Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o zatrtju mirnih protestov po vsej Ljudski republiki Kitajski na ukaz kitajske vlade (2022/2992(RSP))

P9_TA(2022)0445 RC-B9-0563/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti tistih z dne 9. junija 2022 o stanju človekovih pravic v Xinjiangu in tamkajšnjih policijskih kartotekah(1), z dne 20. januarja 2022 o kršitvah temeljnih svoboščin v Hongkongu(2), z dne 16. septembra 2021 o novi strategiji za odnose med EU in Kitajsko(3), z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov(4), z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu(5), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(6) ter z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(7),

–  ob upoštevanju vrha EU-Kitajska, ki je potekal 1. aprila 2022,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora Organizacije združenih narodov za človekove pravice o Posebnem upravnem območju Kitajske Hongkong in Posebnem upravnem območju Kitajske Macao o njunem izvajanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, sprejetih 27. julija 2022,

–  ob upoštevanju skupne izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 in skupne izjave Kitajske in Portugalske iz leta 1987,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju nagrade Saharova za leto 2019, ki jo je dobil Ilham Tohti, ujgurski ekonomist, ki se na miren način bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta EU z dne 5. decembra 2022 o podaljšanju ukrepov, sprejetih v okviru Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(8),

–  ob upoštevanju komentarjev predsednika Sveta Charlesa Michela po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom 1. decembra 2022,

–  ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) za medije z dne 2. decembra 2022 z naslovom EU-ZDA: Posvetovanja med namestnico državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman in generalnim sekretarjem Evropske službe za zunanje delovanje Stefanom Sanninom,

–  ob upoštevanju 11. strateškega dialoga med EU in Kitajsko z dne 28. septembra 2021 med podpredsednikom Komisije/visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom in kitajskim državnim svetnikom/zunanjim ministrom Wang Yijem,

–  ob upoštevanju 35. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki določa, da morajo državljani Ljudske republike Kitajske uživati svobodo govora, tiska, zbiranja, združevanja, procesij in demonstracij,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a nikoli ratificirala,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 in smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju poročila o Xinjiangu, ki ga je pripravil Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, objavljenega 31. avgusta 2022,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načel pravne države v središču odnosov EU s Kitajsko ter v skladu z zavezo EU, da bo pri svojem zunanjem delovanju zagovarjala te vrednote, in z zavezo Kitajske, da jih bo spoštovala pri svojem razvojnem in mednarodnem sodelovanju;

B.  ker Kitajska od leta 2020 izvaja zelo strogo politiko za izkoreninjenje covida-19, ki vključuje množično testiranje ter priložnostne in dolgotrajne omejitve gibanja, ki resno omejujejo svobodo in pravice ljudi;

C.  ker so te stroge omejitve povzročile pogoste in dolgotrajne omejitve gibanja, obsežne in sistematične zahteve za testiranje in karanteno ter nesorazmerne in resne omejitve svobode gibanja na Kitajskem; ker so te omejitve povzročile tudi pomanjkanje osnovnih dobrin, vključno s hrano, omejen dostop do zdravstvenega varstva in povečanje brezposelnosti mladih v Ljudski republiki Kitajski;

D.  ker je že v dneh in tednih pred izbruhom vsesplošnih protestov prišlo do velikih napetosti v nekaterih tovarnah, kot so tovarne podjetja Foxconn, iz katerih je zbežalo veliko število delavcev, da bi se izognili radikalnemu in popolnemu zaprtju v obratih po izbruhih covida-19 in kot protest proti ponavljajočemu se neplačevanju dodatkov med omejitvami gibanja; ker so protesti v tovarnah postali nasilni, na videoposnetkih v družbenih medijih pa je mogoče videti, da policija pretepa delavce;

E.  ker so bile zaradi strogega uveljavljanja omejitev gibanja včasih zaprte cele stavbe, vključno z zasilnimi izhodi; ker je 24. novembra 2022 v mestu Urumqi v pokrajini Xinjiang, kjer so omejitve gibanja neprekinjeno trajale več kot 100 dni, v stanovanjski stavbi izbruhnil požar, v njem pa je umrlo vsaj deset ljudi; ker lokalni viri in številne objave v družbenih medijih kažejo, da je število smrtnih žrtev veliko večje(9), in sicer do 40; ker naj bi bili prebivalci te stavbe zaprti v stanovanjih, gasilci pa so zamujali, verjetno zaradi omejitev, uvedenih v okviru politike za izkoreninjenje covida-19;

F.  ker so se 26. novembra 2022 prvič po protestih na Trgu nebeškega miru leta 1989 v Pekingu, Šanghaju in drugih večjih kitajskih mestih in občinah ljudje podali na ulice, po poročanjih pa je do demonstracij prišlo tudi na več kot 100 univerzah, da bi izrazili protest proti kitajski politiki glede izkoreninjenja covida-19 in obsodili avtoritarni režim kitajske komunistične partije; ker so protestniki hitro sprejeli prazen list papirja kot simbol za izražanje svoje jeze zaradi zatiranja svobode govora;

G.  ker je policija, potem ko je bila sprva zadržana, hitro začela razganjati množice in v več mestih izvajati obsežne aretacije; ker je na primer v Šanghaju uporabila celo solzivec, da bi razgnala približno 300 zbranih protestnikov; ker so bile objave o protestih na kitajskih platformah družbenih medijev nemudoma izbrisane, da bi zatrli kritike; ker so se kitajski državni mediji doslej preprosto izogibali poročanju o protestih;

H.  ker nekateri protestniki pozivajo predsednika Xi Jinpinga, naj odstopi, kar je za sedanje vodstvo države izziv brez primere;

I.  ker so v ospredju teh protestov ženske; ker se pravice žensk na Kitajskem v zadnjih letih slabšajo; ker so študije pokazale, da omejitve gibanja povečujejo tveganje nasilja v družini na podlagi spola;

J.  ker se poroča o močni policijski prisotnosti in posredovanjih, ki so privedla do številnih aretacij mirnih protestnikov; ker so po navedbah različnih organizacij za človekove pravice oblasti posegale tudi v pravico protestnikov do pravnega zastopanja in naj bi lokalni organi nekatere odvetnike opozorili, naj ne sprejemajo teh primerov;

K.  ker 35. člen ustave Ljudske republike Kitajske, razglaša, da državljani Ljudske republike Kitajske uživajo svobodo govora, tiska, zbiranja, združevanja, procesij in demonstracij, ker se svoboščine iz tega člena nenehno kršijo;

L.  ker so se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem drastično poslabšale, odkar je marca 2013 na oblast prišel predsednik Xi Jinping; ker kitajska vlada postaja vse bolj sovražna do človekovih pravic in pravne države; ker Kitajska širi nezakoniti množični nadzor in spremljanje svojih državljanov;

M.  ker so kitajske oblasti v zadnjih letih zaostrile spletno cenzuro, zlasti od izbruha covida-19; ker so kitajske oblasti in policija s pridobitvijo dostopa do zmogljive programske opreme in tehnologije za prepoznavanje obrazov oblikovale enega najbolj izpopolnjenih nadzornih sistemov na svetu, s katerim na splošno močno omejujejo temeljne svoboščine ali celo grobo kršijo človekove pravice; ker obstajajo pomisleki, da bo varnostni aparat zaradi teh tehnologij množičnega nadzora in prepoznavanja obrazov pozneje preganjal protestnike;

N.  ker se poroča, da so kitajske oblasti ob nedavnih protestih začele izvajati najvišjo raven medijske cenzure v okviru „kriznega odziva“; ker imajo platforme družbenih medijev dejavno in ključno vlogo pri razširjanju vsebin po vsej državi; ker so varnostne sile prav tako ustavljale državljane na ulici, pregledovale njihove elektronske naprave in jih silile v izbris nekaterih aplikacij, vsebin in fotografij, povezanih s protesti; ker so kitajske oblasti po izbruhu protestov v velikem obsegu začele spremljati aplikacije za sporočanje, družbene medije in podatke o mobilnih telefonih, ki se jim zdijo sumljivi, ter uporabo navideznih zasebnih omrežij, da bi identificirale, ustrahovale in nadlegovale ljudi, ki naj bi organizirali proteste in v njih sodelovali;

O.  ker so kitajske oblasti v zadnjih letih razpustile civilnodružbene skupine in zaprle številne neodvisne aktiviste, zaradi česar je zelo težko izvesti obsežne proteste; ker so v zadnjih mesecih na Kitajskem in tudi s strani kitajskih državljanov zunaj države potekali občasni protesti v odziv na politiko glede covida-19, gospodarske težave, cenzuro in razširjene pristojnosti predsednika Xija;

P.  ker Kitajska izvaja čezmejno represijo in nadzor z različnimi dejavnostmi, od vohunjenja, kibernetskih napadov, fizičnih napadov in izdajanja tiralic prek Interpola do „ekstrateritorialnih policijskih postaj“ na ozemlju EU;

Q.  ker so študente v vsedržavno usklajeni akciji z univerz en mesec prej kot sicer poslali domov, ker so jim želeli preprečiti, da bi še naprej sodelovali v organiziranih protestih;

R.  ker so nekateri kitajski diplomati v tujini uporabljali nasilje in grožnje proti kitajskim študentom in nasprotnikom, ter jih pozvali, naj se uprejo izkrivljanju in diskreditaciji kitajske politike za preprečevanje in obvladovanje epidemije;

S.  ker Kitajska sistematično preganja Ujgure in druge etnične manjšine, zagovornike človekovih pravic, socialne aktiviste, verske skupine, novinarje in protestnike proti krivicam, pa tudi vedno bolj zatira vse kritične in opozicijske glasove; ker so smrtne žrtve v požaru v Urumqiju še ena od tragedij v vrsti okrutnih kršitev človekovih pravic v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang;

1.  ostro obsoja odziv kitajske vlade na miroljubne proteste in preganjanje miroljubnih protestnikov po vsej Ljudski republiki Kitajski; izraža sožalje žrtvam požara v Urumqiju in njihovim družinam ter izraža solidarnost z njimi; poziva kitajsko vlado, naj pregledno ravna glede števila žrtev in okoliščin, v katerih je prišlo do smrti; poziva k hitri, učinkoviti in temeljiti preiskavi požara v Urumqiju;

2.  izraža solidarnost z ljudmi na Kitajskem v njihovem boju za temeljne svoboščine; obsoja preganjanje miroljubnih protestnikov; poziva policijo, naj se odzove skladno z mednarodnimi standardi, vključno s temeljnimi načeli Združenih narodov o uporabi sile in strelnega orožja, ki so ga uporabili uslužbenci organov pregona;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem, tudi v okviru njene politike ničelne stopnje covida-19;

4.  je seznanjen, da so vse žrtve požara v Urumqiju ujgurskega porekla(10), kar še poglablja trpljenje te etnične skupine, ki je žrtev sistematičnih okrutnih kršitev človekovih pravic v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kar je Evropski parlament priznal kot hudodelstvo zoper človečnost in obstaja resna nevarnost, da bo s tem storjen genocid(11);

5.  obsoja, da so svoboda izražanja, svoboda zbiranja ter svoboda tiska in družbenih medijev na Kitajskem močno omejene; poziva kitajsko vlado, naj omogoči svobodo izražanja, združevanja, zbiranja, tiska in medijev, kot je zapisano v kitajski ustavi in mednarodnem pravu o človekovih pravicah;

6.  ostro obsoja nasilne napade in pridržanje tujega novinarja, ki je poročal o protestih; opozarja, da je svoboda tiska temeljno načelo in temeljni steber vsake demokracije; poziva Kitajsko, naj vsem novinarjem omogoči, da bodo svoje delo opravljali svobodno, ter brez ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi, kot določa tudi kitajsko pravo; poudarja, da bi bilo treba jamčiti svobodo tiska in medijev; poziva kitajske oblasti, naj se prenehajo vmešavati, nadlegovati in ustrahovati odvetnike in pravne strokovnjake, zagovornike človekovih pravic in druge, ki so odkrito zaskrbljeni za protestnike ali branijo pravico do mirnih protestov;

7.  poziva Kitajsko, naj takoj neha zatirati in ustrahovati miroljubne protestnike ter zajamči temeljne pravice za vse; poziva kitajske oblasti, naj takoj izpustijo vse protestnike, ki so bili nezakonito pridržani; zahteva, da se vsi nedavno zbrani podatki o miroljubnih protestnikih izbrišejo in ne uporabijo v prihodnjih primerih; poziva, da se družine vseh, ki jim je bila odvzeta prostost, obvesti o tem, kje so njihovi bližnji, in o obtožbah zoper njih;

8.  priznava, da je oblikovanje politike v zvezi s covidom-19 z ustreznim ravnovesjem med varovanjem javnega zdravja ter varstvom pravic in svoboščin velik izziv; opozarja, da je tu pomembna sorazmernost; je seznanjen z nedavno ukinitvijo nekaterih najbolj strogih omejitev zaradi covida-19 na Kitajskem;

9.  ugotavlja, da je protestno gibanje združilo ljudi iz zelo različnih okolij in da je potekalo po vsej državi; poudarja, da je prišlo do izjemne medetnične solidarnosti z žrtvami požara v Xinjiangu, saj se kitajska etnična skupina Han v zadnjih šestih letih ni ravno odzivala na grozljivo usodo Ujgurov;

