Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (COM(2020)0726 – C9-0366/2020 – 2020/0320(COD))

P9_TA(2022)0332 A9-0253/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0726),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 168(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0366/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. maja 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. decembra 2021, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0253/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2370.)

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 109. (2) UL C 300, 27.7.2021, str. 76. (3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 14. septembra 2021 (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0376).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (COM(2020)0727 – C9-0367/2020 – 2020/0322(COD))

P9_TA(2022)0333 A9-0247/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0727),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 168(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0367/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2021(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. maja 2021(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0247/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2371.)

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 109. (2) UL C 300, 27.7.2021, str. 76. (3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 14. septembra 2021 in 11. novembra 2021 (Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0377 in P9_TA(2021)0449).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o prizadevanjih za trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU: kako naprej (2021/2189(INI))

P9_TA(2022)0334 A9-0215/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2021 z naslovom Strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0236),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. marca 2021 o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave (COM(2021)0141),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381) in resolucije Parlamenta z dne 20. oktobra 2021(1) o tej strategiji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030– Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380) in resolucije Parlamenta z dne 9. junija 2021(2) o tej strategiji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020(3) o isti temi,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prostoživečih ptic (direktiva o pticah)(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi(8),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim(9),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(10),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. septembra 2021 o strateških smernicah za trajnostni razvoj akvakulture EU,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1.–3. decembra 2021 o trajnostnem modrem gospodarstvu in akvakulturi,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 17. decembra 2015 o prihodnosti evropske akvakulture,

–  ob upoštevanju strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o strategiji za trajnostno ribištvo in akvakulturo v Sredozemskem in Črnem morju do leta 2030,

–  ob upoštevanju vmesne ocene odprte metode koordinacije za akvakulturo EU(11),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 515 iz leta 2021 o potrošniških navadah v EU glede ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture,

–  ob upoštevanju študije o posledicah pandemije covida-19 za ribištvo in akvakulturo v EU, ki jo je naročil Odbor za ribištvo (PECH) in je bila objavljena 7. julija 2021,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 z naslovom Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture naproti: sedanje stanje in prihodnji izzivi(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o pripravi evropskega načrta za upravljanje populacije kormoranov za zmanjšanje njihovega vedno večjega vpliva na staleže rib, ribištvo in ribogojstvo(13),

–  ob upoštevanju členov 3, 4, 38 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0215/2022),

A.  ker skupna ribiška politika določa, da bi morala akvakultura po vsej Uniji prispevati k ohranjanju potenciala za proizvodnjo hrane na trajnostni osnovi, da bi bila tako dolgoročno zagotovljena zanesljiva preskrba s hrano, vključno z dobavo hrane, kakor tudi rast in delovna mesta za državljane Unije, ter da bi lahko zadostili vse večjemu svetovnemu povpraševanju po hrani iz vodnega življa; ker mora skupna ribiška politika v celoti upoštevati zdravje živali, dobrobit živali ter varnost hrane in krme; ker je treba zmanjšati upravno breme in učinkoviteje izvajati pravo Unije na način, ki se bolje odziva na potrebe deležnikov;

B.  ker imata sektorja lupinarjev in akvakulture pomembno in dragoceno vlogo v EU z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika ter prispevata k izboljšanju kakovosti življenja v obalnih, notranjih in najbolj oddaljenih regijah EU;

C.  ker sta ribištvo in akvakultura v številnih obalnih, obrečnih, otoških, celinskih in lagunskih regijah bistvena za prehransko varnost in možnosti preživljanja;

D.  ker je cilj evropskega zelenega dogovora, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije „od vil do vilic“ doseči ogljično nevtralno Evropo do leta 2050 ter bolj pravične, zdrave in okolju prijazne prehranske sisteme po Uniji; ker lahko akvakultura zagotovi zdravo hrano z manjšim podnebnim in okoljskim odtisom kot nevodno kmetijstvo na kopnem;

E.  ker deklaracija FAO o trajnostnem ribištvu in akvakulturi priznava, da je v zadnjih petdesetih letih akvakultura najhitreje rastoča živilska industrija na svetu in je razlog za podvojitev svetovne porabe rib na prebivalca od leta 1960 ter v vse večji meri zagotavlja hrano in preživetje naraščajočemu prebivalstvu;

F.  ker strateške smernice EU za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU, Šanghajska deklaracija FAO iz septembra 2021 o akvakulturi za hrano in trajnostni razvoj ter Kodeks zdravstvenega varstva vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali iz leta 2021 določajo cilje glede dobrobiti živali v akvakulturi v podporo proizvajalcem in potrošnikom;

G.  ker po najnovejših podatkih (2018) akvakulturna proizvodnja v EU predstavlja le 1,15 % svetovne proizvodnje(14);

H.  ker so za vzpostavitev ali širitev obrata akvakulture v EU potrebne različne licence in dovoljenja in ker je postopek na splošno počasen in zapleten ter včasih brez pravne varnosti in gospodarske predvidljivosti; ker te razmere ovirajo razvoj sektorja, odvračajo podjetja od naložb in ustvarjajo pretirane stroške za sektor, hkrati pa spodbujajo uvoz iz tretjih držav;

I.  ker organizacija FAO v svojem poročilu za leto 2020 o stanju svetovnega ribištva in akvakulture navaja, da je na svetovni ravni delež žensk v celotni delovni sili v akvakulturi (19 %) večji kot v ribištvu (12 %), na splošno pa imajo ženske pomembno vlogo v celotni vrednostni verigi ribištva in akvakulture in opravljajo poslovne in obrtne dejavnosti; ker je v EU v sektorju akvakulture na splošno neposredno zaposlenih več kot 74 000 ljudi v več kot 12 000 podjetjih(15);

J.  ker vsak četrti proizvod morske hrane, ki se zaužije v Evropi, izvira iz akvakulture; ker se je med letoma 2018 in 2019 očitna poraba gojenih proizvodov na prebivalca povečala za 2 %; ker je bila samozadostnost EU pri ribah in morskih sadežih leta 2019 41,2-odstotna in ker le 10 % porabe morske hrane v EU izvira iz akvakulture EU, ki predstavlja manj kot 2 % svetovne proizvodnje;

K.  ker skoraj 70 % akvakulturne proizvodnje v EU poteka v štirih državah članicah (Španija, Francija, Italija in Grčija), pri čemer veliko večino proizvodnje sestavljajo klapavice, postrvi, okati riboni, ostrige, brancin, krap in druge školje; ker je še vedno veliko možnosti za nadaljnjo rast in diverzifikacijo držav proizvajalk in gojenih vrst;

L.  ker je kljub temu, da je leta 2021 skoraj dve tretjini Evropejcev vsaj enkrat mesečno doma jedlo ribiške proizvode ali proizvode iz akvakulture, ta trend v upadanju v primerjavi z letom 2018; ker so bili potrošniki v letu 2021 razdeljeni pri tem, ali dajejo prednost proizvodom iz prostoživečih ali gojenih živali, saj jih približno tretjina daje prednost negojenim proizvodom, tretjina gojenim, podoben delež pa ne daje prednost nobenim;

M.  ker nekatere začetne ocene kažejo, da se je obseg prodaje zmanjšal za 17 %, skupni prihodek pa za 18 %, kar še posebej močno vpliva na sektor lupinarjev;

N.  ker gojenje lupinarjev v EU sestavljajo predvsem mehkužci, zlasti klapavice, ostrige in druge školje, na splošno pa je to tradicionalna, delovno intenzivna akvakulturna dejavnost, ki jo izvajajo družinska podjetja in ki so v celoti vključena v lokalno okolje;

O.  ker je v strategiji Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju do leta 2030 za trajnostno ribištvo in akvakulturo v Sredozemskem in Črnem morju navedeno, da mora akvakulturna proizvodnja zadostiti povpraševanju, trajnostno rasti, izkoristiti inovacije, digitalizacijo in izmenjavo znanja ter postati bolj privlačna za naložbe; ker je v strategiji tudi navedeno, da so spremljanje in zmanjševanje okoljskega odtisa sektorja, spopadanje s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem ter zagotavljanje zdravja in dobrobiti živali ključnega pomena za doseganje trajnostnosti;

P.  ker je v gospodarskem poročilu Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo za leto 2020 o sektorju akvakulture v EU navedeno, da je skoraj 80 % vseh podjetij v akvakulturi v EU mikropodjetij z manj kot 10 zaposlenimi;

Q.  ker je bilo z vmesno oceno odprte metode koordinacije ugotovljeno, da bi si morale države članice bolj prizadevati za širitev sektorja akvakulture EU, povečati njegovo odpornost in konkurenčnost ter zagotoviti zlasti dostop do prostora in vode ter pregleden in učinkovit regulativni in upravni okvir;

R.  ker razvoj akvakulture v najbolj oddaljenih regijah še vedno močno zaostaja, kljub potencialu sektorja;

S.  ker je v poročilu Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture iz septembra 2021 o ribji moki in olju navedeno, da se večina ribje moke v krmi za akvakulturo porabi v Aziji, in da je bilo leta 2019 34 % ribje moke porabljenih na Kitajskem, 35 % v drugih azijskih državah in 9 % v Evropi; ker se 20 milijonov prostoživečih rib letno ulovi za krmo in ne prehrano ljudi; ker se na svetovnih trgih za živilsko krmo povečuje konkurenca za ribjo moko med ribogojci in živinorejci; ker se zaradi višjih cen krme povečuje potreba po nadaljnjem razvoju alternativnih krmnih proizvodov in učinkovitosti krme, da bi zagotovili donosnost proizvodov iz akvakulture visoke vrednosti;

T.  ker tehnični dokument FAO o ribištvu in akvakulturi z dne 19. februarja 2019 z naslovom A third assessment of global marine fisheries discards (Tretja ocena zavržkov svetovnega morskega ribištva) navaja, da zavržki skupaj znašajo 9,1 milijona ton, kar predstavlja 10,8 % povprečnega letnega ulova med letoma 2010 in 2014;

U.  ker poročilo Evropske opazovalnice trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture o ekološki akvakulturi EU iz maja 2017 navaja, da se proizvodnja v ekološki akvakulturi v nekaterih državah članicah precej povečuje, druge pa so v razvoju tega načina pridelave še precej na začetku;

V.  ker je akvakultura še posebej občutljiva na izredne vremenske pojave na rečnih in obalnih območjih, ki so zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši, med njimi pa suše, poplave, nevihte in valovi, kar povzroča veliko škodo na akvakulturni infrastrukturi in gojenih vrstah;

W.  ker Direktiva 2014/89/EU o pomorskem prostorskem načrtovanju poziva vse obalne države članice (poziva), naj Komisiji čim prej, najpozneje pa do 31. marca 2021, predložijo nacionalne pomorske prostorske načrte;

X.  ker so najbolj oddaljene regije še posebej izpostavljene nestabilnim podnebnim razmeram in hudim vremenskim pojavom, ki lahko ogrozijo potencial tega sektorja v njih;

Y.  ker se je populacija kormoranov močno povečala; ker to povečanje povzroča resno škodo številnim morskim sektorjem, vključno z akvakulturo;

Z.  ker je Parlament v resoluciji o pripravi evropskega načrta za upravljanje populacije kormoranov za zmanjšanje njihovega vedno večjega vpliva na staleže rib, ribištvo in ribogojstvo, sprejeti pred trinajstimi leti, predlagal več možnih ukrepov za rešitev težav s kormorani;

AA.  ker v svoji resoluciji z naslovom „Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture: sedanje stanje in prihodnji izzivi“ naproti opozarja, da je treba poleg drugih ukrepov zmanjšati vse večji vpliv kormoranov na akvakulturo;

AB.  ker je gospodarskim subjektom v akvakulturi in ribištvu na voljo finančno nadomestilo za izgube, ki jo kormorani povzročajo z interakcijo z ribištvom;

AC.  ker bo moral celotni sektor akvakulture v Evropi nositi breme povečanja stroškov električne energije in plina, pri čemer so obeti še slabši zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in negotovosti na trgu, ki jo je povzročila tudi kriza zaradi pandemije covida-19;

AD.  ker veliki pridelovalci rib in ribiških proizvodov na območju sosedstva EU načrtujejo do leta 2030 podvojiti proizvodnjo v akvakulturi v primerjavi z ravnmi iz leta 2020, kar bi lahko povečalo pritisk na proizvodnjo v EU;

AE.  ker potenciala razvoja akvakulture ali njenih morebitnih socialno-ekonomskih in okoljskih učinkov ne upoštevajo dovolj vse države članice;

AF.  ker se letna poraba ribiških proizvodov na prebivalca v EU zelo razlikuje, in sicer od približno 6 kg do približno 60 kg; ker bi se lahko povpraševanje po proizvodih iz akvakulture v EU v bližnji prihodnosti zato povečalo;

AG.  ker mnoga podjetja težko ohranijo svoj tržni delež, tako doma kot v tujini;

AH.  ker je bilo po najnovejših podatkih Eurostata in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo leta 2019 približno 76 % rib, porabljenih v EU, prostoživečih, 24 % pa gojenih;

AI.  ker je v razredu 1.7. – Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi od skupno 1 382 proizvodov z zaščiteno geografsko označbo registriranih samo 62 proizvodov z zaščiteno geografsko označbo; ker potekajo postopki za pridobitev zaščitne geografske označbe za 14 drugih proizvodov; ker register živil z zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi vsebuje le štiri proizvode iz tega razreda; ker so bile nekatere registracije proizvodov iz akvakulture uspešne;

