezi s tem obžaluje, da je Svet začasno ustavil zakonodajni postopek v zvezi z evropskim čezmejnim mehanizmom; opozarja, da je ta mehanizem namenjen lažjemu sodelovanju čezmejnih regij pri različnih skupnih projektih (na področju infrastrukture, zdravstvenega varstva, delovne sile itd.), saj lahko ena regija uporablja pravne določbe sosednje države članice, če bi uporaba lastnih zakonov pomenila pravne ovire;

18.  opozarja, da je Parlament predlog o evropskem čezmejnem mehanizmu podprl z veliko večino februarja 2019 in na plenarnem zasedanju po vprašanju Svetu za ustni odgovor oktobra 2021; opozarja, da je Parlament v svoje stališče v prvi obravnavi te uredbe vključil posebne klavzule, s katerimi bi zagotovili prostovoljno uporabo tega mehanizma, da bi na ta način odgovoril na pomisleke držav članic;

19.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju sklepov pravne službe Sveta in Parlamenta spremeni sedanji predlog, da bi našli ravnovesje med stališči sozakonodajalcev; prav tako jo poziva, naj poskrbi, da bo v predlogu upoštevana tudi krepitev čezmejnih regij, pri čemer naj se predvidi škoda, ki jo bodo utrpele regije, ki se najbolj neposredno soočajo z izzivi zaradi vojne v Ukrajini; poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z državami članicami, da bi hitro sprejeli sistema za odpravo pravnih ali upravnih ovir na mejah, da bi olajšali življenje prebivalcem čezmejnih regij;

20.  pozdravlja dejstvo, da je bil sprejet pilotni projekt Celostna pobuda za čezmejno odzivanje na krize (CB-CRII), s katerim naj bi okrepili odpornost obmejnih regij na prihodnje krize; poziva generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko, naj izvede projekt(20);

21.  poudarja, da se obmejne regije razen s škodo, ki jo je povzročil covid-19, zlasti zaprtjem meja zaradi pandemije, soočajo tudi s posledicami izstopa Združenega kraljestva iz EU, kar ustvarja nove ovire za prosto trgovino in resne motnje v čezmejni trgovini med EU in Združenim kraljestvom, zaradi česar je položaj podjetij in trgovine v obmejnih regijah slabši; v zvezi s tem pozdravlja doseženi dogovor o rezervi za prilagoditev na brexit, da se zagotovi finančna in pravna podpora državam članicam in regijam, ki jih je brexit prizadel;

Več čezmejnih javnih storitev in njihova boljša kakovost

22.  z zanimanjem ugotavlja, da je nedavno javno posvetovanje Komisije o odpravi mejnih ovir (2020) pokazalo, da imajo prebivalci obmejnih regij med drugim glavne težave zaradi slabe ponudbe zanesljivega čezmejnega javnega prometa, pomanjkljive ponudbe digitalnih storitev in njihovo omejeno čezmejno interoperabilnostjo, ovirami, ki so neposredno povezane z jezikovnimi razlikami, ovirami, povezanimi z zakonodajnimi procesi, ter z ekonomskimi razlikami;

23.  ugotavlja, da je privlačnost čezmejnih območij za življenje in naložbe močno odvisna od kakovosti življenja, razpoložljivosti javnih in poslovnih storitev za državljane in podjetja ter kakovosti prometa – te pogoje bi bilo mogoče izpolniti in ohraniti izključno s tesnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter podjetij na obeh straneh meje;

24.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo naložbe v kakovostne javne storitve pri povečanju socialne odpornosti in spopadanju z gospodarsko, zdravstveno in socialno krizo;

25.  opozarja, da bi uvedba boljših čezmejnih javnih storitev izboljšala ne le kakovost življenja prebivalcev obmejnih območij, temveč tudi stroškovno učinkovitost teh storitev;

26.  poudarja, da je usklajevanje prometnih storitev v čezmejnih regijah še vedno nezadostno, deloma zaradi neobstoječih ali opuščenih povezav, kar ovira mobilnost in čezmejne razvojne priložnosti; poudarja tudi, da razvoj trajnostne čezmejne prometne infrastrukture ovirajo zapletene pravne in upravne določbe;

27.  poudarja, da izgradnja dodatne čezmejne prometne infrastrukture, poleg tega, da je draga in bremeni okolje, morda ni vedno najboljša rešitev, zato poudarja potencial mehkih ukrepov za izboljšanje čezmejnih prometnih povezav, in sicer boljše usklajevanje razporedov javnega prevoza, vključujoče načrtovanje in prilagojene inovacije, ki bi jih lahko uporabljali čezmejni lokalni in regionalni organi, ki imajo zadostno samostojnost za doseganje skupnih ciljev; poudarja, da bi moral razvoj nove infrastrukture za javni promet izpolnjevati zahteve trajnosti in stroškovne učinkovitosti; zato poziva k pravočasni dodelitvi sredstev Sklada za pravični prehod, da bodo imele obmejne regije dejavno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora;

28.  poudarja vlogo, ki jo ima kohezijska politika pri obravnavanju glavnih izzivov, s katerimi se sooča prometni sektor Unije, vključno z razvojem dobro delujočega enotnega evropskega prometnega prostora, s povezovanjem Evrope s sodobnimi, multimodalnimi in varnimi prometnimi infrastrukturnimi omrežji ter prehodom na mobilnost z nizkimi emisijami, med drugim s podporo dokončanju manjkajočih malih čezmejnih železniških povezav, s čimer prispeva k evropskemu povezovanju obmejnih regij;

29.  poziva države članice, naj vzpostavijo trdnejši in jasnejši pravni okvir za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javnih storitev; v zvezi s tem poudarja, da je evidenca manjkajočih povezav v železniškem sektorju, ki ga je pripravila Komisija, ključno orodje za napredek v tej smeri;

30.  poudarja, da je treba ustvariti učinkovito politično zapuščino za evropsko leto železnic, zlasti v čezmejnih regijah; poudarja, da evropski in čezmejni vidik železnice ljudi zbližuje, omogoča, da raziskujejo EU v vsej njeni raznolikosti, ter spodbuja socialno-ekonomsko in teritorialno kohezijo, zlasti z izboljšanjem povezljivosti znotraj EU in z njenim geografskim obrobjem, tudi s čezmejnimi regionalnimi povezavami; pozdravlja ustanovitev partnerstev za razvoj skupnih storitev v nekaterih čezmejnih regijah, vključno z združevanjem voznih redov in vozovnic; poziva Komisijo, naj še naprej podpira tovrstne pobude, ter naj spodbuja prevoz koles na čezmejnih železniških povezavah;

31.  poziva k večji digitalizaciji javnih storitev in učinkovitejši politiki za interoperabilnost, da bi bile digitalne javne storitve že v svoji zasnovi medsebojno operabilne in čezmejne; opozarja, da je pomembno podpreti digitalne inovacije na področju javnih storitev in podjetja v čezmejnih regijah ter glede tega pozdravlja evropska vozlišča za digitalne inovacije;

Živahni čezmejni trgi dela

32.  pozdravlja številne in pomembne ukrepe, sprejete za odpravo obmejnih družbeno-gospodarskih nesorazmerij; vendar obžaluje, da ni specifičnih ocen in primerjalnih statističnih podatkov, ki bi omogočali pregled družbeno-gospodarskega položaja čezmejnih malih in srednjih podjetij, kar je še toliko bolj obžalovanja vredno, saj mala in srednja podjetja predstavljajo 67 % vseh delovnih mest in skoraj 60 % dodane vrednosti v EU;

33.  poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo družbeno-gospodarskega položaja čezmejnih malih in srednjih podjetij, pri čemer naj zbere posebne ocene in primerjalne statistične podatke;

34.  poudarja, da po navedbah osmega poročila o koheziji(21) kazalniki Interreg kažejo, da je bilo do konca leta 2020 na področju čezmejne mobilnosti delovne sile doseženih le 68 % ciljev za leto 2023, medtem ko so bili na drugih področjih doseženi celo 495-odstotno; spodbuja države članice, naj nadaljujejo delo, da bi uresničile cilje za leto 2023;

35.  priznava, kako pomembni so zajamčeni davčni prihodki, sistemi socialne varnosti in raznolikost nacionalnih davkov za države članice; podpira in se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje davčnega svežnja Komisije z dne 15. julija 2020, da bi zagotovili pravično, učinkovito, trajnostno in digitalno prijazno obdavčitev;

36.  vendar poudarja, da se dobro izobražena delovna sila zaradi pomanjkanja ustrezne ponudbe delovnih mest ali drugih gospodarskih priložnosti, pa tudi v primeru nizkih plač, običajno seli v regije, kjer je teh priložnosti več, zaradi česar so razmere v oddaljenih obmejnih regijah še bolj težavne;

37.  meni, da bi se morala kohezijska politika bolj usmeriti k naložbam v ljudi, saj se gospodarstva obmejnih regij lahko spodbudijo z učinkovito kombinacijo naložb v inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalno zmogljivost;

38.  meni, da bi morale obmejne regije, ki se spopadajo s posebnimi izzivi, prejemati prilagojeno podporo (npr. večjo sinergijo med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim socialnim skladom plus in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji) za razvoj in izvajanje dolgoročnih strategij, ki temeljijo na gospodarski diverzifikaciji ter politikah prekvalifikacije in preusposabljanja odpuščenih delavcev;

39.  poziva države članice, naj tesno sodelujejo pri prizadevanjih Komisije za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora, ki bo v sinergiji z evropskim programom znanj in spretnosti ter evropskim raziskovalnim prostorom zagotovil dostop do ciljno usmerjenega izobraževanja in usposabljanja na obeh straneh meje, in sicer z zagotavljanjem skupnih izobraževalnih storitev in vzajemnim priznavanjem diplom, znanj in kvalifikacij ter s spodbujanjem učenja;

40.  spodbuja nadgradnjo programov za sodelovanje med obmejnimi regijami EU na zunanjih mejah Unije in obmejnimi regijami sosednjih držav; se zaveda izzivov takega sodelovanja glede na različnost veljavnih predpisov v teh regijah; meni, da je sodelovanje pomembno orodje pri napredku na področju širitvene politike EU; poudarja, da lahko spodbujanje čezmejnega sodelovanja med sosednjimi regijami bistveno prispeva k soočanju z velikimi izzivi Unije (npr. z zagotavljanjem trajnostne prihodnosti za Sredozemlje, Baltsko morje in druge morske bazene), zagotovi trajnostno prihodnost Alp, Pirenejev, Karpatov in drugih gorskih verig ter omogoči trajnostno prihodnost velikih povodij, kot so Ren, Donava in Meuse);

41.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma poskrbijo za ustrezno izvajanje in izvrševanje ustrezne zakonodaje EU glede pravic čezmejnih in obmejnih delavcev, izboljšajo njihovo zaposlovanje ter delovne, zdravstvene in varnostne razmere, se lotijo potrebne revizije veljavnega zakonodajnega okvira, tudi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(22), da bi povečali prenosljivost pravic in poskrbeli za ustrezno usklajevanje socialne varnosti, pregledali vlogo agencij za občasno delo, agencij za zaposlovanje ter drugih posrednikov in podizvajalcev, pri tem pa ugotovili pomanjkljivosti v zaščiti z vidika načela enake obravnave; poziva države članice, naj glede na vse večji obseg dela na daljavo poskrbijo, da imajo tisti, ki delajo na daljavo iz svoje države stalnega prebivališča, dostop do ustrezne socialne varnosti, delavskih pravic in davčne ureditve ter da bodo z gotovostjo vedeli, kateri je njihov pristojni organ;

42.  priznava, da je v obmejnih regijah potrebno hitrejše in celovitejše priznavanje diplom in drugih kvalifikacij, pridobljenih po usposabljanju, izboljšano zdravstveno varstvo, razširitev lokalnega prevoza in prevoza na dolge razdalje ter boljši dostop do informacij o prostih delovnih mestih; poudarja, da je treba povišati sredstva za usklajevanje med sosednjimi pravnimi in upravnimi nacionalnimi sistemi, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij o zakonodaji, ki se uporablja za delavce, ter zbiranja podatkov o čezmejnih delavcih, da bi odpravili razlike v nacionalnih praksah, izboljšali dostopnost razpoložljivih informacij ter oblikovali predvidljiv in dostopen notranji trg dela; poudarja, da so te težave še večje za čezmejne delavce, ki prihajajo iz tretjih držav in se vanje vračajo;

43.  meni, da je digitalizacija doslej najboljša priložnost za olajšanje mobilnosti delovne sile, hkrati pa omogoča hitrejše in lažje nadzorovanje skladnosti z veljavnimi določbami EU; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropskim organom za delo nemudoma pripravi zakonodajni predlog za evropsko izkaznico socialnega zavarovanje za vse mobilne delavce in državljane tretjih držav, ki so vključeni v predpise EU o mobilnosti znotraj EU, s čimer bi ustrezni nacionalni organi in socialni partnerji dobili instrument, ki bi omogočal učinkovito opredelitev, sledljivost, združevanje in prenosljivost pravic socialne varnosti, hkrati pa bi pošteno in učinkovito izboljšali izvrševanje predpisov EU o mobilnosti delovne sile in usklajevanju socialne varnosti na trgu dela in tako zagotovili enake konkurenčne pogoje v EU;

44.  opozarja, da med državami članicami EU ne obstaja vzajemno priznavanje statusa invalidnosti, kar invalidom povzroča težave, saj se njihova nacionalna kartica ugodnosti za invalide ne nujno priznava v drugih državah članicah; meni, da ta pomanjkljivost ovira zlasti čezmejne delavce in študente invalide, saj omejuje njihove pravice do prilagojenih storitev; priznava, da je evropska kartica ugodnosti za invalide uporabna, saj omogoča vzajemno priznavanje statusa invalidnosti v vseh državah članicah, ki so trenutno vključene v projekt; pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila predlog za uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide do konca leta 2023, ki bi bila priznana v vseh državah članicah;

Obmejne regije za evropski zeleni dogovor

45.  opozarja, da že obstaja pomemben pravni okvir EU, in sicer direktivi o pticah in habitatih ter okvirna direktiva EU o vodah(23) in strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki jih morajo države članice v čezmejnih regijah izvajati v celoti, sistematično in skupaj; opozarja, da se narava, podnebje, naravne nesreče in bolezni ne ustavijo na nacionalnih mejah, ter poziva k usklajenemu in celovitemu varstvu območij omrežja Natura 2000, da bi bili ukrepi za izvajanje bolj povezani; poziva nacionalne vlade držav članic, naj sprejmejo ukrepe za nadaljnjo skladnost in usklajevanje pri uporabi te in drugih direktiv; poudarja, da je načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč področje, na katerem je čezmejno sodelovanje nujno; poziva Komisijo, naj v nacionalnih ali regionalnih strategijah za prilagajanje podnebnim spremembam pozorno spremlja del, povezan s čezmejnimi območji, in predvidi posebne ukrepe za spodbujanje ustreznih odzivov;

46.  poudarja, da podnebne spremembe resno vplivajo tudi na obmejne regije, tudi tako, da morajo regije zaradi njih razviti skupne čezmejne in prilagojene preventivne ukrepe za naravne nesreče; opozarja na naravne nesreče leta 2021, ki so prizadele več obmejnih regij v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Nemčiji; poudarja, da morajo države članice na podlagi mehanizma Unije na področju civilne zaščite redno pripravljati ocene tveganja in analize scenarijev nesreč, kar vključuje čezmejno sodelovanje in poročanje o največjih tveganjih s čezmejnim učinkom; poziva Komisijo in države članice, naj še poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij pri obvladovanju tveganj nesreč, da bi tudi izboljšale sisteme zgodnjega opozarjanja v obmejnih regijah; pri tem pozdravlja projekte Interreg Ren-Meuse na področju javne varnosti, zbiranja podatkov, čezmejnega upravljanja povodij in upravnega sodelovanja na področju prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne nevarnosti;

47.  meni, da so vzajemno zaupanje, politična volja in prilagodljiv pristop med deležniki na več ravneh, vključno s civilno družbo, bistveni za premagovanje stalnih ovir ter povečanje trajnostne rasti in razvoja obmejnih regij; zato poziva k boljšemu usklajevanju, dialogu in nadaljnji izmenjavi najboljših praks med organi; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo tovrstno sodelovanje; države članice tudi poziva, naj svojim lokalnim in regionalnim organom zagotovijo ustrezno funkcionalno in finančno avtonomijo; poleg tega poudarja, da morajo imeti vse obmejne regije odločilno vlogo pri spopadanju z izzivi podnebnih sprememb z ukrepi, ki bodo usklajeni z njihovimi okoliškimi regijami;

48.  ugotavlja, da imajo obmejne regije premalo koristi od razvoja krožnega gospodarstva, uporabe energije iz obnovljivih virov in ukrepov za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj nagrajuje že zastavljene uredbene temelje in financira več čezmejnih projektov za proizvodnjo, souporabo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov; meni, da je treba v celoti izkoristiti priložnosti za sodelovanje, ki že obstajajo v veljavnem pravnem redu EU, in države članice poziva, naj izboljšajo sodelovanje v čezmejnih regijah pri izvajanju strategije EU za povezovanje energetskega sistema; poudarja potencial manj poseljenih obmejnih območij za razvoj trajnostnega in zelenega gospodarstva, ki bi ustvarila dodana vrednost za lokalni razvoj z odpiranjem novih zelenih delovnih mest;

49.  poudarja, da bo sodelovanje med sosednjimi državami članicami osrednji element pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, ter države članice poziva, naj čim bolj izkoristijo obstoječe možnosti za sodelovanje v okviru veljavnega pravnega okvira EU;

o
o   o

50.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (2) UL L 288, 6.11.2007, str. 27. (3) UL L 20, 26.1.2010, str. 7. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (5) UL C 207, 30.6.2017, str. 19. (6) UL C 28, 27.1.2020, str. 40. (7) UL C 433, 23.12.2019, str. 24. (8) https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/newsroom/consultations/border-2020/ (9) UL L 437, 28.12.2020, str. 108. (10) UL C 106, 26.3.2021, str. 12. (11) UL L 231, 30.6.2021, str. 60. (12) UL L 231, 30.6.2021, str. 94. (13) https://www.ipcc.ch/report/sixth-assessment-report-working-group-i/ https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_Full_Report.pdf. (14) UL L 357, 8.10.2021, str. 1. (15) UL C 440, 26.3.2021, str. 6. (16) Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Brustia, G., Dellagiacoma, A., Cordes, C., et al., More and better-border public services: obstacles and solutions to cross-border cooperation in the EU (Več čezmejnih javnih storitev in njihova boljša kakovost: ovire in rešitve za čezmejno sodelovanje v EU), Urad za publikacije Evropske unije, 2021, https://data.europa.eu/doi/10.2776/912236. (17) Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Brustia, G., Dellagiacoma, A., Cordes, C., et al., Vibrant cross-border labour markets : obstacles and solutions to cross-border cooperation in the EU (Živahni čezmejni trgi dela: ovire in rešitve za čezmejno sodelovanje v EU), Urad za publikacije Evropske unije, 2021,https://data.europa.eu/doi/10.2776/094950. (18) Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, Brustia, G., Dellagiacoma, A., Cordes, C., et al., Border regions for the European Green Deal : obstacles and solutions to cross-border cooperation in the EU (Obmejne regije za evropski zeleni dogovor: ovire in rešitve za čezmejno sodelovanje v EU), Urad za publikacije Evropske unije, 2021, https://data.europa.eu/doi/10.2776/475773. (19) European Commission, Directorate-General for Regional and Urban Policy, Brustia, G., Dellagiacoma, A., Cordes, C., et al., B-solutions, solving border obstacles : a compendium 2020-2021, Publications Office of the European Union, 2021 (B-rešitve: reševanje obmejnih ovir, Izvedba poročila 2020–2021), https://data.europa.eu/doi/10.2776/625110 (20) https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/214920/budg2021-doc6-tab-en.pdf (21) Evropska komisija, Kohezija v Evropi do leta 2050 – Osmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, 9. februar 2022. (22) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1). (23) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 15. septembra 2022, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (prenovitev) (COM(2021)0734 – C9-0432/2021 – 2021/0375(COD))(1)