10.  poziva kitajske in lokalne oblasti, naj nehajo zatirati Ujgure, in želi spomniti, da so Ujguri v svoji regiji med drugim podvrženi intenzivnemu nadzoru, prisilnemu delu, neprostovoljnim sterilizacijam in ukrepom za načrtno preprečevanje rojstev, kar med drugim predstavlja hudodelstvo zoper človečnost in resno nevarnost, da bo storjen genocid; zato pozdravlja predlog Komisije, da se prepove vstop izdelkom, proizvedenim s prisilnim delom, na trg EU;

11.  obsoja veliko uporabo množičnega nadzora in sedanjo cenzuro družbenih omrežij; poziva kitajske oblasti, naj prenehajo kršiti temeljne pravice do zasebnosti in svobode izražanja ter manipulirati z informacijami na družbenih omrežjih;

12.  obsoja dejstvo, da kitajski tehnološki podjetji TikTok in Tencent sodelujeta s kitajsko vlado pri zbiranju dokazov o identiteti protestnikov, da bi omogočili njihovo aretacijo, in podpirata cenzuro interneta; poziva evropske pokojninske sklade, naj likvidirajo naložbe v kitajskih podjetjih, ki spodkopavajo človekove pravice;

13.  izraža globoko zaskrbljenost nad tem, kako je na Kitajskem med protesti ravnala družba Apple Inc., saj je dejansko zelo tesno sodelovala s kitajsko komunistično partijo, da bi onemogočila širjenje posnetkov miroljubnih protestov proti omejitvi izhoda, v ta namen pa na napravah na Kitajskem onemogočila funkcijo AirDrop; ugotavlja, da so lahko protestniki prek te funkcije izmenjevali posnetke in organizirali proteste brez uporabe omrežja WiFi, ki je pod stalnim nadzorom kitajske komunistične partije; poudarja, da bi moralo biti dejstvo, da lahko kitajska komunistična partija tako izsiljuje podjetja in omogoča brezobzirne kršitve človekovih pravic, opozorilo zahodnim vladam, naj predlagajo zakonodajo, ki bi zahodna podjetja spodbudila, da močno okrepijo svoja prizadevanja za vrnitev proizvodnje iz Kitajske;

14.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker kitajske oblasti visoki komisarki OZN za človekove pravice Michelle Bachelet med njenim obiskom na Kitajskem niso omogočile polnega dostopa do neodvisnih organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; ponovno poziva kitajske oblasti, naj neodvisnim novinarjem, mednarodnim opazovalcem in preiskovalnim organom, tudi predvsem nosilcem mandatov posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice in posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, omogočijo enak prost, dejanski in neoviran dostop; podpira poziv 50 strokovnjakov OZN za človekove pravice, naj se v Svetu OZN za človekove pravice uvede poseben mandat za spremljanje razmer na področju človekovih pravic po vsej Kitajski in poročanje o njih; poziva EU in njene države članice, naj še naprej sodelujejo s podobno mislečimi partnerji pri vzpostavitvi preiskovalnega mehanizma v Svetu OZN za človekove pravice za spremljanje in preverjanje hudih kršitev človekovih pravic na Kitajskem ter javno poročanje o njih;

15.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo zaščito in podporo aktivistom za človekove pravice in demokracijo na Kitajskem, še posebej s stiki z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi ter popolnoma uporabljajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in drugih politik EU na tem področju, vključno z novim akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo; pozdravlja nadaljevanje vzpostavljenega dvostranskega dialoga med EU in ZDA o Kitajski, predvsem izjavo, da ZDA in Evropska unija še nikoli nista bili bolj usklajeni z našo strateško vizijo;

16.  poziva EU in druge mednarodne organizacije, naj spremljajo in preverjajo, kako so odzivi Kitajske na te proteste usklajeni z mednarodnimi standardi človekovih pravic in njenimi obveznostmi skladno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poudarja, kako pomembno je, da delegacija EU v Pekingu še naprej spremlja pridržanje miroljubnih protestnikov in vsa sojenja tistim, ki so preganjani zaradi uveljavljanja pravice do svobode mirnega zbiranja in izražanja, pri čemer popolnoma uporablja smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in druge politike EU na tem področju;

17.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella, naj s konkretnimi ukrepi nadaljuje nedavne razprave v Evropskem svetu, tako da poglobi razprave na ravni zunanjih ministrov držav članic; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj v okviru delovne skupine za Azijo/Oceanijo odpreta stalno razpravo o Kitajski; pozdravlja odločitev o podaljšanju sankcij v odziv na kršitve človekovih pravic v Xinjiangu do 8. decembra 2023; ponovno poziva k dodatnim sankcijam EU proti kitajskim uradnikom in subjektom, odgovornim za hudodelstva zoper človečnost; spodbuja oblasti držav članic EU, naj razmislijo o pregonu kitajskih uradnikov, ki naj bi bili odgovorni za hudodelstva zoper človečnost, na podlagi načela splošne sodne pristojnosti;

18.  je zaskrbljen zaradi nedavnih razkritij o prisotnosti kitajskih ekstrateritorialnih policijskih postaj v tujini v številnih državah članicah EU in po svetu; poziva Komisijo, Svet in nacionalne organe kazenskega pregona, naj nujno poskrbijo za dobro usklajevanje, da bi pojasnili te prakse, sprejeli ustrezne ukrepe in zaprli vse kitajske policijske postaje v tujini; poziva EU in njene države članice, naj v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji opredelijo in zaprejo vse možnosti, ki spodbujajo kitajske kampanje nadnacionalnega zatiranja, predvsem proti pripadnikom njene diaspore;

19.  poziva države članice, naj prekinejo vse sporazume o izročitvi s Kitajsko in Hongkongom; poziva jih tudi, naj bodo previdne pri sodelovanju v mednarodnih forumih kazenskega pregona, kot sta Interpol in Urad Združenih narodov za droge in kriminal; poleg tega jih poziva, naj ustrezno poskrbijo za varnost kitajskih beguncev, ki so v njihovi pristojnosti, da bi preprečili njihovo ujetje ali da bi jih prepričali ali zvabili v države, ki niso članice EU in iz katerih bi jih bilo mogoče zlahka vrniti na Kitajsko;

20.  poziva vse člane mednarodne skupnosti in vse deležnike, naj pri sodelovanju z Ljudsko republiko Kitajsko obravnavajo vprašanje svobode izražanja; pozdravlja dejstvo, da je predsednik Evropskega sveta Charles Michel Xi Jinpingu izpostavil vprašanje protestov; poziva k brezpogojni pripravljenosti za nadaljevanje dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki ne poteka že več kot tri leta; ugotavlja tudi, da bi morali vsi evropski voditelji kitajskim oblastem jasno sporočiti odločenost EU, da se odzove na stopnjevanje zatiranja nad protestniki, tako da opozori na to vprašanje v mednarodnih organizacijah in po potrebi uvede dodatne sankcije;

21.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske in vsem veleposlanikom Ljudske republike Kitajske v državah članicah EU.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0237. (2) UL C 336, 2.9.2022, str. 2. (3) UL C 117, 11.3.2022, str. 40. (4) UL C 15, 12.1.2022, str. 170. (5) UL C 456, 10.11.2021, str. 242. (6) UL C 433, 23.12.2019, str. 103. (7) UL C 399, 24.11.2017, str. 92. (8) UL L 410 I, 7.12.2020, str. 1. (9) https://edition.cnn.com/2022/12/01/china/china-protests-urumqi-fire-deaths-covid-dst-intl-hnk/index.html (10) https://www.rfa.org/english/news/uyghur/urumqi-fire-12022022172846.html (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0237.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o zatrtju mirnih demonstracij v Čadu na ukaz vojaške hunte (2022/2993(RSP))

P9_TA(2022)0446 RC-B9-0575/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. maja 2021 o razmerah v Čadu(1) in z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu(2),

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. aprila 2021 o smrti predsednika Idrissa Débyja Itnoja,

–  ob upoštevanju izjave delegacije Evropske unije v Čadu z dne 19. oktobra 2022,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 20. aprila 2021 o Čadu,

–  ob upoštevanju poročila misije Mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije za ugotavljanje dejstev v Čadu, ki je potekala od 29. aprila do 6. maja 2021,

–  ob upoštevanju multinacionalne skupne projektne skupine za boj proti skupini Boko Haram, ki ji je mandat podelil Mirovni in varnostni svet Afriške unije in ki jo podpira mehanizem EU za mirovno pomoč za Afriko,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2359 (2017) o skupnih silah skupine petih za Sahel (FC-G5S),

–  ob upoštevanju skupne izjave članic Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020 o varnosti, stabilnosti in razvoju Sahela,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o celostni strategiji Evropske unije v Sahelu, v katerih je ponovno potrjen pomen trdnega in dolgoročnega partnerstva med EU in Sahelom,

–  ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa za Čad Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju čadske ustave,

–  ob upoštevanju partnerskega sporazuma med člani skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000(3) (Sporazum iz Cotonouja),

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki je bila sprejeta 27. junija 1981 in je začela veljati 21. oktobra 1986,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, sprejete 30. januarja 2007,

–  ob upoštevanju revidirane čadske tranzicijske listine,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa terorizma za leto 2019,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker Čad od smrti nekdanjega predsednika Idrissa Débyja Itnoja aprila 2021 vodi njegov sin Mahamat Idriss Déby Itno; ker je prehodni vojaški svet že pred tem začasno razveljavil ustavo ter razpustil vlado in narodno skupščino;

B.  ker se je prehodni vojaški svet zavezal, da bo v 18 mesecih po prevzemu oblasti izvedel demokratične volitve; ker so bili 1. oktobra 2022 v okviru nacionalnega dialoga sprejeti nekateri ukrepi in je bilo napovedano, da bodo volitve odložene za dodatni dve leti; ker je Afriška unija postavila pogoje, vključno z zavrnitvijo podaljšanja prvotnega 18-mesečnega časovnega načrta za tranzicijo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.  ker je bil organiziran narodni dialog, da bi določili proces tranzicije; ker pri tem niso sodelovale vse opozicijske skupine; ker se je dialog zaključil s priporočili, naj se proces tranzicije odloži in naj se nikomur ne prepreči kandidiranja na prihodnjih volitvah, tudi sedanjemu predsedniku ne;

D.  ker so čadske organizacije civilne družbe pripravile načrt za izhod iz krize; ker so nekatere čadske organizacije civilne družbe priporočile, naj bo mednarodna podpora v obliki stabilizacijskega mehanizma za ponovno vzpostavitev ustavnega reda in podporo načrtu tranzicije;

E.  ker je čadska vlada med 13. marcem in 8. avgustom 2022 v Dohi sklicala 53 političnih vojaških gibanj, od katerih jih je bilo pristnih samo šest, da bi se pogajala o mirovnem sporazumu;

F.  ker se je na povabilo prehodnega vojaškega sveta v N’Djameni zbralo več kot 1300 delegatov, od katerih je skoraj vse neposredno imenovala vlada, da bi sodelovali v tako imenovanem vključujočem in suverenem narodnem dialogu;

G.  ker so najpomembnejše politične stranke, organizacije civilne družbe in dejanske politične vojaške skupine ti dve srečanji bojkotirale;

H.  ker je 20. oktobra 2022 na tisoče ljudi po Čadu protestiralo in zahtevalo takojšnjo ponovno vzpostavitev demokratične ureditve; ker je minister za javno varnost v pričakovanju tega protesta 19. oktobra 2022 prepovedal vse demonstracije v državi; ker je policija v odziv na proteste na mirne protestnike streljala s pravim strelivom in solzivcem v vztrajnem in vsesplošnem nasilnem ustavljanju demonstracij po vsej državi;

I.  ker so oblasti napovedale tudi začasno prekinitev dejavnosti sedmih političnih skupin; ker so tudi po vsej državi prepovedale dejavnosti velikih opozicijskih skupin in koalicije civilne družbe Wakit Tamma; ker so v več mestih in soseskah omejili internet;

J.  ker je poročevalec Sébastien Touzé na seji Odbora Združenih narodov proti mučenju 4. novembra 2022 ocenil, da je umrlo od 50 do 150 ljudi, od 150 do 184 jih je izginilo, 1369 je bilo aretiranih, od 600 do 1100 pa jih je bilo zaradi protivladnih protestov prepeljanih v strogo varovani zapor Koro Toro v puščavi, približno 600 kilometrov od glavnega mesta;

K.  ker je bilo v štirih dneh brez prisotnosti zagovornika od obsojenih kar 400 od vseh pridržanih ljudi; ker je bilo 5. decembra 2022 od pridržanih protestnikov 262 obsojenih na do tri leta zapora, 80 je bilo pogojno obsojenih, 59 pa oproščenih;

L.  ker sodni postopki niso bili pregledni in o njih ni bilo na voljo javnih informacij; ker je bil protestnikom onemogočen dostop do sodnega varstva; ker je čadska odvetniška zbornica sojenje označila za parodijo pravice in se je pritožila na odločitev sodišča, njeni odvetniki pa so zato ta sojenja bojkotirali;

M.  ker je Odbor OZN proti mučenju v svoji oceni ugotovil, da je razširjenost nasilja v zaporih, vključno z nasilnimi dejanji, ki jih je osebje v zaporih zagrešilo zoper pripornike, skrb vzbujajoča, in pozval državne organe, naj preiščejo vse smrti v priporu in vse obtožbe v zvezi z mučenjem in slabim ravnanjem zaporniškega osebja;

N.  ker so se varnostne razmere na območju Sahela v zadnjih letih občutno poslabšale, to pa resno ogroža regionalno in mednarodno varnost; ker so kršitve človekovih pravic in množični poboji zelo razširjeni, vse večja neustrezna prehranska varnost, korupcija, skrajna revščina in poplave pa še povečujejo negotove razmere; ker se je število nasilnih ekstremističnih dejavnosti v Sahelu leta 2019 povečalo hitreje kot v drugih regijah;