AJ.  ker so skladi EU za ribištvo (Evropski sklad za ribištvo, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo) zagotovili finančno podporo sektorju akvakulture EU;

AK.  ker lahko pobegi iz akvakulturnih obratov povzročijo genetske spremembe pri prostoživečih populacijah;

Prispevek akvakulture k evropskemu zelenemu dogovoru

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o strateških smernicah za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030; meni, da so te smernice celovite, premišljene in primerne za spodbujanje trajnostne in konkurenčne akvakulture EU ter dolgoročno usmerjene na trajnostnost akvakulture in njen prispevek k evropskemu zelenemu dogovoru; obžaluje pa, da so zelo osredotočene na okoljske vidike in da bi morale biti bolj ambiciozne, da bi spodbudili trajnostno proizvodnjo in razvoj resnično uspešnega in konkurenčnega sektorja akvakulture EU; meni, da je treba v smernicah določiti kvantitativne cilje za rast tega sektorja, tako kot strategija za biotsko raznovrstnost, strategija „od vil do vilic“ in druge strategije zelenega dogovora določajo okoljske cilje; poziva države članice in svetovalni svet za akvakulturo, naj izvajajo ukrepe, priporočene v smernicah; poziva Komisijo, naj redno spremlja spoštovanje teh priporočil in obvešča Parlament;

2.  želi poudariti, da je pomembno ustrezno in usklajeno izvajanje smernic v državah članicah, da bi dosegle svoje cilje; želi poudariti, kako pomembna je vloga Komisije pri pomoči in usklajevanju izvajanja med državami članicami, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoji za gojitelje vodnih organizmov v EU; spodbuja Komisijo, naj stalno spremlja izvajanje teh smernic in drugih pravnih aktov, ki vplivajo na akvakulturo, kot je uredba o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov(16), ter po potrebi predlaga spremembe navedene uredbe in morebiti drugih, da bi odpravili ovire za uresničevanje ciljev EU na področju ekološke pridelave, kot so tisti iz strategije „od vil do vilic“;

3.  poudarja, da lahko sektor akvakulture prispeva k uresničitvi ciljev evropskega zelenega dogovora ter da je treba poskrbeti za dolgoročno trajnostnost in odpornost sektorja, zlasti glede na krizo zaradi pandemije covida-19; meni, da mora v prehodu na trajnostni prehranski sistem v Evropi izkoristiti neizkoriščeni potencial sektorja akvakulture, saj je lahko pomemben in še večji del krožnega gospodarstva in neto prispeva k pretvorbi presežnih hranil v visokokakovostne beljakovine;

4.  poudarja, da akvakultura EU izpolnjuje visoke standarde kakovosti proizvodov in zdravja živali, a so še vedno možne izboljšave v smislu diverzifikacije, konkurenčnosti in okoljske uspešnosti; ugotavlja, da lahko akvakultura z majhnim vplivom (kot je nizkotrofna, multitrofna in ekološka akvakultura) in okoljske storitve iz akvakulture, če bodo dodatno razvite, veliko prispevajo k evropskemu zelenemu dogovoru, strategiji „od vil do vilic“ in trajnostnemu modremu gospodarstvu(17);

5.  poudarja, da bo akvakultura z uravnoteženjem primanjkljaja rib predvidoma prispevala k preskrbi s hrano in prehranski varnosti, saj Unija uvaža 70 % vse hrane iz vodnega življa, ki jo porabi, kar povzroča letni trgovinski primanjkljaj v višini 21 milijard EUR (leta 2019); meni, da ima akvakultura velike možnosti za razvoj in rast, ki jih je treba še razviti, pri tem pa ostati znotraj ekoloških omejitev, da bo lahko zagotavljala trajnostne in kakovostne živilske proizvode, zmanjšala odvisnost od uvožene hrane iz vodnega življa in ustvarila več delovnih mest in drugih socialno-ekonomskih možnosti, zlasti v obalnih regijah, pa tudi na podeželju; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo trden, zanesljiv, predvidljiv, racionaliziran in podjetjem prijazen pravni okvir ter v celoti izkoristijo razpoložljiva finančna sredstva Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, saj je ta instrument financiranja posebej namenjen ciljem upravljanja ribištva in akvakulture EU; poziva države članice, naj namenijo zadostna sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za podporo inovacijam, trajnostnosti in odpornosti sektorja akvakulture v EU;

6.  poudarja, da je bila akvakultura razvita kot družbena potreba, da bi zagotovili stalno preskrbo s svežo hrano iz vodnih virov v sezonah in regijah, kjer je z ribolovom ni mogoče zagotoviti, s čimer je bila izpolnjena ena najpomembnejših družbenih vlog, ki je zagotavljanje zdrave sveže hrane predvsem za lokalni ali regionalni trg; zato poudarja, da je širitev akvakulture v Evropi močno povezana s tradicionalnimi kulturnimi praksami, ki so bolj ali manj specifične za posamezni del celine;

7.  poudarja pomen natančnih podatkov in statističnih podatkov o proizvodih iz akvakulture, zlasti v zvezi s potrošnjo, uvozom in izvozom, da bi zagotovili, da bomo dosegli zastavljene cilje za ta sektor; poziva, naj se v zvezi s tem omogoči dostop do več podatkov;

8.  poudarja, da neravnovesje v zunanjetrgovinski bilanci proizvodov iz vodnih virov Unije ni sprejemljivo ne z gospodarskega vidika, ker ustvarja trgovinski primanjkljaj, ne s socialnega vidika zaradi izgubljenih priložnosti za zaposlovanje;

9.  poudarja, da je treba napredek pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora uskladiti z zagotavljanjem prehranske varnosti tretjih držav;

10.  podpira vzpostavitev novega mehanizma pomoči EU za akvakulturo kot inovativno orodje za pomoč Komisiji, državam članicam, industriji in drugim deležnikom pri pripravi novih smernic in utrjevanju najboljše prakse na različnih ustreznih področjih; meni, da bi bilo treba v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji, ki priznava participativno demokracijo kot temeljno demokratično načelo, v snovanje tega mehanizma vključiti vse ustrezne deležnike, tudi Parlament, zlasti pa vse člane svetovalnega sveta za akvakulturo; poziva k vzpostavitvi konstruktivnega dialoga s civilno družbo;

11.  poudarja, da je treba potencial akvakulturnega sektorja EU za rast razvijati trajnostno in upoštevati vse tri stebre trajnostnosti, ekonomskega, socialnega in okoljskega; poudarja, da je potreben privlačen in tržno usmerjen sektor, tudi za nove ribogojce, s pravnim okvirom za privabljanje poslovnih naložb, ustvarjanje in ohranjanje dobrih delovnih pogojev ter varstvo okolja z uporabo trajnostnih virov krme, izboljšanjem zdravja vodnih živali, dobrobiti živali in biološke zaščite, pa tudi zmanjšanjem uporabe antimikrobikov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi nasveti ter spodbujanjem odgovornih in preudarnih praks v skladu s strategijo „od vil do vilic“;

12.  meni, da lahko sektor akvakulture trajno prispeva k ekosistemskim storitvam za družbo, akvakultura v ribnikih, gojenje alg in lupinarjev pa lahko prispevajo k razogljičenju gospodarstva EU in blaženju podnebnih sprememb; vendar poudarja, da je sekvestracija ogljika z gojenjem alg in lupinarjev omejena, odvisno od načina proizvodnje in uporabe pri nabiranju proizvoda; podpira predlagane ukrepe za podnebne spremembe, vendar opozarja, da je potrebna enotna metodologija za merjenje ogljičnega odtisa posameznih obratov akvakulture, ter zahteva oceno učinka za vse predlagane ukrepe, tudi za njihov učinek na posamezne sektorje akvakulture; poziva države članice, naj po potrebi spodbujajo učinkovite kratke dobavne verige, da bi prispevale k boju proti podnebnim spremembam;

13.  meni, da so potrebne obsežne naložbe z ukrepi za blažitev in prilagajanje, da bi preprečili in zmanjšali vpliv katastrof in ekstremnih vremenskih pojavov na ribiški sektor in sektor akvakulture, da bi okrepili produktivne in odporne vodne ekosisteme ter ohranili koristi za potrošnike in dobrobit živali;

14.  poudarja, da je treba pri izvajanju strateških smernic več pozornosti nameniti mikro in malim akvakulturnim podjetjem in njihovim specifičnim potrebam;

15.  poziva Komisijo, naj podpre uvedbo tečajev poklicnega usposabljanja za sektor akvakulture tako, da zagotovi tehnična in finančna sredstva, da bi pritegnili mlade, ribičem pa omogočili preusposabljanje, kar bo pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest v obalnih in otoških regijah, ki so tradicionalno bolj odvisne od ribolovnih dejavnosti;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj omogočajo, spodbujajo in ustrezno podpirajo okolju prijazno akvakulturo, kot so ekološka akvakultura, akvakultura v zaprtem sistemu, gojenje alg in lupinarjev, ribogojstvo v ribnikih ter integrirani multitrofični akvakulturni sistemi;

17.  meni, da bi bilo treba podpreti razvoj akvaponičnih sistemov, t.j. zaprtih proizvodnih sistemov na zemljiščih, ki združujejo akvakulturo s pridelavo poljščin, pri čemer slednja uporablja organske snovi v vodi, kar zmanjša učinke onesnaževanja, ki ga povzročajo presežne organske snovi;

18.  meni, da ima sladkovodna akvakultura pomembno mesto v številnih podeželskih regijah po Evropi ter da ne zagotavlja le kakovostne hrane in delovnih mest, ampak tudi zanimive ekosistemske storitve; poziva Komisijo, naj na splošno uveljavi izraz „hrana iz vodnega življa“, ki je bolj celovit in vključujoč izraz in vključuje tudi ribogojstvo v sladkih vodah;

19.  poudarja, da so za sladkovodno akvakulturo izziv tudi plenilci in suša, kar je vidno v količini, velikosti in kakovosti gojenih rib, to pa na koncu negativno vpliva na donosnost sektorja;

20.  ponovno poudarja, da Unija potrebuje sistem sledljivosti živil, s katerim bi povečali trajnostnost akvakulture in se odzvali na zahteve potrošnikov za informacije o tem, kje, kdaj in kako se goji katera riba ali hrana iz vodnega življa, s čimer bi zlasti izboljšali varnost hrane, hkrati pa bi bilo mogoče nadzorovati celotno verigo proizvodov iz EU in uvoza ter preprečevati goljufije; meni, da bi bilo treba v ta sistem vključiti vse akterje v vrednostni verigi, da bi lahko med seboj sodelovali s pomočjo digitalnih sistemov, umetne inteligence in drugih tehnoloških inovacij;

21.  poudarja, da evropski potrošniki pripisujejo vrednost označbam kakovosti, vključno z označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo njihovo uporabo v proizvodih iz ribogojstva, ki imajo potrebne kakovosti in izpolnjujejo zahteve iz evropske uredbe o kakovosti, na primer ZOP Mexillón de Galicia;

22.  pozdravlja namero Komisije, da podpre zelene poslovne modele, kot so tisti, ki temeljijo na sekvestraciji ogljika, da bi dobavne verige postale bolj trajnostne; v zvezi s tem poudarja, da so lahko nekatere prakse v akvakulturi, kot so gojenje klapavic ali ostrig in polikulture v ribnikih, uspešen model za prihodnji sistem trgovanja z emisijami v okviru podnebne zakonodaje EU; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s cilji strategije podprejo taka zelena podjetja;

23.  poudarja, da je treba za izboljšanje dobrobiti rib med gojenjem, prevozom in zakolom, vključno z ohranjanjem kakovosti vode v okviru omejitev, povezanih z dobrobitjo in okoljem, uporabljati standarde in ukrepe, ki temeljijo na dokazih, da bi zmanjšali razširjenost in širjenje bolezni ter dodatno zmanjšali potrebo po uporabi antibiotikov, ki bi jo bilo treba v vsakem primeru dodatno zmanjšati; poziva, naj se posebna pozornost nameni načinom krmljenja za nadzor vsebnosti organskih snovi v odprtih ali zaprtih krogih, da bi ohranili in izboljšali dobre okoljske prakse; poudarja, da bi moral sektor akvakulture še naprej izboljševati načine gojenja v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, da bi dosegli boljše okoljske rezultate, povečali odpornost na podnebne spremembe in optimizirali rabo virov;

24.  ponovno poudarja, da različna priporočila o dobrobiti živali zaradi svoje narave ne veljajo za sektor ribištva in akvakulture;

25.  poziva države članice, naj še naprej spodbujajo gojenje alg ter olajšajo uporabo in razvoj alg kot hrane in krme, tudi z omogočanjem enostavnejših postopkov odobritve, ne da bi pri tem zanemarili druge gojene vrste v akvakulturi; poudarja, da na področju gojenja alg obstaja neizkoriščen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in zagotavljanje ekosistemskih storitev ter okolju prijaznejše hrane in krme; meni, da bi bilo lahko boljše upravljanje populacij alg do neke mere učinkovit način, poleg njihovega gojenja, za boj proti evtrofikaciji in za odstranjevanje odvečnega dušika in fosforja iz vode, pa tudi presežnega ogljika, če alge ostanejo v vodi in so prepuščene temu, da se odlagajo na morskem dnu; pozdravlja, da namerava Komisija predstaviti posebno pobudo, ki bo spodbujala uživanje alg v EU; poudarja, da bi lahko z boljšo zaščito populacij morskih alg zagotovili ekosistemske storitve, delovanje kot ponor ogljika in prispevek k izboljšanju biotske raznovrstnosti;