P9_TA(2022)0328 A9-0223/2022

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)   Člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) uvaja vključevanje načela enakosti spolov, po katerem si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)   Člen 21 Listine določa pravico do enakosti spolov na vseh področjih. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Evropskim političnim fundacijam bi bilo treba priznati različne stopnje povezanosti in kategorijo „raziskovalnih partnerjev“, da bi jim omogočili večjo prožnost in olajšali raziskovanje. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Evropski pravni status, ki se podeli evropskim političnim strankam in z njimi povezanim fundacijam, bi jim moral zagotavljati pravno sposobnost in priznanje v vseh državah članicah. Zaradi takšne pravne sposobnosti in priznanja niso upravičene do imenovanja kandidatov za nacionalne volitve ali volitve v Evropski parlament . Takšna ali podobna upravičenja ostajajo v pristojnosti držav članic. (23)  Evropski pravni status, ki se podeli evropskim političnim strankam in z njimi povezanim fundacijam, bi jim moral zagotavljati pravno sposobnost in priznanje v vseh državah članicah. Zaradi takšne pravne sposobnosti in priznanja niso upravičene do imenovanja kandidatov za nacionalne volitve oziroma v državnih ali regionalnih okrajih ali volitve v Evropski parlament. Takšna ali podobna upravičenja ostajajo v pristojnosti držav članic. Sprememba 144 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Evropske politične stranke in njihove stranke članice bi morale biti zgled pri odpravljanju razlik med spoloma na političnem področju. Če želijo evropske politične stranke pridobiti financiranje EU, bi morale imeti notranja pravila za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov, prav tako pa bi morale zagotoviti preglednost glede uravnotežene zastopanosti spolov v svojih strankah članicah. Evropske politične stranke bi morale predložiti dokaze glede njihove notranje politike o zastopanosti spolov in o zastopanosti spolov v njihovih strankah članicah, kar zadeva kandidate in kandidatke na volitvah v Evropski parlament ter poslance in poslanke Evropskega parlamenta. Evropske politične stranke se poleg tega spodbuja, naj predložijo informacije glede vključenosti in zastopanosti manjšin v njihovih strankah članicah. (30)  Evropske politične stranke, njihove stranke članice in evropske politične fundacije bi morale biti zgled pri odpravljanju razlik med spoloma na političnem področju. Če želijo evropske politične stranke in evropske politične fundacije pridobiti financiranje EU, bi morale imeti notranja pravila za spodbujanje enakosti spolov, vključno z načrtom za enakost spolov in protokolom za preprečevanje in odkrivanje spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola ter boj proti njima. Poleg tega bi morale evropske politične stranke zagotoviti preglednost glede uravnotežene zastopanosti spolov v svojih strankah članicah ter predložiti dokaze o zastopanosti spolov v njihovih strankah članicah, kar zadeva kandidate in kandidatke na volitvah v Evropski parlament ter poslance in poslanke Evropskega parlamenta. Evropske politične stranke in evropske politične fundacije bi morale z letnim poročilom predložiti tudi dokaze o svoji notranji politiki na področju enakosti spolov. Evropske politične stranke se poleg tega spodbuja, naj predložijo informacije glede vključenosti in zastopanosti manjšin v njihovih strankah članicah. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 (38)  Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 evropskim političnim strankam in fundacijam priznava le dve kategoriji prihodkov poleg prispevkov iz proračuna Evropske unije, in sicer prispevke članov in donacije. Več virov prihodkov, ustvarjenih z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi (kot so prodaja publikacij ali kotizacije za konference), ne spada v navedeni kategoriji, kar povzroča težave v zvezi z računovodenjem in preglednostjo. Zato bi bilo treba uvesti tretjo kategorijo prihodkov (tj. „lastna sredstva“). Za delež lastnih sredstev v skupnem proračunu evropske politične stranke ali fundacije bi morala biti določena zgornja meja v višini 5 %, da se prepreči čezmeren obseg teh sredstev glede na celotna proračunska sredstva teh subjektov. (38)  Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam priznava le dve kategoriji prihodkov poleg prispevkov iz proračuna Evropske unije, in sicer prispevke in članarine članov in donacije. Več virov prihodkov, ustvarjenih z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi (kot so prodaja publikacij ali kotizacije za konference in delavnice), ne spada v navedeni kategoriji, kar povzroča težave v zvezi z računovodenjem in preglednostjo. Zato bi bilo treba uvesti tretjo kategorijo prihodkov (tj. „dodatna lastna sredstva“). Za delež dodatnih lastnih sredstev v skupnem proračunu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije bi morala biti določena zgornja meja v višini 10 % zneska, zbranega s prispevki in članarinami, da bo ostal sorazmeren glede na celotna proračunska sredstva teh subjektov. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 39 (39)  Da bi lahko dosegle svoje člane in svoja volilna okrožja po vsej Uniji, bi morale imeti evropske politične stranke pravico do uporabe svojega financiranja za čezmejne politične kampanje. Financiranje in omejitve izdatkov za stranke in kandidate v okviru navedenih kampanj pa bi morali urejati predpisi, veljavni v posamezni državi članici. (39)  Da bi lahko dosegle svoje člane in svoja volilna okrožja po vsej Uniji, bi morale imeti evropske politične stranke pravico do uporabe svojega financiranja za čezmejne politične kampanje, kot so referendumske kampanje in kampanje za volitve v Evropski parlament, vključno s pripravo in promocijo seznamov kandidatov na teh volitvah po vsej Uniji. Financiranje in omejitve izdatkov za stranke in kandidate v okviru navedenih kampanj pa bi morali urejati predpisi, veljavni v posamezni državi članici. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 41 (41)  Evropske politične stranke ne bi smele neposredno ali posredno financirati drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Evropske politične fundacije ne bi smele neposredno ali posredno financirati evropskih ali nacionalnih političnih strank ali kandidatov. Prepoved posrednega financiranja pa ne bi smela evropskim političnim strankam preprečiti javnega podpiranja svojih strank članic v Uniji ter sodelovanja z njimi pri vprašanjih, ki zadevajo Unijo, ali podpiranja političnih dejavnosti v skupnem interesu, da bi lahko izpolnile svojo nalogo iz člena 10(4) PEU. Poleg tega bi smele evropske politične stranke in z njimi povezane evropske politične fundacije dejavnosti v okviru nacionalnih referendumskih kampanj financirati le, kadar se nanašajo na izvajanje PEU in PDEU. Ta načela upoštevajo Izjavo št. 11 o členu 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je priložena sklepni listini Pogodbe iz Nice. (41)  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije s finančnimi sredstvi, ki jih prejmejo iz splošnega proračuna Evropske unije, ne bi smele neposredno ali posredno financirati drugih političnih subjektov ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Prepoved posrednega financiranja pa evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam ne bi smela preprečiti javnega podpiranja svojih strank članic in organizacij članic v Uniji ter sodelovanja z njimi pri vprašanjih, ki zadevajo Unijo, ali podpiranja političnih dejavnosti v skupnem interesu, ali sodelovanja v izobraževalnih dejavnostih, da bi lahko izpolnile svojo nalogo iz člena 10(4) PEU in utrdile evropski demos. Prepoved posrednega financiranja ne bi smela predstavnikom in uslužbencem političnih strank ali potencialno politično aktivnim osebam preprečevati udeležbe na prireditvah evropskih političnih fundacij. Evropske politične fundacije pa se ne bi smele udeleževati usposabljanja političnih kandidatov v šestih mesecih pred nacionalnimi ali evropskimi volitvami. Poleg tega bi smele evropske politične stranke dejavnosti v okviru nacionalnih referendumskih kampanj financirati le, kadar se nanašajo na vprašanja, neposredno povezana z Unijo. Ta načela upoštevajo izjavo št. 11 o členu 191 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je priložena sklepni listini Pogodbe iz Nice. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 50 (50)  Vzpostaviti je treba skupno odložišče za razkritja evropskih političnih strank. Glede na njegovo posebno vlogo pri izvajanju te uredbe bi moral takšno odložišče vzpostaviti in upravljati Organ v okviru Registra evropskih političnih strank. Evropske politične stranke bi morale informacije, ki se hranijo v odložišču, Organu posredovati v standardni obliki; ta postopek se lahko avtomatizira. Evropske politične stranke bi morale v odložišču Organa dati na voljo informacije, ki omogočajo razumevanje širšega konteksta političnega oglasa in njegovih ciljev. Informacije o znesku, dodeljenem političnemu oglaševanju v okviru posamezne kampanje, ki se vključijo v odložišče, lahko temeljijo na oceni dodelitve financiranja. Zneski, ki jih je treba navesti v odložišču, vključujejo donacije za posebne namene ali prejemke v naravi. (50)  Vzpostaviti je treba skupno odložišče za razkritja evropskih političnih strank. Glede na njegovo posebno vlogo pri izvajanju te uredbe bi moral takšno odložišče vzpostaviti in upravljati Organ v okviru Registra evropskih političnih strank. Evropske politične stranke bi morale informacije, ki se hranijo v odložišču, Organu posredovati v standardni obliki; ta postopek se lahko avtomatizira. Evropske politične stranke bi morale v odložišču Organa dati na voljo informacije, ki državljanom omogočajo razumevanje širšega konteksta in ciljev političnega oglasa. Informacije o znesku, dodeljenem političnemu oglaševanju v okviru posamezne kampanje, ki se vključijo v odložišče, lahko temeljijo na realistični oceni financiranja in dejanskih zneskih, potem ko so znani. Zneski, ki jih je treba navesti v odložišču, vključujejo donacije za posebne namene, prejemke v naravi, prispevke, članarine in dodatna lastna sredstva. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 61 (61)  Za lažje spremljanje izvajanja te uredbe bi morala vsaka država članica imenovati enotne kontaktne točke, pristojne za usklajevanje z evropsko ravnjo. Takšne kontaktne točke bi morale razpolagati z zadostnimi viri, da bi lahko zagotovile učinkovito usklajevanje, med drugim tudi v zvezi z vprašanji, povezanimi s spremljanjem političnega oglaševanja. (61)  Za lažje spremljanje izvajanja te uredbe bi morala vsaka država članica imenovati enotne kontaktne točke, pristojne za usklajevanje z evropsko ravnjo. Takšne kontaktne točke bi morale razpolagati z zadostnimi viri, da bi lahko zagotovile učinkovito usklajevanje, med drugim tudi v zvezi z vprašanji, povezanimi s spremljanjem političnega oglaševanja. Organ bi moral redno sklicevati sestanke kontaktnih točk, ki jih določijo države članice, za izmenjavo najboljših praks o zadevah skupnega interesa. Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b (b)  je priznano ali ustanovljeno v skladu s pravnim redom vsaj ene države članice; (b)  je priznano ali ustanovljeno v skladu s pravnim redom vsaj ene države članice ali tretje države, ki je članica Sveta Evrope in ima polno pravico do zastopanja v njem; Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 (3)  „evropska politična stranka“ pomeni politično zvezo, ki zasleduje politične cilje , se zanje zavzema v vsej Uniji in je registrirana pri Organu za evropske politične stranke in fundacije iz člena 7 v skladu s to uredbo; (3)  „evropska politična stranka“ pomeni politično zvezo, ki zasleduje politične cilje, se zanje zavzema v vsej Uniji, katere večina članic je priznana ali ustanovljena v skladu s pravnim redom vsaj ene države članice in ima sedež v Evropski uniji in ki je registrirana pri Organu za evropske politične stranke in fundacije iz člena 7 v skladu s to uredbo; Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 (7)  „donacija“ pomeni kateri koli prispevek v denarju, kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, razen prispevkov članov in običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo prostovoljno; (7)  „donacija“ pomeni katero koli plačilo, kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, razen prispevkov, članarin, dodatnih lastnih sredstev in običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo prostovoljno; Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 (8)  „prispevek članov“ pomeni katera koli plačila v denarju, vključno s članarino, ali kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, če jih navedeni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji zagotovi eden izmed njenih članov, razen običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezni člani opravljajo prostovoljno; (8)  „prispevek“ pomeni katera koli plačila, vključno s članarino, razen če je jasno navedeno, da gre za prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije, ali kateri koli prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev (vključno s posojili) ali del po ceni, ki je nižja od tržne, in katero koli drugo transakcijo, ki za zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pomeni ekonomsko korist, če ji jih zagotovi eden izmed njenih članov, ki ima svoj sedež ali prebivališče v Uniji, razen običajnih političnih dejavnosti, ki jih posamezni člani opravljajo prostovoljno; Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) (8a)  „članarina“ pomeni katero koli plačilo, ki ga evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji zagotovi ena od njenih strank članic ali organizacij članic, ki ima svoj sedež v tretji državi, ki je članica Sveta Evrope in ima polno pravico do zastopanja v njem. Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 (9)  „lastna sredstva“ pomeni prihodke, ustvarjene z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi, kot so kotizacije za konference in prodaja publikacij; (9)  „dodatna lastna sredstva“ pomeni prihodke, ustvarjene z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi, kot so skupne dejavnosti z drugimi političnimi subjekti, prodaja publikacij, kotizacija za udeležbo na konferencah ali delavnicah in druge dejavnosti, ki so neposredno povezane s političnimi dejavnostmi; Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 (10)  „posredno financiranje“ pomeni financiranje, od katerega ima stranka članica finančno korist, tudi če ni bilo nobenega neposrednega prenosa sredstev; to bi moralo vključevati primere, v katerih se stranki članici omogoči, da se izogne odhodkom, ki bi jih sicer imela pri dejavnostih, razen političnih dejavnosti v skupnem interesu, organiziranih izključno v njeno korist; (10)  „posredno financiranje“ pomeni financiranje, od katerega ima stranka članica finančno korist, tudi če ni bilo nobenega neposrednega prenosa sredstev; to bi moralo vključevati primere, v katerih se stranki članici omogoči, da se izogne odhodkom, ki bi jih sicer imela pri dejavnostih, razen skupnih dejavnosti z drugimi političnimi subjekti, ki se sofinancirajo, če zadevajo vprašanja, pomembna za področje dejavnosti Unije, organiziranih izključno v njeno korist; Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 (16)  „politično oglaševanje“ pomeni oglaševanje v smislu člena 2, točka (2), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]; (16)  „politično oglaševanje“ pomeni „oglaševanje“, kot je opredeljeno v členu 2, točka (2), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]; Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 17 (17)  „politični oglas“ pomeni oglas v smislu člena 2, točka (3), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]; (17)  „politični oglas“ pomeni „oglas“, kot je opredeljen v členu 2, točka (3), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]; Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 18 (18)  „storitve političnega oglaševanja“ pomeni storitve v smislu člena 2, točka (5), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]. (18)  „storitve političnega oglaševanja“ pomeni „storitve“, kot so opredeljene v členu 2, točka (5), Uredbe (EU) 2022/XX [o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju]. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka d (d)  zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin . O tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I ; (d)  zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost in načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in o tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1 – točka e (e)  zagotavlja tudi, da njene stranke članice s sedežem v Uniji spoštujejo vrednote, izražene v členu 2 PEU, ter da njene stranke članice s sedežem zunaj Unije spoštujejo enakovredne vrednote. O tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; (e)  zagotavlja tudi, da njene stranke članice, ki imajo sedež v Uniji, spoštujejo vrednote, izražene v členu 2 PEU, ter da njene stranke članice, ki imajo sedež v tretji državi, ki je članica Sveta Evrope in ima polno pravico do zastopanja v njem, spoštujejo enakovredne vrednote, ter o tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka c (c)  zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin . O tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I ; (c)  zlasti v svojem programu in dejavnostih spoštuje vrednote, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, in sicer so to človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države ter človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter o tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka d (d)  zagotavlja tudi, da njegove organizacije članice s sedežem v Uniji spoštujejo vrednote, izražene v členu 2 PEU, ter da njegove organizacije članice s sedežem zunaj Unije spoštujejo enakovredne vrednote. O tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; (d)  zagotavlja tudi, da njegove organizacije članice, ki imajo sedež v Uniji, spoštujejo vrednote, izražene v členu 2 PEU, ter da njegove organizacije članice, ki imajo sedež v tretji državi, ki je članica Sveta Evrope in ima polno pravico do zastopanja v njem, spoštujejo enakovredne vrednote, ter o tem poda pisno izjavo z uporabo predloge iz Priloge I; Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka i (i)  zahtevo, da stranke članice na jasno viden in uporabnikom prijazen način prikazujejo logotip evropske politične stranke, z določitvijo, da mora biti logotip v zgornjem delu naslovne strani spletišča stranke članice in enako viden kot logotip stranke članice; črtano Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka j (j)  njena notranja pravila glede uravnotežene zastopanosti spolov. (j)  njena lastna notranja pravila glede enakosti spolov. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Člen 4a Obveznosti glede preglednosti v zvezi z uporabo logotipov, objavo političnega programa in uravnoteženo zastopanostjo spolov 1.  Vsaka evropska politična stranka zagotovi, da stranke članice na svojih spletiščih objavijo politični program in logotip evropske politične stranke. Logotip evropske politične stranke se na jasno viden način prikaže v zgornjem delu domače strani spletišča stranke članice. 2.  Vsaka evropska politična stranka in njene stranke članice na svojih spletiščih objavijo informacije o uravnoteženi zastopanosti spolov med kandidati na volitvah v Evropski parlament, ki se izvajajo po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], skupaj s posodobljenimi informacijami o zastopanosti spolov med poslanci Evropskega parlamenta. Vsaka evropska politična stranka zagotovi, da njene stranke članice informacije o svojih kandidatih na evropskih volitvah in o svojih poslancih Evropskega parlamenta objavijo na svojih spletiščih. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Vsaka evropska politična stranka v petih delovnih dneh od prvega razširjanja Organu posreduje informacije o vsakem političnem oglasu, ki ga neposredno sponzorira ali objavi, da se državljanom omogoči razumevanje širšega konteksta političnega oglasa in njegovih ciljev. Te informacije vključujejo vsaj informacije s seznama v točki 1 Priloge II. 2.  Vsaka evropska politična stranka Organu posreduje informacije o vsakem političnem oglasu, ki ga neposredno sponzorira ali objavi, da se državljanom omogoči razumevanje širšega konteksta političnega oglasa in njegovih ciljev. Te informacije vključujejo vsaj informacije s seznama v točki 1 Priloge II. Informacije se Organu zagotovijo v obliki, ki je lahko dostopna in napisana v preprostem jeziku. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 3.  Organ nemudoma objavi informacije iz odstavka 2 v odložišču iz člena 8. Informacije se pripravijo v obliki, ki je preprosto dostopna, jasno vidna in uporabniku prijazna, ter so napisane v preprostem jeziku. 3.  Organ brez nepotrebnega odlašanja objavi informacije iz odstavka 2 v odložišču iz člena 8. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 6 6.  Države članice imenujejo enega ali več nacionalnih regulativnih organov, pristojnih za nadziranje skladnosti z odstavki 1, 2 in 4, ter o tem obvestijo Organ. Takšni nacionalni regulativni organi ali telesa svoja pooblastila izvršujejo nepristransko in pregledno, so pravno ločeni od vlade in funkcionalno neodvisni od svojih vlad in katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov. Organ na svojem spletišču objavi in redno posodablja seznam nacionalnih regulativnih organov držav članic. Zoper odločitve nacionalnih regulativnih organov se lahko vložijo učinkovita pravna sredstva. Države članice zagotovijo, da je mogoče na zahtevo katere koli zainteresirane strani vložiti pravno sredstvo, s katerim se od evropske politične stranke zahteva odprava morebitne kršitve obveznosti iz odstavkov 1, 2 ali 4. črtano Sprememba 133 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i a (novo) (ia)  njena lastna notranja pravila o enakosti spolov. Sprememba 134 Predlog uredbe Člen 6 a (novo) Člen 6a Zahteve za pravila o enakosti spolov 1.  Skupni organi upravljanja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij imajo uravnoteženo zastopanost spolov. 2.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije sprejmejo načrt za enakost spolov in mehanizme za dejavno udeležbo žensk v vsej njihovi raznolikosti, evropske politične stranke pa k temu povabijo svoje stranke članice. 3.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije imajo protokol za preprečevanje, odkrivanje in odpravo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola. Poleg tega zagotovijo neodvisnost in strokovnost strokovnjakov, ki izvajajo preiskave, ter sprejmejo ustrezne ukrepe proti storilcem teh dejanj. Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v interna pravila vključijo prepoved dejanj spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2 Organ odloča o registraciji evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij in njihovem izbrisu iz registra v skladu s postopki in pogoji, določenimi v tej uredbi. Poleg tega Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej spoštujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju, določene v skladu s členom 4(1), točke (a), (b), (d), (e) in (f), ter v členu 6(1), točke (a) do (e) in (g). Organ odloča o registraciji evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij in njihovem izbrisu iz registra v skladu s postopki in pogoji, določenimi v tej uredbi. Poleg tega Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej spoštujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju iz člena 4(1), točke (a), (b), (d), (e), (f) in (h), ter člena 6(1), točke (a) do (e) in (g). Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 5.  O morebitnih spremembah dokumentov ali statuta, ki so bili predloženi v okviru vloge za registracijo v skladu s členom 9(2), se uradno obvesti Organ, ki posodobi registracijo, in sicer smiselno v skladu s postopki iz člena 18(2) in (4). 5.  O morebitnih spremembah dokumentov ali statuta, ki so bili predloženi v okviru vloge za registracijo v skladu s členom 9(2), se uradno obvesti Organ v roku dveh mesecev. Organ posodobi registracijo ob upoštevanju takih sprememb, in sicer smiselno ob uporabi postopkov iz člena 18(2) in (4). Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 6 6.  Posodobljeni seznam strank članic evropske politične stranke, ki je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2), se posreduje Organu vsako leto. Vse spremembe, zaradi katerih evropska politična stranka morda ne izpolnjuje več pogoja iz člena 3(1), točka (b), se sporočijo Organu v štirih tednih po takšni spremembi. 6.  Posodobljeni seznam strank članic evropske politične stranke, ki je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2), se Organu posreduje do 30. septembra vsako leto. Vse spremembe, zaradi katerih evropska politična stranka morda ne izpolnjuje več pogoja iz člena 3(1), točka (b), se sporočijo Organu v štirih tednih po takšni spremembi. Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 11 – naslov Preverjanje izpolnjevanja pogojev in zahtev za registracijo Preverjanje izpolnjevanja pogojev in zahtev za registracijo ter preučitev razlogov Organa za izbris iz registra Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 1.  Brez poseganja v postopek iz odstavka 3 tega člena Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej izpolnjujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju iz člena 4(1), točke (a), (b), (d), (e) in (f), ter člena 6(1), točke (a) do (e) in (g) . 1.  Brez poseganja v postopek iz člena 11a Organ redno preverja, ali registrirane evropske politične stranke in evropske politične fundacije še naprej izpolnjujejo pogoje za registracijo iz člena 3 in predpise o upravljanju iz člena 4(1), točke (a), (b), (d), (e), (f) in (h), ter člena 6(1), točke (a) do (e) in (g) . Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 2.  Če organ ugotovi, da evropska politična stranka ali fundacija ne izpolnjuje več katerega od pogojev za registracijo ali predpisov o upravljanju iz odstavka 1, razen pogojev iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c), to stranko ali fundacijo o tem uradno obvesti. 2.  Kadar po preverjanju, opravljenem v skladu z odstavkom 1 tega člena, Organ oceni, da bi lahko za evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo veljal eden od razlogov za izbris iz člena 19(1), točka (a)(i) ali (ii), o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo. Kadar je Organ seznanjen z okoliščinami, ki kažejo, da bi lahko za evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo veljal eden od razlogov za izbris iz člena 19(1), točka (a), ali iz člena 19(2), o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo. Pri obveščanju evropske politične stranke ali evropske politične fundacije v skladu s prvim ali drugim pododstavkom Organ to evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo pozove, naj predloži svoje pripombe v enem mesecu od prejema zadevnih informacij. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1 3.  Evropski parlament na lastno pobudo ali na podlagi utemeljene zahteve skupine državljanov, vložene v skladu z ustreznimi določbami njegovega poslovnika, Svet ali Komisija lahko pri Organu vloži zahtevo za preverjanje, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c). V takšnih primerih in v primerih iz člena 19(3), točka (a), Organ za mnenje o zadevi zaprosi odbor neodvisnih uglednih oseb iz člena 14. Odbor svoje mnenje poda v roku dveh mesecev. 3.  Organ v primeru neizpolnjevanja člena 3(1), točka (c), (f) ali (g), člena 3(2), točka (e), (f) ali (g), ali določb o upravljanju iz odstavka 1 tega člena zadevni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji omogoči, da v roku iz odstavka 2 tega člena uvede ukrepe, potrebne za odpravo nepravilnosti. Organ lahko na podlagi obrazložene zahteve zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije ta rok podaljša, če je to potrebno in ustrezno glede na popravljalne ukrepe, ki jih predvideva evropska politična stranka ali evropska politična fundacija. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2 Če se Organ seznani z dejstvi, ki lahko vzbudijo dvome o tem, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c), obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da bi jim omogočil vložitev zahteve za preverjanje iz prvega pododstavka. Brez poseganja v prvi pododstavek Evropski parlament, Svet in Komisija svoje namere izrazijo v dveh mesecih po prejetju teh informacij. črtano Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 3 Postopki, določeni v prvem in drugem pododstavku, se ne začnejo v obdobju dveh mesecev pred volitvami v Evropski parlament. Ta časovna omejitev se ne uporablja za postopek iz člena 12. črtano Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 4 Organ pri odločanju o izbrisu zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra upošteva mnenje odbora. Organ svojo odločitev ustrezno obrazloži. črtano Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 5 Organ lahko odločitev o izbrisu iz registra zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c), sprejme le v primeru očitne in resne kršitve teh pogojev. Za sprejetje te odločitve se uporablja postopek iz odstavka 4. črtano Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 1 4.  Organ o odločitvi o izbrisu evropske politične stranke ali fundacije iz registra zaradi očitne in resne kršitve, ki zadeva izpolnjevanje pogojev iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c), obvesti Evropski parlament in Svet. Odločitev začne veljati le, če Evropski parlament in Svet ne nasprotujeta odločitvi v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tej odločitvi ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Organ, da ji ne bosta nasprotovala. Če Evropski parlament in Svet izrazita nasprotovanje, evropska politična stranka ali fundacija ostane registrirana. 4.  Organ po izteku obdobja iz odstavkov 2 in 3 ali po prejemu morebitnih pripomb ali informacij v zvezi s popravljalnimi ukrepi, ki jih je zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija posredovala v tem obdobju, brez nepotrebnega odlašanja in ob upoštevanju vseh takih pripomb, ki jih je predložila evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, oceni, ali za evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo velja kateri od razlogov za izbris iz člena 19(1), točka (a), ali iz člena 19(2). Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 2 Evropski parlament in Svet lahko nasprotujeta odločitvi le iz razlogov, povezanih z oceno izpolnjevanja pogojev za registracijo iz člena 3(1), točka (d), in člena 3(2), točka (c). črtano Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 3 Zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se uradno obvesti o tem, da je bilo glede odločitve Organa o izbrisu iz registra izraženo nasprotovanje. črtano Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 4 Evropski parlament in Svet sprejmeta stališče v skladu z njunimi pravili o sprejemanju odločitev, določenimi v skladu s Pogodbama. Vsakršno nasprotovanje se ustrezno obrazloži in se javno objavi. črtano Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 5 5.  Če zoper odločitev Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra ni bilo izraženo nasprotovanje v skladu s postopkom iz odstavka 4, se ta odločitev skupaj s podrobnimi razlogi za izbris iz registra objavi v Uradnem listu Evropske unije , zadevna evropska politična stranka oziroma fundacija pa se o tem uradno obvesti . Odločitev začne učinkovati na dan uradnega obvestila v skladu s členom 297 PDEU . črtano Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 6 6.  Evropski politični fundaciji se njen status kot tak samodejno odvzame , če je evropska politična stranka, s katero je povezana, izbrisana iz registra. črtano Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 11 a (novo) Člen 11 a Preverjanje pogojev za registracijo v zvezi z vrednotami, na katerih temelji Unija 1.  Evropski parlament na lastno pobudo ali na podlagi utemeljene zahteve skupine državljanov, vložene v skladu z ustreznimi določbami njegovega poslovnika, Svet ali Komisija lahko pri Organu vložijo zahtevo za preverjanje, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz člena 3(1), točki (d) in (e), in člena 3(2), točki (c) in (d). V takih primerih in v primerih iz člena 11b(2) Organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo, jo pozove, naj predloži svoje pripombe, in ji omogoči, da v enem mesecu uvede ukrepe za odpravo nepravilnosti. Organ lahko na podlagi obrazložene zahteve zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije podaljša obdobje, če je to potrebno in ustrezno glede na popravljalne ukrepe, ki jih predvideva evropska politična stranka ali evropska politična fundacija. Organ po izteku obdobja iz prvega in drugega pododstavka ali po prejemu morebitnih pripomb in informacij v zvezi s popravljalnimi ukrepi, ki jih je zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija posredovala v tem obdobju, te pripombe in po potrebi opis popravljalnih ukrepov, ki jih je ta stranka ali fundacija sprejela, posreduje odboru neodvisnih uglednih oseb iz člena 14 in ga zaprosi za mnenje. Odbor v dveh mesecih poda svoje mnenje . Kadar se Organ seznani z dejstvi, ki lahko zbudijo dvome o tem, ali določena evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz člena 3(1), točki (d) in (e), in člena 3(2), točki (c) in (d), obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da bi jim omogočil vložitev zahteve za preverjanje kot je določeno v prvem pododstavku. Brez poseganja v prvi pododstavek Evropski parlament, Svet in Komisija svojo namero, da bodo vložili zahtevo za preverjanje, izrazijo v dveh mesecih po prejetju teh informacij. 2.  Postopki iz prvega odstavka se ne začnejo v obdobju dveh mesecev pred volitvami v Evropski parlament. 3.  Organ odloči o izbrisu zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra, pri tem pa upošteva mnenje odbora neodvisnih uglednih oseb iz člena 14. Organ svojo odločitev ustrezno obrazloži. 4.  Organ lahko odločitev o izbrisu iz registra zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 3(1), točka (d) ali (e), in člena 3(2), točka (c) ali (d), sprejme le v primeru očitne in resne kršitve teh pogojev. Za sprejetje te odločitve se uporablja postopek iz odstavka 5. 5.  Organ o odločitvi o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra zaradi očitne in resne kršitve pogojev iz člena 3(1), točka (d) ali (e), in člena 3(2), točka (c) ali (d), obvesti Evropski parlament in Svet. Odločitev začne veljati le, če Evropski parlament in Svet ne nasprotujeta odločitvi v obdobju treh mesecev od uradnega obvestila o tej odločitvi ali če sta pred iztekom tega obdobja tako Evropski parlament kot Svet Organ obvestila, da ji ne bosta nasprotovala. Če Evropski parlament in Svet izrazita nasprotovanje, evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ostane registrirana. 6.  Evropski parlament in Svet lahko odločitvi Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra nasprotujeta le iz razlogov, povezanih z oceno izpolnjevanja pogojev za registracijo iz člena 3(1), točka (d) ali (e), in člena 3(2), točka (c) ali (d). 7.  Kadar je bilo izraženo nasprotovanje zoper odločitev Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra, Organ o tem obvesti zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo. 8.  Evropski parlament in Svet sprejmeta stališče v skladu s svojimi pravili o sprejemanju odločitev, določenimi na podlagi Pogodb. Vsako nasprotovanje odločitvi Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra se ustrezno obrazloži in objavi. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 11 b (novo) Člen 11b Preverjanje obveznosti v skladu z nacionalnim pravom 1.  Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ni izpolnila ustreznih obveznosti iz veljavnega nacionalnega prava, ki se uporablja na podlagi člena 17(2), prvi pododstavek, in če je ob upoštevanju svobode združevanja iz člena 12 Listine ter potrebe po pluralizmu političnih strank v Evropi ta kršitev dovolj resna, da upraviči izbris iz registra, lahko država članica, kjer ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sedež, na Organ naslovi zahtevo za izbris iz registra. Ta zahteva mora biti ustrezno obrazložena. Zlasti natančno in izčrpno opredeli nezakonita dejanja in konkretne nacionalne zahteve, ki niso bile izpolnjene. Če je vsebina zahteve države članice izključno ali pretežno povezana z elementi, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija in ki so naštete v členu 2 PEU, Organ začne postopek preverjanja v skladu s členom 11a. V vseh drugih zadevah, ko država članica v svoji zahtevi na podlagi prvega pododstavka potrdi, da na nacionalni ravni obstaja učinkovito pravno sredstvo zoper tako zahtevo in da so bila v zvezi s tako zahtevo izčrpana vsa pravna sredstva, Organ po zaslišanju predstavnika zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije oceni, ali za to stranko ali fundacijo velja razlog za izbris iz registra iz člena 19(1), točka (d). 2.  Če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo kršila ustrezne obveznosti iz veljavnega nacionalnega prava, ki se uporablja na podlagi člena 17(2), drugi pododstavek, in če se zadeva izključno ali pretežno nanaša na elemente, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija in ki so naštete v členu 2 PEU, lahko zadevna država članica na Organ naslovi zahtevo v skladu z določbami odstavka 1, prvi pododstavek. Organ ravna v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek. 3.  V vseh primerih Organ ukrepa brez nepotrebnega odlašanja. Organ zadevno državo članico in zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z obrazloženo zahtevo za izbris iz registra. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 2.  Če je Organ obveščen o odločitvi nacionalnega nadzornega organa v smislu člena 4, točka 21, Uredbe (EU) 2016/679 , v kateri je ugotovljeno, da je fizična ali pravna oseba kršila veljavna pravila o varstvu osebnih podatkov, pri čemer iz take odločitve izhaja, ali pa obstajajo siceršnji utemeljeni razlogi za domnevo, da je kršitev povezana s političnimi dejavnostmi evropske politične stranke ali evropske politične fundacije v okviru volitev v Evropski parlament, Organ zadevo predloži odboru neodvisnih uglednih oseb iz člena 14 te uredbe. Organ se lahko po potrebi poveže z zadevnim nacionalnim nadzornim organom. 