O.  ker se je EU v celostni strategiji za Sahel, ki jo je Svet sprejel 16. aprila 2021, zavezala, da bo podprla ključne trenutke za demokracijo v tej regiji, posebno politično pozornost namenila prizadevanjem na področju upravljanja in pravne države ter še naprej pozivala, naj se notranjim varnostnim silam da bolj osrednja vloga pri utrjevanju zaupanja med ljudmi in državo;

P.  ker je po podatkih Združenih narodov Čad, v katerem je bilo 381.000 oseb notranje razseljenih, sprejel več kot 577.000 beguncev, med drugim iz Darfurja, Srednjeafriške republike, Nigerije in Kameruna; ker je stabilnost Čada odločilnega pomena za Sahel ter severno in vzhodno Afriko;

Q.  ker Čad leži v strateški regiji in se spoprijema z resnimi varnostnimi izzivi zaradi bližnjih regionalnih oporišč oboroženih skupin, zlasti ob Čadskem jezeru, kjer delujeta Islamska država zahodnoafriške province in islamska militantna skupina Boko Haram s sedežem v Nigeriji; ker ima Čad osrednjo vlogo pri regionalnih mirovnih prizadevanjih v okviru skupnih sil skupine G5 Sahel in MNJTF;

1.  obžaluje smrtonosno nasilje in represijo nad prodemokratičnimi protestniki v demonstracijah oktobra 2022 in globoko obžaluje smrtne žrtve; ponovno obsoja vojaški državni udar, ki ga je 20. aprila 2021 izvedel prehodni vojaški svet, ter posledično prekinitev uporabe čadske ustave, razpustitev narodne skupščine in vlade;

2.  obsoja omejevanje temeljne pravice do protestiranja in uporabo nasilja proti protestnikom in civilni družbi v Čadu; močno obžaluje, da ti ukrepi lahko ogrozijo potekajoči proces demokratizacije; oblasti poziva, naj v celoti spoštujejo nacionalne in mednarodne zaveze države, zlasti pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja ter pravico do telesne celovitosti;

3.  poziva OZN in Afriško unijo, naj začneta neodvisno in nepristransko preiskavo prijavljenega nasilja, tudi poročila o mučenju v čadskih zaporih, in zagotovita kazenski pregon storilcev, ki so izvajali nasilje nad posamezniki in civilno družbo; poziva, naj se zagotovi, da bodo odgovorni za nasilje in uboje za svoja dejanja odgovarjali, in naj čadske oblasti poskrbijo, da bodo čadska vojska, žandarji in policija usposobljeni v skladu s kodeksom ravnanja OZN za uslužbence organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in osnovnimi načeli o uporabi sile in strelnega orožja s strani uradnikov organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter da bodo ta kodeks in osnovna načela spoštovali;

4.  obsoja kazenski pregon prodemokratičnih protestnikov na množičnih sojenjih, na katerih niso spoštovani mednarodni standardi o preglednosti in dostopu do sodnega varstva; poziva k razveljavitvi teh kazni in izpustitvi protestnikov;

5.  odločno poziva vlado, naj vsem, ki so bili obtoženi po protestih 20. oktobra 2022, zagotovi popoln dostop do pravnega varstva; poudarja, da bo EU zelo pozorno spremljala nadaljevanje sodnih postopkov in da bo njihov izid ključen za prihodnje odnose med EU in Čadom;

6.  globoko obžaluje, da režim ni izpolnil svoje zaveze o demokratični tranziciji; ponovno poudarja pomen hitre vzpostavitve ustavnega reda in časovno omejenega prehoda pod civilnim vodstvom, v katerem bi bilo zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter opozarja, da je za zagotovitev verodostojnosti in legitimnosti tekočega procesa bistveno smiselno sodelovanje z vsemi civilnimi in političnimi akterji;

7.  nujno poziva k čimprejšnji ponovni organizaciji preglednih, vključujočih in verodostojnih parlamentarnih in predsedniških volitev, v katerih bodo v celoti spoštovani ustava in mednarodni volilni standardi ter bo zagotovljena polna udeležba opozicijskih strank; poudarja pomen neodvisne in pregledne nacionalne volilne komisije ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji v zvezi s tem; globoko obžaluje, da vladajoče oblasti niso upoštevale jasne direktive mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije, ki temelji na Afriški listini o demokraciji, volitvah in upravljanju ter predhodne javne zaveze prehodnega vojaškega sveta, da njegovi voditelji na prihodnjih volitvah ne bodo kandidirali;

8.  opozarja, da morajo dejanski demokratični prehod in reforme potekati pod civilnim vodstvom ter omogočati polno in dejavno sodelovanje organizacij civilne družbe, opozicijskih strank, žensk, mladih in svobodnega tiska, ki morajo imeti možnost delovati brez strahu pred nasiljem, ustrahovanjem ali omejitvami;

9.  obžaluje nenehno nasilje in teroristične napade, ki se še vedno dogajajo v Čadu; znova izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajne krize v državi in nestabilnih varnostnih razmer na njenem severu ter odločno obsoja ponavljajoče se kršitve človekovih pravic ter mednarodnega in humanitarnega prava;

10.  poziva vlado, naj si prizadeva za podporo nacionalnih in mednarodnih mediatorjev, Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, Afriške unije, posebne predstavnice EU za Sahel, Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav in drugih mednarodnih organizacij, da bi premagali sedanji zastoj in pospešili narodni dialog in proces demokratične tranzicije;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi še vedno visoke stopnje korupcije in nekaznovanja v Čadu; ugotavlja, da se problem nekaznovanja kršitev človekovih pravic ne rešuje, kar prispeva k nadaljnjim zlorabam in zmanjševanju zaupanja javnosti v državne institucije;

12.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo podporo neodvisnim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem, dejavnim v Čadu, vključno s financiranjem in podporo ljudem, ki potrebujejo zaščito;

13.  poziva EU in njene države članice, naj ta vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami naslovijo na čadske oblasti, v prehodnem obdobju zagotovijo tehnično podporo Čadu in razmislijo o začetku postopka na podlagi člena 96 Sporazuma iz Cotonouja, ki bi lahko v skrajnem primeru privedel do prekinitve razvojnega sodelovanja EU s Čadom, dokler ne bo ponovno vzpostavljen legitimni ustavni red;

14.  opozarja, da so podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, rast prebivalstva, preveliko izkoriščanje naravnih virov, revščina ter pomanjkanje izobraževalnih in gospodarskih priložnosti temeljni vzroki nestabilnosti, nasilja in novačenja teroristov v vsem Sahelu; poudarja, da je treba usklajevati pomoč za varnost in razvoj, humanitarno pomoč in pomoč v podporo demokraciji, če želimo tej regiji omogočiti stabilen trajnostni razvoj;

15.  opozarja, da so regionalno sodelovanje in iniciative, vključno z Afriško unijo in skupino G5 Sahel, izredno pomembni za podporo strategije pod afriškim vodstvom, namen katere je odpravljanje terorizma in nestabilnosti v Sahelu; poudarja, da podpira evropski mirovni instrument in njegovo sodelovanje z MNJFT;

16.  pozdravlja regionalizacijo prisotnosti skupne varnostne in obrambne politike na območju Sahela, katere cilj je okrepiti regionalni pristop delovanja EU v regiji, da bi podprli čezmejno sodelovanje Sahela in struktur regionalnega sodelovanja ter izboljšali nacionalne zmogljivosti držav skupine G5 Sahel; poziva EU in njene države članice, naj hitro izvedejo predlog pobude Ekipe Evropa za Čad o upravljanju, demokratizaciji, miru in varnosti;

17.  poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj se nemudoma odzovejo na humanitarne razmere, ki so posledica dogajanja na področju človekovih pravic v Čadu, in državi zagotovijo potrebno pomoč, da bo lahko hitro zapolnjevala svoje nujne potrebe po zaščiti notranje razseljenih oseb in beguncev;

18.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji in njenim institucijam ter vladi in narodni skupščini Čada.

(1) UL C 15, 12.1.2022, str. 166. (2) UL C 385, 22.9.2021, str. 24. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o primeru zagovornika človekovih pravic Abdulhadija Al Khavadža v Bahrajnu (2022/2994(RSP))

P9_TA(2022)0447 RC-B9-0558/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Bahrajnu,

–  ob upoštevanju poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz novembra 2011,

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN z dne 22. septembra 2022 o položaju zagovornikov človekovih pravic o zaprtem zagovorniku človekovih pravic Abdulhadiju Al Khavadži,

–  ob upoštevanju, da je Danska na 51. seji Sveta za človekove pravice pozvala k izpustitvi zagovornika človekovih pravic Abdulhadija Al Khavadže, in ob upoštevanju zadnjih izjav danskega ministrstva za zunanje zadeve, in sicer z dne 29. septembra 2022 in 7. novembra 2022,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju, ki sta ga EU in Bahrajn podpisala 10. februarja 2022,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 18. maja 2022 o strateškem partnerstvu z Zalivom (JOIN(2022)0013) in sklepov Sveta z dne 20. junija 2022 v zvezi s tem,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic, o smrtni kazni, o mučenju in o svobodi izražanja, o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami in o svobodi izražanja na spletu in drugje,

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda Bahrajna, ki ga je izvedla OZN, z dne 7. novembra 2022,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)(1) (uredba o dvojni rabi) ter prejšnjih prenovitev, zlasti Uredbe (EU) št. 1232/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(2),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Arabske listine o človekovih pravicah, ki jih je Bahrajn ratificiral,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker zagovornik človekovih pravic Abdulhadi Al Khavadža, bahrajnski in danski državljan, soustanovitelj bahrajnskega centra za človekove pravice in Zalivskega centra za človekove pravice ter dobitnik nagrade Martina Ennalsa za leto 2022, trenutno služi enajsto leto zaporne kazni, medtem ko prestaja dosmrtno zaporno kazen, ker je v času ljudske vstaje v Bahrajnu leta 2011 vodil proteste, na katerih so zahtevali demokratične reforme;

B.  ker so Abdulhadija Al Khavadžo po aretaciji pretepli, mučili in obsodili na nepoštenem sojenju, ki ni bilo v skladu z bahrajnskim kazenskim pravom ali z minimalnimi mednarodnimi standardi poštenega sojenja; ker je bil Al Khavadža obsojen na podlagi izmišljenih obtožb o financiranju terorizma in sodelovanju v njem, češ da naj bi želel strmoglaviti vlado, in o vohunjenju za tujo državo;

C.  ker je delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja julija 2012 ugotovila, da je aretacija Abdulhadija Al Khavadže samovoljna, saj je bila posledica njegovega uveljavljanja temeljnih pravic do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, ter pozvala k njegovi izpustitvi;

D.  ker je Abdulhadi Al Khavadža v več ločenih sojenjih znova tarča sodnega nadlegovanja; ker je drugo nižje kazensko sodišče v Bahrajnu 28. novembra 2022 Abdulhadija Al Khavadžo obsodilo na podlagi dodatnih kazenskih obtožb, saj naj bi zlomil stol v zaporu in žalil policista, ker mu ni dovolil, da bi poklical družino; ker je bila Abdulhadiju Al Khavadži odvzeta pravica, da bi se udeležil sodne obravnave, in pravica do pravnega zastopanja kljub sodnemu nalogu, ki ga je podpisal predsednik nižjega kazenskega sodišča in s katerim je bilo generalnemu sekretarju generalnega direktorata za rehabilitacijo in reforme naročeno, naj obtožencu odobri dostop do pravnega zastopanja; ker mu je bila s tem kršena pravica do poštenega sojenja in zagovornika;

E.  ker je Abdulhadi Al Khavadža državljan Kraljevine Danske in je od leta 2011 prisiljen živeti ločeno od svoje družine;

F.  ker ima Abdulhadi Al Khavadža vrsto kroničnih in degenerativnih zdravstvenih težav, vključno s hudimi bolečinami v hrbtu in okvaro vida, kar je neposredna posledica življenja v zaporu, mučenja in slabega dostopa do zdravstvene oskrbe, ter potrebuje nujno zdravniško pomoč; ker se je Al Khavadži zaradi več gladovnih stavk, s katerimi je protestiral proti slabemu ravnanju, zdravstveno stanje še poslabšalo; ker mu uprava zapora odreka ustrezno zdravstveno oskrbo;

G.  ker so nove obtožbe sledile po tem, ko so se za Al Khavadžev primer zavzeli na ravni OZN in EU, in sicer so nanj opozorili septembra 2022 v letnem poročilu generalnega sekretarja OZN o povračilnih ukrepih, oktobra 2022 v dialogu med EU in Bahrajnom o človekovih pravicah ter novembra 2022 v splošnem rednem pregledu Bahrajna, ki ga je izvedla OZN; ker danska vlada že več kot desetletje uporablja zasebno diplomacijo z bahrajnsko vlado, da bi Al Khavadžo izpustili, vendar so bili pri tem doslej neuspešni;

H.  ker bahrajnska vlada še naprej močno omejuje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; ker se zagovornike človekovih pravic, odvetnike, novinarje in politične aktiviste ostro preganja ter so žrtve aretacij, jim grozi zapor ali mučenje, se jih ustrahuje, imajo prepovedi potovanja in se jim odvzame državljanstvo; ker so bahrajnske oblasti aretirale, pridržale, zasliševale in preganjale zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste;