26.  pozdravlja vlogo žensk v vrednostnih verigah v akvakulturi in zato poziva, naj se jim zagotovijo dostojni delovni pogoji in naj se spoštuje načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti; meni tudi, da bi bilo treba povečati njihovo prepoznavnost in zastopanost v strukturah in postopkih odločanja;

Glavne ovire za akvakulturo v Uniji in možne rešitve

27.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da načrti za trajnostni razvoj akvakulture upoštevajo glavne ovire za razvoj potenciala tega sektorja, in naj priznajo, da je treba z ustreznim prostorskim načrtovanjem akvakulturi nameniti prostor; poudarja pomen preglednega in participativnega mehanizma v skladu z Direktivo 2014/89/EU o pomorskem prostorskem načrtovanju za pravično dodeljevanje prostora vsem deležnikom, tudi obstoječim in novim ribolovnim območjem in obratom akvakulture ter morskim zavarovanim območjem in območjem, zaprtim za ribolov; obžaluje, da nekatere države članice Komisiji še niso predložile svojih nacionalnih pomorskih prostorskih načrtov, čeprav je rok določen v direktivi, in jih poziva, naj čim prej predstavijo svoje načrte;

28.  podpira cilj Komisije, da bo začela promocijske kampanje za spodbujanje porabe proizvodov iz akvakulture EU, ter da bo opozarjala na akvakulturo EU in še naprej podpirala njen trajnostni razvoj; pri tem poudarja, da so potrebne celovite in lahko dostopne informacije za potrošnike, tudi o zdravi prehrani, okoljskih koristih in drugih parametrih trajnostnosti, kot je vpliv na podnebje;

29.  meni, da proizvodna območja za akvakulturo, načrtovana in zasidrana v odprtih vodah, ne bi smela sovpadati z ribolovnimi območji ali biti v nasprotju z njimi; poleg tega meni, da bi morali biti ribiški sektor ter njegovi gospodarski subjekti in predstavniki v celoti vključeni v ta proces;

30.  poudarja, da je akvakulturna proizvodnja v EU še vedno zelo omejena na nekaj držav članic in gojenih vrst, zato obstaja velik potencial za diverzifikacijo;

31.  poudarja, da je prostorsko načrtovanje eno od ključnih orodij za ustvarjanje pogojev za dolgoročni razvoj akvakulture in da bi bilo treba z njim zagotoviti ustrezne načrtovane kraje za akvakulturo ob upoštevanju drugih dejavnosti na teh območjih;

32.  poudarja, da je za razvoj akvakulture potreben trden, zanesljiv in jasen pravni okvir za uporabo prostora in licenc, ki vliva zaupanje in zagotavlja varnost za naložbe v sektorju; poudarja, da bi bilo treba s prostorskim načrtovanjem pripraviti učinkovit in prilagodljiv načrt, ki bo upošteval spremenljivo morsko in sladkovodno okolje, v katerem deluje akvakultura, pretirano omejevalno določanje namembnosti pa lahko odvrne naložbe in razvoj;

33.  poudarja pomen pravne varnosti in predvidljivosti naložb za trajnostno rast sektorja akvakulture v Uniji; poudarja, da morajo vsi ukrepi, ki jih sprejmejo različni javni organi v državah članicah, prispevati k poenostavitvi upravnih rokov in postopkov, da bodo javne uprave izpolnile svoje zahteve, pravočasno rešile težave in se izognile nepotrebnim zamudam pri postopkih za izdajo dovoljenj ali licenc; zavrača ukrepe z učinkom za nazaj za skrajšanje ali podaljšanje obdobja veljavnosti licenc in poziva države članice, naj ohranijo zaupanje in upravičena pričakovanja imetnikov licenc;

34.  poudarja, da obstoječa zapletena birokracija in zamude pri izdajanju licenc in načrtovanju povzročajo dodatne stroške za morebitne vlagatelje; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo jasne in pregledne postopke izdajanja licenc, da bi spodbudili vlagatelje;

35.  poudarja, da bi bilo treba še naprej izvajati odprto metodo koordinacije, da bi vzpostavili usklajevanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi javnimi upravami, ki so pristojne za sektor akvakulture; meni, da je to usklajevanje zelo potrebno za racionalizacijo nacionalne zakonodaje in pripravo smernic o regulativnem okviru, ki se uporablja za ta sektor; poziva Komisijo, naj objavi priporočila za posamezne države, da bi državam članicam zagotovila smernice za razvoj akvakulture EU;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo boljše usklajevanje glede deljenih pristojnosti EU ter usklajevanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

37.  ponovno poudarja pomen trajnostnih sestavin krme v akvakulturi Unije; meni, da lahko akvakultura zapolni primanjkljaj rib le, če vse gojene vrste zagotovijo neto povečanje ribjih beljakovin, kar pomeni, da se zaradi akvakulture iz oceanov in drugih vodnih teles ne odstrani več prostoživečih rib za krmo, kot jih proizvede akvakultura; poudarja, da se na svetovni ravni velik delež rib, ki se uporabljajo za proizvodnjo ribje moke in ribjega olja, ulovi v izključnih ekonomskih conah držav v razvoju; poudarja, da je treba spodbujati uporabo ekološko trajnostnih morskih beljakovin in olj v obliki stranskih proizvodov in obrezlin, drugi beljakovin in inovativne rešitve, kot so moka iz žuželk in mikroalge, za krmo ter delno nadomestiti morske beljakovine in olja z nemorskimi trajnostno proizvedenimi alternativami; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v raziskave in inovacije, da bi spodbudile prehod na trajnostne in nove vire beljakovin, ter poziva Komisijo, naj oceni, ali so v zvezi s tem potrebne zakonodajne spremembe; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trajnostne prakse ter povečajo delež neodvisno certificirane ribje moke in ribjega olja v krmi s certificiranjem, ki ga izvajajo verodostojni in neodvisni sistemi okoljskega in socialnega certificiranja, ki uporabljajo merila za ocenjevanje z nizkim trofičnim indeksom in kodeks ravnanja FAO;

38.  se zaveda, da trenutno ni mogoče zagotoviti dovolj ribje moke in ribjega olja za akvakulturo zgolj z zavržki in stranskimi proizvodi ribiške industrije, med drugim zaradi vse večjega povpraševanja na trgu ribje moke; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo trajnostno proizvodnjo ribje moke in ribjega olja ter skupaj povečajo prizadevanja na področju raziskav in inovacij, da bi z razvojem trajnostnih alternativ rešili problem povečanega povpraševanja na trgu ribje moke;

39.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila tovarn ribje moke in ribjega olja na zahodnoafriški obali, ki jih upravljajo predvsem kitajska podjetja, katerih netrajnostna proizvodnja povzroča regionalnemu in neindustrijskemu ribolovu eksistencialne težave, zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v ribogojnih objektih v EU ne bo uporabljala krma iz te proizvodnje;

40.  poziva Komisijo, naj uporabi digitalne sisteme in umetno inteligenco za izboljšanje sledljivosti in trajnostnosti proizvodov iz akvakulture ter naj sledljivost razširi na uporabljeno krmo;

41.  poziva Komisijo, naj prizna pomen izvajanja komunikacijskih kampanj na ravni EU o trajnosti akvakulture EU ter pomen proizvodnje s sredstvi, ki se upravljajo neposredno v skladu s cilji strateških smernic; poziva države članice in Komisijo, naj v vse operativne programe vključijo pripravo informacijskih in komunikacijskih kampanj v skladu s cilji strateških smernic za posamezne podsektorje trajnostne akvakulture EU;

42.  poziva Komisijo, naj spodbuja programe v okviru politike EU za promocijo kmetijstva, prek katerih se lahko posebej in posamično promovirajo proizvodi iz akvakulture; poudarja, da je treba tekoči pregled politike za promocijo kmetijstva izkoristiti, da bi izboljšali položaj promocije trajnostnih proizvodov iz akvakulture, Komisijo pa spodbuja, naj s politiko za promocijo kmetijstva podpre sektorje in gospodarske subjekte, ki po svoji naravi prispevajo k doseganju ciljev zelenega dogovora ali vodijo k njihovemu doseganju;

43.  pozdravlja kakovost dela, ki ga je opravila Evropska opazovalna skupina za ribištvo in akvakulturo; poziva Komisijo, naj opazovalni skupini nameni dodatna namenska sredstva za prevajanje njenih poročil v vse uradne jezike EU, saj so pogosto na voljo le v enem ali največ petih uradnih jezikih EU; meni, da bodo te informacije sektorju akvakulture pomagale pridobiti najnovejše in visokokakovostne informacije, potrebne za izboljšanje tržne uspešnosti;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj znatno povečajo sredstva za raziskave in inovacije v sektorju akvakulture (morskem in sladkovodnem), zlasti na novih raziskovalnih področjih, kot so študije mikrobioma ali znanstveno spremljanje okoljskih storitev v akvakulturi; poziva države članice, naj zagotovijo ali povečajo finančna sredstva za raziskave in razvoj v sektorju akvakulture ter izboljšajo prenos znanstvenih spoznanj v ta sektor in druge deležnike;

45.  poziva države članice in njihove uprave, naj zagotovijo širšo uporabo potenciala kmetijskih proizvodov in shem kakovosti živil za proizvode iz akvakulture; opozarja na možnost vzpostavitve regionalnih ali nacionalnih shem kakovosti, ki lahko proizvajalcem pomagajo povečati njihovo prepoznavnost ter s tem njihovo tržno uspešnost in prihodke;

46.  poudarja, da so znanje in inovacije (vključno z uporabo digitalne tehnologije) ključnega pomena za doseganje drugih ciljev, določenih za sektor akvakulture EU, in da je program Obzorje Evropa kot okvirni program EU za raziskave in inovacije pomembna priložnost za napredek na tem področju;

47.  poziva Komisijo, naj s študijami izvedljivosti in povratnimi informacijami izboljša in zbere informacije o potencialu sektorja akvakulture v najbolj oddaljenih regijah ter zagotovi posebno podporo zagonskim podjetjem, ki želijo delovati v tem sektorju v teh regijah;

48.  izraža najodločnejšo podporo inovacijam in napredku pri gojenju za akvakulturo novih vrst;

49.  je seznanjen z dejstvom, da je za inovativen akvakulturni sektor potreben tudi razvoj ustreznih znanj in spretnosti, pridobljenih s spodbujanjem specializiranih učnih načrtov in znanja o akvakulturi (npr. študij veterine, specializiran za ribe, in usposabljanje gospodarskih subjektov na področju akvakulture o zdravju rib), pa tudi vseživljenjsko usposabljanje za kmete o inovativnih pristopih za sektor akvakulture;

50.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za akvakulturo EU v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, in sicer z revizijo mednarodnih trgovinskih sporazumov in morebitnim prihodnjim podpisom novih za uvoz proizvodov, ki nimajo enakega dostopa do trga, o okoljski in socialni trajnostnosti ali standardih dobrobiti rib, ki bodo enaki tistim, ki veljajo za ribe, pridelane v EU, vključno s posodobitvijo pravil za boljše izvajanje označevanja hrane iz vodnega življa; meni, da bi bilo treba v posebnih primerih, kot je označevanje kaviarja, revidirati pravni okvir o informacijah za potrošnike; poziva Komisijo, naj z oceno učinka analizira vključitev sektorjev trajnostne akvakulture v mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah, da bi evropsko industrijo in trgovinske partnerje EU spodbudili k razogljičenju industrije z izvajanjem ukrepov, ki bodo dejansko prispevali k zmanjšanju toplogrednih plinov, da bi dosegli neto ničelno stopnjo emisij in s tem podprli evropsko in globalno podnebno politiko za nevtralnost emisij toplogrednih plinov, pri čemer ne sme priti do diskriminacije ali prikritega omejevanja mednarodne trgovine;

51.  opozarja na priložnosti, da bi sektor razširil trgovino s proizvodi iz akvakulture, zlasti v državah in regijah, kjer je poraba teh proizvodov nizka;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo znanstvena spoznanja o dobrobiti rib ter spodbujajo najboljše prakse za dobrobit rib v akvakulturi in ustanavljanje referenčnih centrov EU za dobrobit rib; poudarja, da so dobre prakse na področju dobrobiti živali najboljši preventivni korak za zmanjšanje potrebe po zdravilih ter za zagotavljanje zdravja in dobrobiti rib; spodbuja nadaljnjo uporabo tehnologij in inovacij za bolj ciljno osredotočeno obravnavo bolezni in zmanjšanje količine potrebnih zdravil; poudarja, da je treba izboljšati razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kadar je to potrebno za sektor akvakulture;

53.  priporoča, naj Komisija oblikuje zakonodajne predloge na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj o potrebah rib in drugih vodnih živali ter o načinih prevoza, da bi zmanjšali njihovo trpljenje med prevozom; poudarja, da bi morale nove določbe zagotoviti podroben kontrolni seznam za načrtovanje in pripravo pred prevozom, posebne določbe v zvezi s parametri kakovosti vode, gostoto, ravnanjem med natovarjanjem in iztovarjanjem ter nadzorom dobrobiti živali po prevozu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo smernice, ki jih objavi, posodobljene v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi in skladne z Uredbo (ES) št. 1/2005, ter poziva k posebnim zahtevam za komercialne premike rib; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti posebno usposabljanje in certificiranje v zvezi s prevozom rib;

54.  podpira povečanje zmogljivosti programa Copernicus in Evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke glede opazovanja, modeliranja in napovedovanja učinkov ekstremnih vremenskih pojavov na kopnem in na morju, na katere so akvakulturni objekti še posebej občutljivi;