2.  Organ je obveščen o vseh odločitvah nadzornega organa, na nacionalni ravni, kot je opredeljen v členu 4, točka 21, Uredbe (EU) 2016/679, , v katerih je ugotovljeno, da je fizična ali pravna oseba kršila veljavna pravila o varstvu osebnih podatkov, pri čemer iz take odločitve izhaja ali pa obstajajo siceršnji utemeljeni razlogi za domnevo, da je kršitev povezana s političnimi dejavnostmi evropske politične stranke ali evropske politične fundacije v okviru volitev v Evropski parlament, Organ zadevo predloži odboru neodvisnih uglednih oseb iz člena 14 te uredbe. Organ se lahko po potrebi poveže z zadevnim nadzornim organom. Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 4.  Organ se na podlagi mnenja odbora v skladu s členom 30(2), točka (a)(vii), odloči, ali bo evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji naložil finančno kazen. Odločitev Organa se ustrezno utemelji, pri čemer se upošteva zlasti mnenje odbora, in čim prej objavi. 4.  Organ se na podlagi mnenja odbora v skladu s členom 30(1), točka (a)(vii), odloči, ali bo evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji naložil finančno kazen. Odločitev Organa se ustrezno utemelji, pri čemer se upošteva zlasti mnenje odbora, in čim prej objavi. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 5.  Postopek iz tega člena ne posega v postopek iz člena 11. 5.  Postopek iz tega člena ne posega v postopek iz členov 11, 11a in 11b. Obdobje iz člena 11a(2) se ne uporablja za postopek iz tega člena. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 Organ vsako leto pripravi in objavi poročilo o dejavnostih političnega oglaševanja evropskih političnih strank. V poročilo vključi povzetek dejstev iz poročil za zadevno leto poročanja, ki jih objavijo evropske politične stranke v skladu s členom 5(4), ter vse odločitve nacionalnih regulativnih organov, imenovanih na podlagi člena 5(6), ali nadzornih organov iz člena 5(7), v katerih je bilo ugotovljeno, da je evropska politična stranka kršila člen 5 te uredbe. Organ vsako leto pripravi in objavi poročilo o dejavnostih političnega oglaševanja evropskih političnih strank. V poročilo vključi poročila za zadevno leto poročanja, ki jih objavijo evropske politične stranke v skladu s členom 5(4). Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 1.  Evropska politična stranka oziroma evropska politična fundacija izgubi evropsko pravno osebnost na dan uradnega obvestila na podlagi člena 11(5). 1.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija izgubi evropsko pravno osebnost na dan izbrisa iz registra na podlagi odločitve Organa: (a)  če Organ v postopku iz člena 11 ugotovi, da (i)  zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne izpolnjuje enega od pogojev za registracijo iz člena 3(1), točka (a), (b), (c), (f) ali (g), ali člena 3(2), točka (a), (b), (e), (f) ali (g); (ii)  zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne izpolnjuje ene od določb o upravljanju iz člena 4(1), točka (a), (b), (d), (e), (f), (h) ali (i) , ali člena 6(1), točke (a) do (e) ali (g); (iii)  je zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v kateri od izključitvenih situacij iz člena 136(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046; (iv)  odločitev o registraciji evropske politične stranke ali evropske politične fundacije temelji na odločilnih, vendar netočnih ali zavajajočih informacijah ali je bila dosežena s prevaro; (b)  če Organ v postopku iz člena 11a ugotovi, da so zadevna evropska politična stranka ali njene stranke članice oziroma zadevna evropska politična fundacija ali njene organizacije članice očitno in hudo kršile pogoje za registracijo iz člena 3(1), točka (d) ali (e), ali člena 3(2), točka (c) ali (d), v zvezi s spoštovanjem vrednot iz člena 2 PEU; (c)  na zahtevo zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije; ali (d)  na zahtevo države članice, ki izpolnjuje zahteve iz člena 11b(1) in (3). Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 2.   Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija se izbriše iz registra z odločitvijo Organa: 2.   Če se Organ odloči izbrisati evropsko politično stranko iz registra, iz slednjega izbriše tudi z njo povezano evropsko politično fundacijo. (a)  kot posledico odločitve, sprejete v skladu s členom 11(2) do (5); (b)  v okoliščinah, navedenih v členu 11(6); (c)  na zahtevo zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije; (d)  v primerih iz odstavka 3, prvi pododstavek, točka (b),. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 3.   Če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo kršila ustrezne obveznosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom glede na prvi pododstavek člena 17(2), lahko država članica sedeža na Organ naslovi obrazloženo zahtevo za izbris iz registra, v katerem natančno in izčrpno opredeli nezakonita dejanja in točno določi nacionalne zahteve, ki niso bile izpolnjene. V takšnih primerih Organ: 3.  Uradno obvestilo o odločitvi Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra se naslovi na zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije. (a)  v zadevah, ki so izključno ali pretežno povezane z elementi, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, začne postopek preverjanja v skladu s členom 11(3) te uredbe . Uporablja se tudi člen 11(4), (5) in (6) te uredbe ; (b)  v drugih zadevah in če obrazložena zahteva zadevne države članice potrdi, da so bila izčrpana vsa nacionalna pravna sredstva, odloči, da bo zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo izbrisal iz registra. Če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija hudo kršila ustrezne obveznosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom glede na drugi pododstavek člena 17(2) in če se zadeva izključno ali pretežno nanaša na elemente, ki vplivajo na spoštovanje vrednot, na katerih temelji Unija, kakor so izražene v členu 2 PEU, lahko zadevna država članica na Organ naslovi zahtevo v skladu z določbami prvega pododstavka tega odstavka. Organ postopa v skladu s prvim pododstavkom, točka (a), tega odstavka. V vseh primerih Organ deluje brez nepotrebnega odlašanja. Organ obvesti zadevno državo članico in zadevno evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo o nadaljnjih ukrepih v zvezi z obrazloženo zahtevo za izbris iz registra. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 4 4.  Organ določi datum objave iz odstavka 1 po tem, ko se posvetuje z državo članico, kjer ima evropska politična stranka ali evropska politična fundacija svoj sedež. črtano Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 1.  Evropska politična stranka, registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom in ki ni v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 , lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil odredbodajalec Evropskega parlamenta v razpisu za prispevke. 1.  Evropska politična stranka, registrirana v skladu s pogoji in postopki iz te uredbe, ki je v Evropskem parlamentu zastopana z vsaj enim svojim članom in ki ni v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 , lahko zaprosi za financiranje iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s pogoji, ki jih je objavil odredbodajalec Evropskega parlamenta v razpisu za prispevke iz splošnega proračuna Evropske unije. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) Neposredno članstvo Evropskega parlamenta se sprejme, kadar poslanec Evropskega parlamenta ni član nacionalne ali regionalne stranke, povezane z evropsko politično stranko. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 5 5.  Odhodki, ki so povračljivi s finančnimi prispevki, v okviru omejitev iz členov 24 in 25 zajemajo administrativne odhodke in odhodke za tehnično pomoč, sestanke, raziskave, čezmejne dejavnosti, študije, informiranje in objave ter odhodke v zvezi s kampanjami. 5.  Odhodki, ki so povračljivi s finančnimi prispevki iz splošnega proračuna Evropske unije, v okviru omejitev iz členov 24 in 25 zajemajo administrativne odhodke in odhodke za tehnično pomoč, sestanke, raziskave, čezmejne dejavnosti, študije, informiranje in objave ter odhodke v zvezi s kampanjami. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 1.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki izpolnjuje pogoje iz člena 20(1) ali (2), za pridobitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije vloži vlogo pri Evropskem parlamentu po objavi razpisa za prispevke ali za oddajo predlogov. 1.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki izpolnjuje pogoje iz člena 20(1) ali (2), za pridobitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije vloži vlogo pri Evropskem parlamentu po objavi razpisa za prispevke iz splošnega proračuna Evropske unije ali razpisa za oddajo predlogov. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2 2.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v času vložitve vloge izpolnjuje obveznosti iz člena 26 . Od datuma vložitve vloge do konca proračunskega leta ali ukrepa , za katerega je dodeljen prispevek ali nepovratna sredstva , je vpisana v registru in ji ni izrečena nobena sankcija iz člena 30(1) ter člena 30(2) , točke (a)(v) do (ix) . 2.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v času vložitve vloge izpolnjuje obveznosti iz člena 26. Od datuma vložitve vloge do konca proračunskega leta ali ukrepa, za katerega je dodeljen prispevek ali nepovratna sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, je vpisana v registru in ji ni izrečena nobena sankcija iz člena 30(1) ter člena 30(2) , točke (a)(v) in (vi). Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 3 3.  Evropska politična stranka svoji vlogi priloži dokaze, da so njene stranke članice iz EU v 12 mesecih pred končnim rokom za vložitev vloge na svojih spletiščih v skladu s členom 4(1), točka (i), praviloma objavljale politični program in logotip evropske politične stranke. črtano Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 4 4.  Evropska politična stranka svoji vlogi priloži dokaze, da ravna skladno s členom 4(1), točka (j), in da so njene stranke članice v 12 mesecih pred vložitvijo vloge na svojih spletiščih neprekinjeno objavljale informacije o zastopanosti spolov med kandidati in kandidatkami na zadnjih volitvah v Evropski parlament in o razvoju zastopanosti spolov med njihovimi poslanci in poslankami Evropskega parlamenta. črtano Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5 5.  Evropska politična stranka svoji vlogi priloži dokaze, da ravna skladno s členom 5, da redno posodablja politiko uporabe političnega oglaševanja in da jo je v 12 mesecih pred končnim rokom za vložitev vloge stalno izvajala. črtano Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 7 7.  Odredbodajalec Evropskega parlamenta sprejme odločitev v treh mesecih po zaključku razpisa za prispevke ali razpisa za zbiranje predlogov ter odobri in upravlja ustrezne odobritve v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. 7.  Odredbodajalec Evropskega parlamenta sprejme odločitev v treh mesecih po zaključku razpisa za prispevke iz splošnega proračuna Evropske unije ali razpisa za zbiranje predlogov ter odobri in upravlja ustrezne odobritve v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 23 – naslov Donacije, prispevki in lastni viri Donacije, prispevki, članarine in dodatna lastna sredstva Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ob predložitvi svojih letnih računovodskih izkazov v skladu s členom 26 posredujejo tudi seznam vseh donatorjev in njihovih donacij, pri čemer navedejo vrsto in vrednost posamezne donacije. Ta odstavek se uporablja tudi za prispevke strank članic evropskih političnih strank in organizacij članic evropskih političnih fundacij. 2.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije ob predložitvi svojih letnih računovodskih izkazov v skladu s členom 26 posredujejo tudi seznam vseh donatorjev in njihovih donacij, pri čemer navedejo vrsto in vrednost posamezne donacije. Ta odstavek se uporablja tudi za prispevke in članarine strank članic evropskih političnih strank in organizacij članic evropskih političnih fundacij ter prispevke posameznih članov evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij, ki presegajo 1 500 EUR. Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2 Za donacije fizičnih oseb, katerih vrednost presega 1 500 EUR in je manjša od ali enaka 3 000 EUR, zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija navede, ali so ustrezni donatorji predhodno pisno privolili v objavo v skladu s členom 36(1), točka (e). Za donacije in prispevke fizičnih oseb, katerih vrednost presega 1 500 EUR in je manjša od ali enaka 3 000 EUR, zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija navede, ali so ustrezne fizične osebe predhodno pisno privolile v objavo v skladu s členom 36(1), točka (e). Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 3 3.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v šestih mesecih pred volitvami v Evropski parlament pisno in v skladu z odstavkom 2 vsak teden Organu poročajo o donacijah, ki jih prejmejo, in odhodkih, ki jih z navedenimi donacijami financirajo. 3.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije v šestih mesecih pred volitvami v Evropski parlament pisno in v skladu z odstavkom 2 vsak teden Organu poročajo o donacijah, ki jih prejmejo. Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 1 5.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije za vse donacije, katerih vrednost presega 3 000 EUR, od donatorjev zahtevajo informacije, potrebne za njihovo pravilno identifikacijo. Evropske politične stranke in evropske politične fundacije prejete informacije na zahtevo posredujejo Organu. 5.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije za vse donacije posameznega donatorja, katerih skupna letna vrednost presega 3 000 EUR, od tega donatorja zahtevajo informacije, potrebne za njegovo pravilno identifikacijo. Evropske politične stranke in evropske politične fundacije prejete informacije na zahtevo posredujejo Organu. Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 5 – pododstavek 2 Organ pripravi obrazec, ki se uporabi za namene iz prvega pododstavka. Organ pripravi obrazec, ki se uporabi z namenom identifikacije donatorjev iz prvega pododstavka. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 6 – točka a (a)  anonimnih donacij ali prispevkov; (a)  anonimnih donacij, prispevkov ali članarin; Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 6 – točka d (d)  donacij katerega koli zasebnega subjekta s sedežem v tretji državi ali posameznikov iz tretje države, ki niso upravičeni do glasovanja na volitvah v Evropski parlament. (d)  donacij katerega koli zasebnega subjekta s sedežem zunaj Unije ali posameznikov zunaj Unije, ki niso upravičeni do glasovanja na volitvah v Evropski parlament. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 8 8.  Organ izvaja preverjanja, če lahko utemeljeno predpostavlja, da posamezna donacija pomeni kršitev te uredbe. Za ta namen lahko od evropske politične stranke oziroma evropske politične fundacije in njunih donatorjev zahteva dodatne informacije. 8.  Organ izvaja preglede, če lahko utemeljeno predpostavlja, da sprejem posamezne donacije pomeni kršitev te uredbe. Za ta namen lahko od evropske politične stranke oziroma evropske politične fundacije in njunih donatorjev zahteva dodatne informacije. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 9 9.  Prispevki članov evropske politične stranke , ki imajo sedež v državi članici ali ki so državljani države članice, oziroma prispevki strank članic, ki imajo sedež v državi, ki je članica Sveta Evrope, so dopustni. Skupna vrednost prispevkov članov ne presega 40 % letnega proračuna posamezne evropske politične stranke. Vrednost prispevkov strank članic, ki imajo sedež v državi zunaj Unije, ne presega 10 % skupnih prispevkov članov. 9.  Skupna vrednost prispevkov evropski politični stranki ne presega 40 % njenega letnega proračuna. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 9 a (novo) 9a.  Skupna vrednost članarin za evropsko politično stranko ne presega 20 % skupne vrednosti prispevkov tej stranki. Plačilo članarin se lahko izvede le ob upoštevanju splošno veljavnih pravil in tarif, ki jih določi evropska politična stranka. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 10 – pododstavek 1 10.  Prispevki članov evropske politične fundacije , ki imajo sedež v državi članici ali ki so državljani države članice, oziroma prispevki organizacij članic, ki imajo sedež v državi, ki je članica Sveta Evrope, in prispevki evropske politične stranke, s katero je povezana, so dopustni. Skupna vrednost prispevkov članov ne presega 40 % letnega proračuna posamezne evropske politične fundacije in ti prispevki ne izvirajo iz sredstev, ki jih je evropska politična stranka prejela iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s to uredbo. Vrednost prispevkov organizacij članic, ki imajo sedež v državi zunaj Unije, ne presega 10 % skupnih prispevkov članov. 10.  Skupna vrednost prispevkov članov evropski politični fundaciji in financiranja s strani evropske politične stranke, s katero je povezana, ne presega 40 % letnega proračuna posamezne evropske politične fundacije in ti prispevki ne izvirajo iz sredstev, ki jih je evropska politična stranka prejela iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s to uredbo. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 10 a (novo) 10a.  Skupna vrednost članarin za evropsko politično fundacijo ne presega 20 % skupne vrednosti prispevkov tej fundaciji. Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 12 12.  Vsi prispevki, ki niso dovoljeni v skladu s to uredbo, se vrnejo v skladu z odstavkom 7. 12.  Vsi prispevki in članarine, ki niso dovoljeni v skladu s to uredbo, se vrnejo v skladu z odstavkom 7. Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 13 13.  Vrednost lastnih sredstev evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, ustvarjenih z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi, ne presega 5 % letnega proračuna evropske politične stranke oziroma evropske politične fundacije. 13.  Vrednost dodatnih lastnih sredstev evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, ustvarjenih z lastnimi gospodarskimi dejavnostmi, ne presega 10 % zneska, prejetega v obliki prispevkov in članarin evropske politične stranke oziroma evropske politične fundacije. Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 2.  Financiranje evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se lahko porabi za financiranje referendumskih kampanj, kadar se nanašajo na izvajanje Pogodb Unije. 2.  Financiranje evropskih političnih strank iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se lahko porabi za financiranje referendumskih kampanj, kadar se nanašajo na vprašanja, ki so neposredno povezana z Evropsko unijo. Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1 1.  Ne glede na člen 24(1) se financiranje evropskih političnih strank iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje drugih političnih strank ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Za te nacionalne politične stranke in kandidate še naprej veljajo nacionalni predpisi. 1.  Ne glede na člen 23(10) in člen 24(1) se financiranje evropskih političnih strank iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje drugih političnih subjektov ter zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Za te nacionalne politične stranke in kandidate še naprej veljajo nacionalni predpisi. Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 2.  Financiranje evropskih političnih fundacij iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se lahko porabi samo za financiranje njihovih nalog, kakor so navedene v členu 2, točka (4), in za kritje odhodkov, ki so neposredno povezani s cilji, navedenimi v njihovih statutih v skladu s členom 6. V nobenem primeru se ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje volitev, političnih strank ali kandidatov ali drugih fundacij. 2.  Financiranje evropskih političnih fundacij iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se lahko porabi samo za financiranje njihovih nalog, kakor so navedene v členu 2, točka (4), in za kritje odhodkov, ki so neposredno povezani s cilji, navedenimi v njihovih statutih v skladu s členom 6. V šestih mesecih pred nacionalnimi ali evropskimi volitvami se v nobenem primeru ne sme porabiti za neposredno ali posredno financiranje volitev, političnih strank ali kandidatov ali drugih fundacij. Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del 1.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije najpozneje v šestih mesecih po koncu proračunskega leta predložijo Organu, kopijo pa odredbodajalcu Evropskega parlamenta in pristojni nacionalni kontaktni točki v državi članici njihovega sedeža: 1.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije najpozneje v šestih mesecih po koncu finančnega leta odredbodajalcu Evropskega parlamenta v odprti, strojno berljivi obliki predložijo naslednje: Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  seznam donatorjev in dajalcev prispevkov ter njihovih donacij oziroma prispevkov, o katerih se poroča v skladu s členom 23(2), (3) in (4). (c)  seznam donatorjev in dajalcev prispevkov ter njihovih donacij, prispevkov ali članarin, o katerih se poroča v skladu s členom 23(2), (3) in (4). Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) Evropske politične stranke in evropske politične fundacije kopijo vseh dokumentov iz prvega pododstavka pošljejo Organu in pristojni nacionalni kontaktni točki v državi članici, kjer imajo sedež. Kopija je v odprti in strojno berljivi obliki. Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Organ nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi iz te uredbe, zlasti v povezavi s členom 3, členom 4(1), točke (a), (b), (d), (e) in (f), členom 6(1), točke (a) do (e) in (g), členom 10(5) in (6) ter členi 23, 24 in 25. 2.  Organ nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi iz te uredbe, zlasti v povezavi s členom 3, členom 4(1), točke (a), (b), (d), (e), (f) in (h), členom 4a, členom 5, členom 6(1), točke (a) do (e) in (g), členom 10(5) in (6) ter členom 23. Kadar financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije ni, nadzoruje tudi, ali evropske politične stranke izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 25(1). Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 – pododstavek 2 Odredbodajalec Evropskega parlamenta nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi, povezanimi s financiranjem Unije, iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 . Evropski parlament pri izvajanju tega nadzora sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boj proti njim. Odredbodajalec Evropskega parlamenta nadzoruje skladnost evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij z obveznostmi, povezanimi s financiranjem Unije, iz te uredbe in iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 . Evropski parlament pri izvajanju tega nadzora sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boj proti njim. Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 1 1.  V naslednjih primerih se Organ v skladu s členom 19 odloči za sankcijo izbrisa evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra: črtano (a)  kadar je stranka ali fundacija v kateri od situacij za izključitev iz člena 136(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ; (b)  kadar se v skladu s postopki iz člena 11(2) do (5) ugotovi, da ne izpolnjuje več enega ali več pogojev, določenih v členu 3(1) ali (2); (c)  kadar odločitev o registraciji zadevne stranke ali fundacije temelji na netočnih ali zavajajočih informacijah, za katere je odgovoren vlagatelj, ali kadar je bila taka odločitev dosežena s prevaro; (d)  če država članica zahteva izbris iz registra zaradi hude kršitve obveznosti iz nacionalnega prava in je zahtevek skladen z zahtevami iz člena 19(3), točka (b). Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka ii (ii)  če niso izpolnjene prevzete obveznosti in če ni skladnosti z informacijami, ki jih zagotovi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v skladu s členom 4(1), točke (a), (b), (d), (e), (f), (i) in (j), ter členom 6(1), točke (a), (b), (d) in (e); (ii)  če niso izpolnjene prevzete obveznosti in če ni skladnosti z informacijami, ki jih zagotovi evropska politična stranka ali evropska politična fundacija v skladu s členom 4(1), točke (a), (b), (d), (e), (f) in (h), ter členom 6(1), točke (a), (b), (d) in (e); Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka ii a (novo) (iia)  če niso izpolnjene obveznosti iz člena 4a(1); Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka ii b (novo) (iib)  če niso izpolnjene obveznosti iz člena 4a(2); Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka ii c (novo) (iic)  če niso izpolnjene obveznosti iz člena 5(1) do (5); Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka viii (viii)  če niso predloženi dokazi o uporabi logotipov in objavi političnih programov v skladu s členom 21(3); črtano Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka a – točka ix (ix)  če niso predloženi dokazi o zastopanosti spolov v skladu s členom 21(4). črtano Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 2 – točka b – točka i (i)  če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sprejela donacije in prispevke, ki v skladu s členom 23(1) ali (5) niso dovoljeni, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 23(7); (i)  če je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija sprejela donacije, prispevke ali članarine, ki v skladu s členom 23(1) ali (6) niso dovoljeni, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 23(7); Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 4 – uvodni del 4.  Za namene odstavkov 2 in 3 se evropskim političnim strankam ali evropskim političnim fundacijam izrečejo naslednje finančne sankcije: 4.  Za namene odstavkov 1 in 2 se evropskim političnim strankam ali evropskim političnim fundacijam izrečejo naslednje finančne sankcije: Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 4 – točka b – pododstavek 1 – uvodni del (b)  v primeru količinsko opredeljivih kršitev določen odstotek prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska v skladu z naslednjo lestvico, do največ 10 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije: (b)  v primeru količinsko opredeljivih kršitev določen odstotek prejetega ali neprijavljenega nepravilnega zneska ali zneska, uporabljenega za dejavnosti financiranja, prepovedane v členu 25, v skladu z naslednjo lestvico, do največ 10 % letnega proračuna zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije: Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 4 – točka b – pododstavek 2 Pri uporabi odstotkov iz prvega pododstavka se vsaka donacija ali prispevek obravnava ločeno. Pri uporabi odstotkov iz prvega pododstavka se vsaka donacija, prispevek, članarina ali znesek, uporabljen za dejavnosti financiranja, prepovedane v členu 25, obravnava ločeno. Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Organ izterja ustrezne zneske od evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, ki ji je bila naložena finančna kazen. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 1 1.  Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz člena 38 v celoti Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta pred končno odločitvijo Organa v zvezi s sankcijami iz člena 30 zadevni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo kršitve v razumnem roku, ki praviloma ni daljši od enega meseca. Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta zlasti omogoči, da se popravijo administrativne in računske napake, da se po potrebi zagotovijo dodatni dokumenti ali informacije ali se popravijo manjše napake. 1.  Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz člena 38 v celoti Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta pred končno odločitvijo Organa v zvezi s sankcijami iz člena 30(1), točke (a)(i) do (iv), zadevni evropski politični stranki ali evropski politični fundaciji omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo kršitve v razumnem roku, ki praviloma ni daljši od enega meseca. Organ ali odredbodajalec Evropskega parlamenta zlasti omogoči, da se popravijo administrativne in računske napake, da se po potrebi zagotovijo dodatni dokumenti ali informacije ali se popravijo manjše napake. Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 2 2.  Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne sprejme popravljalnih ukrepov v roku iz odstavka 1, se sprejme odločitev glede izreka ustreznih sankcij iz člena 30. 2.  Če evropska politična stranka ali evropska politična fundacija ne sprejme zadostnih popravljalnih ukrepov v roku iz odstavka 1, se sprejme odločitev glede izreka ustreznih sankcij iz člena 30. Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 3 3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v zvezi s pogoji, določenimi v členu 3(1), točke (b) do (f), in členu 3(2), točka (c). črtano Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 34 – naslov Izterjava Razveljavitev sklepa o financiranju z učinkom v prihodnosti Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1 1.  Na podlagi odločitve Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra odredbodajalec Evropskega parlamenta razveljavi veljavne odločitve o financiranju s strani Unije oziroma odpove sporazume o takem financiranju, razen v primeru iz člena 19(2), točka (c), in člena 3(1), točki (b) in (f). Odredbodajalec tudi izterja kakršno koli financiranje s strani Unije, vključno z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let. 1.  Odredbodajalec Evropskega parlamenta razveljavi veljaven sklep o financiranju, naslovljen na evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo, z učinkom v prihodnosti, iz naslednjih razlogov: (a)  na podlagi odločitve Organa o izbrisu stranke ali fundacije iz registra, razen odločitve zaradi razloga o izbrisu iz člena 19(1)(a), točka (a) (iv); (b)  na podlagi odločitve o kazni na podlagi člena 30(1), točki (a)(v) in (vi). V sporazumu ali sklepu o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev so lahko navedeni tudi drugi razlogi za razveljavitev sklepa o financiranju z učinkom v prihodnosti. Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 2.  Evropska politična stranka ali evropska politična fundacija, ki ji je bila izrečena sankcija zaradi katere koli kršitve iz člena 30(1) in člena 30(2), točki (a)(v) in (vi), iz tega razloga ne izpolnjuje več pogojev iz člena 21(2). Zato odredbodajalec Evropskega parlamenta odpove sporazum o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev ali razveljavi odločitev o financiranju s strani Unije, ki se dodeli v skladu s to uredbo, in izterja neupravičeno izplačane zneske na podlagi sporazuma ali sklepa o prispevku ali dodelitvi nepovratnih sredstev ter tudi vsa neporabljena sredstva Unije iz preteklih let. Odredbodajalec Evropskega parlamenta tudi izterja neupravičeno izplačane zneske na podlagi sporazuma ali sklepa o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev od fizične osebe, glede katere je bila sprejeta odločitev v skladu s členom 31, pri čemer po potrebi upošteva izjemne okoliščine v zvezi s to fizično osebo. 2.  Odločitev o razveljavitvi sklepa o financiranja z učinkom v prihodnosti začne veljati na dan, opredeljen v odločitvi o razveljavitvi, če v njej ni določenega točnega datuma, pa na dan, ko je evropska politična stranka ali evropska politična fundacija uradno obveščena o odločitvi o razveljavitvi. V primeru take odpovedi oziroma razveljavitve se plačila odredbodajalca Evropskega parlamenta omejijo na povračljive odhodke evropske politične stranke ali upravičene stroške evropske politične fundacije do datuma, ko začne veljati odločitev o odpovedi oziroma razveljavitvi. Ta odstavek se uporablja tudi za primere iz člena 19(2), točka (c), in člena 3(1), točki (b) in (f). Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Razveljavitev sklepa o financiranju z učinkom v prihodnosti ima naslednje posledice: (a)  sporazum o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev se razveljavi z datumom iz odstavka 2; (b)  plačila odredbodajalca Evropskega parlamenta se omejijo na povračljive dejanske odhodke evropske politične stranke ali upravičene dejanske stroške evropske politične fundacije do datuma iz odstavka 2; (c)  odhodki ali stroški evropske politične stranke ali evropske politične fundacije od dneva iz odstavka 2 se vodijo kot nepovračljivi odhodki ali neupravičeni stroški; (d)  odredbodajalec Evropskega parlamenta izterja vsa neupravičeno izplačana sredstva Unije, med drugim (i)  sredstva Unije, porabljena za nepovračljive odhodke ali neupravičene stroške, in (ii)  vsa neporabljena sredstva iz predhodnega financiranja Unije, ki niso bila porabljena pred datumom iz odstavka 2, vključno z neporabljenimi sredstvi Unije iz prejšnjih let; ter (e)  odredbodajalec Evropskega parlamenta izterja vse neupravičeno izplačane zneske od fizične osebe, glede katere je bila sprejeta odločitev v skladu s členom 31. Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 34 a (novo) Člen 34a Odprava sklepa o financiranju z retroaktivnim učinkom 1.  Na podlagi odločitve Organa o izbrisu evropske politične stranke ali evropske politične fundacije iz registra zaradi razloga za izbris iz člena 19(1), točka (a)(iv), odredbodajalec Evropskega parlamenta odpravi sklepe o financiranju zadevne evropske politične stranke ali evropske politične fundacije, z retroaktivnim učinkom od datuma sprejetja teh sklepov. 2.  Odprava sklepa o financiranju z retroaktivnim učinkom ima naslednje posledice: (a)  sporazum o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev preneha veljati z dnem, ko je zadevna evropska politična stranka ali evropska politična fundacija uradno obveščena o prenehanju veljavnosti; (b)  vsi odhodki ali stroški evropske politične stranke ali evropske politične fundacije se vodijo kot nepovračljivi odhodki ali neupravičeni stroški; in (c)  vsi zneski, plačani na osnovi sporazuma o prispevku oziroma dodelitvi nepovratnih sredstev, ter neporabljena sredstva Unije iz prejšnjih let se vodijo kot neupravičena izplačila in se izterjajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Evropski parlament po pooblastilu svojega odredbodajalca ali Organa na spletišču, ustvarjenem v ta namen, v odprti in strojno berljivi obliki objavi: 1.  Evropski parlament ali Organ v skladu s porazdelitvijo svojih pristojnosti na spletišču, ustvarjenem v ta namen, v odprti in strojno berljivi obliki objavi: Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka f (f)  prispevke iz člena 23(9) in (10), o katerih so evropske politične stranke in evropske politične fundacije poročale v skladu s členom 23(2), vključno z identiteto strank ali organizacij članic, ki so zagotovile prispevke; (f)  prispevke in članarine iz člena 23(9) in (10), o katerih so evropske politične stranke in evropske politične fundacije poročale v skladu s členom 23(2), vključno z identiteto posameznih članov, strank ali organizacij članic, ki so zagotovile prispevke, razen prispevkov, višjih od 1 500 EUR in do vključno 3 000 EUR na leto od fizičnih oseb, kadar te osebe niso dale pisnega soglasja za tako objavo. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka f a (novo) (fa)  članarine iz člena 23(9a) in (10a), o katerih so evropske politične stranke in evropske politične fundacije poročale v skladu s členom 23(2), vključno z identiteto strank ali organizacij, ki so opravile ta plačila; Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 – točka f b (novo) (fb)  dodatna lastna sredstva iz člena 23(13), o katerih so evropske politične stranke in evropske politične fundacije poročale v skladu s členom 23(2); Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2 2.  Evropski parlament javno objavi seznam pravnih oseb, ki so članice evropske politične stranke, kakor je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2) in se posodablja v skladu s členom 10(6), ter skupno število posameznih članov. 2.  Organ javno objavi seznam pravnih oseb, ki so članice evropske politične stranke, kakor je priložen statutu stranke v skladu s členom 4(2) in se posodablja v skladu s členom 10(6), ter skupno število posameznih članov. Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 8 8.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, države članice in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov na podlagi te uredbe, so za vsako škodo, ki jo povzročijo pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe, odgovorni v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. Države članice zagotovijo, da se jim lahko izrečejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve te uredbe, Uredbe (EU) 2016/679 in nacionalnih predpisov, sprejetih na njeni podlagi, ter zlasti za zlorabo osebnih podatkov. 8.  Evropske politične stranke in evropske politične fundacije, države članice in neodvisni organi ali strokovnjaki, pooblaščeni za revidiranje računovodskih izkazov na podlagi te uredbe, so za vsako škodo, ki jo povzročijo pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe, odgovorni v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. Države članice brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 zagotovijo, da se jim lahko izrečejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za kršitve te uredbe. Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Vsi postopkovni koraki in odločitve, ki jih predhodno sprejme Evropski parlament, Svet ali Komisija, odredbodajalec Evropskega parlamenta ali Organ v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1141/2014 ali na njeni podlagi, se še naprej uporabljajo in razlagajo ob upoštevanju te uredbe. Sprememba 117 Predlog uredbe Priloga II – del 2 – alinea 5 a (novo) –   v primerih, ko se uporabljajo tehnike ciljanja, vse informacije, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0223/2022).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o izvajanju posodobljene nove industrijske strategije za Evropo: uskladitev porabe s politiko (2022/2008(INI))