I.  ker je Abdulhadi Al Khavadža eden od zagovornikov človekovih pravic, ki so bili v Bahrajnu samovoljno obsojeni na dolgotrajno zaporno kazen; ker so med drugimi političnimi zaporniki, ki so trenutno zaprti v tej državi, znani voditelji politične opozicije, aktivisti, blogerji in zagovorniki človekovih pravic, obsojeni na dosmrtno zaporno kazen zaradi svoje vloge v prodemokratičnih protestih leta 2011; ker je bil zagovornik človekovih pravic Nadži Fatil maja 2013 aretiran, maja 2014 pa obsojen na 15 let zapora; ker so Nadžija Fatila mučili, bil je pridržan v osamitvi, ni smel sprejemati telefonskih klicev in obiskov njegove družine ter odvetnika ter je bil zaprt v samici; ker je bil zagovornik človekovih pravic dr. Abduldžalil Al Singes avgusta 2010 aretiran, februarja in marca 2011 na kratko izpuščen za 21 dni, 17. marca 2011 pa ponovno aretiran in junija 2011 obsojen na dosmrtno zaporno kazen; ker so bahrajnski zagovorniki človekovih pravic in njihovi družinski člani tarče nadlegovanja, ustrahovanja in sodnega pregona; ker so nekateri odšli v izgnanstvo, številnim pa je bilo samovoljno odvzeto državljanstvo; ker je bil Nabil Radžab, eden od najvidnejših bahrajnskih zagovornikov človekovih pravic, 9. junija 2020 izpuščen iz zapora, da bi prestal preostanek petletne zaporne kazni v skladu z zakonom o alternativnih sankcijah;

J.  ker naj bi bahrajnske oblasti še bolj zatirale dejavnosti na spletu in v družbenih medijih ter preganjale kritike zaradi mirnega izražanja mnenja; ker se poroča, da so v kraljevini Bahrajn pandemijo covida-19 izkoristili kot izgovor za nadaljnje omejevanje svobode izražanja;

K.  ker je v Bahrajnu trenutno 26 oseb obsojenih na smrtno kazen in vsem neposredno grozi usmrtitev, saj so izčrpali vsa pravna sredstva;

L.  ker se je po navedbah časopisa The Guardian in organizacije Amnesty International v Bahrajnu v zadnjih letih znatno povečal digitalni nadzor, in sicer s prestrezanjem besedilnih sporočil, temeljitimi pregledi paketov, nadzorovanjem družbenih medijev in telefonskih pogovorov s programsko opremo Pegasus družbe NSO; ker so tudi evropska podjetja bahrajnskim oblastem dobavljala tehnologije za prestrezanje; ker Bahrajn z nadzorno tehnologijo prestreza komunikacijo aktivistov za človekove pravice, na podlagi česar so bili tudi aretirani;

M.  ker je bil v okviru revizije Uredbe (ES) št. 428/2009 leta 2011 uveden nadzor nad izvozom nadzorne tehnologije; ker je bila uredba leta 2021 prenovljena, da bi te ukrepe še dodatno okrepili;

N.  ker sta Evropska unija in Bahrajn 27. oktobra 2022 v Manami organizirala šesti dialog o človekovih pravicah; ker dialog o človekovih pravicah zajema širok nabor tematik, kot so svoboda izražanja in združevanja, pravna država, vključno s pravico do poštenega sojenja in smrtno kaznijo, pravice žensk in enakost spolov, pravice delavcev ter svoboda veroizpovedi ali prepričanja;

1.  poziva Bahrajn, naj nemudoma in brezpogojno izpusti Abdulhadija Al Khavadžo; poudarja, naj se izpustijo vsi zaporniki vesti, tudi dr. Abduldžalil Al Singes, Nadži Fatil, Abdulvahab Husein, Ali Hadži, šejk Ali Salman in Hasan Mšaima, ki so bili pridržani in obsojeni zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; poziva, naj se takoj opustijo vse obtožbe proti njim; pozdravlja dejstvo, da so bahrajnske oblasti leta 2020 v skladu z zakonom o nadomestnih kaznih izpustile Nabila Radžaba, vendar jih poziva, naj mu odpravijo tudi prepoved potovanja;

2.  izraža osuplost nad ravnanjem z Abdulhadijem Al Khavadžo in drugimi političnimi zaporniki; ponovno odločno obsoja, da so Al Khavadža in drugi politični zaporniki ter njihove družine še vedno tarče sodnega nadlegovanja, ustrahovanja in mučenja ter da sem jim odreka dolžno postopanje; zahteva, naj bahrajnske oblasti spoštujejo svoje obveznosti iz Konvencije OZN proti mučenju in prenehajo uporabljati mučenje in drugo slabo ravnanje, pa tudi izjav, pridobljenih z mučenjem, naj ne uporabljajo kot dokaz v sodnih postopkih; poziva bahrajnske oblasti, naj poskušajo odpraviti kulturo nekaznovanja, tako da preiščejo vse obtožbe o mučenju, poskrbijo, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, in naj oblikujejo učinkovite mehanizme, ki bodo žrtvam omogočili dostop do pravnega varstva in popravo krivic, tudi v Al Khavadževem primeru;

3.  poziva bahrajnske oblasti, naj zagotovijo pošteno in dolžno pravno postopanje ter spoštujejo pravice zapornikov, tudi Abdulhadija Al Khavadže; poziva Bahrajn, naj zagotovi, da se bodo v celoti upoštevala osnovna načela ravnanja z zaporniki; poudarja, da se mora zagotoviti nenehno varstvo pravic zapornikov, vključno z možnostjo, da dobijo ustrezno zdravstveno oskrbo in imajo nemotene stike s svojimi družinami in odvetniki po lastni izbiri; poziva Bahrajn, naj pregleda neodvisnost in učinkovitost notranjih organov, ki spremljajo zlorabe varnostnega in zaporniškega osebja, vključno z varuhinjo človekovih pravic, enoto za posebne preiskave ter komisijo za pravice zapornikov in pripornikov;

4.  poziva Bahrajn, naj vrne bahrajnsko državljanstvo skoraj 300 osebam, ki jim je bilo odvzeto;

5.  izraža globoko zaskrbljenost, ker bahrajnske oblasti še vedno kršijo in omejujejo pravice in svoboščine prebivalstva, zlasti pravico posameznikov do miroljubnega protesta, svobodo izražanja in digitalno svobodo, tako na spletu in zunaj njega; poziva bahrajnske oblasti, naj omogočijo varen prostor za organizacije civilne družbe in neodvisne medije ter uveljavljanje svobode govora; obsoja dejstvo, da Bahrajn stalno uporablja protiteroristične zakone, da bi omejil svobodo govora;

6.  obžaluje, da je bil leta 2017 odpravljen dejanski sedemletni moratorij za usmrtitve; ponovno potrjuje močno nasprotovanje smrtni kazni; ponovno poziva njegovo veličanstvo šejka Hamada Bin Isa Al Khalifa, naj ponovno uvede moratorij na usmrtitve, da bi odpravili smrtno kazen, in nemudoma izpusti Mohameda Ramadana, Huseina Alija Muso, Mahirja Abasa Al Khabaza, Salmana Iso Ali Salmana in Huseina Abdulaha Khalila Ibrahima; Mohameda Radija Abdulo Hasana, Saida Ahmeda Fuada Abasa Iso Ahmeda Al Abarja, Huseina Alija Mahdija Džasima Mohameda, Huseina Ibrahima Alija Huseina Marzuka, Muso Abdulaha Muso Džafarja, Huseina Abdulaha Marhuna Rašida in Zuhaira Ibrahima Džasima Abdulaha;

7.  poziva bahrajnsko vlado, naj celovito sodeluje z organi OZN, izda stalno povabilo predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice in z njimi proaktivno sodeluje; poziva bahrajnsko vlado, naj uradnikom EU, neodvisnim opazovalcem in skupinam za človekove pravice omogoči obisk bahrajnskih zaporov;

8.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella, Evropsko službo za zunanje delovanje in vse uradnike EU, ki so obiskali Bahrajn, ter države članice EU, zlasti dansko vlado, naj še naprej javno in zasebno opozarjajo na primer Abdulhadija Al Khavadže in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic v državi ter zahtevajo njihovo brezpogojno izpustitev;

9.  poziva vse uradnike EU in predstavnike držav članic EU, naj ob obisku Bahrajna obiščejo tudi zapore in se srečajo z zagovorniki človekovih pravic ter izrecno zaprosijo za obisk Abdulhadija Al Khavadže, Nadžija Fatila in dr. Abduldžalila Al Singesa; globoko obžaluje, da je Al Khavadžo v zadnjih dveh letih družina lahko obiskala samo enkrat; zato poziva Bahrajn, naj spoštuje pravico do obiskov, ki pripada vsem družinam zapornikov;

10.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje, Svet in države članice, naj sistematično opozarjajo na kršitve človekovih pravic v Bahrajnu, in sicer na dvostranski ravni pa tudi v vseh mednarodnih forumih, vključno s Svetom OZN za človekove pravice, ter v okviru sporazuma o sodelovanju med EU in Bahrajnom;

11.  poziva delegacijo EU v Riadu in vse diplomatske misije držav članic v Bahrajnu, naj se udeležijo prihodnjih obravnav Abdulhadija Al Khavadže in spremljajo razvoj dogodkov;

12.  poziva EU in države članice, naj okrepijo zaščito in podporo ogroženim zagovornikom človekovih pravic in zapornikom vesti v Bahrajnu, tudi z dodeljevanjem nepovratnih sredstev za nujno pomoč;

13.  ostro obsoja uporabo tehnologije za nadzor nad bahrajnskimi zagovorniki človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj dosledno izvršujejo posodobljeno uredbo o blagu z dvojno rabo, ki v celoti vključuje tehnologijo, ki se uporablja za nadzor, in naj podjetjem preprečijo izvoz, prodajo, posodabljanje ali vzdrževanje tovrstne tehnologije, ki bi se lahko uporabila za zatiranje miroljubnih opozicijskih glasov v Bahrajnu; obžaluje dejstvo, da evropska podjetja s prodajo tehnologije z dvojno rabo kršijo človekove pravice;

14.  Evropsko unijo in njene članice spodbuja, naj z Bahrajnom okrepijo dialog o človekovih pravicah; meni, da bi bila izpustitev Abdulhadija Al Khavadže in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic pomemben korak k izboljšanju odnosov med EU in Bahrajnom;

15.  kar najostreje obsoja vsakršno neprimerno vplivanje tujih držav na delo Evropskega parlamenta, bodisi neposredno ali posredno prek nevladnih organizacij pod vladnim nadzorom; poziva vse institucije EU, naj še izboljšajo register za preglednost, v ta namen pa sprejmejo strožja pravila in ustanovijo neodvisen odbor za etiko za vse institucije EU; spominja na priporočila iz svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, vključno z dezinformacijami(3), zlasti o tem, kako okrepiti odziv EU na tuje vmešavanje v demokratične procese EU; poziva ESZD, naj pripravi študijo o razširjenosti in vplivu zlonamernih državnih akterjev v evropskih institucijah, možganskih trustih, univerzah, verskih organizacijah in medijskih ustanovah;

16.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) UL L 206, 11.6.2021, str. 1. (2) UL L 326, 8.12.2011, str. 26. (3) UL C 347, 9.9.2022, str. 61.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah (2022/3012(RSP))

P9_TA(2022)0448 RC-B9-0581/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 27. aprila 2021 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU(2),

–  ob upoštevanju pravnega načela domneve o nedolžnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah(3),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker je belgijsko zvezno tožilstvo začelo preiskovati trditev o pranju denarja, korupciji in sodelovanju v hudodelski združbi; ker je bilo od 9. decembra 2022 opravljenih več aretacij in preiskav, ki zadevajo sedanje in nekdanje poslance ter tudi uslužbence Evropskega parlamenta;

B.  ker so zoper nekatere osumljence že podane obtožbe o pranju denarja, korupciji in sodelovanju v hudodelski združbi; ker je policija v preiskavah na domovih osumljencev zasegla velike količine denarja;

C.  ker je zaupanje v integriteto Parlamenta in pravno državo bistveno za delovanje evropske demokracije; ker je nujno zagotoviti, da nad demokratični procesi ne prevladajo zasebni in zunanji interesi in da se dosledno spoštujejo pravice državljanov;

D.  ker je bistveni del evropske demokracije, da predstavniki interesnih skupin na odločanje v Parlamentu vplivajo z argumenti; ker so po drugi strani neprimerni načini vplivanja, vključno s podkupovanjem in drugimi kaznivimi dejanji, nesprejemljivi;

E.  ker je Parlament v resoluciji z dne 16. septembra 2021 pozval k ustanovitvi ambiciozno zastavljenega organa za etiko;

F.  ker Direktiva (EU) 2019/1937(4) ščiti žvižgače, kadar v posebnih okoliščinah neposredno in javno razkrijejo nepravilnosti;

G.  ker je osrednji del etičnega okvira za preglednosti institucij EU njen register za preglednost;

H.  ker se nevladna organizacija za boj proti nekaznovanju (Fight Impunity) do zdaj še ni registrirala v registru za preglednost;

1.  je zgrožen in resno zaskrbljen zaradi domnevnih dejanj korupcije, pranja denarja in sodelovanja poslancev, nekdanjih poslancev in uslužbencev Evropskega parlamenta v hudodelski združbi v zameno za vpliv na odločitve Parlamenta; podpira polno sodelovanje Parlamenta pri tej kazenski preiskavi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da notranji mehanizmi za spremljanje in opozarjanje institucij EU niso odkrili sedanje korupcije;