55.  poudarja pomen ustreznega usposabljanja pristojnih organov in kmetov o tem, kako omejiti vpliv akvakulturnih praks na okolje in zagotoviti spoštovanje visokih standardov dobrobiti živali in zdravja;

56.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog načrta EU za upravljanje populacij kormoranov, da bi lahko ustrezno in dokončno obravnavali težavo, s katero se sektor akvakulture spopada že vrsto let, in sicer na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih nasvetov ter izkušenj in praks, ki so že bili preizkušeni v državah članicah; poziva, naj se načrt oblikuje tako, da bo učinkovito ublažil in nadzoroval njihov učinek na obrate akvakulture, da bi zmanjšali gospodarski, okoljski in družbeni vpliv kormoranov na proizvodnjo in biotsko raznovrstnost; poudarja, da je treba v načrt vključiti seznam upravičenih ukrepov za preventivne rešitve v obliki sobivanja ter ustrezna nadomestila za izgube in ukrepe, ki se financirajo s sredstvi EU ali nacionalnimi sredstvi; vztraja, da je finančna podpora za prilagojene raziskave, namenjene iskanju in preskušanju preventivnih ukrepov, ključnega pomena, pa tudi za omogočanje ustreznega spremljanja, vključno z evidentiranjem in analizo učinkov sprejetih ukrepov; poziva države članice, naj te ukrepe izvajajo za vsak primer posebej na lokalni ravni in Komisiji vsako leto poročajo o izvajanju načrta, tudi o učinkovitosti izbranih ukrepov; poziva Komisijo, naj vsakih pet let oceni načrt EU za upravljanje populacij kormoranov in o tem poroča Parlamentu; poziva Komisijo, naj v okviru takojšnjega ukrepanja v skladu z najboljšimi znanstvenim mnenjem pripravi smernice za uporabo odstopanj iz člena 9 direktive o pticah in oceni potrebo po spremembi veljavne zakonodaje tam, kjer so se preventivni ukrepi izkazali za nezadostne, finančni in socialni učinki pa ne omogočajo rešitev v obliki sobivanja;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo postopke izdajanja licenc ter si še naprej prizadevajo, da bi uporabnikom ESPRA omogočili dostop do financiranja in jim zagotovijo dodatno potrebno pomoč;

Ekološka akvakultura

58.  pozdravlja sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave ter 23 ukrepov, navedenih v prilogi; poudarja, da mora ekološka akvakultura v skladu s prehodom na trajnostni prehranski sistem v Evropi prevzeti osrednjo vlogo pri načrtovani rasti sektorja akvakulture glede na njegov velik, še neizkoriščen razvojni potencial, kar bi bilo treba podpreti prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo;

59.  se strinja, da ima ekološka akvakultura potencial, vendar poudarja razlike v ekološki akvakulturni proizvodnji med državami članicami;

60.  podpira cilj za znatno povečanje ekološke akvakulture do leta 2030, ne da bi v načrtu določili konkreten delež, saj je to razmeroma nov sektor in je njegovo rast težko napovedati; vendar spodbuja države članice, naj po potrebi določijo cilje ob upoštevanju njihovega poznavanja lokalnih in regionalnih posebnosti ter razvoja trga; poudarja, da se v ekološki akvakulturi EU v zadnjih letih sicer povečuje gojenje nekaterih vrst in v nekaterih državah (tudi lososa na Irskem ter klapavic na Danskem in Irskem), vendar pa je povpraševanje po teh proizvodih negotovo, hkrati pa ekološka akvakultura na nekaterih območjih še vedno ni gospodarsko dovolj uspešna;

61.  meni, da bosta imeli trajnostna akvakultura na splošno, zlasti pa ekološka akvakultura, pomembno vlogo pri doseganju cilja EU za ogljično nevtralno Evropo do leta 2050, saj bosta zmanjšali stopnje emisij toplogrednih plinov in prispevali k blažitvi podnebnih sprememb, hkrati pa zagotovila dodatne koristi za okolje in biotsko raznovrstnost;

62.  poudarja, da lahko trajnostna akvakultura na splošno, zlasti pa ekološka akvakultura, pomagata zadovoljiti povpraševanje potrošnikov po raznoliki kakovostni hrani, proizvedeni na način, ki spoštuje okolje in zagotavlja dobrobit rib, s čimer se zapolnjuje vrzel med povpraševanjem po ribiških proizvodih in njihovo ponudbo v EU ter zmanjšuje pritisk na prostoživeče staleže;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru nacionalnih načrtov za trajnostni razvoj akvakulture analizirajo glavne ovire za razvoj ekološke akvakulture in predlagajo ustrezne ukrepe; dodatno poziva države članice, naj na podlagi predhodne ocene učinka uvrstijo povečanje ekološke akvakulture med cilje pregledanih večletnih nacionalnih strateških načrtov za akvakulturo; meni, da bi bilo treba z Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo spodbujati trajnostne prakse v akvakulturi, kot na primer ekološko proizvodnjo, in zagotoviti podporo v obdobju preusmeritve, kar bi izenačilo konkurenčne pogoje z drugimi ekološkimi gojitelji;

64.  poudarja, da je treba povečati podporo za raziskave in inovacije na področju alternativnih virov hranil, zdravljenja, vzreje in dobrobiti živali v akvakulturi; meni, da je treba spodbujati naložbe v prilagojene sisteme polikulture in multitrofične akvakulture ter promocijo dejavnosti drstišč in gojišč za ekološko gojene mladice; pozdravlja uporabo odprte metode koordinacije za izmenjavo najboljše prakse in inovacij v ekološki akvakulturi;

65.  poudarja, da so se od sprejetja uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov razvile inovacije, vključno z različnimi vrstami akvakulture; glede tega poudarja, da so nekatere določbe, kot so določbe o razmnoževanju, neprimerne za nove inovativne in trajnostne metode akvakulture, ki so bile razvite; poziva Komisijo, naj to uredbo ustrezno oceni in predloži potrebne spremembe;

66.  poziva Komisijo, naj preuči, kako vsaka država članica razlaga, izvaja in nadzoruje predpise za ekološko akvakulturo; poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev te analize objavi smernice za države članice, certifikacijske organe in ribogojce, da bi zmanjšali razlike pri izvajanju ekološke ureditve;

67.  poziva Komisijo, naj pretehta ponovno odobritev uporabe 30 % dnevnega obroka ribje moke in ribjega olja iz obrezlin iz neekološke akvakulture ali obrezlin rib, ulovljenih za prehrano ljudi, ki izvirajo iz trajnostnih ribiških proizvodov EU, za prehodno obdobje petih let za vse nove udeležence v sektorju ekološke akvakulture, in sicer zaradi pozitivnega vpliva tega ukrepa na krožno gospodarstvo in kot nujen podporni ukrep zaradi pomanjkanja in visokih cen ekološke krme; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uporabi vrst (ki se v Evropi morda ne drstijo naravno), pri katerih se razmnoževanje spodbuja z izvlečki hipofize, tj. vrstami, ki se uporabljajo v polikulturnih praksah za uporabo drugih trofičnih niš kulturnega okolja, s čimer bi prispevali k sekvestraciji ogljika, ublažili evtrofikacijo, povečali splošno produktivnost ribnikov in zmanjšali obremenitev s hranili v ribogojstvu;

68.  poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za ekološke pridelovalce v vsej EU, tudi z uvoženimi ekološkimi izdelki, in sicer tako, da se določijo enaka pravila in podpora ter uskladi zdravljenje bolezni v ekološki akvakulturi in ekološki živinoreji;

69.  želi spomniti na resolucijo Parlamenta z naslovom „Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture naproti: sedanje stanje in prihodnji izzivi“, ki predlaga 92 ukrepov za sprostitev potenciala akvakulture EU z: poenostavitvijo upravnih postopkov; zagotavljanjem lastniškega kapitala v interakciji z drugimi sektorji; spodbujanjem konkurenčnosti akvakulture EU znotraj in zunaj meja EU; boljšim obveščanjem potrošnikov; zagotavljanjem dobrobiti živali in razpoložljivosti veterinarskih proizvodov; boljšimi promocijskimi kampanjami in obveščanjem; podpiranjem raziskav in inovacij; spodbujanjem usposabljanja in zaposlovanja; povečanjem trajnosti sektorja akvakulture v EU; ustreznim financiranjem prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter drugih strukturnih skladov in doseganjem usklajene simbioze z ribištvom; poziva Komisijo, naj pri izvajanju teh ukrepov tesno sodeluje z državami članicami;

70.  poudarja, da navzkrižje med ekstraktivnim ribolovom in akvakulturo ni smiselno v sedanjih razmerah, ko povpraševanje po morskih proizvodih narašča, pritisk na populacije prostoživečih rib v Uniji pa se postopoma zmanjšuje, in poudarja, da se ti dve dejavnosti dopolnjujeta;

71.  poudarja, da lahko sodelovanje med akvakulturo na eni strani ter sektorjem konzerviranja v pločevinke in predelave na drugi ustvari znatno dodano vrednost za proizvode iz akvakulture, če poteka v sinergiji in spodbuja obe dejavnosti;

o
o   o

72.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter svetovalnim svetom za skupno ribiško politiko.

(1) UL C 184, 5.5.2022, str. 2. (2) UL C 67, 8.2.2022, str. 25 (3) UL C 270, 7.7.2021, str. 2. (4) UL L 354, 28.12.2013, str. 22. (5) UL L 247, 13.7.2021, str. 1. (6) UL L 257, 28.8.2014, str. 135. (7) UL L 20, 26.1.2010, str. 7. (8) UL L 303, 18.11.2009, str. 1. (9) UL L 3, 5.1.2005, str. 1. (10) UL L 221, 8.8.1998, str. 23. (11) Evropska komisija, Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, Study on an interim evaluation of the Open Method of Coordination (OMC) for the sustainable development of EU aquaculture (Študija o vmesni oceni odprte metode koordinacije za trajnostni razvoj akvakulture EU), 2019. (12) UL C 28, 27.1.2020, str. 26. (13) UL C 21 E, 28.1.2010, str. 11. (14) Evropska komisija, Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo, Ribji trg EU: izdaja 2020, Urad za publikacije, 2021. (15) Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), The EU Aquaculture Sector – Economic report 2020 (Akvakulturni sektor EU – gospodarsko poročilo za leto 2020) (STECF-20-12). EUR 28359 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2021. (16) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L 150, 14.6.2018, str. 1). (17) Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (2021) – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52021DC0240&from=SL.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o vplivu novih tehnologij na obdavčevanje: kriptovalute in blokovne verige (2021/2201(INI))

P9_TA(2022)0335 A9-0204/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 z naslovom Akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje (COM(2020)0312),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. septembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptoimetij (COM(2020)05939),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. septembra 2020 o strategiji EU za digitalne finance (COM(2020)0591),

–  ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 12. oktobra 2020 z naslovom Taxing Virtual Currencies: An Overview of Tax Treatments and Emerging Tax Policy Issues (Obdavčitev virtualnih valut: pregled davčnih obravnav in aktualnih vprašanj davčne politike),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 z naslovom Obdavčitev podjetij za 21. stoletje (COM(2021)0251),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Skupnega raziskovalnega središča Komisije o obdavčitvi in strukturnih reformah iz leta 2021 z naslovom Cryptocurrencies: an empirical view from a tax perspective (Kriptovalute: empirični pogled z vidika davkov),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 20. julija 2021 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev (COM(2021)0422),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Svetovne banke z naslovom Crypto-Assets Activity on the World: Evolution and Macro-Financial Drivers (Dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi v svetu: razvoj in makrofinančni razlogi), objavljenega 8. marca 2022,

–  ob upoštevanju dokumenta OECD o javnem posvetovanju z dne 22. marca 2022 z naslovom Crypto-Asset Reporting Framework and Amendments to the Common Reporting Standard (Okvir za poročanje o kriptosredstvih in spremembe skupnega standarda poročanja),

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 15. oktobra 2018 z naslovom VAT fraud: economic impact, challenges and policy issues“ (Goljufije na področju DDV: gospodarski učinek, izzivi in politična vprašanja), svoje študije iz julija 2018 z naslovom Cryptocurrencies and blockchain - Legal context and implications for financial crime, money laundering and tax evasion (Kriptovalute in blokovne verige – pravni okvir in posledice za finančni kriminal, pranje denarja in davčno utajo) ter svoje študije z dne 15. februarja 2018 z naslovom Impact of Digitalisation on International Tax Matters (Vpliv digitalizacije na mednarodne davčne zadeve),

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 21. oktobra 2021 z naslovom Exploring the opportunities and challenges of new technologies for EU tax administration and policy (Raziskovanje priložnosti in izzivov, ki jih nove tehnologije prinašajo za davčno upravo in politiko EU),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0204/2022);

A.  ker se zaradi uporabe novih tehnologij na enotnem trgu EU in digitalizacije davčnih uprav po vsej Evropi spreminja odnos med državljani in podjetji kot davkoplačevalci na eni strani ter nacionalnimi davčnimi organi na drugi; ker bi EU lahko imela vodilno vlogo pri skrbi za to, da bi bili postopkovni in tehnični vidiki digitalizacije davčnih uprav usklajeni ter da tako ne bi prišlo do ovir za interoperabilnost nacionalnih tehničnih platform;

B.  ker so lahko različne lastnosti posameznih vrst kriptosredstev in razmejitve med njimi pomembne za določitev njihove davčne obravnave;