P9_TA(2022)0329 A9-0214/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 151 in 152, člena 153(1) in (2) ter člena 173 o industrijski politiki EU, ki se med drugim sklicuje na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3) in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021)0550),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. januarja 2022 naslovom Industrijski ekosistemi, strateška avtonomija in blaginja,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 2. decembra 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu za leto 2021 (SWD(2021)0351),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021)0352),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Konkurenčnemu in čistemu evropskemu jeklarstvu naproti (SWD(2021)0353),

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge, ki deluje v okviru Komisije, iz leta 2019 z naslovom Masterplan for a Competitive Transformation of EU Energy-Intensive Industries – Enabling a Climate-neutral, Circular Economy by 2050 (Osrednji načrt za konkurenčno preobrazbo energetsko intenzivnih industrij v EU, ki bo omogočila nastanek podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva do leta 2050),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Mednarodne agencije za energijo iz leta 2021 z naslovom Net zero by 2050: A Roadmap for the Global Energy Sector (Neto ničelne emisije do leta 2050: časovni načrt za svetovni energetski sektor),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2018 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2019 z naslovom Strategija EU na področju industrijske politike: vizija za leto 2030,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2020 z naslovom Okrevanje, ki pospešuje prehod k bolj dinamični, odpornejši in bolj konkurenčni industriji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. decembra 2020 z naslovom Okrevanje naj bo krožno in zeleno,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2020 o novi strategiji za evropska mala in srednja podjetja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za vodik(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o evropski strategiji za povezovanje energetskih sistemov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2021 o evropski strategiji za kritične surovine(9),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije (COM(2020)0628),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 z naslovom Evropska strategija za zdravila (COM(2020)0761),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2022 z naslovom Priprava evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (COM(2022)0027),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. aprila 2019 z naslovom Tehnološke infrastrukture (SWD(2019)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(10),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2021/1749 z dne 28. septembra 2021 o energijski učinkovitosti na prvem mestu: od načel do prakse – smernice in primeri za njihovo izvajanje pri sprejemanju odločitev v sektorju energije in širše,

–  ob upoštevanju poročila Medvladnega panela OZN za podnebne spremembe (IPCC) z dne 4. aprila 2022 z naslovom Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change (Podnebne spremembe 2022: blaženje podnebnih sprememb),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0214/2022),

A.  ker je industriji ključno omogočiti, da izvede energetski in digitalni prehod ter obenem ohrani delovna mesta, konkurenčnost in sposobnost za razvoj in proizvodnjo čistih proizvodov;

B.  ker mora biti cilj industrijske strategije tudi krepitev enotnega trga in spodbujanje tehnoloških prebojev, da bi EU postala vodilna v svetu na področju zelenih in digitalnih tehnologij;

C.  ker so industrijski in proizvodni procesi hrbtenica trga dela v EU in bi morali spodbujati ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

D.  ker sta v spreminjajočem se geopolitičnem svetu bistvenega pomena krepitev strateške avtonomije in zmanjševanje odvisnosti EU na področju kritičnih materialov, proizvodov in tehnologij, in sicer ob ohranjanju odprtega gospodarstva, kolikor je mogoče, in zaprtega, kolikor je potrebno;

E.  ker je ruska agresija proti Ukrajini znova pokazala, da je EU močno odvisna od oskrbe z energijo iz tretjih držav; ker mora EU preusmeriti svojo industrijsko in energetsko politiko, da bi diverzificirala svoje vire energije, povečala prihranke energije in ukrepe za energijsko učinkovitost ter uvedla velike količine obnovljivih virov energije, in v vseh panogah ubrati veliko močnejši pristop krožnega gospodarstva, ki temelji na odpornih in trajnostnih dobavnih verigah;

F.  ker lahko visoka raven odvisnosti od oskrbe z energijo, na primer iz Rusije, in visoke cene energije škodujejo proizvodnim zmogljivostim evropskih podjetij; ker so razpoložljivost materialov in komponent ter proizvodne zmogljivosti v Evropi bistvenega pomena, da se prepreči nadomeščanje odvisnosti EU od uvoza energije z vse večjo odvisnostjo od dobave redkih zemeljskih rudnin, drugih kritičnih kovin, opreme ali proizvodnih zmogljivosti;

G.  ker imajo v EU sedež vodilni raziskovalni inštituti in podjetja na svetovni ravni, v njej pa živijo svetovni strokovnjaki, zaradi česar ima Unija potencial, da na področju industrijskih inovacij postane vodilna v svetu;

H.  ker je Komisija po opredelitvi svojih strateških odvisnosti v najobčutljivejših industrijskih ekosistemih napovedala, da bo predlagala konkretne sistemske (gospodarske in regulativne) ukrepe za zmanjšanje teh odvisnosti, vključno z zagotavljanjem in spodbujanjem proizvodnje in naložb v Evropi;

I.  ker mora EU izboljšati odpornost dobavnih verig in hkrati ustvariti privlačen in inovativen proizvodni in dobavni ekosistem visoke vrednosti, ki bo usklajen s cilji Evrope na področju raziskav in razvoja, inovacij, podnebja in okolja;

J.  ker so se emisije CO2 v industrijskem sektorju od leta 1990 zmanjšale za 35 % in ker je del tega zmanjšanja posledica selitve proizvodnje;

K.  ker ocenjeni gospodarski potencial zmanjšanja končne porabe energije v evropski industriji do leta 2030 v primerjavi z običajnim scenarijem znaša 23,5 %(11);

L.  ker je Komisija priznala, da je za doseganje strateške avtonomije EU ključnih več gospodarskih sektorjev, kot so zdravstvo, agroživilski sektor, rudarjenje in pridobivanje surovin ter digitalne tehnologije;

M.  ker je Komisija v novi posodobljeni industrijski strategiji priznala, da bi lahko netrajnostne tržne politike, tudi pri javnih naročilih, privedle do konsolidacije trga;

1.  pozdravlja posodobitev industrijske strategije; poudarja, da mora zeleni dogovor, če naj bo resnična trajnostna strategija za rast, ki bo prinesla preobrazbo, ter če naj se z njim zmanjšajo odvisnosti in ohranjajo enaki konkurenčni pogoji za evropsko industrijo med prehodoma, spremljati ambiciozna industrijska politika, da bi postal konkurenčna vodilna sila na področju ničelne stopnje neto toplogrednih plinov in trajnostnega gospodarstva ter da bi ustvarili sinergije med velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, hkrati pa ga je treba podpreti z bolj ambiciozno politiko za raziskave in razvoj ter okvirom, ki bo spodbujal mala in srednja podjetja; poudarja, da se je ta potreba znatno povečala zaradi sedanje podnebne in energetske krize ter ruske agresije v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč ranljivim odjemalcem v industrijskem okolju, zlasti ranljivim malim in srednjim podjetjem in mikropodjetjem, ki so jih nični prizadele tudi posledice pandemije covida-19;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vpliv ruske agresije proti Ukrajini na evropsko industrijo in njene zmogljivosti v okviru sedanjih in prihodnjih pobud in ciljev ter sprejmejo celosten pristop, ko ustvarjajo spodbude za podporo strateškim industrijskim sektorjem in njihovim dobavnim verigam, ki se soočajo z velikim povečanjem stroškov energije, prevoza in surovin; priznava, da obstaja več ukrepov, s katerimi je mogoče hkrati zmanjšati te vplive, emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka;

3.  poudarja, da je delujoč evropski enotni trg pomembno sredstvo za krepitev odpornosti industrije, privlačnosti Evrope kot destinacije za naložbe in konkurenčnosti EU ter za okrepitev dvojnega prehoda kot temelja za novo rast v industrijskih sektorjih;

4.  poudarja, da EU na področju proizvodov, energije, proizvodnih zmogljivosti in tehnologij, ki so ključni za naše gospodarstvo in prihodnjo družbo, ne sme biti odvisna od tretjih držav; poudarja, da si mora EU znova zagotoviti močan položaj v ključnih svetovnih vrednostnih verigah ter dobavo kritičnih surovin v kriznih časih, tudi z večjo uporabo načel krožnega gospodarstva; poudarja koristi krajših dobavnih verig za odpornost za odpornost našega gospodarstva in doseganje podnebnih ciljev EU;

5.  poudarja pomen mednarodnega sodelovanja, enakopravnih partnerstev in odprte svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo ter ugotavlja, da je eden najučinkovitejših načinov za krepitev evropske industrijske odpornosti in zmanjšanje odvisnosti diverzifikacija dobavnih verig z ambicioznimi ukrepi trgovinske politike, vključno s strateškimi trgovinskimi in naložbenimi sporazumi;

6.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jasne in na znanosti temelječe poti za prehod v industrijskem ekosistemu, pri čemer naj med drugim opredeli potrebe na področju infrastrukture, tehnologij ter znanj in spretnosti, ki so nujne za uspešen prehod; poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost, skladnost in sinergijo vseh pobud, ciljev, finančnih in regulativnih instrumentov, s katerimi se bo v času prehoda podpirala industrija; poudarja, da je treba uskladiti scenarije za prehod, načrte za industrijsko tehnologijo ter strateški program za raziskave in inovacije evropskih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa; poziva k letnemu spremljanju in poročanju o konkurenčnosti, tehnološkem napredku, zaposljivosti in odpornosti naših industrijskih ekosistemov ter o napredku posameznih sektorjev v zvezi s potmi za prehod, vključno z njihovo skladnostjo s podnebnimi cilji EU, da bo instrumente po potrebi mogoče hitro prilagoditi; poudarja, da bi morali biti vsi deležniki v vrednostni verigi, vključno s civilno družbo, akademsko skupnostjo, potrošniškimi organizacijami, sindikati in Evropskim znanstvenim svetovalnim odborom za podnebne spremembe, na pregleden način vključeni v proces scenarijev za prehod, s čimer bi zagotovili stalno in znanstveno podprto spremljanje napredka;

7.  poziva Komisijo, naj predstavi strategijo, osredotočeno na prehod najbolj energijsko intenzivnih industrijskih panog, ki bi jim omogočila, da ohranijo konkurenčnost, in hkrati podprla večjo strateško avtonomijo EU, saj so te panoge pogosto strateško pomembne;