2.  najostreje obsoja domnevne poskuse Katarja, da bi s korupcijo vplival na poslance, nekdanje poslance in uslužbence Evropskega parlamenta, kar pomeni resno tuje vmešavanje v demokratične procese EU;

3.  poudarja, da se morajo Parlament in institucije EU zaradi resnosti in obsega sedanjih preiskav odzvati z nedvoumno enotnostjo in neomajno odločnostjo;

4.  močno obžaluje, da so se zaradi korupcije in neprimernega vpliva verjetno spremenili sklepi odborov in plenarne skupščine o Katarju, vključno z resolucijo o stanju človekovih pravic ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju, ki je bila sprejeta 24. novembra 2022; obžaluje, da je prišlo zaradi tega do pomanjkanja volje, da bi se branile človekove pravice več tisoč delavcev migrantov, ki so umrli na gradbiščih, in več sto tisoč ljudi, katerih temeljne pravice so v Katarju kršene;

5.  poziva k ustanovitvi posebnega odbora, ki bi bil zadolžen, da poišče morebitne pomanjkljivosti v pravilih Evropskega parlamenta o preglednosti, integriteti in korupciji ter pripravi predloge za reforme na podlagi dela Odbora za ustavne zadeve in dobre prakse v drugih parlamentih;

6.  se zavezuje, da bo na podlagi rezultatov kazenskih preiskav in morebitnih sodnih postopkov ustanovil preiskovalni odbor v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bo preiskoval primere korupcije in neprimernih dejanj tretjih držav, ki želijo pridobiti vpliv v Evropskem parlamentu;

7.  je zaskrbljen zaradi morebitnih nasprotij interesov s plačanimi dodatnimi zaposlitvami poslancev, zlasti kadar ti delajo kot vodstveni delavci ali so člani upravnih odborov ter svetovalnih odborov bank, multinacionalnih podjetij ali javnih delniških družb oziroma so njihovi svetovalci;

8.  pozdravlja razrešitev poslanke Eve Kaili s položaja podpredsednice, kot je določeno v členu 21 Poslovnika;

9.  zahteva imenovanje posebnega podpredsednika, pristojnega za integriteto ter boj proti korupciji in tujemu vmešavanju v Parlament;

10.  poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 16. septembra 2021 čim prej pripravi predlog za ustanovitev organa za etiko;

11.  predlaga uvedbo obdobja mirovanja za nekdanje poslance Evropskega parlamenta, da bi se izognili negativnim učinkom tako imenovanega pojava vrtljivih vrat;

12.  poziva k temeljiti oceni in izboljšanju berljivosti zakonodajnih dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta, zlasti z razkritjem zakonodajnih sledi za predlagana besedila in predloge sprememb;

13.  se zavezuje, da bo zagotovil popolno preglednost dodatnih prihodkov poslancev, ki bodo prikazani v natančnih zneskih, in prepovedal zunanje financiranje osebja poslancev in skupin; se zavezuje, da bo na ravni EU prepovedal donacije iz tretjih držav poslancem in političnim strankam, da bi v zvezi s tem odpravili zakonske vrzeli v državah članicah; zahteva, da Komisija nujno pripravi predlog v zvezi s tem;

14.  nujno poziva, naj se predstavnikom katarskih interesov v skladu s členom 123 Poslovnika odvzamejo izkaznice za vstop, dokler sodne preiskave ne privedejo do ustreznih informacij in pojasnil;

15.  meni, da bi bilo treba register EU za preglednost okrepiti s povečanjem proračuna in osebja, da bo lahko temeljiteje preverjal informacije, ki jih posredujejo prosilci in registracijski zavezanci; poleg tega meni, da bi bilo treba njegovo področje uporabe razširiti tudi na predstavnike držav, ki niso članice EU;

16.  poudarja, da sta ustrezna pravna regulacija in spremljanje prijateljskih skupin prvi pogoj za njihovo nadaljnjo prisotnost v Parlamentu; nalaga kvestorjem, naj izvajajo obstoječa pravila ter razvijejo in vzdržujejo dostopen in posodobljen register prijateljskih skupin in izjav;

17.  poziva, naj bo register za preglednost obvezen;

18.  poziva, naj register za preglednost zajema tudi nekdanje poslance;

19.  poziva institucije EU, naj nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bi uvedli prakso minimalnih obdobij mirovanja za visoke uradnike EU in nekdanje poslance, da bi preprečili izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju;

20.  priporoča revizijo kadrovskih predpisov, zlasti člena 22 c, da bi ga uskladili s standardi direktive o žvižgačih; poziva predsedstvo, naj medtem nemudoma pregleda notranja pravila Parlamenta za izvajanje člena 22c kadrovskih predpisov in jih uskladi z zaščito, ki jo predvideva direktiva o žvižgačih;

21.  poudarja vlogo Evropskega javnega tožilstva (EJT), Agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Europola in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v boju proti korupciji; poziva k nadaljnji krepitvi zmogljivosti urada Evropskega javnega tožilstva in OLAF ter sodelovanja med njima; poziva k določitvi skupnih protikorupcijskih pravil, ki se bodo uporabljala za poslance in uslužbence organov EU;

22.  meni, da bi prijava premoženja poslancev na začetku in koncu mandata, kot je praksa v več državah članicah, zagotovila dodatno zaščito pred korupcijo; meni, da bi lahko bila prijava premoženja dostopna le ustreznim organom, ki bi lahko v primeru utemeljenih obtožb preverili, ali prijavljeno premoženje ustreza prijavljenim prihodkom, s čimer bi bila uporaba nezakonitih prihodkov bistveno otežena;

23.  prekinja vse delo v zakonodajnih dosjejih, povezanih s Katarjem, zlasti kar zadeva liberalizacijo vizumskega režima, letalski sporazum EU s Katarjem in načrtovane obiske, dokler obtožbe ne bodo potrjene ali zavrnjene;

24.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in posvetovalni skupščini Katarja.

(1) UL C 506, 15.12.2021, str. 127. (2) UL C 117, 11.3.2022, str. 159. (3) UL C 347, 9.9.2022, str. 61. (4) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o ukrajinskem holodomoru 90 let kasneje: priznanje množičnega poboja z lakoto kot genocida (2022/3001(RSP))

P9_TA(2022)0449 RC-B9-0559/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2008 o spominu na holodomor, umetno ustvarjeno lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933(1),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih sporazumov in instrumentov OZN na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju skupnih izjav ob različnih obletnicah holodomora, sprejetih na plenarnih zasedanjih generalne skupščine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju resolucije ukrajinskega parlamenta iz leta 2003, v kateri je namerno povzročeno lakoto razglasil za genocid, ukrajinskega zakona z dne 28. novembra 2006 o holodomoru v Ukrajini v letih 1932 in 1933 ter poziva ukrajinskega parlamenta z dne 16. novembra 2022 parlamentom po vsem svetu, naj holodomor v letih 1932 in 1933 priznajo kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida opredeljuje kot kazniva vrsto dejanj, storjenih z namenom delnega ali popolnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine: ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine, namerno nalaganje življenjskih razmer, ki naj bi to skupino fizično v celoti ali delno uničile, izvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev znotraj skupine ter prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo skupino;

B.  ker je sovjetski režim cinično načrtoval in v letih 1932 in 1933 kruto izvedel holodomor, med katerim je v Ukrajini umrlo več milijonov ljudi, da bi vsilil politiko Sovjetske zveze o kolektivizaciji kmetijstva in zatrl ukrajinsko ljudstvo in njegovo narodno identiteto; ker je sovjetski režim uporabil podobne krute metode tudi v drugih delih Sovjetske zveze, zlasti v Kazahstanu, Belorusiji, na severnem Kavkazu in drugod; ker se je ukrajinska identiteta zatirala tudi s strahovlado nad nosilci ukrajinske kulturne identitete;

C.  ker dokazi pričajo o tem, da je sovjetski režim namerno zaplenil pridelek žita in zaprl meje, s čimer je Ukrajincem preprečil, da bi ubežali lakoti; ker je Sovjetska zveza v letih 1932 in 1933 izvažala žito z ukrajinskega ozemlja, medtem ko so tamkajšnji prebivalci stradali; ker so pobijanje Ukrajincev, ki so pretežno podeželsko prebivalstvo, pogosto spremljala sporočila agitpropa, ki so kmete prikazovala kot krivce za lakoto;

D.  ker je Rusija z napadom na Ukrajino, uničevanjem ukrajinske energetske in kmetijske infrastrukture, blokado izvoza ukrajinskega žita in krajo milijonov ton žita obudila strah pred obsežno umetno povzročeno lakoto, zlasti na svetovnem jugu, ki je močno odvisen od cenovno dostopnega ukrajinskega žita;

E.  ker se mednarodna skupnost ni jasno pravno in moralno opredelila do sovjetskih hudodelstev; ker je sodobna Rusija s prikrivanjem hudodelstev in poveličevanjem totalitarnega sovjetskega režima ter obujanjem Stalinovega kulta postala državna podpornica terorizma in država, ki uporablja teroristična sredstva, tako da se spet ponavljajo grozljiva hudodelstva zoper ukrajinsko ljudstvo, kot je sedanji holodomor, ko poskuša Rusija z načrtnim uničevanjem ukrajinske civilne energetske infrastrukture med zimo ubiti Ukrajince s mrazom;

F.  ker so parlamenti ali druge reprezentativne državne institucije več kot 20 držav holodomor do decembra 2022 priznali kot genocid ali hudodelstvo zoper ukrajinsko ljudstvo in človečnost;

G.  ker leta 2022 in 2023 obhajamo 90. obletnico holodomora;

1.  priznava, da je holodomor, umetno ustvarjena lakota v letih 1932 in 1933 v Ukrajini, ki je bila posledica načrtne politike sovjetskega režima, genocid nad ukrajinskim ljudstvom, saj je bil storjen z namenom uničenja cele skupine ljudi z naklepnim povzročanjem življenjskih razmer, ki naj bi privedle do njenega fizičnega uničenja;

2.  obeležuje spomin na vse žrtve holodomora in izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, ki je trpelo v tej tragediji, zlasti s preživelimi ter njihovimi družinami; želi počastiti spomin na umrle zaradi teh hudodelstev totalitarnega sovjetskega režima;

3.  ostro obsoja ta genocidna dejanja totalitarnega sovjetskega režima, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in zamajala temelje ukrajinske družbe;

4.  poziva vse države, predvsem Rusko federacijo in druge države, nastale po razpadu Sovjetske zveze, naj odprejo svoje arhive o umetno povzročeni lakoti v Ukrajini v letih 1932 in 1933;

5.  poziva vse države in mednarodne organizacije, ki še niso priznale holodomora kot genocida, naj to storijo; poziva Rusko federacijo kot glavno naslednico Sovjetske zveze, naj uradno prizna holodomor in se opraviči za to hudodelstvo;

6.  poziva države članice EU in tretje države, naj ozaveščajo o teh dogodkih in drugih hudodelstvih sovjetskega režima, tako da v izobraževalne in raziskovalne programe dodajo zgodovinsko védenje o njih, da bi v prihodnosti preprečili podobne tragedije;

7.  obžaluje, da 90. obletnica holodomora poteka v trenutku, ko Rusija nadaljuje napadalno vojno proti Ukrajini, krši suverenost in ozemeljsko celovitost te države ter želi izbrisati Ukrajino kot nacionalno državo ter uničiti identiteto in kulturo njenega naroda; prav tako obsoja, da je ruska napadalna vojna proti Ukrajini povzročila svetovno prehransko krizo, saj Rusija uničuje in pleni ukrajinske zaloge žita, Ukrajini pa vztrajno otežuje izvoz v najbolj ogrožene države;

8.  obsoja, da sedanja ruska oblast manipulira zgodovinski spomin, zato da bi podprla preživetje režima; v zvezi s tem ponovno obsoja, da so ruske oblasti prisilno zaprle organizaciji za človekove in državljanske pravice društvo International Memorial Society in center za človekove pravice Memorial, kar je še dodatno izpostavilo revizionizem sedanjega ruskega režima; poziva EU in njene države članice, javne in zasebne institucije ter vso civilno družbo, naj dejavno obsodijo in zavrnejo vse poskuse izkrivljanja zgodovinskih dejstev ali manipulacije javnega mnenja v Evropi z lažnim zgodovinskim diskurzom, ki je izmišljen in se razširja zgolj v podporo ideologiji in preživetju kriminalnega režima; poziva vse institucije EU in države članice, naj podpirajo akademike in civilno družbo pri dokumentiranju, raziskovanju in izobraževanju o politični represiji in hudodelstvih totalitarnega režima v Sovjetski zvezi;

9.  najostreje obsoja vse oblike totalitarizma; obžaluje, da hudodelstva sovjetskega totalitarnega režima doslej še niso bila ocenjena s pravnega vidika, njihovi storilci niso bili privedeni pred sodišče, mednarodna skupnost pa teh hudodelstev ni nikoli jasno obsodila; poziva k celoviti, zgodovinski in pravni oceni sovjetskega režima ter k pregledni javni razpravi o njegovih hudodelstvih, kar je izjemno pomembno za izgradnjo skupne evropske zgodovine in spomina ter za večjo odpornost naših družb zoper sodobne grožnje demokraciji; poudarja, da sta ocena sovjetskega režima in pregledna javna razprava o njegovih hudodelstvih pomembni tudi za Rusijo, da bi o tem ozavestili javnost, povečali odpornost proti dezinformacijam in izkrivljenemu zgodovinskemu diskurzu ter preprečili ponovitev podobnih hudodelstev;

10.  naroči pristojnim službam Evropskega parlamenta, naj to resolucijo nemudoma prevedejo v ruščino in ukrajinščino;

11.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje parlamentu, predsedniku in vladi Ukrajine, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter generalni sekretarki Sveta Evrope.