C.  ker tržna dinamika kriptosredstev kaže, da je treba vzpostaviti jasen, stabilen in pregleden pravni okvir;

D.  ker so davčni organi dandanes pred številnimi izzivi v zvezi z učinkovitim davčnim izvrševanjem in še posebej v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, saj je vse več digitalnih in čezmejnih transakcij, vse večja je tudi mobilnost davkoplačevalcev ter internacionalizacija gospodarskih dejavnosti in poslovnih modelov, poleg tega pa prihaja do tveganj dvojnega obdavčevanja in kompleksnih agresivnih davčnih shem;

E.  ker se morajo davčni organi odzivati na morebitna tveganja za vzdržnost davčnih sistemov ter za njihovo zmožnost uveljavljanja nacionalnih pravnih okvirov in evropskega pravnega okvira na področju obdavčevanja;

F.  ker lahko davčne uprave uporabijo nove tehnološke rešitve, kot so blokovne verige, da bi bolje zadovoljile potrebe davkoplačevalcev, za izmenjavo informacij med jurisdikcijami, za različne vrste vodenja evidenc ter za odvračanje od korupcije oz. njeno obravnavanje, hkrati pa se lahko te tehnologije zlorabijo kot orodje za nezakonite dejavnosti, da bi se izognili plačevanju davkov, ker bi lahko zlasti večja preglednost transakcij blokovne verige davčnim upravam pomagala v boju proti davčnim goljufijam;

G.  ker številne davčne uprave po vsej Evropi – čeprav v različnem obsegu – že sprejemajo pomembne korake v smeri digitalizacije procesov ter tako omogočajo lažje, hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje davčnih obveznosti; ker države članice nove tehnologije uporabljajo zelo različno; ker nacionalne davčne uprave na splošno potrebujejo dodatne spodbude in ukrepe za večjo obveščenost, da bi uresničile možnosti, ki jih ponuja tehnološka in digitalna preobrazba; ker lahko tehnologija olajša sodelovanje med različnimi vladnimi organi v zadevah, povezanih z obdavčitvijo;

H.  ker so zaradi vse večje uporabe kriptosredstev davčne uprave prisiljene prilagoditi sedanje davčne prakse na enotnem trgu; ker je na trgu kriptosredstev prepoznavanje obdavčljivih dejavnosti zapleteno, saj je manj odvisno od tradicionalnih finančnih posrednikov, ki običajno posredujejo informacije za davčne namene;

I.  ker ima le pet med 27 državami članicami posebne pravne določbe o obdavčitvi kriptosredstev; ker ima 19 držav članic administrativne smernice o obdavčitvi kriptosredstev;

J.  ker se je s skupnim standardom poročanja OECD izboljšala mednarodna davčna preglednost, saj morajo v skladu s standardom jurisdikcije pridobiti informacije o offshore sredstvih, ki se hranijo pri finančnih institucijah, in te informacije vsako leto avtomatično izmenjati z jurisdikcijami, v katerih so davkoplačevalci rezidenti; ker pa v večini primerov kriptosredstva niso zajeta v področju uporabe skupnega standarda poročanja, saj se ta uporablja za tradicionalna finančna sredstva in fiat valute;

K.  ker obstajajo mednarodna prizadevanja in zaveze za boljšo in pravično ureditev obdavčitve digitalnega gospodarstva; ker bi se lahko kriptosredstva izkoriščala za spodkopavanje obstoječih mednarodnih pobud za davčno preglednost, ki jih priznava OECD; ker je v zvezi s tem bistveno, da EU prevzame vodilno vlogo, zlasti prek tesnega sodelovanja držav članic za pravično in pregledno obdavčitev kriptosredstev;

L.  ker se svetovno gospodarstvo spreminja in postopoma digitalizira ter ker so načela, na katerih temelji sedanji mednarodni davčni okvir, vse bolj zastarela in z njimi ne moremo več zagotoviti, da se bo dobiček obdavčeval tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, ki ga ustvarjajo, in kjer se ustvarja vrednost;

M.  ker v zvezi z obdavčitvijo kriptosredstev ni mednarodnega instrumenta in ker različne države v zvezi s tem uporabljajo vrsto različnih pristopov; ker mora EU na ustreznih mednarodnih platformah utreti pot k bolj vključujoči finančni udeležbi državljanov, tako znotraj kot zunaj svojih meja;

N.  ker OECD v svojem poročilu iz leta 2020 o obdavčitvi virtualnih valut navaja več pomembnih točk, ki jih je treba obravnavati, in sicer opredelitev obdavčljivih dogodkov, oblike dohodka, ki so povezane z virtualnimi valutami, pa tudi, kako bi lahko obdavčitev prilagodili naravi in dinamiki kriptosredstev, med drugim zato, da bi pravično in učinkovito zajela dobičke;

O.  ker je Unija že naredila pomembne korake za jasno opredelitev nekaterih kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ter širše za vzpostavitev ustreznega regulativnega okvira za ta sredstva – uredbe o trgih kriptosredstev; ker bodo ta okvir in omenjene opredelitve olajšali pravično in preprosto obdavčitev teh sredstev; ker morajo biti opredelitve teh kriptosredstev dosledno usklajene z mednarodnimi standardi, tj. standardi, ki sta jih oblikovali OECD in Projektna skupina za finančno ukrepanje;

P.  ker morajo biti opredelitve kriptosredstev enotne po vsej EU in usklajene z mednarodnimi standardi; ker se lahko isto kriptosredstvo kot „predmet obdavčitve“ po EU različno razvrsti in tako različno davčno obravnava;

Q.  ker so nekatera področja davčne politike v nacionalni pristojnosti in ker je sodelovanje med državami članicami bistveno in potrebno, da bi se odzvali na izzive za ohranjanje celovitosti enotnega trga in vzdržnosti davčnih sistemov, ki jih med drugim prinaša vse večja uporaba kriptosredstev; ker bi lahko zaradi 27 močno različnih pristopov k obdavčitvi teh sredstev nastale pomembne ovire za doseganje ciljev digitalnega enotnega trga; ker je zato jasno, da sta potrebna usklajevanje in sodelovanje na ravni EU;

R.  ker morata EU in njen enotni trg poskrbeti, da bodo podjetja (in sicer mala in srednja ter zagonska podjetja), ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami na področju finančnih storitev in kriptosredstev, lahko delovala v okolju, ki bo spodbujalo inovacije; ker je za uresničitev tega glavnega cilja potrebna močna zavezanost držav članic politikam, zlasti davčni, s katerimi bodo vzpostavile stabilen, jasen in varen regulativni okvir, da bodo podjetja lahko uspešno delovala in prispevala h gospodarski rasti; ker je za to potrebna tudi močna zavezanost temu, da se zaščitijo pravice državljanov kot davkoplačevalcev in uporabnikov finančnih storitev;

S.  ker so jasne smernice bistvene za pravičen in učinkovit davčni sistem, v katerem bi lahko, če ga bodo države članice učinkovito izvajale, uvedli koristne reforme z zmanjšanjem upravnih stroškov in prihranki časa, zmanjšanjem ovir za vstop ter skrbjo za pravno varnost in stabilnost, saj je vse to osnovni pogoj za konkurenčnost, pa tudi za odpravo razkoraka med podjetji, zlasti malimi in srednjimi;

T.  ker se področje kriptosredstev hitro razvija in ker morajo enako hitro delovati tudi oblikovalci politik; ker je treba davčno politiko in posledice davčnih utaj še natančno preučiti, saj so pomemben vidik splošnega regulativnega okvira;

U.  ker je Parlament že poudaril, da „veljavna mednarodna pravila o obdavčenju dohodkov pravnih oseb v digitaliziranem in vse bolj globaliziranem gospodarstvu niso več ustrezna“ ter da „razvoj digitalizacije in večje zanašanje na neopredmetena sredstva ter njihovo povečanje v vrednostnih verigah ustvarjajo tako obete kot izzive v smislu sledljivosti gospodarskih dejavnosti in obdavčljivih dogodkov, vključno z omogočanjem praks izogibanja davkom, zlasti kadar gre za čezmejne operacije ali operacije, ki se izvajajo zunaj Unije“(1);

V.  ker je drugače od tradicionalnih financ svet kriptosredstev včasih organiziran decentralizirano, zaradi česar je težje uporabiti posrednike za pomoč davčnim organom; ker ti posredniki pogosto posredujejo ustrezne informacije v tradicionalnih sistemih, kjer o davkih poročajo tretje osebe; ker je v presečišču med sektorjem kriptosredstev in tradicionalnim finančnim sistemom običajno posrednik, npr. za storitve menjave;

Potencial novih tehnologij, kot so blokovne verige, za boljše zadovoljevanje potreb davkoplačevalcev, preprečevanje koruptivnih praks, krepitev vloge davčnih uprav ter boj proti davčnim goljufijam in utajam

1.  meni, da bi morale imeti nacionalne davčne uprave več ustreznih sredstev, da bi lažje učinkovito pobirale davke, izvrševale pravila, bolje služile davkoplačevalcem in skrbele za spoštovanje pravil; poziva države članice, naj se glede na vse večje izzive digitalnega prehoda zavežejo, da bodo dovolj sredstev vlagale v človeške vire, kar vključuje usposabljanje, digitalno infrastrukturo ter specializirano osebje in opremo;

2.  poziva Komisijo, naj pri pripravi prihodnjih zakonodajnih predlogov preuči, kako zagotoviti, da bo tehnologija, na kateri bo temeljila na novo sprejeta zakonodaja, neločljivo povezana s pravilnim izvajanjem zakonodaje;

3.  poudarja, da če davčni organi prilagodijo informacijske zmogljivosti z novimi tehnologijami, kot je tehnologija razpršene evidence, npr. blokovne verige, ali z umetno inteligenco, bo to zelo verjetno prispevalo k pametim, uspešnim in učinkovitim davčnim in upravnim postopkom, preprečevalo in omejevalo korupcijo ter državljanom in podjetjem olajšalo izpolnjevanje davčnih pravil, poleg tega pa bo v globaliziranem okolju, v katerem so čezmejne transakcije pogostejše, lažje slediti obdavčljivim transakcijam ter lastništvu opredmetenih in neopredmetenih sredstev in jih identificirati, vse to pa bo prineslo priložnosti za bolje in pravičneje zasnovane davčne sisteme za obdavčevanje mobilnih davkoplačevalcev in sredstev; poziva Komisijo, naj analizira in oceni, kako bi morebitni davek na shranjevanje osebnih podatkov vplival na varstvo podatkov in prihodke;

4.  poudarja, da bi lahko tehnologije v vzponu, kot sta tehnologija razpršene evidence in blokovna veriga, s svojimi edinstvenimi značilnostmi, kot sta sledljivost in zmožnost shranjevanja podatkov v nespremenljivi in zanesljivi obliki, ki tako ščitijo celovitost teh podatkov, ponudile nov način za avtomatizirano pobiranje davkov; meni, da bi tako poskrbeli, da bi ljudje pravočasno plačali, kar dolgujejo, zagotovili učinkovito izpolnjevanje davčnih obveznosti in olajšali pobiranje davčnih prihodkov pri viru v različnih fazah življenjskega cikla izdelka ali storitve, hkrati pa zaščitili osebne podatke državljanov in vzpostavili visok standard varstva podatkov;

5.  poudarja, da je treba ugotoviti, kako bi tehnologijo najbolje uporabili za povečanje analitičnih zmogljivosti davčnih uprav (z boljšo analizo podatkov) in standardizacijo podatkov, da bi malim in srednjim podjetjem ter davkoplačevalcem olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti (tudi s skupnimi standardi poročanja) ter da bi bila obdavčitev bolj v skladu s poslovnim okoljem digitalne dobe in hkrati zagotavljala visoko raven varstva podatkov;

6.  je seznanjen z ustanovitvijo skupnosti EU za napredno mednarodno upravno sodelovanje (skupnost EU AIAC) in dragocenim prispevkom davčnih uprav EU k razpravi o vplivu novih tehnologij na delo nacionalnih davčnih organov, ki je nastal v okviru njihovega vrha EU (TADEUS); zato poziva Komisijo, naj te forume vključi v oblikovanje posebnega programa usposabljanja za osebje davčnih uprav, namenjenega uporabi novih tehnologij v boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poleg tega pa naj si prizadeva, da bi imelo to osebje večjo vlogo pri izboljšanju interoperabilnosti davčnih sistemov, kar zadeva standardizacijo podatkov in samodejno izmenjavo podatkov v realnem času v čezmejnem okviru; opozarja, da mora biti tovrsten program vključen v dejavnosti programa Fiscalis;

7.  vseeno poudarja, da uporaba blokovne verige, umetne inteligence in drugih digitalnih orodij davčnim upravam prinaša tako prednosti kot tveganja, ki jih je treba ustrezno zmanjšati, zlasti da bi preprečili kršitve pravic zasebnosti ter pristransko in diskriminatorno obravnavo davkoplačevalcev;

8.  opozarja zlasti na tveganja, povezana s kakovostjo podatkov; v zvezi s tem ugotavlja, da je zasebna blokovna veriga z omejenimi dovoljenji za posrednike za namene davčnih uprav ključnega pomena in lahko prispeva k celovitosti sistema, saj omogoča izmenjavo davčnih informacij, poleg drugih podatkov, v varnem okolju;