8.  opozarja, da je industrijska konkurenčnost Evrope v veliki meri odvisna od njene zmogljivosti za inovacije; ugotavlja, da so po izdatkih za raziskave in razvoj, izraženih v odstotku bruto domačega proizvoda, Evropsko unijo prehitele druge gospodarske sile; ponavlja, da so potrebne ambiciozne naložbe v raziskave in razvoj, da bi izboljšali konkurenčni položaj EU v svetu; obžaluje, da velika večina držav članic še vedno ni izpolnila cilja, v skladu s katerim naj bi bili 3 % BDP namenjeni za naložbe v raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja držav članic in njihove nadaljnje zaveze glede višjih naložbenih ciljev za raziskave in razvoj na nacionalni ravni, zlasti za nacionalno javno in zasebno financiranje industrijskih inovacij in raziskav, da bi prešli na raziskave na podlagi radovednosti in nizke tehnološke pripravljenosti ter ohranili in izboljšali bazo znanja, ki podpira evropske industrijske inovacije; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo lahko imajo partnerstva za odprto znanost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naložbe v raziskave in razvoj usmerjene v spodbujanje udeležbe mikropodjetij;

9.  poudarja, da je treba v delovnih programih programa Obzorje Evropa in javno-zasebnih partnerstvih upoštevati nove okoliščine, ki so posledica ruske invazije v Ukrajino, zlasti v sklopih 4 in 5 o industriji, digitalnem in vesoljskem sektorju ter o podnebju, energiji in mobilnosti, ter raziskave in razvoj, usmerjene v industrijo, osredotočiti na nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje odvisnosti industrije EU od uvoza energije;

10.  poziva Komisijo, naj pomaga pri odpravljanju naložbene vrzeli na področju ključnih omogočitvenih tehnologij v primerjavi s svetovno konkurenco; v zvezi s tem pozdravlja predlog akta o čipih, ki ga je predložila Komisija, in vzpostavitev evropskega zavezništva za industrijske podatke, računalništvo na robu in računalništvo v oblaku; poziva Komisijo, naj hitro začne z zapoznelim delom evropskega industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije; poziva Komisijo, naj te pobude hitro razširi na druge instrumente za raziskave ter ključne omogočitvene tehnologije, kot so baterije, umetna inteligenca, kibernetska varnost, avtomatizacija in robotika, biotehnologija, računalništvo na robu, fotonika ter kvantno računalništvo in tehnologija;

11.  pozdravlja prizadevanja Komisije v zvezi z evropskim polprevodniškim ekosistemom, vključno s povečano lokalno proizvodno zmogljivostjo, pilotnimi linijami in prvimi proizvodnimi obrati za napredno tehnologijo čipov, čipe in zasnovo sistemov; poudarja, da je treba zagotoviti, da financiranje evropskega akta o čipih ne bo privedlo do zmanjšanja financiranja drugih obstoječih programov EU; pozdravlja delovni dokument služb Komisije, priložen evropskemu aktu o čipih (SWD(2022)0147); kljub temu poziva Komisijo, naj pripravi oceno učinka, vključno z vplivom na okolje, ter celovito analizo prihodnjih potreb po čipih, konkurenčne prednosti različnih vrst in potenciala za proizvodnjo čipov v Evropi;

12.  poudarja, kako pomembno je v celoti izvajati obstoječi strateški program za raziskave in inovacije Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, saj je to najpomembnejša agenda za strateško avtonomijo Unije pri več ključnih omogočitvenih tehnologijah; meni, da bi bilo treba sredstva Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije preusmeriti v raziskave, posebej na področju čipov, predvsem v okviru obstoječega strateškega načrta za raziskave in inovacije;

13.  poudarja, da je treba okrepiti oznako „Izdelano v EU“ in pospešiti uvedbo tehnologij industrije 4.0, zlasti v malih in srednjih podjetjih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo partnerstvo „Izdelano v Evropi“ močno prisotno v programu Obzorje Evropa, ter naj to doseže s spodbujanjem sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji ter univerzami in raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami; poudarja, da oznaka „Izdelano v Evropi“ ne bi smela pomeniti samo kakovosti in inovacij, temveč bi se morala uporabljati tudi za trajnostne in socialno pravične industrijske proizvode, procese in storitve, z njo pa bi bilo treba tudi spodbujati oživitev kakovostnih zaposlitvenih in proizvodnih priložnosti po vsej Uniji, da bi podprli uravnotežen in trajnostni razvoj vseh regij EU;

14.  poudarja pomen industrijskega foruma, ustanovljenega z industrijsko strategijo, in ugotavlja, da je med petimi novoustanovljenimi projektnimi skupinami ena neposredno pomembna za enotni trg, saj preučuje horizontalne vidike enotnega trga in odpravo ovir, druga pa se posebej osredotoča na napredno proizvodnjo, ki kot horizontalni dejavnik omogoča širok spekter ekosistemov;

15.  poudarja pomen cilja Unije za ničelno onesnaževanje ter popolnoma integriranega krožnega gospodarstva za oblikovanje učinkovite in razogljičene industrije; poziva Komisijo, naj opravi analiza o recikliranju in ponovnem vključevanju v cikel izdelkov; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni financiranju in razpisom za projekte vodilnih inovativnih podjetij na področju krožnega gospodarstva, ter potrebi po spodbujanju razvoja vodilnih trgov; meni, da so preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje porabe energije in virov, povezanih z odpadki, ter recikliranje v zaprti zanki vzdolž celotnih industrijskih sektorjev nepogrešljivi za krožno gospodarstvo; poudarja tudi pomen standardov, pooblastil za nakupe, kvot, trajnostnosti in popravljivosti že v zasnovi, da se olajšata recikliranje in ponovna uporaba pomembnih (kritičnih) surovin ter večja uporaba in daljša življenjska doba proizvodov;

16.  pozdravlja napoved Komisije, da bo objavila smernice za javno naročanje, in njena prizadevanja za vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil; poudarja, da je javno naročanje ključen instrument za nacionalno in gospodarsko varnost, industrijsko politiko, socialno in ekološko trajnostnost ter za spodbujanje uporabe trajnostnih proizvodov in storitev ter povpraševanja po njih; poudarja, da bi morali mehanizmi javnih naročil še naprej podpirati preobrazbo evropske industrije s spodbujanjem proizvodnje ekološko inovativnega, stroškovno učinkovitega in trajnostnega blaga in storitev ter s povečanjem povpraševanja po sekundarnih surovinah, ki izhajajo iz uporabe krožnih proizvodnih procesov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj po potrebi pregleda pravila o javnem naročanju in pravila konkurence, hkrati pa poskrbi za ustrezno delovanje enotnega trga; želi spomniti na pomen smernic, ki jih je pripravila Komisija, o tem, kako naj države članice v sklenjene pogodbe vključijo cilje uspešnosti in merila kakovosti, ter merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva Komisijo, naj malim in srednjim podjetjem zagotovi dostop in naj prepreči uporabo meril za javna naročila, ki določajo zahteve ali kvalifikacije, ki presegajo temeljne elemente nabavljene storitve ali blaga, da bodo imela mala in srednja podjetja enake možnosti za sodelovanje na znatnem trgu javnih naročil; poziva k čim večji previdnosti pri pridobivanju kritične infrastrukture s strani neevropskih akterjev;

17.  opozarja na vlogo trajnostnih praks javnega naročanja pri preprečevanju pomanjkanja zdravil, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe in naložbe v proizvodnjo; poziva Komisijo, naj podpre države članice z oblikovanjem ciljno usmerjenih pravil EU o javnem naročanju zdravil v skladu z veljavno direktivo o javnih naročilih, ki bodo namenjena zagotavljanju dolgoročne trajnosti, konkurence, zanesljivosti oskrbe in spodbujanju naložb v proizvodnjo;

18.  poziva Komisijo, naj oceni skupna javna naročila, ki so se začela med pandemijo covida-19, jih primerja z sporazumom za vnaprejšnji nakup in upošteva pridobljene izkušnje za izboljšanje tega orodja, tako da prepreči motnje na notranjem trgu;

19.  poudarja, da je treba izobraževanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje vključiti v scenarije za prehod kot pomembna orodja pri preoblikovanju industrije EU in pri prizadevanjih za večjo produktivnost, pri tem pa upoštevati potrebe trga dela v regijah v procesu gospodarske oživitve, da bi preprečili osiromašenje regij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji, zlasti v okviru regionalnih industrijskih grozdov, razvijejo strategijo za partnerstva na področju poklicnega in poslovnega izobraževanja, da bi okrepili znanja in spretnosti ter povečali uporabo inovacij malih, pripravljenih za vstop na trg, ki so jih razvila mala in srednja podjetja, ter naj sprožijo pobude, na podlagi katerih bi mala in srednja podjetja usposabljala in izboljševala znanja in spretnosti svojega osebja in zaposlenih, zlasti na področju digitalnih znanj in spretnosti; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med raziskavami in razvojem ter industrijo, zlasti v obliki prenosa tehnologije na mala in srednja podjetja; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti spodbujanje enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov, enakih možnosti ter udeležbe žensk na trgu dela in podjetništva;

20.  poudarja pomen proaktivnih politik izobraževanja in usposabljanja, ki spodbujajo zaposlovanje in zadrževanje talentov v EU; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo vrhunske raziskovalce in učitelje v EU pri vodenju programa izobraževanja, raziskav, razvoja in usposabljanja prihodnje delovne sile ter okrepijo sodelovanje med izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami in poslovnim sektorjem;

21.  poudarja, da morajo države članice izvajati pakt za znanja in spretnosti ter druge pobude Unije, katerih cilj je ustvariti priložnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delovne sile, posameznikom zagotoviti potrebna znanja in spretnosti, ki vodijo v poklicno diverzifikacijo, obravnavati pomanjkanje delovne sile in spretnosti ter pospešiti prekvalifikacijo in izpopolnjevanje delavcev in brezposelnih, zlasti tistih, ki so pri prehodu najbolj ranljivi; poudarja, da je treba izvajati pobude za izboljšanje evropskega raziskovalnega prostora, evropskega izobraževalnega prostora in evropskih inovacijskih ekosistemov, da bi vzpostavili močan evropski notranji trg za raziskave in inovacije;

22.  opozarja, da so manj usposobljeni delavci še posebej ranljivi; v zvezi s tem poudarja pomen sklada za pravični prehod, čeprav je njegovo področje uporabe omejeno;

23.  poudarja, da imajo mala in srednja ter zagonska podjetja osrednjo vlogo v industrijskih ekosistemih EU, zlasti pri digitalizaciji EU, ter so ključen vir trajnostnih in družbeno odgovornih poslovnih modelov in inovacij proizvodov; poudarja, da je treba izboljšati njihov dostop do nacionalnega in evropskega financiranja, zlasti v tradicionalnih sektorjih, kjer digitalizacija še ni razvita; obžaluje razlike v financiranju podjetništva zaradi spola, spolne usmerjenosti in porekla; poudarja vlogo Evropskega sveta za inovacije pri spodbujanju evropskega zagonskega in naložbenega ekosistema, ki bo bolj spodbujal razvoj visokotehnoloških inovacij z visokim tveganjem in velikimi potencialnimi koristmi;

24.  meni, da bodo pobude za uresničitev digitalnega desetletja prispevale k digitalni preobrazbi podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki še vedno zaostajajo za velikimi podjetji na področju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalizacije njihovih dejavnosti;

25.  poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire na enotnem trgu, ki ovirajo rast malih in srednjih ter zagonskih podjetij v Evropi, izboljšati pravni in regulativni okvir ter posledično uvesti politike, ki so naklonjene malim in srednjim podjetjem;

26.  poudarja, da je treba posodobiti regulativni okvir, ki bo kos izzivom prihodnosti, da bi zagotovili stabilnost in predvidljivost, kar bo olajšalo inovacije, naložbe ter odobritev inovativnih proizvodov in storitev, omogočilo prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov ter zagotovilo konkurenčnost Evrope in visokokakovostna delovna mesta, pri čemer je treba upoštevati gospodarske, okoljske, spolne in socialne vidike; poziva Komisijo, naj po opravljeni oceni učinka v scenarije za prehod vključi časovne načrte z zavezujočimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji ter naj zmanjša nepotrebno upravno breme za evropska podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“;

27.  poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno upravno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, pri tem pa ohraniti najvišje standarde za potrošnike, delavce, zdravje in varstvo okolja; poudarja, da je Evropa na prelomnici zaradi ruske vojne proti Ukrajini in posledic pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi novi zakonodajni predlogi podjetjem naložili nepotrebno regulativno ali upravno breme;

28.  opozarja na vlogo javne uprave pri zagotavljanju podjetjem prijaznega gospodarskega okolja in zmanjšanju nepotrebnih upravnih bremen za podjetja ob hkratnem zagotavljanju najvišjih standardov preglednosti in varnosti delavcev; meni, da bi bilo treba v javnem sektorju in med zaposlenimi v njem spodbujati orodja e-uprave, politike digitalnih inovacij in krepitev digitalnih znanj in spretnosti;

29.  poudarja nacionalno in regionalno razsežnost industrijske politike ter vlogo regionalnih strategij pametne specializacije, zlasti v smislu zaposlovanja ter gospodarskega in industrijskega razvoja na celotnem ozemlju držav članic; v zvezi s tem poziva k analizi dosežkov strategij pametne specializacije kot platforme za prihodnje ukrepe na regionalni ravni; poudarja potrebo po preglednem sodelovanju vseh lokalnih deležnikov, tudi predstavnikov civilne družbe in skupnosti, pri pripravi in izvajanju strategij pametne specializacije; poziva Komisijo, naj vključi instrumente za povečanje uporabe oznake „Izdelano v EU“ na regionalni ravni;

30.  poziva Komisijo, naj gradi na regionalnih ekosistemih, ki uvajajo lastno pametno specializacijo, pomaga premostiti regionalne razlike in vključi javno upravo, visokošolske ustanove, znanstvenike, civilno družbo in industrijo, da bi združili svoje znanje ter soustvarjali vsebine, kontekst in učne izkušnje;

31.  vztraja, da je treba pri industrijskem prehodu zagotoviti socialno pravičnost in razviti ustrezne ukrepe za podporo ponovni industrializaciji regij v prehodu s strateškimi medregionalnimi naložbenimi projekti ter z načrti za prenovo ranljivih regij, zlasti podeželja in oddaljenih območij;

32.  poudarja, da je treba temeljito preusmeriti našo evropsko energetsko politiko v odziv na nasilno rusko invazijo v Ukrajino; poziva k znatnemu zmanjšanju energetske odvisnosti EU, zlasti od ruskega plina, nafte, premoga in jedrskega goriva; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo proizvodne zmogljivosti za trajnostno, cenovno dostopno, varno in široko dostopno prehodno nizkoogljično energijo iz obnovljivih virov ter naj povečajo prihranke energije in ukrepe za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj učinkoviteje podpre razvoj virov energije, da bi lahko zadostili vse večjemu povpraševanju po električni energiji, ter naj bolj uskladi načrte in financiranje za potrebno infrastrukturo, zlasti električno energijo, energijo, pametna omrežja, vodik, CO2 ter infrastrukturo za ogrevanje in hlajenje;

33.  poudarja, da je za pravilno delovanje evropskega industrijskega ekosistema potrebna stabilna oskrba z energijo; opozarja na negativne posledice, ki bi jih imelo zmanjšanje oskrbe z energijo za proizvodno infrastrukturo; v zvezi s tem poudarja, da je potreben sistem usklajevanja, ki bi sistematično spremljal razpoložljivost plina v času krize, da bi olajšali skupne evropske strategije za reševanje krize;

34.  opozarja, da se za postopek ogrevanja in hlajenja še vedno porabi največ energije v industrijskem sektorju; poudarja, da je treba za pospešitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v industriji v celoti izkoristiti potenciale za energijsko učinkovitost pri industrijskem ogrevanju in hlajenju; poudarja, da je treba bolje izkoristiti neizogibno odpadno toploto in hlad ter industrijske grozde in simbioze, ki ponujajo znatne sinergije in potenciale za prihranek energije v številnih sektorjih, vključno s tekstilno, kemično in živilskopredelovalno industrijo ter strojegradnjo;

35.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi izkoristila potencial krožnega biogospodarstva, v katerem se uporabljajo trajnostni in obnovljivi viri, za spodbujanje dolgoročno konkurenčne in odporne industrije; v zvezi s tem poudarja, da lahko uporaba odpadkov iz biomase učinkovito nadomesti fosilna goriva, hkrati pa zmanjša ogljični odtis; zato poziva EU ter nacionalne in lokalne organe, naj v vseh politikah spodbujajo tovrsten krožni pristop;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj znatno skrajšajo čas, potreben za izdajo dovoljenj, in uvedejo skrajšane postopke izdaje dovoljenj za infrastrukturo, ki podpira industrijo pri njenem prehodu na ogljično nevtralno krožno gospodarstvo, brez poseganja v preglednost, legitimnost in zakonitost obstoječih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti hrbtenico vodika v Evropi, nadalje razviti medsebojne povezave po vsej celini ter podpreti široko uvajanje tehnologij za varčevanje z energijo, kot sta namestitev visoko učinkovitih lokalnih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in soproizvodnja, zlasti za mala in srednja podjetja;

37.  ponovno poudarja potrebo po omogočitvenih okvirih za razvoj trajnostne mobilnosti in podporo povezovanju sektorjev;

38.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo pametno in selektivno izvajanje vseh programov EU na področju raziskav in razvoja, infrastrukture ter digitalnih programov in instrumentov, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa za odpravljanje nedelovanja trga, industrijskimi zavezništvi ter tehnološkimi infrastrukturami za preskušanje, potrjevanje in nadgradnjo novih tehnoloških rešitev, zlasti tistih, ki razvijajo inovativne prelomne tehnologije, potrebne za dvojni prehod, predvsem tiste, povezane s proizvodnjo energije, gorivi in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami, ter za izvajanje učinkovitega krožnega gospodarstva, kot so čisto jeklo, čisto letalstvo, e-goriva, čista gnojila in e-kreking;

39.  poudarja, da je hitra ocena pomembnih projektov skupnega evropskega interesa s strani Komisije ključnega pomena za odpornost evropske industrije; poziva Komisijo, naj oblikuje jasne, učinkovite, preproste in celovite smernice za pomembne projekte skupnega evropskega interesa; ponovno poudarja, kako pomembno je zmanjšati tveganje financiranja, na primer prek programa InvestEU ali sklada za inovacije, ki sta bistvena za krepitev proizvodnih zmogljivosti EU v ključnih strateških sektorjih, kot je sončna industrija, kar ji bo omogočilo ponovno vzpostavitev trdne evropske proizvodne baze;

40.  poudarja velik potencial pogodb na razliko za ogljik kot ključnega instrumenta za zmanjšanje emisij in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv v industriji; meni, da so pomembne zlasti za sektorje, v katerih je težko zmanjšati emisije, za nadgradnjo tehnologij in za podporo njihovemu širjenju znotraj sektorjev; poudarja, da bi morale biti pogodbe na razliko za ogljik sorazmerne, v skladu z zakonodajo EU, skladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije in ne bi smele povzročiti neupravičenega izkrivljanja notranjega trga EU;

41.  pozdravlja analizo Komisije o strateških odvisnostih in zmogljivostih v skladu s ciljem strateške avtonomije; poziva Komisijo, naj čim prej dokonča analize in industrijske tehnološke časovne načrte ter predlaga ukrepe za zmanjšanje odvisnosti na področju opredeljenih kritičnih proizvodov, vključno z ukrepi za recikliranje in učinkovito rabo virov, in blaga, vključno z dobavitelji energije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti neprekinjen dostop osnovne medicinske in zdravstvene opreme do skupnega trga EU na podlagi izkušenj o začetnem pomanjkanju na začetku pandemije covida-19; poudarja, da je za krepitev zmogljivosti EU v kritičnih vrednostnih verigah in proizvodnje potrebna strategija, ki bo temeljila na nadaljnjih poglobljenih analizah medsebojnih odvisnosti; hkrati pa je treba ohraniti zavezanost multilateralizmu in prosti trgovini;

42.  poziva Komisijo, naj pri analizi strateških odvisnosti v štirinajstih ključnih industrijskih ekosistemih, ki jih je opredelila v svojem letnem poročilu o enotnem trgu za leto 2021, sprejme celosten pristop vrednostne verige; priporoča, da se ti poglobljeni pregledi razširijo na vse sektorje, ki veljajo za strateške; poziva Komisijo, naj upošteva vpliv ekstrateritorialnih ukrepov, ki jih sprejmejo tretje države, na industrijo EU, zlasti kar zadeva nadzor izvoza; opozarja, da bi morala posodobljena nova industrijska strategija temeljiti na evropskih virih in tehnoloških zmogljivostih, da ne bi ustvarili novih odvisnosti in ranljivosti;

43.  poudarja, da mora imeti recikliranje ključno vlogo pri povečanju oskrbe s surovinami in sekundarnimi materiali, s čimer se zmanjša odvisnost EU od uvoza iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ukrepe za zajezitev rasti povpraševanja po primarnih surovinah, kot so spodbujanje krožnega gospodarstva, podpora raziskavam in inovacijam pri nadomeščanju materialov, vključno s trajnostno oskrbo v trgovinskih sporazumih, pa tudi s strateškimi partnerstvi za surovine;

44.  poziva Komisijo, naj področje delovanja opazovalnice EU za kritične tehnologije razširi, da bo vključevalo stalno spremljanje, ocenjevanje in poročanje o kazalnikih odpornosti v industrijah EU, kot so medsebojne odvisnosti na področju ključnih tehnologij, proizvodne zmogljivosti, sistem zgodnjega opozarjanja za morebitna pomanjkanja, strateške odvisnosti in tuje subvencije v strateških sektorjih;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ad hoc spodbude za naložbe v proizvodnjo kritičnega blaga, kot so esencialna zdravila, da bi dosegli svojo odprto strateško avtonomijo in proizvodno tehnologijo glede na vse vrste krize, vključno z vojno, hkrati pa zagotovili dolgoročno odporne dobavne verige;

46.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ukrepi, predlagani v farmacevtski strategiji EU, zagotovili vlogo EU kot inovatorke na področju raziskav in razvoja pa tudi konkurenčnost, zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo in dostop do sodobnih zdravil ter še naprej spodbujali inovacije in naložbe v raziskave in razvoj; ugotavlja, da bi s pritegnitvijo močne farmacevtske industrije, ki temelji na raziskavah, podprli tudi odpornost EU; poudarja, da je treba podpreti namenske naložbe v raziskave in inovacije, proizvodnjo zdravil in aktivnih učinkovin v EU ter ohranjanje živahnih, na raziskavah temelječih proizvodnih zmogljivosti na njenem ozemlju;

47.  je zelo zaskrbljen zaradi nelojalne konkurence, naložb in prevzemov, ki jih na enotnem trgu, zlasti v strateških sektorjih, izvajajo podjetja iz tretjih držav, ki se financirajo z državnimi sredstvi, kot je oskrba z energijo, ki je potrebna za zagotavljanje neodvisnosti in energetske varnosti Unije; poziva Komisijo, naj analizira to vmešavanje, poskrbi za enake konkurenčne pogoje, zlasti za mala in srednja podjetja, pripravi ustrezne in pravno utemeljene ukrepe za preprečevanje vmešavanja ter na splošno zagotovi, da dobro uveljavljen okvir politike konkurence EU ni ogrožen in da se tako med podjetji iz tretjih držav kot podjetji iz EU, ki delujejo na enotnem trgu EU, spodbuja lojalna konkurenca;

48.  pozdravlja predloge Komisije za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi in neevropskimi podjetji; poudarja, da je treba v okviru teh predlogov ohraniti konkurenčnost evropskih izvoznih podjetij;

49.  poziva Komisijo, naj v naslednjem pregledu razširi področje uporabe in opredelitve okvira za neposredne tuje naložbe, da bi zmanjšala vpliv tujih subvencij na gospodarsko varnost v EU in vpliv prenosov tehnologij v strateških sektorjih iz podjetij EU v tretje države;

50.  poziva Komisijo, naj spodbuja prenos okoljskih tehnologij v države v razvoju, da bi olajšali zeleni prehod na svetovni ravni;

51.  je zaskrbljen, ker so ključni in občutljivi deli naše družbe, na primer varnost meja, kibernetska varnost in obramba, čedalje bolj odvisni od proizvajalcev varnostne opreme zunaj EU; poudarja, da je treba varnostne tehnologije in varnostno opremo opredeliti kot strateški sektor; poziva k oblikovanju akcijskega načrta za spodbujanje te industrije EU, tudi s prilagojenimi pravili o javnem naročanju;