(1) UL C 15 E, 21.1.2010, str. 78.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o nadgradnji večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027: odporen proračun EU, primeren za nove izzive (2022/2046(INI))

P9_TA(2022)0450 A9-0281/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru), skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi s tem(2) ter povezanih enostranskih izjav(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, kot je bil sprejet 23. novembra 2022(8),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2022 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (COM(2022)0223),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2022, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (COM(2022)0184),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic z dne 13. decembra 2017(9) in sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2022 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023(10),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor, sprejetega 8. septembra 2022, potrjenega na delnem zasedanju Parlamenta od 12. do 15. septembra 2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2022 o predlogu za revizijo večletnega finančnega okvira za leto 2021(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2022 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2022 za proračunsko leto 2022 – financiranje stroškov sprejema ljudi, ki bežijo iz Ukrajine(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2021 o reviziji finančne uredbe glede na začetek veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022(15),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. decembra 2020 o osnutku uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 z naslovom Večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(19),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 31. maja 2022,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2022,

–  ob upoštevanju izjave iz Versaillesa, sprejete 11. marca 2022 po neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2022 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2023 (COM(2022)0548),

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke, ukrajinske vlade in Komisije iz avgusta 2022 o hitri oceni škode in potreb v Ukrajini,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 o pomoči Ukrajini in njeni obnovi (COM(2022)0233),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju predlogov Konference o prihodnosti Evrope, ki so bili predstavljeni 9. maja 2022,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 09/2022 z naslovom Poraba za podnebne ukrepe v proračunu EU za obdobje 2014–2020 – Znesek je bil naveden previsoko,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 22/2021 z naslovom Trajnostno financiranje: za preusmeritev financiranja k trajnostnim naložbam so potrebni bolj usklajeni ukrepi EU,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2021 z naslovom Vključevanje vidika spola v proračunu EU: čas je, da se z besed preide na dejanja,

–  ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0281/2022),

A.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 PDEU za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotoviti potrebna sredstva; ker so v večletnem finančnem okviru določene proračunske prednostne naloge Unije za sedem let in zagotovljena finančna sredstva za njene politike, programe in potrebe; ker je večletni finančni okvir omejen z zgornjo mejo lastnih sredstev;

B.  ker so se od sprejetja sedanjega večletnega finančnega okvira decembra 2020 politične, gospodarske in socialne razmere korenito spremenile, začenši s pandemijo covida-19, ki je izbruhnila v obsegu, kakršnega ne pomnimo, ima hude posledice in še ni končana;

C.  ker je neizzvan in neupravičen ruski napad na Ukrajino povzročil obsežno humanitarno krizo ter po vsem svetu sprožil močan gospodarski in socialni pretres, za katerega se ne ve, kako dolgo bo trajal; ker so voditelji držav ali vlad vojno opisali kot „tektonski premik v evropski zgodovini“ in ker je Komisija izjavila, da „nepredvidene potrebe zaradi vojne v Evropi močno presegajo sredstva, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru“, zaradi česar so potrebni novi viri financiranja;

D.  ker Unija in njeni prebivalci že od samega začetka vojne podpirajo Ukrajino in izkazujejo solidarnost z Ukrajinci v njihovem boju za obrambo demokracije pred avtoritarizmom, nudijo zatočišče več kot 8 milijonom Ukrajincev, 4 milijonom pa zagotavljajo začasno zaščito; ker so EU, države članice in evropske finančne institucije Ukrajini zagotovile več kot 19 milijard EUR pomoči; ker je Unija poleg humanitarne in vojaške pomoči podprla Ukrajino na področju zdravja, energije in kmetijstva ter olajšala trgovino, zlasti z vzpostavitvijo solidarnostnih poti za pomoč Ukrajini pri izvozu kmetijskih proizvodov; ker bo za vzdrževanje osnovnih storitev in osnovne infrastrukture v državi potrebna dodatna pomoč;

E.  ker 21,9 % prebivalstva EU trenutno ogrožata revščina in socialna izključenost; ker se bo energetska revščina zaradi ruske invazije v Ukrajini zagotovo še poslabšala; ker kombinacija rastočih cen energije in vrtoglave inflacije povzroča krizo življenjskih stroškov, ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ter vse več ljudi potiska v revščino;

F.  ker ljudje upravičeno pričakujejo, da se bosta Unija in njen proračun hitro in učinkovito odzvala na spreminjajoče se potrebe ter zagotovila potrebno podporo, zlasti v času krize;

G.  ker ima proračun EU ključno vlogo, ki jo mora tudi ohraniti, pri uresničevanju političnih prednostnih nalog Unije, kot so uspešni zeleni in digitalni prehod za vse, omogočanje podnebne nevtralnosti do leta 2050, spodbujanje vključujočega in socialnega okrevanja, spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, povečanje konkurenčnosti, inovacij, strateške avtonomije in energetske varnosti in neodvisnosti, zagotavljanje podpore ranljivim skupinam ter malim in srednjim podjetjem, spodbujanje trajnostnega razvoja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen in ki zagotavlja kohezijo in navzgor obrnjeno konvergenco, zagotavljanje trdnejše evropske zdravstvene unije po koronavirusni krizi, zaščita in spodbujanje pravne države, vrednot EU, temeljnih pravic in enakosti spolov v Uniji in zunaj nje, prispevanje k večjim priložnostim za vse ter zagotavljanje močnejše Unije za njene prebivalce, ki je lahko kos svoji globalni odgovornosti ter se lahko spopade s podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti ter njunimi posledicami;

H.  ker Evropska komisija v svojem delovnem programu za leto 2023 določa vrsto novih političnih pobud, ki bi lahko imele znatne proračunske posledice, zlasti predlagana Evropska banka za vodik, sveženj pomoči za mala in srednja podjetja ter Evropski sklad za suverenost;

I.  ker je skupni učinek več kriz in nizkih zgornjih mej večletnega finančnega okvira ter zapleten postopek za sprejetje ali revizijo večletnega finančnega okvira povzročil nastanek nepregledne množice ad hoc instrumentov, ki se izvajajo vzporedno s proračunom EU, ter večjo uporabo zunanjih namenskih prejemkov, ki niso predmet proračunskega postopka, zlasti v primeru instrumenta NextGenerationEU; ker Parlament polno sodeluje le pri proračunskem postopku, kar mu zagotavlja, da lahko izvaja nadzor nad proračunom; ker bi morali imeti obe veji proračunskega organa enako vlogo, kot je določeno v PDEU; ker bi moral Parlament vedno imeti polno vlogo v tem novem proračunskem okolju, da bi zagotovil demokratično odgovornost in preglednost za preostanek sedanjega večletnega finančnega okvira;

J.  ker medinstitucionalni sporazum določa posebno ureditev za sodelovanje in dialog med Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskih zadevah; ker bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje preglednosti, odgovornosti in razpoložljivosti informacij o vseh izdatkih v podporo oblikovanju politik EU;

K.  ker je Komisija v skladu s svojo enostransko izjavo v okviru dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 iz decembra 2020 v svoj delovni program za leto 2023 vključila zavezo, da bo v drugem četrtletju leta 2023 opravila pregled večletnega finančnega okvira, ki bi lahko vključeval revizijo;

L.  ker bo stališče Parlamenta o lastnih sredstvih izoblikovano v prihodnji resoluciji;

Novi izzivi in pretresi, ki razkrivajo pomanjkljivosti sedanjega večletnega finančnega okvira

1.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo sedanjega večletnega finančnega okvira, ki se bo osredotočila predvsem na odpravljanje posledic vojne proti Ukrajini in Uniji zagotovila ustrezno prožnost pri odzivanju na krize;

2.  poudarja, da med institucijami obstaja soglasje, da bi morala EU po neizzvani in neupravičeni invaziji na Ukrajino tej državi ponuditi največjo možno socialno, gospodarsko in finančno pomoč, hkrati pa obravnavati hude gospodarske in socialne posledice krize v Uniji ter zagotoviti potrebno podporo tistim, ki so jih posledice prizadele; v zvezi s tem poudarja skupne cilje Unije glede uresničevanja evropskega zelenega dogovora, digitalnega prehoda in evropskega stebra socialnih pravic, krepitve obrambnega sodelovanja in usklajevanja, izboljšanja njene strateške avtonomije ter energetske neodvisnosti in varnosti, zmanjševanja energetske revščine, zagotavljanja svetovne prehranske varnosti in reševanja izzivov, ki jih povzroča visoka inflacija;

3.  poudarja, da so za močno Unijo, ki temelji na solidarnosti in sodelovanju ter se je sposobna spoprijeti s sedanjimi izzivi in blažiti posledice krize življenjskih stroškov za ljudi in podjetja, potrebne vseevropske rešitve, da se državam članicam zagotovijo enaki konkurenčni pogoji pri zagotavljanju podpore ljudem in podjetjem, s čimer bi ohranili celovitost notranjega trga in preprečili njegovo razdrobljenost ali izkrivljanje; v zvezi s tem poudarja pomen čezmejnih projektov, ki so bistveni za izgradnjo suverene, strateške in avtonomne Unije;

4.  poudarja, da sta za obravnavo posledic vojne proti Ukrajini vsaj kratkoročno potrebni obsežna humanitarna pomoč v Ukrajini in finančna podpora državam članicam, ki sprejemajo ljudi, ki bežijo pred konfliktom, in jim pomagajo; opozarja, da se ustreznim programom niso namenila sredstva, ki bi bila glede na izjemne razmere potrebna; poleg tega meni, da bi morala Unija dolgoročno imeti vodilno vlogo pri obnovi Ukrajine in se opreti na pristop boljše obnove po koncu vojne, s čimer bi zagotovila dobro upravljanje, spoštovanje pravne države in dobro finančno poslovodenje; poziva Komisijo, naj oceni vlogo, ki bi jo moral imeti proračun EU v mednarodnih prizadevanjih za obnovo;

5.  pozdravlja odločitev, da se Ukrajini in Moldaviji podeli status države kandidatke; poudarja, da ta odločitev vključuje dolgoročno finančno in proračunsko zavezo – ter usklajen politični pristop – v podporo obnovi, okrevanju in potrebnim reformam, značilnim za vsako državo, kot je to veljalo za druge države kandidatke;

6.  obžaluje, da bistvene nove politične pobude, predložene od sprejetja sedanjega večletnega finančnega okvira, vsebujejo predloge, da bi denar znotraj dogovorjenih programov, politik in ciljev EU namenili za druga področja ali ga preusmerili drugam; meni, da ponavljajoče se prerazporeditve niso primeren način za financiranje prednostnih nalog Unije in dejansko pomenijo spremembo dogovorjenega večletnega finančnega okvira;

7.  opozarja na obsežno uporabo posebnih instrumentov v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je bil instrument prilagodljivosti v letu 2022 uporabljen za porabo v razdelku 6 (Sosedstvo in svet) in ga je treba uporabiti za znatno porabo v istem razdelku ter razdelkih 2b (Odpornost in vrednote) in 5 (Varnost in obramba) v letu 2023; poudarja, da je treba v skladu s predlogom za obrambo iz julija 2022(20) v letu 2024 prek posebnih instrumentov mobilizirati dodatna sredstva;

8.  poudarja, da je bila rezerva za solidarnost in nujno pomoč leta 2021 skoraj v celoti izkoriščena, v letu 2022 pa je bila povsem porabljena, potem ko je bila državam članicam zagotovljena kombinacija humanitarne pomoči in podpore za spopadanje z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek; poudarja, da je razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije na izredne razmere na področju javnega zdravja, skupaj s povečanim obsegom in pogostostjo naravnih nesreč, humanitarno krizo v Ukrajini in posledičnim prihodom velikega števila beguncev v EU, močno obremenila rezervo za solidarnost in nujno pomoč; pričakuje tudi, da bodo dramatične posledice do sedaj najobsežnejših požarov v naravi poleti 2022, ki so sledili velikim poplavam in požarom v naravi poleti 2021, zahtevale znatno finančno podporo, tudi iz rezerve za solidarnost in nujno pomoč;

9.  opozarja, da se večletni finančni okvir letno povečuje na podlagi 2-odstotnega deflatorja, izračunanega na podlagi cen iz leta 2018; poudarja, da vse višje cene energije in izjemna nestanovitnost energetskega trga, ki jo je povzročila predvsem odločitev Rusije, da ustavi dobavo plina, prispevajo k hitri rasti inflacije, kar močno vpliva na državljane in podjetja; je močno zaskrbljen, ker tako nepričakovano visoka inflacija močno obremenjuje večletni finančni okvir in dodatno zmanjšuje kupno moč ter omejuje operativne in upravne zmogljivosti, saj je njegova splošna raven trenutno že nižja v primerjavi s prejšnjimi finančnimi okviri, izraženo v deležu bruto nacionalnega dohodka EU; poudarja, da to v praksi pomeni, da je mogoče financirati manj projektov in ukrepov Unije, kar ima negativne posledice za upravičence in za zmožnost Unije, da uresničuje svoje skupne politične cilje;