9.  poziva Komisijo, naj oceni načine, kako različne države članice obdavčujejo kriptosredstva, in različne nacionalne politike za boj proti davčnim goljufijam in utajam na področju kriptosredstev, pri čemer naj poudari primere dobre prakse in morebitne vrzeli ter izkoristi platforme za sodelovanje na področju obdavčevanja, tj. program Fiscalis; poziva Komisijo, naj ob podpori Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij obravnava škodljive davčne prakse v zvezi s kriptosredstvi v EU;

10.  priznava, da je mogoče vpliv novih tehnologij, kot je blokovna veriga, na davčne zadeve obravnavati različno glede na to, ali se osredotočimo na neposredno obdavčitev (na primer davčni odtegljaj), posredno obdavčitev (DDV ali carine) ali izpolnjevanje davčnih obveznosti; opozarja, da lahko tehnologija razpršene evidence prispeva k večji učinkovitosti sistema davčnega odtegljaja v vsaki državi, pa tudi k nemotenim čezmejnim postopkom in preprečevanju goljufij; svetuje Komisiji, naj upošteva posebne značilnosti vsakega od teh vidikov; poziva jo tudi, naj upošteva obstoječe digitalne rešitve v državah članicah in oceni, ali bi rešitve, ki temeljijo na blokovnih verigah, lahko vključili v platforme za izmenjavo informacij, da bi spodbudili revizijo in izmenjavo informacij v realnem času, pri čemer bi bilo treba v celoti spoštovati pravila EU o varstvu podatkov;

11.  poziva Komisijo, naj oceni možnost, da se vzpostavi nova platforma za usposabljanje in izmenjavo dobre prakse med nacionalnimi davčnimi organi na področju boja proti davčnim goljufijam in utajam v digitalnem gospodarstvu, zlasti uporabo kriptosredstev; se zaveda, da bi lahko to novo platformo vključili v sedanje pobude, kot je program Fiscalis;

12.  poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje operativni učinek tehnologije blokovnih verig in drugih tehnologij razpršene evidence, pa tudi njeno vlogo v davčnem upravljanju, zlasti prek programa Fiscalis;

13.  želi spomniti na svoj predlog, naj Komisija pripravi pobudo za standard „spletnega sporočanja podatkov za (vsaj) čezmejno trgovino v Uniji, po možnosti z uporabo podatkov iz elektronskega izdajanja računov (ali iz drugje, vendar ob upoštevanju načela, da bi bilo treba podatke zagotoviti samo enkrat) vključno z učinkovito in zelo varno centralizirano/decentralizirano obdelavo podatkov za odkrivanje goljufij“(2);

14.  ponovno poziva države članice, naj „nadaljujejo reforme davčnih organov, pospešijo digitalizacijo in začnejo izvajati strateške pristope za podporo malim in srednjim podjetjem pri spoštovanju davčnih predpisov ter ugotovijo priložnosti za zmanjšanje bremen“(3);

15.  poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti, ki jih evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) – omrežje medsebojno povezanih vozlišč, ki upravlja infrastrukturo za storitve na podlagi blokovnih verig – ponuja nacionalnim davčnim organom, zlasti na področju izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, pri čemer morajo v celoti spoštovati najvišje standarde varstva podatkov in zasebnosti, da bi tem organom omogočili dostop do več in inovativnih protokolov na podlagi blokovnih verig ter da bi nacionalnim davčnim upravam pomagali pri prilagajanju uporabi teh tehnologij;

16.  opozarja na pomen evropske identifikacijske številke davkoplačevalca (TIN) in poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost tehnologij, ki temeljijo na blokovnih verigah, pri preverjanju ustrezne čezmejne davčne identitete, pri čemer je treba poskrbeti za visoke standarde varstva podatkov in zasebnosti;

Izzivi v zvezi z obdavčitvijo kriptosredstev

17.  meni, da je treba kriptosredstva obdavčiti pravično, pregledno in učinkovito, da bi zagotovili pošteno konkurenco in enake pogoje pri davčni obravnavi sredstev in finančnih produktov ter med ponudniki finančnih storitev; se zaveda, da o obdavčitvi kriptosredstev v skladu s primarnima pogodbama odločajo države članice; poziva pristojne organe, naj razmislijo o poenostavljeni davčni obravnavi priložnostnih in malih trgovcev ter manjših transakcij; se zavzema, da bi na enotnem digitalnem trgu vzpostavili okolje, ki bo spodbujalo inovacije, da bodo v učinkovitem regulativnem okviru podjetniki, mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja uspešno delovali, ustvarjali rast in delovna mesta ter z davčnimi prihodki prispevali h gospodarskemu okrevanju;

18.  opozarja, da lahko subjekti digitalne ekonomije v velikem obsegu poslujejo v državi članici, ne da bi bili tam fizično prisotni, zato davki, plačani v eni jurisdikciji, več ne odražajo vrednosti in dobička, ki se v njej ustvarita; zato poudarja, da je treba koncept stalne poslovne enote prilagoditi, in sicer je treba v skladu z mednarodnimi standardi jasno opredeliti virtualno stalno poslovno enoto; zato opozarja, da je treba učinkovito prenesti prvi steber vključujočega okvira OECD/G20 o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička;

19.  priznava, da je opredelitev davčne osnove za kriptosredstva eno od osrednjih nalog davčne politike; ugotavlja, da trenutno ni mednarodno dogovorjene standardne opredelitve kriptosredstev in tudi ni določeno, katere vrste sredstev bi bilo treba šteti mednje; se zaveda, da je njihova opredelitev v evropskem zakonodajnem okviru glavna prednostna naloga, da bi imela Unija vodilni položaj na mednarodni ravni; je seznanjen, da OECD, ki jo je za to pooblastila skupina G20, pripravlja nov svetovni okvir za davčno preglednost, da bi zagotovili poročanje in izmenjavo informacij v zvezi s kriptosredstvi;

20.  meni, da je potrebna jasna in široko sprejeta opredelitev kriptosredstev za davčne namene; poudarja, da bi bilo treba to opredelitev uskladiti z opredelitvijo iz uredbe o trgih kriptosredstev; vztraja, da je treba zagotoviti sistematično usklajenost med več pravnimi instrumenti, ki urejajo ali bodo urejali kriptosredstva (na primer uredba o trgih kriptosredstev, uredba o prenosu sredstev(4), direktiva o upravnem sodelovanju(5) in druge pobude, povezane s preprečevanjem pranja denarja), in, kar je najpomembneje, zagotoviti pravno varnost in stabilnost;

21.  poudarja, da lahko pri kriptosredstvih obstajajo različne možnosti za določitev ustreznega obdavčljivega dogodka, kot so ustvarjanje kovancev z rudarjenjem, zamenjava kriptosredstev v fiat valuto ali druga kriptosredstva, „trdi razcep“ („hard fork“) in „zamrznitev“ („staking“) kriptosredstev; ugotavlja, da je treba najti usklajeno opredelitev obdavčljivega dogodka, da bi zagotovili ustrezno raven obdavčitve, hkrati pa preprečili dvojno obdavčevanje;

22.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno o pretvorbi ene vrste kriptosredstev v drugo in opiše možnosti za opredelitev obdavčljivega dogodka, pri čemer naj upošteva, da se lahko število obdavčljivih dogodkov močno poveča, hkrati pa lahko pride do znatnih težav pri vrednotenju; poziva Komisijo, naj preveri, ali bi bila primernejša izbira za obdavčljivi dogodek pretvorba kriptosredstev v fiat valuto, če je pri tem ustvarjen dobiček;

23.  ugotavlja, da vsaka država pri oblikovanju nacionalnih regulativnih rešitev za kriptosredstva pogosto uporablja svojo terminologijo, kar bi lahko povzročilo pravno negotovost za državljane in podjetja, ogrozilo celovitost enotnega trga EU – saj bi lahko bistveno oslabilo čezmejno sodelovanje –, nenamerno ustvarilo pravne vrzeli, ki bi omogočale davčne zlorabe in izogibanje davkom, ter se izkoriščalo za spodkopavanje obstoječih mednarodnih standardov davčne preglednosti, kot je skupni standard poročanja;

24.  poudarja, da je zaradi dinamike trgov kriptosredstev(6) nujno treba sprejeti pravila, ki bodo določala vrsto obdavčitve, ki naj se uporablja, opredelitev obdavčljivega dogodka, čas in kraj nastanka obdavčljivega dogodka ter njegovo vrednotenje;

25.  poudarja, da je obdavčitev kriptosredstev v čezmejnih primerih povezana z več vidiki davčne politike, kot sta davek na dohodek in DDV, in da so trenutno nekateri od teh vidikov v nacionalni in drugi v evropski pristojnosti, da pa so prednosti evropskega pristopa najbolj očitne na področjih, povezanih me drugim z upravnim sodelovanjem, izmenjavo informacij in obdavčitvijo dohodkov pravnih oseb;

26.  poziva Komisijo, naj upošteva vidik kriptosredstev, digitalizacije in novih tehnologij v vseh načrtovanih in prihodnjih zakonodajnih predlogih o davčnih zadevah, zlasti v prihodnjem predlogu z naslovom Business in Europe: Framework for Income Taxation (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov) (BEFIT); v zvezi s tem poziva države članice, naj bodo ambiciozne in vodijo mednarodno razpravo;

27.  nadalje poziva države članice, naj v svojih nacionalnih davčnih reformah upoštevajo posebnosti rabe kriptosredstev, pri čemer naj si prizadevajo za učinkovitejše sisteme z nižjimi stroški izpolnjevanja obveznosti in manjšim upravnim bremenom, ki bodo hkrati zagotovili pravično, pregledno, sorazmerno in učinkovito obdavčitev kriptosredstev; poudarja, da so lahko začasne in upravičene davčne spodbude primerne za spodbujanje tehnoloških inovacij in razvoja, zlasti v sektorju tehnologije blokovnih verig; poudarja, da so za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, pa tudi za posameznike in subjekte, zelo pomembni skupni standardi poročanja;

28.  poziva države članice, naj različne vrste kriptosredstev obravnavajo na način, ki bo skladen z davčno obravnavo podobnih drugih sredstev;

29.  poziva države članice, naj v okviru svojih zakonodajnih možnosti v zvezi z davčno obravnavo kriptosredstev upoštevajo cilje politike EU iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, zlasti visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja;

30.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je davčna obravnava kriptosredstev v primerjavi z drugimi sredstvi dosledna in poštena, zlasti kar zadeva DDV;

Napredek pri oblikovanju učinkovitega regulativnega/pravnega okvira

31.  poudarja, da je prostor kriptosredstev globalen in da je zato za njihovo davčno obravnavo potreben usklajen mednarodni pristop; v zvezi s tem se zaveda, da je treba nadaljevati pogajanja o mednarodnih instrumentih na tem področju; meni, da bi bila lahko primeren forum za to, zlasti za revizijo skupnega standarda poročanja, OECD, ki je že opravila obsežno delo v zvezi z obdavčitvijo in obravnavo kriptosredstev;

32.  je seznanjen, da je OECD že začela pripravljati nov okvir za poročanje o kriptosredstvih;

33.  meni, da zaradi neobstoja mednarodnega sporazuma o obdavčitvi kriptosredstev EU in njene države članice nimajo podlage za oblikovanje pametnega in v prihodnost usmerjenega pristopa;

34.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno glavnih obdavčljivih dogodkov in oblik prihodkov, povezanih s kriptosredstvi, s poudarkom na davčnih posledicah nekaterih ključnih operacij, kot so izdajanje kriptosredstev, zamenjava kriptosredstev za fiat valute, blago ali storitve, podelitev v obliki darila ali dedovanja, pa tudi izguba ali kraja itd.;

35.  poziva Komisijo, naj za namene pravične in učinkovite obdavčitve kriptosredstev izvede oceno učinka prepoznanih primerov dobre prakse, pri čemer naj upošteva sklop pristojnosti EU v davčnih zadevah, preuči naj vlogo ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in ugotovi, v kolikšni meri so ta sredstva zajeta v obstoječem davčnem okviru; meni, da bi morala biti davčna politika vključena v trden regulativni okvir za kriptosredstva in da bi morala biti skladna z drugimi vidiki politike, vključno z zahtevami glede davčne preglednosti, pravnimi in finančnimi zahtevami ter zahtevami glede varstva potrošnikov;

36.  opozarja, da če želimo doseči popolnoma integriran enotni trg EU, potrebujemo skupen pristop k obdavčitvi kriptosredstev, pri čemer je treba spoštovati pristojnosti, določene v primarnih pogodbah; zato poziva Svet, naj v sestavi Sveta za ekonomske in finančne zadeve o tej zadevi začne strukturiran dialog s Parlamentom; prav tako poziva predsednika Evroskupine, naj s finančnimi ministri euroobmočja začne razpravo o obdavčitvi kriptosredstev;

37.  meni, da je treba spremeniti področje uporabe direktive o upravnem sodelovanju, tako da bo okvir za izmenjavo informacij na področju obdavčevanja vključeval kriptosredstva in elektronski denar; poziva OECD, naj nemudoma sprejme novo opredelitev standarda poročanja za izmenjavo informacij; meni, da je revizija direktive o upravnem sodelovanju prednostna naloga na področju obdavčevanja; poziva Komisijo, naj v prihodnjo revizijo direktive nemudoma vključi prihodnja priporočila OECD o poročanju o kriptosredstvih in njene revizije skupnega standarda poročanja ter priporočila Parlamenta iz njegove resolucije o izvajanju zahtev EU za izmenjavo davčnih informacij(7); poziva Svet, naj te predloge sprejme hitro;