52.  izpostavlja zaključke poročila Evropskega računskega sodišča o zamudah pri uvajanju omrežij 5G in tveganjih v zvezi s ponudniki iz tretjih držav(12); poziva Komisijo, naj spodbuja usklajeno uvajanje 5G v EU ter zmanjša zunanjo odvisnost in tveganja motenj v komunikacijski tehnologiji 5G in 6G z usklajeno podporo, da bi evropskim akterjem omogočili izgradnjo zmogljivosti raziskav in razvoja za sisteme 6G ter razvoj vodilnih trgov za infrastrukturo 5G kot podlago za digitalno in zeleno preobrazbo; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven konkurenčnosti tehnologij 5G, hkrati pa zagotovi varnost omrežij 5G;

53.  poudarja, da so kulturne in ustvarjalne industrije in sektorji osrednjega pomena za gibanje novega evropskega Bauhausa, ki bo ključna pobuda; ugotavlja, da sta kulturni in ustvarjalni sektor gonilna sila inovacij in razvoja v Evropi; poziva Komisijo, naj razvije celovit, skladen in dolgoročen okvir industrijske politike za kulturni in ustvarjalni sektor;

54.  pozdravlja predlog Komisije o aktu o podatkih in razvoj skupne pobude za evropske podatkovne prostore; poudarja vlogo, ki jo bodo imeli interoperabilni, konkurenčni in vseevropski podatkovni prostori za več industrijskih sektorjev, vključno z razvojem umetne inteligence, mobilnostjo, okoljem, zdravjem in pametno proizvodnjo; poudarja, da je potreben diferenciran pristop, ki bo upošteval značilnosti vsakega sektorja; verjame, da lahko vodilna vloga podjetij, ki niso članice EU/Evropskega gospodarskega prostora, v pobudah EU za podatkovne prostore spodkopava cilj krepitve tehnološke suverenosti EU; poudarja pomen podatkovnega gospodarstva in poziva Komisijo, naj pospeši vse pobude, povezane s podatki, podpre oblikovanje evropskega ekosistema podatkovnega prostora na podlagi zaupanja, konkurenčnosti in interoperabilnosti, spodbuja oblikovanje skupnih evropskih infrastruktur za lažjo uporabo in izmenjavo podatkov med industrijskimi sektorji, izboljša podatkovne ekosisteme, ekosisteme v oblaku in ekosisteme na robu ter poveča naložbe v komunikacije visokih hitrosti; v zvezi s tem poudarja pomen pravne varnosti, ki je ključna za inovativno zmogljivost podjetij EU;

55.  poudarja, da je treba zagotoviti odpornost komunikacijskih omrežij in varnost podatkovnih prostorov ter tako podpreti hitro uvajanje optičnih omrežij, ki bi lahko zagotovila več načinov prenosa in odpornost na fizične in kibernetske napade;

56.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo v okviru digitalne preobrazbe uporabljale najsodobnejše metode in dobre prakse za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zapletenosti računanja ter za povečanje energijske in podatkovne učinkovitosti sistemov v produktivni uporabi; v zvezi s tem poudarja, da je treba v digitalni prehod vključiti oceno okoljske trajnostnosti, tudi glede porabe energije, v celotnem življenjskem ciklu izdelkov in sistemov;

57.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečevanje neevropskega lastništva priglašenih organov EU, ki jih imenuje država EU, da bi ugotovila skladnost nekaterih proizvodov, preden se dajo na trg;

58.  pozdravlja pobudo Komisije za evropsko standardizacijsko strategijo, katere cilj je podpreti digitalno preobrazbo in zeleni prehod, ter se strinja s prizadevanji za bolj proaktiven pristop k določanju strategije za standarde, tudi na mednarodni ravni s ključnimi trgovinskimi partnerji;

59.  ugotavlja, da mora EU za doseganje strateške avtonomije razviti obrambne zmogljivosti; poudarja pomen zagotavljanja politične usmeritve in razvoja ambicioznih javnih programov za podporo in spodbujanje naložb v vesoljsko in obrambno industrijo; meni, da je izjemno pomembno operacionalizirati zanesljiv, skromen in učinkovit evropski trg obrambne opreme, vključno z visoko stopnjo tehnološke suverenosti;

60.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 97, 28.2.2022, str. 43. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (3) UL C 316, 6.8.2021, str. 2. (4) UL C 425, 20.10.2021, str. 43. (5) UL C 445, 29.10.2021, str. 2. (6) UL C 465, 17.11.2021, str. 11. (7) UL C 15, 12.1.2022, str. 56. (8) UL C 15, 12.1.2022, str. 45. (9) UL C 224, 8.6.2022, str. 22. (10) UL C 238, 6.7.2018, str. 28. (11) Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 02/2022: Energijska učinkovitost v podjetjih – Nekoliko prihranka energije je, vendar obstajajo slabosti pri načrtovanju in izbiri projektov https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR22_02/SR_Energy-effic-enterpr_SL.pdf (12) Evropsko računsko sodišče, Posebno poročilo št. 03/2022: Uvajanje omrežij 5G v EU: zamude pri uvajanju omrežij in varnostna vprašanja, ki ostajajo nerešena, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o posledicah suše, požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov: povečanje prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam (2022/2829(RSP))

P9_TA(2022)0330 RC-B9-0384/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o isti temi(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380) in resolucije Parlamenta z dne 9. junija 2021 o isti temi(4),

–  ob upoštevanju strategije od vil do vilic za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381) in svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o isti temi(5),

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in zlasti Pariškega sporazuma iz leta 2015, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju globalnega poročila o oceni za zmanjševanje tveganja nesreč za leto 2021, ki ga je pripravil Urad OZN za zmanjševanje tveganja nesreč,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, sprejetih leta 2015, zlasti cilja št. 15,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji,

–  ob upoštevanju posebne izdaje Global Wetland Outlook 2021 (Obeti za mokrišča po svetu v letu 2021), ki jo je objavil sekretariat Konvencije o mokriščih,

–  ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije o suši v Evropi avgusta 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 (COM(2021)0572),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ki ga je maja 2019 pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. novembra 2021 z naslovom Strategija EU za tla do leta 2030 – Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje (COM(2021)0699) in resolucije Parlamenta z dne 28. aprila 2021 o varstvu tal(7),

–  ob upoštevanju Evropske listine o vodnih virih,

–  ob upoštevanju poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe z naslovom Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe 2022: vplivi, prilagajanje in ranljivost),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 64/292 z dne 28. julija 2010, v kateri se priznava človekova pravica do vode in komunalnih storitev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude Right2Water (Pravica do vode)(8),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 17/2020 z naslovom Water and agriculture: towards sustainable solutions (Voda in kmetijstvo: trajnostnim rešitvam naproti),

–  ob upoštevanju poročila Svetovnega inštituta za vire z dne 21. januarja 2020 z naslovom Achieving Abundance: Understanding the Cost of a Sustainable Water Future (Doseganje obilja: razumevanje stroškov trajnostne prihodnosti vode),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 14. oktobra 2021 z naslovom Water resources across Europe — confronting water stress: an updated assessment (Vodni viri po Evropi – soočanje z vodnim stresom: posodobljena ocena),

–  ob upoštevanju preverjanja ustreznosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah iz leta 2019, ki ga je izvedla Komisija (SWD(2019)0439),

–  ob upoštevanju ocenjevalnih in posebnih poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko(9) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(11),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je bilo po podatkih Evropskega observatorija za sušo avgusta 2022 za 64 % celine izdano opozorilo v zvezi s sušo (za 17 % že velja alarm v zvezi s sušo); ker predhodni podatki kažejo, da je sedanja suša najhujša v vsaj zadnjih 500 letih; ker je leta 2022 povprečna temperatura v Evropi dosegla najvišje zabeležene ravni za avgust in obdobje od junija do avgusta(12); ker naj bi se v prihodnjih mesecih na obsežnih območjih Evrope nadaljevale razmere, ki bodo bolj sušne od običajnih, in ker se vročinski valovi in suša vzajemno krepijo;

B.  ker je po podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe jasno, da so zaradi podnebne krize ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi, pogostejši in intenzivnejši, kar pomeni, da so padavine in nevihte močnejše, vročinski valovi bolj vroči, suše pa se podaljšujejo in so hujše;

C.  ker podnebna kriza že dramatično vpliva na ekosisteme in prebivalstvo ter njegove možnosti preživljanja; ker se evropska celina segreva hitreje kot drugi deli sveta, saj se je temperatura v letu 2019 v primerjavi s predindustrijsko dobo povečala za 2 °C, medtem ko se je povprečna temperatura po svetu zvišala za 1,1 °C; ker je letošnja rekordna suša le zadnji v vrsti skrajnih podnebnih pojavov, ki postajajo vse bolj običajni ter se povečujejo po obsegu in moči; ker se vodni cikel s podnebnimi spremembami pospešuje, bodo suše, nevihte in poplave pogostejše in intenzivnejše;

D.  ker so potrebni nujni ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v skladu z najboljšo razpoložljivo znanostjo in v kombinaciji z znatno okrepitvijo ukrepov za prilagajanje in odpornost v vseh sektorjih, da bi zmanjšali in obvladovali kratko-, srednje- in dolgoročne vplive na gospodarstvo, okolje ter dobro počutje in zdravje;

E.  ker je Svetovni inštitut za vire ugotovil, da se šest držav članic EU (Ciper, Belgija, Grčija, Španija, Portugalska in Italija) sooča z resnim pomanjkanjem vode, in napoveduje, da bo do leta 2030 med svetovno oskrbo z vodo in potrebo po njej nastala 56-odstotna vrzel(13); ker Evropska agencija za okolje ocenjuje, da pomanjkanje vode že vpliva na 20 % evropskega ozemlja in 30 % njenega prebivalstva, ter meni, da stroški suše v Evropi znašajo od 2 do 9 milijard EUR letno(14);

F.  ker so se zaradi podnebnih sprememb spremenili vetrovni in vremenski vzorci v Evropi, tako da so območja visokega tlaka bolj prisotna, obdobja s skopimi padavinami ali brez njih pa pogostejša, zaradi česar so obdobja gojenja poljščin postala bolj sušna; ker vlaga v tleh vpliva na obnavljanje podtalnice, strukturo, poseljenost in temperaturo tal, pomanjkanje vode pa med drugim povzroča erozijo tal in slabše pridelke; ker so tla zaradi pomanjkanja padavin in vročinskih valov v zadnjih mesecih v večini Evrope še vedno izrazito sušna v primerjavi z junijem 2022;

G.  ker so napovedi o pridelku semenske koruze, soje in sončnic v EU najbolj črnoglede, pri čemer je zmanjšanje (v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let) ocenjeno na –16 %, –15 % oziroma –12 %; ker bodo verjetno močno prizadeti tudi drugi pridelki, zlasti krma; ker se je resnost posledic suše in vročinskih valov na kmetijsko proizvodnjo v zadnjih 50 letih približno potrojila(15); ker so nižji pridelki še posebej zaskrbljujoči zaradi posledic za trg s hrano in krmo, ki jih ima sedanji konflikt v Ukrajini;

H.  ker netrajnostne kmetijske prakse, krčenje gozdov in intenzivna urbanizacija povečujejo tveganje za pojav naravnih nesreč, pa tudi njihovo resnost;

I.  ker je v najnovejšem svetovnem atlasu dezertifikacije prikazano, da je več kot 75 % zemeljskega kopnega degradiranega, do leta 2050 pa bi lahko ta delež presegel celo 90 %; ker je dezertifikacija prizadela že 8 % ozemlja EU, večinoma v južni, vzhodni in srednji Evropi, kar pomeni 14 milijonov hektarjev; ker je 13 držav članic izjavilo, da jih je prizadela dezertifikacija, kot je opredeljena v Konvenciji OZN o boju proti dezertifikaciji; ker je dezertifikacija med drugim posledica erozije tal, prekomerne paše in izgube vegetacijske odeje, zlasti dreves, pa tudi zaslanjevanja, izgubljanja organskih snovi in živih organizmov v tleh ter zmanjševanja biotske raznovrstnosti; ker so se EU in države članice leta 2015 zavezale, da bodo do leta 2030 dosegle nevtralnost na področju degradacije zemljišč;

J.  ker okvirna direktiva o vodah(16) v členu 4(2) določa, da morajo države članice varovati, izboljševati in obnavljati telesa podzemne vode ter zagotavljati ravnotežje med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode, zato da se najkasneje 15 let po začetku veljavnosti direktive doseže dobro stanje podzemnih voda; ker 22 let pozneje le 40 % spremljanih jezer, rečnih ustij, rek in obalnih voda izpolnjuje merila „dobrega“ ali „zelo dobrega“ ekološkega stanja, kot so opredeljena v okvirni direktivi o vodah; ker je preverjanje ustreznosti v skladu z direktivo pokazalo, da je skoraj 50 % vodnih teles spada med izjeme, kar ni zadovoljivo; ker so se v preteklosti izvajale slabe prakse in ukrepi, ki so imeli uničujoče posledice za zadrževanje vode v tleh, na primer: preusmerjanje rek ali betoniranje rečnih strug, intenzivnejša raba zemljišč ter izsuševanje ribnikov in mokrišč;

K.  ker je voda bistveni sestavni del prehranjevalnega ciklusa; ker so kakovostne podzemne in površinske vode v zadostnih količinah nujne za pravičen, zdrav, okolju prijazen in trajnosten prehranski sistem, kot je opisano v strategiji od vil do vilic; ker je čista voda v zadostnih količinah eden od poglavitnih elementov, da bomo v EU dosegli in imeli resnično krožno gospodarstvo; ker je v uredbi o strateških načrtih skupne kmetijske politike (SKP)(17) določen cilj, da je treba spodbujati trajnostni razvoj in učinkovito upravljati naravne vire, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

L.  ker je kmetijstvo odvisno od razpoložljivosti vode; ker namakanje varuje kmete pred muhavostjo podnebja in povečuje donos, vseeno pa močno obremenjuje vodne vire; ker je bilo leta 2016 namakanih le 6 % kmetijskih zemljišč v EU(18), a je bilo zanje porabljenih kar 24 % vsega odvzema vode v EU; ker se skupna kmetijska politika po podatkih posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o trajnostni rabi vode v kmetijstvu ni izvajala dosledno usklajeno z vodno politiko EU, in če tega ne bo mogoče izboljšati, se bo pritisk na vodne vire še povečeval;

M.  ker nova skupna kmetijska politika, ki bo začela veljati leta 2023, omejuje naložbe za povečanje namakanih površin na območjih, kjer je stanje vodnih teles „manj kot dobro“;

N.  ker odvzem vode iz površinskih voda in podtalnice za pitje, industrijo in kmetijstvo, skupaj z izjemno visokimi temperaturami in umanjkanimi padavinami, pomeni povečano koncentracijo onesnaževal in hranil ter strupeno cvetenje alg in pojav patogenov, kot se dogaja v evropskih rečnih sistemih, rečnih ustjih in drugih vodnih telesih, kar povzroča množično odmiranje sladkovodnih voda in pogin rib, propadanje ribištva in izčrpavanje možnosti preživljanja; ker se z višanjem temperature vode zmanjšuje vsebnost kisika, kar ima hude posledice za ribe; ker zmanjšan pretok rek v kombinaciji z izkopavanjem mulja povzroča izpuste koncentriranih toksinov, ki so nakopičeni v usedlinah, kar slabo vpliva na vodne organizme in ribištvo v nižjem toku rek;

O.  ker je 60 % povodij na čezmejnih območjih, zato je tam odločilnega pomena učinkovito čezmejno sodelovanje; ker je dvajset evropskih držav odvisnih od drugih držav za več kot 10 % svojih vodnih virov, v petih državah pa kar 75 % virov izvira iz rek, ki pritečejo iz druge države(19); ker se zaradi neupoštevanja direktive o čiščenju komunalne odpadne vode(20) v obmejnih regijah slabša stanje čezmejnih vodnih teles, zaradi česar nato država članica prejemnica ne more doseči ciljev iz te direktive; ker so v okvirni direktivi o vodah sicer omenjene „ustrezne ekoregije“, a je sodelovanje na področju vode v praksi slabo; ker se pričakuje, da se bo zaradi pomanjkanja virov v skupnih povodjih povečevala zapletenost vodnopolitičnih vprašanj;

P.  ker so se obnovljivi vodni viri na prebivalca v EU v zadnjih 60 letih zmanjšali za 17 %; ker je moralo več držav EU v zadnjih mesecih zaradi suše racionirati pitno vodo in so bile lokalne skupnosti odvisne od pitne vode, ki so jo dobavljali tovornjaki; ker se zaredi uhajanja vode zgubi 24 % vse porabljene vode v Uniji;

Q.  ker se 20–40 % vode, ki je na voljo v Evropi, med drugim izgubi zaradi puščanja v vodovodnem sistemu, nezadostne uporabe tehnologije za varčevanje z vodo, čezmernega in nepotrebnega namakanja ter puščajočih pip;

R.  ker se letni pretok rek v južni in jugovzhodni Evropi zmanjšuje, v severni in severovzhodni Evropi pa povečuje; ker so zaradi tega močno prizadeti hidroelektrični sistemi in sistemi za hlajenje elektrarn; ker se je v projektu AMBER (Adaptive Management of Barriers in European Rivers) izkazalo, da je na evropskih rekah več kot milijon pregrad, v več kot 85 % pa gre za manjše strukture, ki so v slabem stanju ali sploh ne delujejo; ker vse pregrade vplivajo na zdravje rek in vodni cikel, saj spreminjajo njihov naravni tok in prekinjajo selitvene poti rib;

S.  ker sta imela nižji vodostaj in vodni pretok zelo negativne posledice za energetske sektorje, ki temeljijo na fosilnih gorivih, jedrski energiji in hidroelektrarnah, ter na hladilne sisteme; ker so letošnje poletne suše dodatno zaostrile že tako hude pritiske na energetskem trgu, ki jih doživlja Evropa; ker lahko kasnejši vplivi še bolj prizadenejo vodne ekosisteme, ki jih je močno prizadel že vročinski val;

T.  ker so od rek odvisne mnoge turistične dejavnosti; ker se pomanjkanjem vode spoprijema že 17 % ozemlja EU, pri čemer so razmere v Sredozemlju celo bolj zaskrbljujoče, saj približno 50 % prebivalstva poleti živi v stalnem vodnem stresu, številne turistične lokacije pa so morale zaradi suše prekiniti delovanje;

U.  ker premalo padavin in obsežno črpanje vode za namakanje vplivata na rečni promet in povzročata težave pri oskrbi s težkimi materiali, zlasti v dolini Rena, kar ima negativne posledice za mnoge sektorje; ker je bil vodostaj glavnih evropskih plovnih poti, zlasti Rena, Donave in Pada, na kritično nizki ravni, kar je negativno vplivalo na kmetijstvo, oskrbo s pitno vodo, ekosisteme in trgovino;

V.  ker postajajo gozdovi vse dovzetnejši za vplive podnebnih sprememb, zlasti na vse pogostejše gozdne požare; ker so leta suše in propadanja ustvarila idealne razmere za širjenje požarov v naravi; ker so gozdni požari v Evropi dosegli dramatične razsežnosti;

W.  ker je bilo v desetletju 2011–2021 požganih več kot pet milijonov hektarjev gozdov, in to predvsem zaradi suše; ker je zgolj zaradi požarov v naravi, ki so se zgodili med 4. junijem in 3. septembrom 2022, požganih skupaj 500.000 hektarjev površin(21), zmogljivosti EU za gašenje gozdnih požarov pa so bile izkoriščene do skrajnih meja; ker so požari v naravi po vsem ozemlju Unije požgali dragocena območja, kot so naravni parki in geoparki pod zaščito Unesca, ter povzročili izgubo biotske raznovrstnosti in uničili pridelek in pašnike;

X.  ker so suše in vročinski valovi povezani s podnebnimi spremembami in vse bolj otežujejo gašenje požarov, saj se lahko ogenj v takšnih razmerah zelo hitro širi in razplamteva; ker bodo postali gozdni požari zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in vse bolj uničujoči, sezona požarov pa se utegne v Evropi začeti vse bolj zgodaj in končati vse kasneje; ker bi morale države članice te izredne spremembe upoštevati v svojih praksah za obvladovanje požarov;

Y.  ker stabilni, mešani, biotsko raznovrstni gozdovi z drevesi različnih starosti in vrst ter s trajnim zastorom zagotavljajo številne dodatne koristi, zlasti omilitev suše in vročine; ker tudi kmetijsko-gozdarski sistemi in drevesa, vključena v kmetijske ekosisteme, prinašajo številne koristi, vključno s produktivnostjo in odpornostjo;

Z.  ker vročinski valovi in suše negativno vplivajo na dohodke kmetov, kar lahko vodi do opuščanja kmetij; ker lahko nato zaradi opuščanja kmetij nastanejo ugodni pogoji za izbruh požarov v naravi;

AA.  ker OZN ocenjuje, da je od leta 1970 po svetu izginilo 35 % mokrišč, torej izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi, čeprav so zelo koristna; ker obalna mokrišča, kot so mangrove, sekvestrirajo ogljik do 55-krat hitreje kot tropski deževni gozdovi; ker šotišča, ki pokrivajo le 3 % zemeljske površine, lahko skladiščijo 30 % vsega ogljika na kopnem, a zgolj, če so mokra, in absorbirajo odvečno vodo, kar preprečuje poplave in sušo; ker smo po podatkih Komisije v EU izgubili približno dve tretjini mokrišč, ki so obstajala pred sto leti;

AB.  ker je generalna skupščina OZN 28. julija 2010 priznala pravico do vode in komunalne ureditve kot človekovo pravico; ker je čista pitna voda bistvena za vse človekove pravice; ker je leta 2013 1.884.790 državljanov podpisalo evropsko državljansko pobudo „Pravica do vode“ o pravici do vode in komunalne ureditve; ker danes milijon državljanov EU nima dostopa do vode, 8 milijonov pa nima komunalne ureditve;

AC.  ker suša poslabšuje življenjske razmere ljudi zaradi vročine in pomanjkanja vode; ker so najbolj ogrožene osebe nesorazmerno bolj prizadete; ker imajo evropske države, ki jih je suša najbolj prizadela, presežno smrtnost; ker suša poškoduje najbolj občutljive stavbe, kar slabša kakovost življenja tistih, ki bivajo v njih;

AD.  ker suša in druge posledice podnebnih sprememb vplivajo tudi na duševno zdravje in krepijo anksioznost, zlasti med mladimi;

AE.  ker proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije ne zadostuje za ustrezen odziv na večje naravne nesreče in za izražanje evropske solidarnosti regijam, ki so jih nesreče prizadele;

AF.  ker imajo lahko suše kaskadne posledice, saj izgube zaradi suše v EU po ocenah znašajo 9 milijard EUR na leto; ker analiza Skupnega raziskovalnega središča kaže, da bi lahko evropsko gospodarstvo zaradi vpliva suš do leta 2100 izgubilo več kot 65 milijard EUR na leto(22); ker se pričakuje, da bodo suše dvakrat pogostejše, če bodo svetovne temperature presegle cilje iz Pariškega sporazuma, absolutne letne izgube zaradi suše v Evropi pa bi se povečale na 40 milijard EUR letno(23); ker stroški neukrepanja močno presegajo stroške trenutnih naložb v ambiciozne podnebne ukrepe(24);

AG.  ker podnebna kriza poglablja obstoječe neenakosti; ker je še zlasti prizadela gospodinjstva z nizkimi dohodki in ranljive osebe, ki potrebujejo posebno podporo za prilagajanje spreminjajočemu se podnebju; ker je treba delavce zaščititi pred škodljivimi učinki podnebne krize na delovnem mestu;

1.  izraža globoko sočutje in solidarnost z družinami žrtev nedavnih ekstremnih vremenskih pojavov in s prebivalci opustošenih območij ter pozdravlja predanost poklicnih in prostovoljnih gasilcev, reševalcev, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, vključenih v reševanje, in članov javnosti, ki so poskušali rešiti ljudi in preprečiti širjenje požarov, pri čemer so pogosto tvegali lastna življenja;

2.  poudarja, da je trajnostno gospodarjenje z vodo pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti in poziva Komisijo, naj ne predlaga nadaljnje zakonodaje EU, ki ogroža ali bi lahko ogrožala našo prehransko varnost;