10.  prav tako opozarja, da se kljub zahtevam Parlamenta, naj se za instrument Evropske unije za okrevanje ne upoštevajo zgornje meje, stroški refinanciranja odplačujejo v okviru zgornjih mej večletnega finančnega okvira, s čimer se izvaja dodaten pritisk na večletni finančni okvir in ogroža financiranje že dogovorjenih programov, zlasti zaradi naraščajočih obrestnih mer in stroškov posojil za evropski instrument za okrevanje; v zvezi s tem opozarja nediskrecijsko povečanje odobritev v proračunski vrstici instrumenta za okrevanje za 280 milijonov EUR v sprejetem proračunu za proračunsko leto 2023 v primerjavi s predlogom proračuna Komisije, s čimer se zmanjšujejo sredstva za enotni instrument za rezervo in omejuje zmožnost proračuna za odzivanje na nastajajoče potrebe;

11.  ugotavlja, da se še vedno zahteva, naj se proračun EU uporablja kot jamstvo za dodatno makrofinančno pomoč, zlasti za države, ki jih je vojna neposredno prizadela; pozdravlja ključno podporo Unije prek makrofinančne pomoči; poudarja, da v primeru neplačila ali umika nacionalnih jamstev proračun EU na koncu jamči za vsa posojila makrofinančne pomoči in zato nosi znatne in same po sebi nepredvidljive pogojne obveznosti;

12.  zato poudarja, da je sedanji večletni finančni okvir v manj kot dveh letih po sprejetju že dosegel mejo zmogljivosti, razmere pa so se še poslabšale zaradi nepredvidljivih dogodkov v letu 2022; poudarja, da v smislu velikosti, strukture ali pravil preprosto ni primeren za hitro in učinkovito odzivanje na več kriz tako velikega obsega niti za ustrezno financiranje novih skupnih političnih ambicij EU in hitro izvajanje potrebnih vseevropskih rešitev; je zelo zaskrbljen, da sedanji večletni finančni okvir Uniji ne omogoča, da bi se odzivala na morebitne prihodnje krize in potrebe ter izpolnjevala strateško vlogo na mednarodnem prizorišču;

13.  ugotavlja, da ni dvoma, da je treba nujno revidirati večletni finančni okvir ter da pristop, ki ne predvideva sprememb, še zdaleč ne bo zadostoval za obravnavo pestre palete izzivov, kar bi lahko spodkopalo zaupanje v Unijo;

Odpravljanje vrzeli v financiranju – večja finančna zmogljivost z večjo preglednostjo in demokratično odgovornostjo

14.  zato poziva Komisijo, naj čim prej, najpozneje pa v prvem četrtletju leta 2023, opravi poglobljen pregled delovanja sedanjega večletnega finančnega okvira ter pripravi tudi zakonodajni predlog za celovito in ambiciozno revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru, vključno z njenimi prilogami; poudarja, da revizija večletnega finančnega okvira ne sme privesti do znižanja predhodno dodeljenih sredstev za posamezne države ali programe EU;

15.  je trdno prepričan, da je treba pri reviziji obravnavati naraščajoče potrebe in črpanje sredstev, ki so Uniji na voljo v večletnem finančnem okviru za zagotavljanje potrebnih rešitev; poleg tega vztraja, da je treba z revizijo odpraviti najresnejše pomanjkljivosti v delovanju večletnega finančnega okvira, zagotoviti nova sredstva za nove politične prednostne naloge in Uniji zagotoviti potrebna orodja za učinkovito spoprijemanje s prihodnjimi izzivi in krizami;

16.  poudarja, da je treba nadgraditi večletni finančni okvir, da bi zagotovili močnejši in prožnejši proračun EU, ki bo izpolnjeval najvišje standarde preglednosti in demokratične odgovornosti; zato zahteva povečanje zgornjih mej večletnega finančnega okvira ter povečanje in preoblikovanje proračunske prožnosti;

17.  je pripravljen na celovita pogajanja s Svetom in Komisijo o reviziji večletnega finančnega okvira, ki bodo temeljila na pretekli praksi in medinstitucionalnem sporazumu, v katerem so se institucije zavezale, da si bodo prizadevale za določitev posebne ureditve za medsebojno sodelovanje in dialog med celotnim postopkom, ki vodi do sprejetja temeljite revizije večletnega finančnega okvira;

18.  vztraja, da je načelo enotnosti, v skladu s katerim so v proračunu prikazane vse postavke prihodkov in odhodkov Unije, tako zahteva iz Pogodbe kot osnovni pogoj za odgovornost, demokratično legitimnost in preglednost javnih financ EU; poudarja, da je potreben znatno večji parlamentarni nadzor nad vso porabo EU, vključno z zunajproračunskimi instrumenti, skladi ter skupnimi dejavnostmi najemanja in dajanja posojil; ponovno poudarja, da bi morali biti vsi novi instrumenti v pristojnosti proračunskega organa;

19.  v zvezi s tem poudarja, da bi morala revizija večletnega finančnega okvira potekati vzporedno s potekajočo revizijo finančne uredbe, v katero bi bilo treba neposredno vključiti potrebne spremembe pravil, ki urejajo oblikovanje in izvrševanje proračuna EU; zato meni, da je treba razširiti področje uporabe predlagane ciljno usmerjene revizije finančne uredbe, da bi obravnavali vse ustrezne vidike;

20.  poudarja pomen horizontalnih načel, na katerih temelji večletni finančni okvir in vse povezane politike EU, zlasti v zvezi z uresničevanjem ciljev Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter spodbujanjem enakosti spolov; vztraja, da je treba pri reviziji ta načela ohraniti v središču večletnega finančnega okvira in izpolniti zavezo Unije, da bo zagotovila pravično, odporno, trajnostno in socialno pravično okrevanje za vse, vključno z izvajanjem revidiranega okvira za podnebne, energetske in okoljske cilje Unije do leta 2030, da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna;

21.  ponovno poudarja svoje dolgoletno stališče, da je treba nove politične pobude, cilje ali naloge, ki se financirajo s proračunom EU, financirati z dodatnimi svežimi sredstvi in ne s prerazporeditvami na škodo uveljavljenih, že obstoječih programov ali politik Unije, ki jih je sprejel zakonodajalec;

Razdelek 1: Enotni trg, inovacije in digitalno

22.  poziva k povečanju zgornje meje razdelka 1, ker razlike do zgornje meje ne zadostujejo za kritje večjih potreb in ker nasprotuje, da se sredstva sprejetih programov uporabljajo za financiranje novih pobud;

23.  poudarja, da bi se morala zaradi številnih nedavno določenih političnih ambicij, zlasti na področju energije ter strateške in industrijske avtonomije, in novih političnih pobud od januarja 2021 (akt o čipih, varna povezljivost, organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, novi evropski Bauhaus) povečati tudi poraba v razdelku 1;

24.  poudarja ključno vlogo, ki jo ima financiranje v okviru programov Obzorje Evropa, Digitalna Evropa in Enotni trg ter instrumenta za povezovanje Evrope pri spodbujanju inovacij, podpiranju podjetij ter spodbujanju zelenega in digitalnega prehoda;

25.  z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o novem evropskem skladu za suverenost, katerega namen je zagotoviti strateško avtonomijo Unije in zmanjšati odvisnost od držav, ki niso članice EU, v ključnih sektorjih; meni, da je bistveno, da predlog ustreza dejanskim potrebam, da temelji na jasni oceni stroškov in naložbenih vrzeli ter da zagotovi svež denar; vztraja, da bi bilo treba vsak nov sklad ustanoviti po rednem zakonodajnem postopku in ga vključiti v večletni finančni okvir, s čimer bi zagotovili popoln nadzor Parlamenta; meni, da bi bilo treba zgornje meje večletnega finančnega okvira prilagoditi, da bi bile vključene v sklad;

Razdelek 2a: Kohezija

26.  poziva, naj se dogovorjeno financiranje v okviru razdelka 2a ne ogrozi in naj se ga ohrani za predvideni namen; poziva Komisijo, naj oceni, ali zadostuje za odziv na porajajoče se potrebe na področju kohezijske politike;

27.  poudarja, da je začasna in kratkoročna prožnost, ki je bila v sklade kohezijske politike uvedena z vrsto predlogov kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE), državam članicam pomagala, da so se hitro spopadle s posledicami vojne proti Ukrajini po zgledu naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII in CRII+), ki sta EU omogočili ukrepanje na začetku pandemije covida-19;

28.  pozdravlja ambicijo Unije, ki je namenjena okrepitvi prizadevanj za boj proti zaskrbljujoči stopnji revščine otrok in prispevku za izkoreninjenje revščine otrok prek evropskega jamstva za otroke, ki je bilo vzpostavljeno pred kratkim; vendar opozarja, da je sedanja kriza že poslabšala in bo še zaostrila vse slabši položaj otrok, ki živijo v revščini ali so izpostavljeni tveganju revščine, kar bo imelo dolgoročne posledice; ponovno poziva, da je treba nujno povečati sredstva za evropsko jamstvo za otroke in mu dodeliti namenski proračun v višini vsaj 20 milijard EUR za obdobje 2021–2027, in vztraja, da je treba ta del namenskega proračuna vključiti v revidirani večletni finančni okvir in okrepljeni ESS+; poleg tega poziva Komisijo, naj za učinkovito izvajanje jamstva za otroke omogoči uporabo vseh razpoložljivih virov, med drugim z ESS+, ReactEU ter mehanizmom za okrevanje in odpornost, države članice pa poziva, naj te vire čim bolje izkoristijo;

29.  poudarja, da so ukrepi za odzivanje na krize sicer potrebni in koristni, a kohezijska politika ni orodje za odzivanje na krize; je zaskrbljen, ker se kohezijska politika vse bolj uporablja za krepitev drugih politik in za kritje pomanjkljive proračunske prožnosti ali mehanizmov za odzivanje na krize v večletnem finančnem okviru; meni, da obstoječa možnost prerazporejanja kohezijskih sredstev v druge programe EU v višini do 5 % začetnih dodeljenih sredstev ponuja zadostno prožnost;

30.  poudarja, da revizija večletnega finančnega okvira ne sme privesti do znižanja predhodno dodeljenih sredstev za posamezne države; poudarja, da je bil dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in svežnju kohezijske politike sprejet pozno, kar je v povezavi s koronavirusno krizo privedlo do počasnega začetka postopka načrtovanja programov in prekinitve projektov, za kar pa ni kriva sama politika; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za upravno poenostavitev; poudarja, da zapoznel začetek nikakor ne postavlja pod vprašaj osrednje vloge in dodane vrednosti kohezijske politike kot bistvenega instrumenta naložbene politike in konvergence Unije;

Razdelek 2b: Odpornost in vrednote

31.  poziva, naj se proračunska vrstica, namenjena vračilu stroškov izposojanja Instrumenta Evropske unije za okrevanje, odstrani iz razdelka 2b in vključi zunaj razdelkov ter naj se ti stroški štejejo nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

32.  obžaluje, da so bili stroški izposojanja in odplačila dolga za instrument za okrevanje vključeni kot proračunska vrstica v razdelku 2b za obdobje 2021–2027 skupaj z vodilnimi programi, kot so Erasmus+, EU4Health, Ustvarjalna Evropa in Državljani, enakost, pravice in vrednote;

33.  poudarja, da so stroški obresti in odplačila dolga odvisni od gibanj na trgu ter da niso diskrecijska poraba, ne sledijo logiki omejevanja porabe in nikoli ne bi smeli tekmovati s programi porabe; opozarja, da je vsaka uporaba instrumenta za nujno pomoč odvisna tudi od razpoložljivosti nerazporejene razlike do zgornje meje tega razdelka; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da strmo naraščanje obrestnih mer vpliva na izdajatelje državnih dolžniških instrumentov; svari, da so se stroški financiranja zaradi težavnih tržnih razmer nedavno občutno povečali, pri dolgoročnih obrestnih merah pa vlada precejšnja negotovost; zato vztraja, da sedanje stanje bistveno ogroža porabo sredstev za programe in zmožnost za odziv na nastajajoče potrebe znotraj večletnega finančnega okvira;

34.  poudarja, da so program EU za zdravje ter programi Unije za izobraževanje, kulturo, mlade in vrednote bistvenega pomena pri podpiranju ustreznih sektorjev po pandemiji in boja proti dezinformacijam; poudarja, da je Evropski socialni sklad+ eden od ključnih gonil za krepitev socialne razsežnosti Unije; obžaluje, da je za program Erasmus+, ki je program z razmeroma stabilnim letnim povpraševanjem, v sedanjem večletnem finančnem okviru predvideno izplačilo denarja zlasti na koncu obdobja;

Razdelek 3: Naravni viri in okolje

35.  poziva, naj se zgornja meja razdelka 3 čim prej prilagodi, da se v celoti upošteva Socialni sklad za podnebje, dogovorjeno financiranje v razdelku 3 pa ne bi smelo biti ogroženo, temveč bi ga bilo treba ohraniti za predvideni namen;

36.  ponavlja svoje stališče, da je treba Socialni sklad za podnebje v celoti vključiti v proračun EU in večletni finančni okvir, ne da bi to negativno vplivalo na druge programe in sklade v tem razdelku, ob upoštevanju pomena zagotavljanja prehranske varnosti in uresničevanja zelenega dogovora; želi spomniti drugo vejo proračunskega organa, da mora spoštovati enotnost proračuna;

37.  poudarja, da je skupna kmetijska politika (SKP) pomembna, saj zagotavlja zanesljivo podporo kmetom, s čimer se povečuje prehranska varnost; opozarja, da razlike v plačilih SKP vplivajo na zmožnost kmetov, da vzdržijo inflacijski pritisk in višje cene surovin, obenem pa uresničujejo postavljene cilje; poudarja, da so mali in mladi kmetje še posebej ranljivi in da nanje vplivajo omejene naložbene priložnosti; poudarja, da ima program LIFE ključno vlogo pri podpiranju podnebnih ukrepov, ohranjanja narave in varstva okolja;