38.  poudarja, da je treba s prihodnjo revizijo direktive o upravnem sodelovanju dopolniti obveznosti poročanja na podlagi drugih pravnih instrumentov, tako da bo organom pomagala pri samodejni izmenjavi podatkov o kriptosredstvih in elektronskem denarju, da bodo lahko ocenili prihodke in dobičke od naložb in plačil z uporabo kriptosredstev in elektronskega denarja; poudarja, da je treba ohranjati sistematično usklajenost, ki bo gospodarskim subjektom zagotavljala pravno varnost, nacionalnim davčnim organom pa je treba dati tehnične smernice;

39.  poziva Komisijo in nacionalne javne organe, naj poskrbijo, da se bo tehnologija blokovnih verig, ki se bo uporabljala za izvrševanje pravil ali za izvajanje javnih storitev, uporabljala ob spoštovanju temeljnih pravic ter standardov v zvezi s kibernetsko varnostjo in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

40.  spodbuja Komisijo, naj upošteva obstoječe digitalne rešitve, pravne določbe in administrativne smernice, ki se uporabljajo v državah članicah, da bi ocenila, kako izkoristiti tehnologije blokovnih verig in drugih tehnologij razpršene evidence za preprečevanje davčnih goljufij in izogibanja davkom ter za obravnavanje korupcije; podpira razvoj evropske infrastrukture za storitve blokovne verige;

41.  poziva Komisijo, naj oceni, kako prispevati k večjemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, pri čemer naj upošteva hitro spreminjajoče se vrednosti kriptosredstev in njihovo neočitno menjavo s fiat valuto v nekaterih primerih, pa tudi izzive davčnih uprav pri pridobivanju zanesljivih in pravočasnih informacij o teh transakcijah;

42.  meni, da je glede na to, da je sektor kriptosredstev trenutno v prehodu in se ne pričakuje, da se bo v bližnji prihodnosti stabiliziral, potrebna ocena razmer, to pa institucijam EU vseeno ne bi smelo preprečiti sprejemanja zakonodaje za boljši nadzor in ustreznejšo obdavčitev kriptosredstev;

43.  poudarja, da bo treba davčno politiko pogosto pregledati in prilagajati, da bi se lahko odzvali na razvoj sektorja in zagotovili, da bo ta politika še naprej ustrezna glede na tehnološki in tržni razvoj, povezan z virtualnimi valutami in drugimi vrstami sredstev, ki še nastajajo;

o
o   o

44.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 s priporočili Komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje (nadaljnje ukrepanje EP na podlagi akcijskega načrta Komisije iz julija in njegovih 25 pobud na področju DDV ter obdavčevanja podjetij in posameznikov) (UL C 347, 9.9.2022, str. 211)). (2) UL C 347, 9.9.2022, str. 211. (3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2022 o vplivu nacionalnih davčnih reform na gospodarstvo EU (UL C 342, 6.9.2022, str. 14). (4) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 141, 5.6.2015, str. 1). (5) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 64, 11.3.2011, str. 1). (6) Gospodarska velikost trga kriptovalut je bila maja 2021 ocenjena na 2,2 bilijona EUR, njegova najvišja vrednost pa je znašala 2,5 bilijona EUR oktobra 2021 (Skupno raziskovalno središče Komisije, 2021). (7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 o izvajanju zahtev EU za izmenjavo davčnih informacij: doseženi napredek, pridobljene lekcije in preostale ovire (UL C 117, 11.3.2022, str. 120).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (COM(2021)0113 – C9-0095/2021 – 2021/0058(COD))

P9_TA(2022)0336 A9-0312/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0113),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0095/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve z dne 9. junija 2021(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0312/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju pristojnosti Komisije za tuna v Indijskem oceanu (IOTC), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2343.)

(1) UL C 341, 24.8.2021, str. 106.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in Uredbe (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (COM(2022)0325 – C9-0218/2022 – 2022/0208(COD))

P9_TA(2022)0337 A9-0232/2022

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2022)0325),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0218/2022),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. julija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0232/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2039.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/53/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu (COM(2021)0547 – C9-0366/2021 – 2021/0291(COD))

P9_TA(2022)0338 A9-0129/2022

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0547),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0366/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2021(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0129/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/53/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2022/2380.)

(1) UL C 152, 6.4.2022, str. 82.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o središču AccessibleEU v podporo politikam dostopnosti na notranjem trgu EU (2022/2013(INI))

P9_TA(2022)0339 A9-0209/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 19, 48, 67(4), 153, 165, 168 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 3, 21, 24, 26, 34, 35, 41 in 47,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: konvencija), ki je začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1),

–  ob upoštevanju splošnih komentarjev glede konvencije o pravicah invalidov, ki jih je Odbor OZN za pravice invalidov pripravil kot veljavne smernice za njeno izvajanje, zlasti splošni komentar št. 2 o členu 9 o dostopnosti (sprejet 11. aprila 2014),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju konvencije o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo(2),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije,

–  ob upoštevanju strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do samostojnega življenja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0426, protidiskriminacijska direktiva), ter stališča Parlamenta z dne 2. aprila 2009(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o evropski strategiji o invalidnosti po letu 2020(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/782 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu(5),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve(6) (evropski akt o dostopnosti),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja(7),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/612 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (prenova)(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021)0118),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Ddirektiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789),

–  ob upoštevanju nove agende za potrošnike (COM(2020)696), v kateri so med petimi prednostnimi nalogami navedene tudi posebne potrebe nekaterih skupin potrošnikov, na primer invalidov,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(11) (direktiva o javnem naročanju),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(12),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/254 z dne 15. februarja 2018 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja(13),

–  ob upoštevanju standardov dostopnosti, ki izhajajo iz pooblastil Komisije št. 376, 554, 420 in 473,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004(14),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004(15),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu(16),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91(17),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe(18),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0209/2022),

A.  ker imajo invalidi enake pravice na enaki osnovi kot drugi na vseh področjih življenja ter imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enake obravnave, neodvisnega življenja, neodvisnosti in polne udeležbe v družbi, kar je v prid vsem ravnem družbe;

B.  ker ima več kot 87 milijonov ljudi v Uniji katero od oblik invalidnosti in ker je treba upoštevati tudi demografske trende;

C.  ker je dostopnost bistven pogoj, da lahko invalidi v celoti uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine; ker morajo države pogodbenice v skladu s členom 9 konvencije, ki govori o dostopnosti, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom omogočijo enak dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov in storitev, ki so na voljo javnosti ali se ji zagotavljajo, tako v mestih kot na podeželju, da bi invalidom omogočili samostojno življenje in polno udeležbo v vseh vidikih življenja;

D.  ker morajo države članice poskrbeti, da bo dostopnost upoštevana na vseh ravneh, ne samo v javnih stavbah in v prometu, marveč tudi v zdravstvu in izobraževanju, ter povečati mobilnost in vključevanje invalidov;

E.  ker je v konvenciji „univerzalno oblikovanje“ opredeljeno kot oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati, in ki ne izključuje podpornih pripomočkov za posamezne skupine invalidov; ker je dostopnost eno od splošnih načel omenjene konvencije, EU in države članice pa so jo pravno zavezane spoštovati na podlagi Sklepa 2010/48/ES; ker je v splošnem komentarju št. 2 h konvenciji zapisano, da morajo države pogodbenice sprejeti akcijske načrte in strategije za opredelitev obstoječih ovir za dostopnost, določiti časovne okvire za odpravo ovir z izrecnimi roki ter zagotoviti potrebne človeške in materialne vire za to; ker je dostopnost bistvena, da lahko invalidi uživajo pravico do zasebnosti, nediskriminacije, zaposlovanja, vključujočega izobraževanja, političnega udejstvovanja in drugih pravic iz konvencije;

F.  ker imajo lokalni organi ključno vlogo in državam članicam pomagajo pri pripravi socialnih politik, tudi politik o invalidnosti in dostopnosti, in sicer tako, da analizirajo potrebe na terenu in izvajajo posebne ukrepe;

G.  ker visokokakovostne in cenovno dostopne podporne tehnologije spodbujajo popolno vključevanje invalidov v družbo in koristijo tako invalidom kot ponudnikom teh tehnologij, pa tudi družbi kot celoti; ker te tehnologije zmanjšujejo razlike med državami članicami in ker delujejo le v dostopnih okoljih;

H.  ker imajo visoka stopnja zaposlenosti invalidov, večja dostopnost in večja vključenost te skupine v delovno silo nedvomen gospodarski potencial;

I.  ker je Unija postavila celovit pravni okvir za dostopnost na notranjem trgu, zlasti s sprejetjem posebne zakonodaje, kot evropski akt o dostopnosti, obveznosti glede tega pa je vključila tudi v določeno sektorsko zakonodajo, na primer uredbe o skladih EU; ugotavlja, da bo evropski akt o dostopnosti, ki se bo uporabljal od 28. junija 2025, uvedel pomembne nove zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev;

J.  ker bo dejansko izvajanje politik, povezanih z invalidnostjo, pozitivno prispevalo h konkurenčnosti notranjega trga EU in je zato sestavni vir njenega gospodarstva;

K.  ker je ocena evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 pokazala, da je njen prispevek izboljšal razmere na številnih področjih, vendar je bilo ob tem opozorjeno, da se invalidi še vedno soočajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, prevoza, grajenega okolja, IKT, zaposlovanja in rekreacijskih dejavnosti, pa tudi do udeležbe v politiki in na drugih področjih življenja;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (v nadaljnjem besedilu: strategija), katere cilj je, da bodo lahko vsi invalidi v Evropi uživali svoje pravice, sodelovali v družbi in gospodarstvu pod enakimi pogoji ter da ne bodo več diskriminirani, loteva pa se tudi velikih ovir, omenjenih v oceni evropske strategije o invalidnosti 2010–2020;

2.  pozdravlja pobudo Komisije, napovedano v strategiji, da bo ustanovila središče AccessibleEU (v nadaljnjem besedilu: središče); je seznanjen, da naj bi to središče povečalo doslednost usklajenih politik dostopnosti, pomagalo pri njihovem izvajanju, olajšalo dostop do ustreznih znanj in spretnosti, spodbujalo kulturo enakih možnosti in polno udeležbo invalidov v družbi, tudi na poklicni ravni, v prostoru sodelovanja med javnimi upravami, predstavniki podjetij, invalidsko civilno družbo, strokovnjaki za dostopnost in uporabniki;

3.  ugotavlja, da bo mogoče boljše rezultate na področju dostopnosti v družbi doseči le, če bo središče uporabljalo pristop „univerzalnega oblikovanja“; poudarja, da je treba poskrbeti, da se bo ta pristop ustrezno upošteval, zlasti pri fizičnem okolju, prevozu, informacijah, komunikaciji in storitvah, javnih naročilih in razpisih; meni, da ta pristop implicira tudi učinkovito sodelovanje vseh deležnikov in imetnikov pravic v postopkih;

4.  poudarja, da je EU na osnovi konvencije o pravicah invalidov vzpostavila celovit pravni okvir za dostopnost na enotnem trgu, ki med drugim vključuje evropski akt o dostopnosti, direktivo o spletni dostopnosti, direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah ter tehnične specifikacije za železniške postaje in vozila; opozarja, da so roki za izvedbo nekaterih vidikov tega okvira dolgi, in spodbuja, da se jih čim prej uresniči; obžaluje, da se izvajanje te ključne zakonodaje, kjer je že obvezno, med državami članicami zelo razlikuje, v splošnem pa ni zadovoljivo, predvsem zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov za dostopnost; zato poudarja, da je treba izboljšati poznavanje ter praktično in teoretično strokovno znanje o politikah dostopnosti v javnih upravah, gospodarskih subjektih in javnosti nasploh, da bi lahko poiskali ustrezne, trajnostne in cenovno dostopne rešitve v vsaki državi članici in tako izboljšali izvajanje obstoječih in prihodnjih zahtev glede dostopnosti; poudarja, da bi moralo biti središče pomemben vir takšnega znanja in podpore državam članicam pri pripravi na dejansko izvajanje;

5.  je seznanjen z ustanovitvijo ad hoc delovnih skupin za izvajanje določene zakonodaje o dostopnosti; meni, da neobstoj okvira za usklajevanje in sodelovanje med EU, državami članicami in zlasti javnimi organi, ki spremljajo ali izvršujejo zakonodajo o dostopnosti, ter ustreznimi deležniki, ki podpirajo medsektorske rešitve, namreč invalidi prek njihovih predstavniških organizacij, strokovnjaki za dostopnost in zasebnim sektorjem, dodatno ovira izvajanje zakonodaje o dostopnosti in usklajeno izvrševanje po vsej EU;

6.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne vire za ustanovitev in delovanje središča, tako v smislu financiranja kot kadrov; poziva države članice, naj zagotovijo sredstva, potrebna za izvajanje in izvrševanje politik dostopnosti, tudi prek skladov EU; poudarja, da je zadostno financiranje nujno za učinkovite javne politike dostopnosti ter za doseganje napredka na najrazličnejših področjih, kot so ozaveščanje s komunikacijo, zlasti z invalidskimi organizacijami, prepoznavnost nevidnih invalidnosti, harmonizacija nacionalnih invalidskih kartic in standardi dostopnosti;

Sestava

7.  poziva Komisijo, naj ustanovi sekretariat in forum za usmerjanje in vodenje dela središča; poudarja, da bi moral forum jamčiti uravnoteženo sodelovanje deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja in imetnikov pravic z ustreznimi izkušnjami na področju dostopnosti; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezno ravnovesje spolov; poudarja, da je treba zagotoviti sodelovanje invalidskih organizacij, saj je to bistven element delovanja središča, da se zagotovi čim večja preglednost njegovih dejavnosti; meni, da bi moralo središče objaviti letni delovni program in v forum vključiti predstavnike poslancev Evropskega parlamenta;