3.  meni, da so ekstremne vremenske razmere znak, da potrebujemo ambicioznejše ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v tem procesu in okrepiti svoja prizadevanja v vseh sektorjih; opozarja, da bi morala EU v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, Pariškim sporazumom in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji okrepiti podnebne ukrepe za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer bi globalno segrevanje glede na temperature iz predindustrijskega obdobja omejila na 1,5 °C, in za prilagajanje nanje, da bi spodbudila odpornost; poziva EU, naj posodobi svoj nacionalno določeni prispevek v okviru Pariškega sporazuma in naj do 27. zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP27) poveča svoj cilj zmanjšanja toplogrednih plinov, v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji; poziva k najvišjim ambicijam v zvezi s svežnjem „Pripravljeni na 55“;

4.  izraža zaskrbljenost v zvezi z ugotovitvami iz poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli za leto 2021, zlasti zaradi dejstva, da bodo kljub ambicioznejšim podnebnim zavezam, sprejetim v zadnjem letu, napovedane emisije privedle do zvišanja temperature za 2,7 °C, če bi se nacionalne zaveze izvajale v celoti, kar bi imelo resne posledice po vsem svetu; zato poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo močno zavezane evropskemu zelenemu dogovoru in okrepijo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje in odpornost EU nanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ekstremnim vremenskim pojavom;

5.  pričakuje, da bo predlog Komisije za zakon EU o obnovi narave(25) priložnost, da se izboljšajo sinergije med blažitvijo podnebnih sprememb, prilagajanjem nanje, preprečevanjem nesreč in obnovo narave; pričakuje, da bo zagotovil okvir za obnovo ekosistemov, odpornih na sušo, vključno z obnovo biotsko raznovrstnih gozdov z drevjem različnih starosti in različnih vrst ter s trajnim zastorom, mokrišč, naravne vegetacijske odeje, dinamike poplavnih ravnic, naravnega pronicanja po vsej pokrajini in izboljšanja odpornosti povodij;

6.  podpira namero Komisije, da bo prispevala k splošnemu učinku hlajenja in vzpostavila platformo EU za ozelenitev mest; poziva Komisijo, naj določi ambiciozne in konkretne zavezujoče cilje za biotsko raznovrstnost v mestih, sonaravne rešitve, pristope na podlagi ekosistemov in zeleno infrastrukturo, ki bi koristila človeku in prostoživečim živalim ter prispevala k splošnim ciljem biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba vključiti ukrepe, kot so minimalni delež zelenih streh na novih stavbah, podpora urbanemu kmetijstvu, vključno z uporabo rodnih dreves, kjer je to ustrezno, ob zagotavljanju, da se ne uporabljajo kemični pesticidi, uporaba gnojil na urbanih zelenih površinah v EU pa se zmanjša, ter povečanje števila zelenih površin glede na število prebivalcev;

7.  poziva države članice, naj prednostno razvrstijo in opredelijo kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe za obnovo degradiranih ekosistemov, katerih poslabšanje so povzročili ekstremni vremenski dogodki; poleg tega poziva, naj se oblikujejo smernice EU za načrte za obnovo po izrednih dogodkih, da bi opredelili prednostna področja v fazah okrevanja, sanacije in obnove po nesrečah, ki so jih povzročile poplave, gozdni požari, vročinski valovi ali suše, vključno s priporočili za povečanje odpornosti in ponovno oživitev sredstev za preživljanje, gospodarstev in prizadetega okolja;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi smernice, ki bi jih lahko deležniki uporabljali za povečanje odpornosti ljudi in ekosistemov na sušo; poudarja, da je na področju raziskav in spremljanja na ravni EU potrebno tudi usklajeno ukrepanje že obstoječih subjektov, kot so Evropska opazovalnica za suše, Evropska agencija za okolje, storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah in drugih ustreznih deležnikov; poudarja, da bi bilo treba na področju financiranja opredeliti ustrezno finančno podporo v okviru SKP, nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost in drugih regionalnih skladov;

9.  priznava, da je sredozemska regija posebno ranljiva in da je na teh ozemljih pomembna uporaba posebnih mehanizmov in sredstev za obvladovanje tveganj in vpliva teh ekstremnih dogodkov; poudarja, da suša in drugi vremenski pojavi, povezani s podnebno krizo, ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na družbo, kulturo, gospodarstvo in politiko, kar povečuje tveganje poglabljanja socialnih neenakosti;

10.  opozarja na negativen vpliv naravnih nesreč na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU, ki ovira izvajanje kohezijske politike Unije; želi spomniti, da bo do leta 2030 več kot 100 milijard EUR sredstev kohezijske politike vloženih v energetski prehod, razogljičenje in obnovljive vire energije; priznava posebno ranljivost ozemelj iz člena 174 PDEU, zlasti otokov in gorskih regij, ter iz člena 349 PDEU;

11.  ponovno izraža podporo prilagoditveni strategiji EU; vendar obžaluje, da v njej niso določeni konkretni, merljivi in časovno omejeni cilji za razvoj odpornosti EU in njenih držav članic na podnebne spremembe, in opozarja na poziv Parlamenta k določitvi zavezujočih in merljivih ciljev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga celovit, ambiciozen in pravno zavezujoč evropski okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bi zajemal ustrezna zakonodajna orodja, s posebnim poudarkom na najranljivejših regijah;

12.  poziva Komisijo, naj nujno pripravi celovito oceno podnebnih tveganj na ravni EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni tveganjem suše, gozdnih požarov, nevarnostim za zdravje, ranljivostim ekosistema ter vplivom na kritično infrastrukturo in žariščne točke omrežja, da bi na podlagi tega usmerjali in prednostno razvrstili kratko-, srednje- in dolgoročna prizadevanja za prilagajanje in odpornost; zlasti poziva, naj se do poletja 2023 opravi stresni test odpornosti ključne infrastrukture v EU na podnebne spremembe;

13.  poudarja, da podnebna kriza poglablja obstoječe neenakosti; poudarja, da je še zlasti prizadela gospodinjstva z nizkimi dohodki in ranljive osebe, ki potrebujejo posebno podporo za prilagajanje spreminjajočemu se podnebju; pozdravlja socialne politike v državah članicah, ki ščitijo delavce pred škodljivimi učinki podnebne krize na delovnem mestu, in spodbuja države članice, naj prilagajanje podnebnim spremembam vključijo v svojo politiko dela in socialno politiko;

Civilna zaščita in odzivanje na izredne razmere

14.  poudarja, kako pomembno je nadalje razvijati in v celoti izkoristiti mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite v primeru gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč; poziva Komisijo, naj v skladu z novo strategijo EU za prilagajanje zbira in razširja znanje med državami članicami o prilagajanju gozdov na sedanje in pričakovane podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj za podporo ukrepom preprečevanja pripravi ocene in zemljevide požarne ogroženosti na podlagi izboljšanih produktov programa Copernicus in drugih podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem; poudarja, kako pomembno je okrepiti mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite, da bi zagotovili primerne zmogljivosti za boj proti gozdnim požarom v EU;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo vzpostavitev nove stalne flote rescEU, in jih spodbuja, naj za to zagotovijo dovolj sredstev in karseda hitro povečajo evropsko sezonsko varnostno mrežo;

16.  z zaskrbljenostjo opaža omejitve sedanjega okvira za odzivanje na nesreče na ravni EU, ki temelji na prostovoljnem zbiranju predhodno dodeljenih sredstev za odzivanje od držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o razširitvi zmogljivosti in pristojnosti EU za odzivanje na nesreče zaradi vse pogostejših in silovitejših podnebnih nesreč, zlasti z ustanovitvijo stalnih enot civilne zaščite EU;

17.  poziva k razširitvi sedanje prostovoljne gasilske rezerve v okviru rescEU in poziva vse države članice, naj razmislijo o vključitvi dela svojih nacionalnih gasilskih brigad v evropsko rezervo; poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt za povečanje zmogljivosti EU za odzivanje;

18.  podpira posodobitev sredstev civilne zaščite z novimi skupnimi javnimi naročili, da bi opremo ter zemeljska in zračna sredstva bolje prilagodili geografskim značilnostim različnih ozemelj EU;

19.  poziva, naj se glede na uspeh pilotnega programa, ki je bil izveden to poletje v Grčiji, poveča sezonska predhodna napotitev gasilcev na žarišča požarov v naravi;

20.  poziva države članice, naj povečajo naložbe v raziskave in inovacije ter podprejo ustanovitev evropskega centra odličnosti na področju civilne zaščite, zlasti za spodbujanje usposabljanja agentov za boj proti požarom in krizno upravljanje ter izmenjave dobre prakse;

21.  želi spomniti, da je bil Solidarnostni sklad Evropske unije večkrat spremenjen, da bi razširili njegovo področje uporabe, in da je bila njegova proračunska postavka za leto 2022 že v celoti uporabljena, med drugim zaradi večjega števila naravnih nesreč; poziva k znatnemu povečanju proračuna Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi regijam pomagali predvideti in ublažiti posledice podnebnih sprememb, ter k razširitvi področja uporabe tega sklada, da ga bo mogoče uporabljati tudi za podporo pri obnovi in gradnji javne in zasebne infrastrukture, ki bo odpornejša na podnebne spremembe; poudarja, da je resnost nekaterih naravnih nesreč v nekaterih primerih posledica človeškega ravnanja, med drugim neustreznega prostorskega načrtovanja, ki je privedlo do gradnje stanovanj in infrastrukture na poplavnih ravnicah ali območjih zemeljskih plazov; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba s povračili iz Solidarnostnega sklada EU spodbujati večjo odpornost in trajnostnost ter financirati ekosistemske rešitve (na primer pogozdovanje, obnovo habitatov in protipotresno obnovo);

22.  poudarja, da je treba pomoč in sredstva karseda hitro, preprosto in prilagodljivo posredovati prizadetim regijam, poudarja pa tudi, da so za vzpostavitev celovite strukture za odziv in odpornost bistvene sinergije med Solidarnostnim skladom Evropske unije, mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, področjem prilagajanja podnebnim spremembam v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter programi za teritorialno sodelovanje;

23.  poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje civilne družbe pri preprečevanju suše in podnebnih sprememb ter odzivanju na njihove posledice; poziva Komisijo, naj predlaga evropsko pobudo za državljansko udejstvovanje in spodbuja prostovoljne pobude za odzivanje na nesreče;

Kmetijstvo

24.  poziva Komisijo, naj v celoti oceni vplive nenehne suše na proizvodnjo hrane v EU v tem letu in na preskrbo prebivalstva s hrano v prihodnji zimi; poleg tega poziva Komisijo in Svet, naj razmislita, katere popravne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti in kakšno podporo zagotoviti, da bi lahko primarni proizvajalci hrane, ki jih je prizadelo zmanjšanje proizvodnje kot posledica škode zaradi vročine in suše, brez odlašanja ponovno zagnali nove proizvodne cikle za zagotovitev osnovne preskrbe s hrano;

25.  poudarja, da je pomembno preseči kratkoročne ukrepe in blaženje sedanje krize; poudarja, da mora EU nadaljevati prilagajanje svojih prehranskih sistemov, da bodo dolgoročno odpornejši;

26.  poziva EU in države članice, naj vlagajo v raziskave in inovacije, da bi olajšale uvajanje sort in praks, ki so odpornejše na sušo in podnebne spremembe;

27.  ob upoštevanju ugotovitev posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o trajnostni uporabi vode v kmetijstvu poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nacionalni strateški načrti SKP izvajajo s ciljem, da bi postalo kmetijstvo učinkovitejše pri uporabi vode, da bi zmanjšali njeno porabo in povečali odpornost na suše, obenem pa na splošno zmanjšali hidromorfološke pritiske; pozdravlja uvedbo novih ekoshem, s katerimi bi olajšati prehod na odpornejše in okolju prijaznejše kmetijstvo;

28.  poziva EU in države članice, naj povečajo delež kmetijske podpore, namenjen preprečevanju in obvladovanju tveganj v kmetijstvu, ter naj razmislijo o podaljšanju rabe javnih shem podnebnega zavarovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi s tem in drugimi blažitvenimi ukrepi;

29.  poziva Komisijo, naj tudi opredeli finančna sredstva za pomoč kmetijam za nadomestitev izgub zaradi škode, ki jo je povzročila suša, ali drugih dogodkov zaradi podnebne krize, naj močneje spodbuja odpornost proti podnebnim spremembam in trajnostnost ter zagotovi, da se ta kriza ne bo končala z dokončnim zaprtjem kmetij;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost oblikovanju varnostnih zalog strateške krme in živil, saj gre za enega od načinov za ublažitev najbolj škodljivih vidikov suše, vključno z velikimi letnimi razlikami v donosu, in poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava na mednarodni ravni, tako da si glede na vplive podnebnih sprememb na kmetijstvo in preskrbo s hrano prizadeva uveljaviti skladiščenje hrane kot stabilizacijsko orodje;

31.  poudarja potrebo po učinkovitejših in bolje usmerjenih namakalnih sistemih ter zmogljivostih za skladiščenje vode, pa tudi po splošni prilagoditvi potreb po namakanju, da bi omogočili trajnostno uporabo vodnih virov; opozarja, da se naložbe v zmogljivosti namakanja in skladiščenja vode podpirajo le, če prispevajo k varčevanju z vodo; poudarja, da bi bilo treba dati prednost naložbam v obnovo ekosistema in metodam pridelave za prehod na agroekologijo;

32.  je seznanjen z odločitvijo, sprejeto v okviru nove reforme skupne kmetijske politike, o naložbah v namakanje na območjih, kjer je stanje vodnih teles „manj kot dobro“; poziva države članice, naj na teh območjih spodbujajo naložbe za varčevanje z vodo na podlagi pristopa, ki obravnava strukturno pomanjkanje vode in zmanjšuje vplive na vode;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo uvedbo namakalnih sistemov, ki ne uporabljajo površinske ali podzemne vode, kot so shranjevanje deževnice in recikliranje odpadne vode, skupaj s prizadevanji za zmanjšanje celotne porabe vode; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni nove določbe EU o naložbah v namakanje v okviru SKP, da bi odpravili morebitne negotovosti; poziva Komisijo, naj izboljša obstoječe smernice za države članice glede naložb v namakanje v okviru novih strateških načrtov SKP;

34.  poudarja, da imajo agroekologija, agrogozdarstvo in sistemi organske pridelave pozitivno vlogo pri varstvu količine in kakovosti vode, saj povečujejo učinkovitost in krožnost uporabe virov, z zmanjšanjem vnosov in diverzifikacijo proizvodnje izboljšujejo odpornost na ravni kmetij, s čimer se razpršijo tveganja, kar je še posebej pomembno pri preprečevanju popolnega izpada pridelka; opozarja, da so zasajevanje živih mej in dreves, zagotavljanje pokritosti tal, preprečevanje prekomerne paše, zmanjšanje zbijanja tal ter povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh in humusa za kmete koristni;

35.  poudarja, da je treba glede na ekstremne podnebne dogodke v zadnjih mesecih hitro začeti izvajati strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, da bi uresničili ambicije za okolju prijaznejši in bolj trajnosten kmetijski sektor, pri čemer je treba upoštevati, da imajo različne vrste kmetijske proizvodnje različne podnebne vplive; zato poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo močno zavezane evropskemu zelenemu dogovoru in okrepijo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ter prilagajanje in odpornost EU nanje, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ekstremnim vremenskim pojavom;

36.  poudarja, kako pomembno je zdravje tal za zadrževanje in filtriranje vode; poziva Komisijo, naj kot ključni steber osnutka zakonodaje EU o zdravju tal, ki bo objavljen leta 2023, določi zmogljivost zadrževanja in filtriranja vode in vlažnost tal; poudarja, da imajo šotišča velik potencial kot ponori ogljika in imajo pomembno vlogo pri filtriranju vode ter blaženju poplav, suše in požarov;

37.  poziva k cilju EU glede nevtralnosti degradacije zemljišč v EU do leta 2030, s čimer bi poskrbeli, da bo v EU v celoti uresničena ustrezna zaveza v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj EU trenutno pri njenem uresničevanju ni na dobri poti, kakor je poudarjeno v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o dezertifikaciji iz leta 2018;

38.  poudarja, da so kmetje odgovorni za ohranjanje dobrega stanja tal in vodnih virov ter da je treba razširiti prakse ogljičnega kmetovanja; zato poziva države članice in Komisijo, naj za povečanje spodbud za proizvajalce te prakse podprejo z novimi ekoshemami in z razvojem ogljičnega kmetovanja, ki bo moralo vključevati tudi druge okoljske elemente, kot je gospodarjenje z vodo; pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila predlog o certificiranju trajnostnih ogljikovih ciklov;

39.  poudarja, da je treba hitro zmanjšati onesnaženje podtalnice in površinskih voda, zlasti z nitrati in pesticidi;

40.  poziva, naj se v vseh pobudah in ukrepih v zvezi s preprečevanjem in blažitvijo suše, poplav ter vročinskih valov in njihovih učinkov v celoti upoštevajo naravno okolje, zlasti gozdovi, ter biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve;

Gozdni požari

41.  poziva k celostnemu odzivu na gozdne požare, da bi zaščitili gozdove EU pred uničenjem zaradi ekstremnih podnebnih pojavov; poudarja, da se intenzivnost in pogostost megapožarov na svetovni ravni povečujeta; je zaskrbljen zaradi predvidenega širjenja območij z večjim tveganjem požarov in daljših sezon visokega tveganja požarov v večini evropskih regij, zlasti pri scenarijih z visokimi emisijami; opozarja, da raznolika pokrajina z gozdovi z veliko biotsko raznovrstnostjo zagotavlja boljšo zaščito oziroma pomeni večjo naravno oviro pred obsežnimi gozdnimi požari, ki jih ni mogoče nadzorovati;

42.  poudarja, da bi obnova raznolikih gozdov in pogozdovanje pripomogli k preprečevanju in omejevanju požarov; poudarja, da je treba prek svetovalnih služb zagotoviti več sredstev in možnosti razvoja za znanstveno obvladovanje požarov in podporo za krepitev zmogljivosti , da bi se spopadli s posledicami podnebnih sprememb v gozdovih; poziva Komisijo in države članice, naj bolje spodbujajo in uporabljajo koncept celostnega obvladovanja požarov, in ugotavlja, da bodo za to morda potrebne boljše regulativne zmogljivosti v državah članicah, krepitev javnih storitev ter namenska podpora in tesnejše sodelovanje pri preprečevanju nesreč, pripravljenosti in odzivanju nanje;

43.  je zaskrbljen zaradi tveganja nastanka pirokumulonimbov zaradi gozdnih požarov in negativnega učinka na stratosfero in ozonski plašč; zato poziva, da je treba čim bolj omejiti namerno podtaknjene požare in požiganje dreves v gozdovih;

44.  opozarja na vpliv požarov v naravi na zdravje in z njimi povezano onesnaževanje zraka ter izraža zaskrbljenost zaradi napovedi Svetovne meteorološke organizacije, da se bodo požari po pričakovanjih še okrepili, tudi po scenariju z nizkimi emisijami(26); ugotavlja, da se pričakuje, da se bodo zaradi segrevanja planeta požari v naravi in s tem povezano onesnaževanje zraka okrepili, tudi po scenariju z nizkimi emisijami, in ugotavlja, da bo to razen na zdravje ljudi vplivalo tudi na ekosisteme, saj se onesnaževala zraka iz ozračja usedajo na zemeljsko površje; poudarja, da podnebna kriza vpliva na biotsko raznovrstnost in zmanjšanje odpornosti ekosistemov ter posledično na javno zdravje, zato vztraja pri pomembnosti pristopa „eno zdravje“;

45.  poziva države članice, naj zagotovijo stalno varstvo naših gozdov in preprečijo, da bi se zemljišča po gozdnem požaru prerazvrstila med negozdna zemljišča, saj lahko to spodbudi namerno požiganje, da bi se lahko zemljišča uporabila za namene, ki pred požarom niso bili dovoljeni; poziva Odbor regij in službe Komisije, naj sodelujejo z lokalnimi organi in proučijo zgodovino spremembe rabe zemljišč po gozdnih požarih;

46.  poziva, naj se revidira Direktiva Sveta 2003/96/ES o obdavčitvi energentov in električne energije(27), da se uvede oprostitev obveznosti plačila davka na domačo porabo energentov za gasilce pri opravljanju njihovih nalog;

Voda

47.  poziva Komisijo, naj predstavi celovito strategijo EU o vodah, vključno z organizacijo evropske konference o vodah z državami članicami, da bi hitro oblikovali smernice za upravljanje nadnacionalnih skupnih povodij, zlasti v primeru večletnih suš, in zagotovili uravnoteženo prednostno razvrstitev med rabami vode;

48.  poziva Komisijo, naj usklajuje oblikovanje celovitih regionalnih ali nacionalnih načrtov od izvira do končne uporabe, da bi preprečili iztekanje in pronicanje vode zaradi slabe ali slabo vzdrževane infrastrukture, tudi na ravni povodij, mest in kmetij, ter naj v ta namen izmenja primere dobre prakse;

49.  poziva Komisijo, naj podpre okrepljena prizadevanja držav članic za večjo uporabo tehnik za ponovno uporabo vode, namakalnih tehnologij in praks za varčnost z vodo, tehnologije zelenih streh, pametnih prh in stranišč v vodnem sektorju, vključno z oskrbo z vodo, sanitarnimi storitvami in upravljanjem padavinske vode, tudi v vseh industrijskih, stanovanjskih in komercialnih vodnih ciklih in uporabah; poziva k spremembi veljavne zakonodaje, da bi spodbudili ponovno uporabo vode v industrijskih panogah, ki uporabljajo veliko vode, ob upoštevanju najstrožjih meril kakovosti, ter v pisarnah in domovih s ponovno uporabo sive vode; želi spomniti, da je gospodarjenje z vodnimi viri ključnega pomena za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih sprememb ter zaščito vodne in prehranske varnosti, pa tudi varstvo biotske raznovrstnosti in spodbujanje zdravja tal;

50.  poudarja, da je energetski sektor velik porabnik vode v Evropi in da sam vodni sektor porabi veliko količino energije za odvzem, črpanje, gretje, hlajenje, čiščenje in razsoljevanje vode; opozarja na vpliv nizkih vodostajev na energetski sektor in nekatere industrije; poudarja, da lahko večja učinkovitost rabe vode neposredno vpliva na zmanjšanje porabe energije in podnebne spremembe;

51.  poudarja, da je treba v upravljanje voda vključiti državljane; spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopa do vode, namenjene ranljivim in marginaliziranim skupinam, v skladu z direktivo in sprejmejo nadaljnje ukrepe za zagotovitev oskrbe z vodo iz pipe; želi spomniti na obveznosti držav, da zagotovijo človekovo pravico do pitne vode, zlasti med vročinskimi valovi in sušnimi obdobji, kar na primer vključuje vzpostavitev mehanizma sodelovanja, vključno z izvajanjem prostovoljnega predhodnega in informiranega soglasja za obsežno energetsko infrastrukturo in ekstraktivne industrije; poudarja pomen sistematičnega priznavanja običajnih pravic do pitne vode in zagotavljanja pravnih mehanizmov (prek pritožbenega mehanizma) za primere kršitev človekovih pravic;

52.  poudarja, da je pomembno preprečiti špekulacije z vodo, da se zagotovi pravičen dostop in dobro upravljanje virov; poziva k prepovedi trgovanja z vodo kot blagom na finančnih trgih;

Mednarodna in socialna razsežnost

53.  poudarja, da v Evropi številni ljudje živijo v zastarelih in propadajočih stanovanjih ter nezadovoljivih življenjskih pogojih, zaradi česar so bolj izpostavljeni vplivu skrajnih vremenskih razmer; opozarja, da je dostop do ustrezne nastanitve temeljna pravica; poziva k hitri ustanovitvi ambicioznega socialnega podnebnega sklada, da bi podprli najbolj prikrajšane skupine, zlasti za povečanje energetske učinkovitosti njihovih domov ter razogljičenje njihovih sistemov ogrevanja in hlajenja, tudi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, kar jim bo omogočilo, da znižajo svoje stroške za energijo in izboljšajo svojo kakovost življenja;

54.  poudarja, da je nujno treba okrepiti globalno ukrepanje, tako za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov kot za povečanje sposobnosti prilagajanja, krepitev odpornosti in zmanjšanje ranljivosti za podnebne spremembe, kot je poudarjeno v Glasgowskem podnebnem paktu, sprejetem leta 2022; poziva EU, naj prevzame dejavno vlogo pri nadaljevanju procesa za opredelitev globalnega prilagoditvenega cilja in pri zagotavljanju, da se izpolni cilj za mednarodno podnebno financiranje, vključno z zagotavljanjem ravnovesja med financiranjem za blaženje in financiranjem za prilagajanje; poleg tega poziva EU, naj se dejavno vključi v Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, da se sprejmejo konkretni ukrepi za zaščito razvojnih dosežkov pred tveganjem naravnih nesreč;