8.  poudarja posebne izzive, ki jih prinašajo posebna področja politik dostopnosti, kot so grajeno okolje, javna naročila, digitalne tehnologije, mediji in kultura, prevoz, nove in podporne tehnologije, proizvodi in storitve, ki so dostopne javnosti; poziva Komisijo, naj ustanovi specializirane podskupine strokovnjakov za nekatera področja; je prepričan, da bi morale te skupine tesno sodelovati s središčem, državami članicami, invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo, da bi lahko bolje ocenjevale, izvajale, spremljale in izvrševale zakonodajo o dostopnosti;

9.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalna vozlišča dostopnosti, ki bi imela tudi kontaktne točke in zrcalne skupine strokovnjakov, ki bodo tesno sodelovale s središčem pri izvajanju, spremljanju in izvrševanju zakonodaje o dostopnosti; meni, da bi morala nacionalna vozlišča za dostopnost olajšati izmenjavo in usklajevanje med ustreznimi deležniki in imetniki pravic, vključno z gospodarskimi subjekti, invalidskimi organizacijami in nacionalnimi organi, pristojnimi za dostopnost in izvajanje sektorske zakonodaje; je prepričan, da bi morali strokovnjaki središča na tem področju zagotavljati smernice in usposabljanje vsem ustreznim deležnikom; meni, da bi lahko te skupine pomagale najti rešitve za dostopnost, ki upoštevajo nacionalne posebnosti;

Mandat

10.  meni, da bi moralo središče delovati kot vozlišče, ki ustreznim institucijam in organom EU ter državam članicam pri izvajanju prava Unije ponuja redno pomoč in strokovno znanje v zvezi s politikami dostopnosti in tehničnimi zahtevami; meni, da bi moralo središče vzpostaviti in usklajevati okvir za sodelovanje, ki bi povezal ustrezne nacionalne organe in organe Unije z vsemi skupinami uporabnikov, zlasti z invalidskimi organizacijami, organizacijami civilne družbe, akademskimi krogi, podjetji in strokovnjaki z vseh področij dostopnosti in potrošniških pravic, da bi podprl usklajeno izvajanje in izvrševanje po vsej EU, zagotovil usmerjanje in usposabljanje ter spodbudil oblikovanje politik in inovacije na nacionalni ravni in ravni EU, tudi z opredelitvijo in izmenjavo primerov dobre prakse med sektorji ter z razvojem orodij za lažje izvajanje prava Unije; poleg tega meni, da bi lahko središče izboljšalo sodelovanje med vsemi temi organi in organizacijami z zelo inovativnimi deležniki, kar bi pozitivno vplivalo na razvoj podpornih tehnologij; meni, da bi moralo središče ustreznim institucijam in organom EU ter državam članicam ponujati tudi svetovanje in smernice o njihovih notranjih politikah in praksah glede dostopnosti;

11.  poudarja, da bi lahko središče podpiralo Komisijo pri njenem delu, med drugim pri opredeljevanju in odpravljanju vrzeli in nedoslednosti v veljavni zakonodaji, zagotavljanju političnih priporočil za posodobitev in razvoj zakonodaje o dostopnosti, pri vključevanju načela dostopnosti v vse ustrezne politike, ki so v pristojnostih posameznih generalnih direktoratov Komisije, tudi z opredeljevanjem prednostnih področij, kjer bi bilo dostopnost treba izboljšati, pri izvajanju projektov, ki preučujejo inovativne načine za uvedbo dostopnosti, ter pri pripravi tehničnih specifikacij o dostopnosti, pomoč pa bi lahko nudilo tudi agencijam in organom EU pri vprašanjih, povezanih z dostopnostjo;

12.  meni, da bi moralo središče za Komisijo in države članice ustvarjati dragoceno védenje o dostopnosti, tako da bi uporabljalo raziskave in študije, ter zbirati in združevati specializirane in primerljive informacije in povsem javne podatke, vključno s povratnimi informacijami o izvajanju zakonodaje o dostopnosti; poudarja, da bi s tem pripomogli k temu, da bodo politike dostopnosti temeljile na zahtevah in izkušnjah uporabnikov; poudarja, da bi moralo središče pomagati odpravljati vrzeli pri zbiranju statističnih podatkov o položaju invalidov na nacionalni ravni, predvideti pa bi moralo tudi sodelovanje z ustreznimi statističnimi organi, kot je Eurostat;

13.  meni, da bi bila vloga središča bistvena pri nudenju znanja in podpore Komisiji in državam članicam, deležnikom in imetnikom pravic pri izvajanju, spremljanju in izvrševanju politik dostopnosti, tudi z usposabljanjem in smernicami v vseh uradnih jezikih EU, ki bi bili napisani dostopno in razumljivo ter zlahka berljivi;

14.  poudarja, da bi moralo središče pomagati odpraviti nedoslednosti med konvencijo o pravicah invalidov in politikami EU ter tako pomagati državam članicam pri doseganju glavnega cilja, večje stopnje zaposlenosti invalidov; poudarja, da morajo biti v tej dejavnosti vključevanja udeležene EU in države članice, tudi prek tesnega sodelovanja z invalidskimi organizacijami in drugimi organizacijami civilne družbe, javnimi organi in zasebnim sektorjem;

15.  ugotavlja, da izvajanje politik dostopnosti zahteva visoko stopnjo tehničnega strokovnega znanja in da ni dovolj vključeno v visokošolske programe, kar povzroča pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov za dostopnost v javnem in zasebnem sektorju na vseh področjih; poudarja, da bi moralo središče podpirati države članice pri pripravi namenskih izobraževalnih programov za vprašanja, povezana z dostopnostjo, ter ponuditi usposabljanje za strokovnjake, javne uslužbence EU in nacionalne javne uslužbence ter ustrezne deležnike in imetnike pravic, da bi povečali ozaveščenost o teh vprašanjih;

16.  obžaluje, da sistem standardizacije invalidom in njihovim predstavniškim organizacijam ne omogoča, da bi pri pripravi standardov dostopnosti enakopravno sodelovali z drugimi deležniki v dejavnostih evropskih in nacionalnih standardizacijskih organov; zato poziva k boljši zastopanosti v sistemu standardizacije in uravnoteženi zastopanosti imenovanih strokovnjakov, da bi zagotovili pravičen izid zakonodaje in standardov Unije o dostopnosti; meni, da bi moralo imeti središče pomembno vlogo v sistemu določanja standardov in bi lahko Komisiji zagotavljalo strokovno znanje, kadar ta sodeluje pri delu odborov za standardizacijo, tudi z nasveti strokovnjakov za standardizacijo iz invalidskih organizacij, ter ji po možnosti pomagalo pri pripravi tehničnih specifikacij in zahtev za evropske standarde in proizvodov v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012(19), tudi s sodelovanjem vseh ustreznih deležnikov in imetnikov pravic; meni, da bi udeležba središča invalidom prinesla jasne koristi v zvezi z gibanjem po EU in bi jim omogočila, da bi uživali pravico do dela, življenja in prostega gibanja;

17.  poziva Komisijo, naj v petih letih po ustanovitvi središča opravi oceno in ovrednoti njegovo učinkovitost in dodano vrednost pri podpiranju politik dostopnosti v EU; poudarja, da bi morala Komisija na podlagi te ocene sprejeti ustrezne ukrepe za posodobitev in izboljšanje središča, med drugim oceniti, ali bi bilo mogoče ustanoviti agencijo, če cilji središča niso bili doseženi; poziva Komisijo, naj spremlja delo središča in njegove dosežke z letnimi poročili, ki naj jih posreduje Parlamentu;

o
o   o

18.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35. (2) UL C 340, 15.12.2010, str. 11. (3) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68. (4) UL C 362, 8.9.2021, str. 8. (5) UL L 172, 17.5.2021, str. 1. (6) UL L 151, 7.6.2019, str. 70. (7) UL L 327, 2.12.2016, str. 1. (8) UL L 321, 17.12.2018, str. 36. (9) UL L 115, 26.7.2006, str. 1. (10) UL L 95, 15.4.2010, str. 1. (11) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (12) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (13) UL L 48, 21.2.2018, str. 1. (14) UL L 55, 28.2.2011, str. 1. (15) UL L 334, 17.12.2010, str. 1. (16) UL L 204, 26.7.2006, str. 1. (17) UL L 46, 17.2.2004, str. 1. (18) UL L 356, 12.12.2014, str. 110. (19) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (COM(2020)0673 – C9-0338/2020 – 2020/0306(COD))

P9_TA(2022)0340 A9-0279/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0673),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0338/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. marca 2021(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0279/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2399.)

(1) UL C 220, 9.6.2021, str. 62.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 ter Direktive Sveta 96/16/ES (COM(2021)0037 – C9-0009/2021 – 2021/0020(COD))

P9_TA(2022)0341 A9-0285/2021

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0037),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0009/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0285/2021),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

3.  je se seznanjen z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/16/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2379.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA V ZVEZI Z UREDBO (EU) 2022/2379 GLEDE POMENA VZPOSTAVITVE REGISTRA PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV O UPORABI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V KMETIJSTVU V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH

Strategija „od vil do vilic“ in strategija za biotsko raznovrstnost kot del evropskega zelenega dogovora poudarjata potrebo po prehodu na trajnostni prehranski sistem, zlasti z zmanjšanjem uporabe in tveganja pesticidov za 50 % do leta 2030 ter s povečanjem ekološkega kmetovanja in biotsko raznovrstnih krajinskih značilnosti na kmetijskih zemljiščih.

V skladu z Uredbo (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta(1) (SAIO) se lahko popolno zbiranje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev s strani poklicnih uporabnikov v kmetijski dejavnosti, ki zajema 95 % uporabe v vsaki državi članici, doseže le, če se v skladu s pravom Unije uporablja pravna zahteva, da morajo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev svoje evidence v elektronski obliki posredovati pristojnim nacionalnim organom.

Evropski parlament in Svet priznavata pomen uvedbe take zahteve v zakonodajo Unije in se zavezujeta, da bosta v ta namen sodelovala.

IZJAVA KOMISIJE V ZVEZI Z UREDBO (EU) 2022/2379 GLEDE TEKOČEGA DELA ZA ZAGOTOVITEV RAZPOLOŽLJIVOSTI EVIDENC V ELEKTRONSKI OBLIKI, KI JIH MORAJO VODITI POKLICNI UPORABNIKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V SKLADU S ČLENOM 67(1) UREDBE (ES) ŠT. 1107/2009

Evropski zeleni dogovor in strategija „od vil do vilic“ kot ključni cilj Unije določata zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih pesticidov. Za zagotovitev učinkovitih in vplivnih politik so bistvenega pomena zanesljivi in izčrpni podatki o uporabi pesticidov na ravni kmetij. Tekoče delo za zagotovitev razpoložljivosti evidenc v elektronski obliki, ki jih vodijo poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev, je pomemben dejavnik, ki omogoča izvajanje obveznosti poročanja o pesticidih, ki so del Uredbe (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta(2) (SAIO).

Zato je Komisija na podlagi člena 67(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(3) pripravila osnutek izvedbene uredbe Komisije glede vsebine in oblike evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih morajo v skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 voditi poklicni uporabniki.

Če bi bila navedena izvedbena uredba sprejeta, kot je trenutno predvideno, bi podrobno urejala vodenje evidenc, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, vključno z opredelitvijo elementov, ki jih morajo poklicni uporabniki evidentirati, in zagotavljanjem, da bodo te evidence na voljo v elektronski obliki najpozneje od 1. januarja 2025.

O osnutku navedene izvedbene uredbe trenutno razpravlja Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (Oddelek za fitofarmacevtska sredstva – zakonodaja). Komisija namerava v prihodnjih mesecih zaprositi za mnenje odbora v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4).

Komisija namerava navedeno izvedbeno uredbo sprejeti pred koncem leta 2022.

(1) Uredba (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 96/16/ES (UL L 315, 7.12.2022, str. 1). (2) Uredba (EU) 2022/2379 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje, spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1165/2008, (ES) št. 543/2009 in (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/16/ES (UL L 315, 7.12.2022, str. 1). (3) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1). (4) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2022 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (COM(2021)0656 – C9-0396/2021 – 2021/0340(COD))

P9_TA(2022)0342 A9-0092/2022

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2021)0656),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0396/2021),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. decembra 2021(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor na podlagi člena 74(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2022, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9‑0092/2022),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 4. oktobra 2022 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2022/2400.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Izjava Komisije ob sprejetju Uredbe (EU) 2022/2400(3) o vključitvi oznake odpadkov 17 05 04 „zemlja in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03“ v del 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1021

Da se prepreči nastajanje odpadkov, se vključitev oznake odpadkov za zemljo in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03 v del 2 Priloge V ne bi smela razumeti, kot da se ima odstranitev zemlje kot odpadka prednost pred sanacijo.

Kadar pa je najboljša možnost ravnanja z okoljskimi odpadki odlaganje, za izjemno odstopanje od uničenja veljajo zahteve iz člena 7(4) Uredbe (EU) 2019/1021.

(1) UL C 152, 6.4.2022, str. 197. (2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 3. maja 2022 (Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0130). (3) Uredba (EU) 2022/2400 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 317, 9.12.2022, str. 24).