55.  želi spomniti, da sta zdravje in varnost delavcev v pristojnosti EU in da je treba delavce v skladu z Direktivo 89/391/EGS(28) zaščititi pred vsemi tveganji, vključno z nastajajočimi tveganji; poziva Komisijo, naj temeljito in nujno oceni nova in nastajajoča tveganja podnebnih sprememb za varnost in zdravje pri delu, da bi delavce bolje zaščitili pred izpostavljenostjo višjim temperaturam, naravnemu ultravijoličnemu sevanju ter drugim nevarnostim za zdravje in varnost, zlasti v gradbenem in kmetijskem sektorju in sektorju javnih storitev; poudarja, da vloge, razdeljene glede na spol, tudi povzročajo različne ranljivosti žensk in moških na posledice podnebnih sprememb in da podnebne spremembe zaostrujejo neenakosti med spoloma;

56.  želi spomniti, da si morajo države članice v skladu s strateškim okvirom EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027 prizadevati za pristop „vizija nič“ glede smrti, povezanih z delom; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zdravje in varnost pri delu vseh interventnih delavcev, vključno z gasilci, ki so pri svojem delu še posebno izpostavljeni rakotvornim snovem; poudarja, da je pomembno vključiti redno usposabljanje o varnosti in obvladovanju tveganja za interventne delavce ter v nacionalnih strategijah za varnost in zdravje pri delu držav članic zagotoviti ustrezno zaščitno opremo in materiale; poziva Komisijo, naj nadzira izvajanje teh ukrepov;

57.  izraža najgloblje sočutje s pakistanskim ljudstvom, ki trpi zaradi smrtonosnih posledic podnebne krize, in priznava, da Pakistan zelo malo prispeva k podnebni krizi; ugotavlja, da je EU za žrtve poplav sprva namenila 1,8 milijona EUR humanitarne pomoči, vendar priznava, da to ni sorazmerno z ustreznim obravnavanjem potreb prizadetih ljudi in skupnosti;

58.  poudarja, kako pomembno je pospešiti celovito izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030; pozdravlja ministrsko izjavo, sprejeto to poletje na političnem forumu na visoki ravni o trajnostnem razvoju, v kateri je ugotovljeno, da so suše in poplave izziv globalne razsežnosti, ki ga najbolj čutijo države v razvoju, pa tudi ljudje v ranljivem položaju, zlasti domorodna ljudstva in lokalne skupnosti; opominja razvite države, da je treba izkazati solidarnost z državami v razvoju, zlasti z najranljivejšimi;

59.  želi spomniti, da je obdobje 2021–2030 desetletje OZN za obnovo ekosistemov, in pričakuje, da bo obnova narave prepoznavna značilnost tega desetletja v EU; spodbuja vse pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj nujno izvedejo ukrepe za obnovo narave na svojem ozemlju;

60.  ugotavlja, da so na države po svetu vplivale tudi hude in rekordne suše, vključno z rekordno sušo na Kitajskem; poziva k tesnejšemu sodelovanju z mednarodnimi partnerji pri vprašanjih suše, požarov v naravi in drugih posledic podnebnih sprememb; poziva EU, naj si prizadeva za okrepljen dialog na tem področju, tudi na konferenci COP27, da bi izmenjali znanje in vzajemno izboljšali obvladovanje suše;

61.  poudarja, da so sistemi zgodnjega opozarjanja ključni za učinkovito prilagajanje, zlasti v zvezi s požari v naravi in poplavami, vendar niso na voljo velikemu delu sveta; podpira pobudo WMO za storitve zgodnjega opozarjanja in upa, da se bo hitro začela izvajati, da bi pred vplivi podnebne krize rešili čim več življenj; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo tehnologijo za zgodnje opozarjanje;

62.  poudarja, da po navedbah OZN na Afriškem rogu 22 milijonom ljudi grozi lakota zaradi suše; ugotavlja, da se težave z dostopom do hrane in lakoto v državah zunaj EU povečujejo zaradi podnebne krize in geopolitičnih sil; poziva EU, naj da prednost usklajenim politikam prehranske in hranilne varnosti, ki temeljijo na človekovih pravicah; poudarja, da podnebna kriza zaostruje humanitarne krize po vsem svetu, zlasti v Afganistanu, kjer suša prispeva k temu, da 20 milijonov Afganistancev trpi zaradi pomanjkanja hrane;

63.  meni, da mora biti EU pripravljena na razseljevanje zaradi podnebnih sprememb, in priznava, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito človekovih pravic prebivalstva, ki ga ogrožajo učinki podnebnih sprememb; meni, da bi bilo treba takšno razseljevanje obravnavati na mednarodni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo pri razvoju mednarodnega okvira za obravnavanje razseljevanja in migracij zaradi podnebnih sprememb na mednarodnih forumih ter pri zunanjem delovanju EU; spodbuja Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za podporo ljudem, ki so bili razseljeni zaradi podnebnih sprememb in ne morejo več živeti v svojih krajih bivanja; poudarja, da je odbor OZN za človekove pravice odločil, da morajo države pri odločanju o izgonu prosilcev za azil upoštevati vpliv podnebne krize v izvorni državi na človekove pravice;

64.  poziva k večjim naložbam v izobraževanje in ozaveščanje evropskih državljanov o naravnih nesrečah; poziva, naj se mednarodni dan za zmanjševanje naravnih nesreč promovira s prepoznavnimi pobudami EU;

o
o   o

65.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 232, 16.6.2021, str. 28. (2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (3) UL L 243, 9.7.2021, str. 1. (4) UL C 67, 8.2.2022, str. 25. (5) UL C 184, 5.5.2022, str. 2. (6) UL C 445, 29.10.2021, str. 156. (7) UL C 506, 15.12.2021, str. 38. (8) UL C 316, 22.9.2017, str. 99. (9) UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (10) UL L 231, 30.6.2021, str. 60. (11) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (12) Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb, Surface air temperature for August 2022 (Temperatura zraka na površju za avgust 2022). (13) Svetovni inštitut za vire, Achieving abundance: Understanding the Cost of a Sustainable Water Future (Doseganje obilja: razumevanje stroškov trajnostne prihodnosti vode), 21. januar 2020. (14) Evropska agencija za okolje, Water resources across Europe — confronting water stress: an updated assessment (Vodni viri po Evropi – soočanje z vodnim stresom: posodobljena ocena), 14. oktober 2021. (15) Mekonen, Zelalem A. et al., Wildfire exacerbates high-latitude soil carbon losses from climate warming (Gozdni požari povečujejo izgubo ogljika v tleh zaradi podnebnega segrevanja v območjih višje zemljepisne širine), Environmental Research Letters, zvezek 17, št. 9, september 2022. (16) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). (17) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1). (18) Evropsko računsko sodišče, posebno poročilo 20/2021: Trajnostna raba vode v kmetijstvu: bolj verjetno je, da se bo s sredstvi SKP spodbujala večja kot pa učinkovitejša raba vode. (19) Baranyai, G., „Transboundary water governance in the European Union: the (unresolved) allocation question“ (Čezmejno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji: (nerešeno) vprašanje porazdelitve, Official Journal of the World Water Council, letnik 21, št. 3, 2019. (20) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (21) Copernicusova storitev za spremljanje ozračja, „Europe’s summer wildfire emissions highest in 15 years“ (Emisije iz požarov v Evropi najvišje v zadnjih 15 letih), 6. september 2022. (22) Novice Skupnega raziskovalnega središča „Global warming could more than double costs caused by drought in Europe, study finds“ (Rezultati študije kažejo, da bi lahko globalno segrevanje več kot podvojilo stroške, ki so posledica suš v Evropi), 10. maj 2021. (23) Joint Research Centre findings on the projection of economic impacts of climate change in sectors of the EU based on a bottom-up analysis (Ugotovitve Skupnega raziskovalnega središča o napovedi gospodarskih učinkov podnebnih sprememb v sektorjih EU na podlagi analize od spodaj navzgor). (24) Sporočilo Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020)0562). (25) Sporočilo Komisije z dne 22. junija 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave (COM(2022)0304). (26) Bilten Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o kakovosti zraka in podnebju opozarja na posledice požarov v naravi, 7. september 2022. (27) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51). (28) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o razmerah v Tajvanski ožini (2022/2822(RSP))

P9_TA(2022)0331 RC-B9-0389/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 21. oktobra 2021 podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o političnih odnosih in sodelovanju med EU in Tajvanom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2022 o EU in varnostnih izzivih v indijsko-pacifiški regiji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2022 o indijsko-pacifiški strategiji na področju trgovine in naložb(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko(4),

–  ob upoštevanju vrha EU-Kitajska, ki je potekal 1. aprila 2022,

–  ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. septembra 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (JOIN(2021)0024),

–  ob upoštevanju strateškega kompasa za varnost in obrambo, ki ga je Svet sprejel 21. marca 2022,

–  ob upoštevanju strateškega koncepta zveze NATO iz leta 2022,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway (JOIN(2021)0030),

–  ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 3. avgusta 2022 o ohranjanju miru in stabilnosti v Tajvanski ožini,

–  ob upoštevanju govora podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella na 29. regionalnem forumu Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 5. avgusta 2022,

–  ob upoštevanju tristranskega strateškega dialoga med ZDA, Avstralijo in Japonsko z dne 5. avgusta 2022,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja zveze NATO Jensa Stoltenberga z dne 4. avgusta 2022 o Kitajski,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker sta EU in Tajvan podobno misleča partnerja, ki imata skupne vrednote, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država; ker EU vztraja pri načelnem političnem stališču o „eni Kitajski“;

B.  ker je med 4. in 10. avgustom 2022 Ljudska republika Kitajska po tem, ko je predsednica spodnjega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi 2. in 3. avgusta 2022 obiskala Tajvan, vojaško ustrahovanje tega otoka, ki traja že dolgo, zaostrila kot še nikoli doslej in na sedmih okoliških območjih začela obsežne vojaške vaje s pravim strelivom; ker je bilo med vajami uporabljenih do 11 balističnih izstrelkov, od katerih jih je bilo vsaj pet izstreljenih čez Tajvan; ker so te vojaške vaje pomenile praktično blokado tajvanskega morskega in zračnega prostora;

C.  ker je pet balističnih izstrelkov Ljudske republike Kitajske pristalo v izključni ekonomski coni Japonske;

D.  ker so te obsežne vojaške vaje spremljali intenzivni kibernetski napadi na tajvanske oblasti in zasebni sektor; ker nenehna vojaška sovražnost Ljudske republike Kitajske resno ogroža obstoječe stanje in lahko vodi do nevarnega, čeprav morda nenamernega, zaostrovanja razmer z resnimi posledicami za stabilnost in mir po vsem svetu, tudi v Evropski uniji;

E.  ker se zdi, da namerava Ljudska republika Kitajska nadaljevati svoje preveč agresivne dejavnosti in spodkopati obstoječe stanje v Tajvanski ožini;

F.  ker Ljudska republika Kitajska od leta 2019 vse pogosteje krši identifikacijsko cono tajvanske zračne obrambe; ker Ljudska republika Kitajska agresivno nastopa na obsežnih območjih indijsko-pacifiške regije ter izvaja bolj ali manj ostro vojaško ali gospodarsko prisilo, kar je povzročilo spore s sosednjimi državami, kot so Japonska, Indija, Filipini in Avstralija;

G.  ker je Tajvan v odziv na ponovne provokacije Ljudske republike Kitajske napovedal, da bo svoj vojaški proračun povečal na rekordne 586,3 milijarde tajvanskih dolarjev (19,5 milijarde EUR) in ga letno povečeval za 13,9 %;

H.  ker so Avstralija in Japonska ter Združene države Amerike v skupni izjavi izrazile zaskrbljenost zaradi nedavnih dejanj Ljudske republike Kitajske, saj naj bi močno vplivala na mednarodni mir in stabilnost, ter jo pozvale, naj nemudoma konča vojaške vaje; ker so zunanji ministri držav G7 izrazili ostro kritiko na račun agresivnih dejanj Ljudske republike Kitajske;

I.  ker je Ljudska republika Kitajska po obisku kongresne delegacije ZDA pod vodstvom predsednice Nancy Pelosi prekinila pogovore in sodelovanje z ZDA na osmih različnih področjih, med drugim dialog o vojaških zadevah in podnebnih spremembah;

J.  ker je Tajvan v zadnji letih gostil številne predstavnike zakonodajnih organov, tudi iz držav članic EU, in podpredsednico Evropskega parlamenta; ker so takšni obiski v okviru parlamentarne diplomacije v demokratičnih ureditvah običajna praksa;

K.  ker se je kitajski predsednik Ši Džinping 9. oktobra 2021 zavezal, da bo domnevno na miroljuben način izvedel ponovno združitev s Tajvanom, vendar je opozoril, da so največja ovira za to sile, ki se borijo za „neodvisnost Tajvana“; ker kitajska dejanja niso v skladu s to retoriko; ker so nekateri kitajski diplomati celo grozili s tako imenovano prevzgojo Tajvancev po ponovni združitvi;

L.  ker je Ljudska republika Kitajska nedavno objavila belo knjigo o vprašanju Tajvana in združitvi Kitajske v novi dobi, s čimer je preklicala prejšnja zagotovila Tajvanu o njegovem prihodnjem statusu po ponovni združitvi, npr. da na otoku ne bo namestila svoje vojske ali nanj napotila svojih uradnikov;

M.  ker je Ljudska republika Kitajska uvedla obsežne gospodarske sankcije in pritiska na Litvo, potem ko se je slednja strinjala z odprtjem tajvanskega predstavništva na svojem ozemlju in namerava odpreti litovsko trgovinsko predstavništvo v Tajpeju; ker je Parlament odločen, da bo ohranil pravico, da vse države članice EU vodijo takšne odnose s Tajvanom;

N.  ker se je Tajvan pridružil EU v sankcijah proti Rusiji in ker so tajvanske oblasti in prebivalci ukrajinskim beguncem namenili znatne donacije;

O.  ker je lega Tajvana strateško pomembna za trgovino; ker je Tajvanska ožina glavna pot za ladje, ki potujejo iz Kitajske, Japonske, Južne Koreje in Tajvana v Evropo; ker je EU še vedno največji vir neposrednih tujih naložb na Tajvanu; ker je precej možnosti za povečanje neposrednih tujih naložb Tajvana v EU; ker Tajvan obvladuje trge proizvodnje polprevodnikov, saj njegovi proizvajalci proizvedejo približno 50 % vseh polprevodnikov na svetu; ker se EU v okviru indijsko-pacifiške strategije zavzema za povečanje trgovinskega in naložbenega sodelovanja s Tajvanom ter stabilizacijo napetosti v Južnokitajskem morju in Tajvanski ožini;

P.  ker je delegacija EU na vrhu EU-Kitajska 1. aprila 2022 opozorila na odgovornost Ljudske republike Kitajske kot globalnega akterja in kot stalne članice varnostnega sveta OZN, da si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, zlasti v Tajvanski ožini;

Q.  ker se je EU zavezala, da bo izkoristila vse razpoložljive kanale za spodbujanje pobud, namenjenih okrepitvi dialoga, sodelovanja in zaupanja med nasprotnima stranema v Tajvanski ožini; ker je spričo sedanjega dogajanja še bolj nujno, da EU dejavno prispeva k zmanjšanju regionalnih napetosti, ki so dejavnik nestabilnosti;

1.  odločno obsoja vojaške vaje Ljudske republike Kitajske v Tajvanski ožini, ki so se začele 2. avgusta 2022 so bile najbolj intenzivne doslej, in poziva kitajsko vlado, naj se vzdrži vseh ukrepov, ki bi lahko Tajvansko ožino destabilizirali in ogrozili regionalno varnost;

2.  poudarja, da obstoječega stanja v Tajvanski ožini ne bi smeli enostransko spreminjati s silo;

3.  ponovno poudarja zavezanost mednarodne skupnosti ohranjanju na pravilih temelječega mednarodnega reda, miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in celotni regiji; poudarja zavezanost EU politiki „ene Kitajske“ kot političnemu temelju odnosov med EU in Kitajsko; želi spomniti na strategijo EU za odnose s Kitajsko, ki poudarja, da so konstruktivni odnosi med obema stranema ob Tajvanski ožini del prizadevanj za ohranjanje miru in varnosti v celotni azijsko-pacifiški regiji ter da EU podpira pobude za dialog in krepitev zaupanja; je prepričan, da bodo provokativna kitajska dejanja proti Tajvanu in v Južnokitajskem morju vplivala na odnose med EU in Kitajsko, zato je treba razmisliti o kriznem načrtu;

4.  izraža solidarnost s tajvanskim ljudstvom; odobrava zmeren in odgovoren odziv tajvanskih organov in političnih voditeljev na provokacije Ljudske republike Kitajske;

5.  poudarja, da se morajo na demokratičnem otoku Tajvan ljudje sami odločiti, kako želijo živeti;

6.  poudarja, kako pomembno je spoštovanje mednarodnega prava, zlasti Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) in njenih določb o obveznosti miroljubnega reševanja sporov ter ohranitvi svobode plovbe in preletov;

7.  pozdravlja, da so države članice EU in njene ključne partnerice v regiji jasno obsodile vojaške vaje Ljudske republike Kitajske, ter poudarja, da je naša enotnost ključna za to, da bomo Kitajsko odvrnili od agresije ter ohranili mir in stabilnost v Tajvanski ožini;

8.  je zelo zaskrbljen zaradi balističnih izstrelkov, ki so bili izstreljeni čez Tajvan in so pristali v izključni ekonomski coni Japonske, kar ogroža stabilnost regije in japonsko nacionalno varnost; pozdravlja izjave uradnega govorca japonske vlade, ki je pozval k pristnemu dialogu za mirno rešitev vprašanj v zvezi s Tajvanom; Japonski izraža sočutje in ji nudi polno podporo ter v zvezi s tem poudarja, da morajo demokracije v regiji ob kitajskem rožljanju z orožjem še naprej podpirati Tajvan, saj sta mir in stabilnost v regiji v interesu vseh;

9.  poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj nemudoma opusti vse dejavnosti in vdore v identifikacijsko cono tajvanske zračne obrambe ter kršitve zračnega prostora nad oddaljenimi tajvanskimi otoki, znova začne v celoti spoštovati ločnico sredi Tajvanske ožine in se odreče tudi vsem drugim hibridnim vojaškim akcijam, med drugim kibernetskim napadom in dezinformacijskim kampanjam;

10.  obsoja odločitev Ljudske republike Kitajske, da prekine politični dialog z ZDA na več področjih, tudi o podnebnih in varnostnih zadevah, ter poziva njeno vodstvo, naj se vrne k diplomatskim standardom in se tako izogne tveganju napačne presoje in drugih napak, ki bi lahko imele katastrofalne posledice;

11.  odločno zavrača prakso gospodarske prisile, ki jo Ljudska republika Kitajska uporablja proti Tajvanu in drugim demokracijam v svoji regiji, pa tudi proti državam članicam EU, in poudarja, da tovrstna praksa ni le nezakonita po pravilih Svetovne trgovinske organizacije, temveč ima tudi uničujoče posledice za ugled Ljudske republike Kitajske po svetu in bo še bolj omajala zaupanje vanjo kot partnerico;

12.  poziva EU, naj v skladu s svojo indijsko-pacifiško strategijo prevzame večjo vlogo pri urejanju razmer v Tajvanski ožini in indijsko-pacifiški regiji kot celoti; poziva, naj se strateški odnosi EU s podobno mislečimi partnericami v regiji, zlasti z Japonsko in Avstralijo, še utrdijo;

13.  poziva države članice EU, naj povečajo svojo gospodarsko in diplomatsko navzočnost v indijsko-pacifiški regiji, tudi na Tajvanu, in opozarja, da se svetovno strateško in gospodarsko težišče premika v to regijo ter da ima EU zato jasen interes, da na ravni Unije oblikuje jasen in verodostojen pristop do nje;

14.  znova poziva EU, naj poglobi obstoječe partnerstvo s Tajvanom z namenom spodbujanja skupnih vrednot in načel, med drugim s sklenitvijo sporazuma o odpornih dobavnih verigah in bilateralnega sporazuma o naložbah, kar bo zaščitilo interese EU kot celote in njenih držav članic;

15.  pozdravlja nedavno napovedano namero Litve, da bo jeseni 2022 odprla trgovinsko predstavništvo v Tajpeju; poziva druge države članice, ki na Tajvanu še nimajo takšnega predstavništva, naj sledijo litovskemu zgledu in poglobijo svoje odnose s Tajvanom; poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj prekliče neupravičene sankcije proti litovskim uradnikom; obsoja trgovinske omejitve, ki jih je uvedla;

16.  poziva Komisijo, naj spremeni ime Evropskega gospodarskega in trgovinskega urada na Tajvanu v Urad Evropske unije na Tajvanu, ki bo bolje odražal širok obseg naših vezi;

17.  poudarja, da ima Tajvan ključno vlogo v svetovni dobavni verigi osrednjih visokotehnoloških sektorjev, zlasti pri dobavi polprevodnikov, in poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oblikujeta strategijo za odpornost in se hitro lotita priprave sporazuma o odpornih dobavnih verigah s Tajvanom, da bi na način, ki bo koristil obema stranema, odpravili vsak svoje pomanjkljivosti in ohranili varnost Tajvana z okrepitvijo njegovega „silicijevega ščita“;

18.  spodbuja večji obseg gospodarskih, znanstvenih, kulturnih in političnih izmenjav med EU in Tajvanom, tudi na najvišjih ravneh, da bi se v celoti odražalo dinamično, večplastno in tesno sodelovanje med EU in Tajvanom kot podobno mislečima partnerjema;

19.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj razmislita o projektih povezljivosti z državami v Tihem oceanu ter skupnih naložbah in partnerstvu med strategijo EU Global Gateway in novo južno politiko Tajvana, da bi spodbudili trgovinske in politične odnose, pa tudi stabilnost v indijsko-pacifiški regiji;

20.  ponovno poziva Komisijo, naj v sklopu priprav na pogajanja za poglobitev dvostranskih gospodarskih vezi nemudoma začne pripravljati oceno učinka, javno posvetovanje in predhodno študijo o bilateralnem sporazumu o naložbah s tajvanskimi organi;

21.  priporoča še tesnejše vezi med EU in Tajvanom za okrepitev strukturnega sodelovanja v boju proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju; priporoča, da se v Evropski gospodarski in trgovinski urad napoti uradnika za zvezo, ki bo usklajeval skupna prizadevanja za boj proti dezinformacijam in vmešavanju;

22.  priznava, da so oblike podpore, kot so parlamentarni obiski, dragocene, in meni, da lahko prispevajo k odvračilnemu učinku, če jih spremlja obsežno sodelovanje na drugih področjih; poudarja, da namerava na Tajvan napotiti prihodnje uradne parlamentarne delegacije; pozdravlja dejstvo, da je bilo med obiskom podpredsednice Nicole Beer tajvanskemu zakonodajnemu juanu (enodomnemu parlamentu) izročeno uradno povabilo za obisk Evropskega parlamenta; namerava organizirati dejavnosti, kot je parlamentarni teden EU in Tajvana;

23.  pozdravlja zavezanost Tajvana, da podpre Ukrajino, ki trpi zaradi brutalnega in neupravičenega ruskega napada;

24.  želi spomniti, da je pomembno dialog med EU in Tajvanom utrditi s poglabljanjem odnosov z lokalnimi akterji, tudi s civilno družbo, in izmenjav s tajvanskimi medijskimi organizacijami, in poudarja, da bo takšna okrepljena izmenjava prispevala k ugledu in večji prepoznavnosti EU na Tajvanu, pa tudi k skupnemu soočanju z grožnjo dezinformacij, s katero se vse pogosteje srečujeta obe strani;

25.  se odločno zavzema za to, da bi Tajvan v vlogi opazovalca konstruktivno sodeloval pri srečanjih, mehanizmih in dejavnostih mednarodnih organov, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO), Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol) in Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC);

26.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom Tajvana, Ljudske republike Kitajske, Združenih držav Amerike, Japonske, Južne Koreje, Avstralije, Indije, Filipinov, Rusije in Ukrajine ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 184, 5.5.2022, str. 170. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0224 (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0276. (4) UL C 117, 11.3.2022, str. 40.