Razdelek 4: Migracije in upravljanje meja

38.  poziva, naj se zgornja meja razdelka 4 poveča, da se bodo odražale trenutna realnost in dejanske finančne potrebe Unije za politike in programe na področju migracij in upravljanja meja;

39.  poudarja, da bo zaradi vojne proti Ukrajini in posledične odločitve o uporabi direktive o začasni zaščiti potrebna dolgoročnejša finančna podpora državam članicam, kar bo povzročilo nepričakovano povpraševanje po sredstvih iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter instrumenta za upravljanje meja in vizume, agencijam pa v razdelku 4 naložilo dodatno odgovornost; poleg tega izraža zaskrbljenost, da zaporedni predlogi Komisije za podaljšanje mandata agencije spodkopavajo finančna sredstva za instrument za upravljanje meja in vizume;

Razdelek 5: Varnost in obramba

40.  poziva k povečanju zgornje meje razdelka 5;

41.  poziva k hitri reviziji večletnega finančnega okvira, da bi okrepili obrambne instrumente EU, kot so Evropski obrambni sklad, vojaška mobilnost in prihodnji mehanizmi skupnega javnega naročanja za obrambo EU, zlasti instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih in evropskim programom za naložbe v obrambo, pod pogojem, da bodo okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe ter zagotovili evropsko dodano vrednost;

42.  je glede na sedaj povsem drugačne geopolitične razmere seznanjen s predlogom Komisije za okrepitev evropske obrambne industrije z zakonom o skupnem javnem naročanju za obdobje 2022–2024 in njeno namero, da bo za obdobje po tem predložila predlog za evropski program za naložbe v obrambo, s katerim bi uvedli skupna javna naročila in upravljanje življenjskega cikla vojaških zmogljivosti; poudarja, da porabe, potrebne za okrepitev obrambnega sodelovanja in naložb, ni mogoče kriti v okviru zgornje meje razdelka 5; poudarja, da so potrebne naložbe za okrepitev varnostne politike in financiranje tehnoloških inovacij v nenehno razvijajočem se varnostnem okolju;

Razdelek 6: Sosedstvo in svet

43.  poziva k povečanju zgornje meje razdelka 6, da bi v celoti pokrili sedanje in predvidene prihodnje potrebe zunanjega delovanja Unije ter ustvarili zadostne zmogljivosti za odzivanje na krize in nastajajoče potrebe;

44.  obžaluje, da so bila sredstva iz razdelka 6 že pred vojno proti Ukrajini povsem nezadostna in da se je pritisk na ta razdelek odtlej občutno povečal; poudarja, da nadaljnje financiranje potreb beguncev iz Sirije, Iraka in drugih držav ni bilo upoštevano v proračunih večletnega finančnega okvira ali instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa, zato bi ga bilo treba financirati iz novih sredstev z ustreznim povečanjem zgornje meje razdelka 6, ne pa s prerazporeditvami;

45.  ugotavlja, da so se razmere na mednarodnem prizorišču od začetka izvajanja večletnega finančnega okvira zaradi prehranske, energetske, podnebne in gospodarske krize naglo poslabšale tako v sosednjih državah kot širše, to pa je močno povečalo pritisk na razdelek 6; ugotavlja, da je bila poleg večkratne uporabe instrumenta prilagodljivosti zelo hitro izčrpana tudi rezerva instrumenta NDICI – Globalna Evropa, ki se je uporabljala tudi zunaj svojega osrednjega namena, namreč odzivanja na nove izzive in prednostne naloge, zlasti za oblikovanje rezervacij za makrofinančno pomoč; meni, da se je treba glede na številne svetovne izzive nujno bolje odzivati na krize;

46.  poudarja, da je bila humanitarna pomoč iz razdelka 6 izkoriščena do skrajnih meja, zaradi česar je bilo treba večkrat zaporedoma povečati sredstva; vztraja, da sta okrepljeno financiranje humanitarne pomoči in steber hitrega odzivanja instrumenta NDICI – Globalna Evropa bistvenega pomena, če Unija ne želi le zagotoviti pomoči Ukrajini, pač pa ponuditi podporo tudi skupnostim in regijam, ki jo potrebujejo, ter uresničiti svoj cilj, da postane vodilna donatorka humanitarne pomoči; poudarja, da dodatne potrebe v Ukrajini ne smejo povzročati, da bi se denar preusmerjal iz drugih geografskih regij, ki ga potrebujejo, predvsem vzhodnega in južnega sosedstva, ali iz tematskih prednostnih nalog;

47.  poudarja, kako pomembno je, da se Ukrajini zagotavlja nadaljnja podpora prek makrofinančne pomoči; poudarja, da je za posojila Ukrajini zaradi povečanega tveganja neplačila potrebna precej višja stopnja rezervacij od standardnih 9 %; v zvezi s tem je seznanjen s predlogi Komisije z dne 9. novembra 2022(21); poudarja, da se je treba pomakniti s priložnostnega k strukturnemu pristopu;

48.  poudarja, da bo odločitev o podelitvi statusa države kandidatke Ukrajini in Moldaviji pomenila, da se bo podpora namesto iz instrumenta NDICI – Globalna Evropa zagotavljala iz predpristopnega instrumenta, zaradi česar bo morda potrebna revizija ustrezne pravne podlage; vztraja, da je treba podporo drugim državam kandidatkam, zlasti na Zahodnem Balkanu, ohraniti na sedanji ravni;

49.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo Unija izpolnila svoje mednarodne podnebne zaveze, zlasti pa naj zagotovi sredstva za mednarodno podnebno financiranje in ustrezne programe v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa;

Razdelek 7: Evropska javna uprava

50.  poudarja, da je treba porabo v razdelku 7 določiti na raven, s katero bo mogoče zagotoviti, da bo imela EU uspešno in učinkovito upravo;

51.  vztraja, da je treba institucijam, organom in agencijam Unije dodeliti zadostna sredstva, da bodo lahko učinkovito izvajale in izvrševale celotno zakonodajo in politike Unije v skladu z razvijajočimi se nalogami; opozarja, kako pomembno je, da ima okrepljeni okvir za kibernetsko varnost institucij, organov in agencij Unije na voljo dovolj sredstev;

52.  poziva k hitremu sprejetju ciljno usmerjene revizije finančne uredbe v zvezi z obravnavanjem zamudnih obresti za zamude pri odplačilu preklicanih ali znižanih glob zaradi kršitev pravil konkurence, da bi se izognili pritisku na porabo v razdelku 7; poudarja, da je Parlament sprejel svoje stališče in je pripravljen na pogajanja; spodbuja Svet, naj ta predlog obravnava kot prednostno nalogo in začne pogajanja s Parlamentom;

Sredstva za plačila

53.  opozarja, da se odobritve plačil stekajo neposredno iz obveznosti, zato bo treba vsako povečanje zgornjih mej za obveznosti v razdelkih pospremiti z ustreznim povečanjem zgornjih mej za plačila za isto ali naslednje leto;

54.  je seznanjen z zamudami pri izvajanju programov in poziva Komisijo, naj v okviru pregleda izvede analizo tveganja morebitnega vpliva na zgornjo mejo plačil in pri reviziji večletnega finančnega okvira pripravi potrebne predloge, da bi se izognili plačilni krizi, ki bi resno prizadela upravičence do sredstev iz proračuna EU;

55.  poleg tega svari pred uporabo zunanjih namenskih prejemkov, ki so odvisni od tržnih nihanj, kot nadomestka za sredstva iz večletnega finančnega okvira, pa tudi pred tveganjem, ki bi ga to lahko pomenilo za izvrševanje plačil;

Lastna sredstva

56.  poudarja, da so večletni finančni okvir in viri lastnih sredstev medsebojno povezani; v zvezi s tem poudarja, da proračun EU potrebuje vzdržne in odporne prihodke; opozarja, da so Parlament, Svet in Komisija v pravno zavezujočem medinstitucionalnem sporazumu sprejeli načrt za uvedbo zadostnih novih virov lastnih sredstev, ki bodo zadostovali vsaj za kritje odplačila dolga EURI;

57.  znova izraža svoje dolgoletno stališče, da je potrebna reforma lastnih sredstev, s katero bi bolje uskladili prihodkovno stran proračuna EU s širšimi političnimi prednostnimi nalogami EU; zato pričakuje, da obseg, zasnova in sestava košarice novih virov lastnih sredstev ne bodo zagotovili le dodatnih dohodkovnih tokov, temveč bodo prispevali tudi k reševanju perečih političnih vprašanj v gospodarskem okolju, zaznamovanem z inflacijo in visokimi cenami energije;

58.  poziva Svet, naj hitro napreduje pri predlogih za nova lastna sredstva iz decembra 2021; poudarja, da naj bi bila v skladu s časovnim načrtom 1. januarja 2023 uvedena nova lastna sredstva, ki izhajajo iz predlogov o prenovljenem sistemu za trgovanje z emisijami in mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah; poudarja, da bo do tega datuma uveden tudi nov vir lastnih sredstev iz stebra I vključujočega okvira OECD/G20;

59.  z zanimanjem pričakuje predloge za drugi sveženj novih virov lastnih sredstev, ki naj bi jih Komisija pripravila v tretjem četrtletju leta 2023; izraža prepričanje, da bo s hitrim in odločnim ukrepanjem za reformo virov lastnih sredstev zagotovljena predvsem visoka bonitetna ocena EU, ki je glede na številne izzive še vedno nujen pogoj; poleg tega poziva Komisijo, naj glede na povečane potrebe po financiranju razmišlja onkraj meja medinstitucionalnega sporazuma in preuči potrebo po dodatnih novih, inovativnih in resničnih lastnih sredstvih;

Prožnost in odzivanje na krize v proračunu EU: od ad hoc odzivov do sistemske in dolgoročne pripravljenosti

60.  poudarja, da mora proračun EU razpolagati s potrebno prožnostjo in proračunskim prostorom, da se bo lahko odzival na krize in se prilagajal potrebam, ki se pojavljajo in so čedalje večje; poudarja, da je treba prenoviti instrumente za odzivanje na krize in prilagodljivost ter poskrbeti, da bodo dovolj obsežni, da se bodo lahko hitro aktivirali in da bosta pristojnost zanje v polni meri ohranili obe veji proračunskega organa;

61.  meni, da so naglo povečanje inflacije in njeni posredni učinki na kupno moč proračuna EU dodatno omejili potreben prostor in vplivali na programe, ki jih financira; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za uvedbo začasnega prilagoditvenega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče v primeru inflacijskih šokov odstopati od samodejnega 2-odstotnega deflatorja;

62.  vztraja, da bi morala sproščena proračunska sredstva ostati v proračunu, proračunski organ pa bi jih moral prevzeti v letnem proračunskem postopku; poudarja, da so potrebne ustrezne spremembe finančne uredbe; poudarja, da je bila na začetku sedanjega večletnega finančnega okvira precejšnja že samo raven sproščenih obveznosti za raziskave; poudarja, da bo z ohranitvijo sproščenih obveznosti v proračunu dosežena dodatna proračunska prožnost;

63.  opozarja, da posebni instrumenti ne spadajo v zgornje meje večletnega finančnega okvira, kar zagotavlja določeno prožnost in zmožnost odzivanja na krize, in da se uporabijo le na podlagi sklepa proračunskega organa; opozarja na obsežno uporabo posebnih instrumentov v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira;

64.  meni, da so posebni instrumenti omejeni zaradi pomanjkanja virov in togosti zasnove, kar ovira njihovo zmožnost, da bi služili kot učinkovito orodje za odzivanje na krize; zato poudarja, da je revizija nujna za razširitev potenciala obstoječih določb o prožnosti; obžaluje odločitev, da bosta rezerva za nujno pomoč in Solidarnostni sklad Evropske unije v sedanjem večletnem finančnem okviru združena, kar je privedlo do hudih pomanjkljivosti in za približno polovico zmanjšalo skupna razpoložljiva sredstva;

65.  poziva, naj se letna sredstva za instrument prilagodljivosti povečajo z 915 milijonov EUR na 2 milijardi EUR; poleg tega poziva, naj se rezerva za solidarnost in nujno pomoč razdeli na dva sklopa – rezervo za nujno pomoč in Solidarnostni sklad Evropske unije – ter naj se skupna letna sredstva povečajo z 1,2 milijarde EUR za rezervo za solidarnost in nujno pomoč na milijardo EUR za vsak sklop v cenah iz leta 2018; meni, da bodo tako na voljo nujno potrebna dodatna sredstva za odzivanje na trenutne in nastajajoče potrebe, zlasti ker so ekstremni vremenski pojavi vse hujši in vse pogostejši, svetovne humanitarne razmere pa se slabšajo;

66.  zahteva, naj se pri uporabi enotnega instrumenta za rezervo odpravi letna zgornja meja sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila;

67.  poleg tega poudarja, da za različne posebne instrumente veljajo različna pravila za prenos, in poziva k uskladitvi teh pravil, da bi se zneski lahko porabili do leta n+3 za vse posebne instrumente, s čimer bi se ustvarila dodatna prožnost; vztraja, naj se zapadli zneski po letu n+3 dajo ponovno na voljo v okviru instrumenta prilagodljivosti ali enotnega instrumenta za rezervo;

68.  vztraja, da je treba poleg okrepitve obstoječih posebnih instrumentov vzpostaviti dodaten in stalen posebni instrument nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, da se bo lahko proračun EU bolje prilagajal krizam in njihovim socialnim in gospodarskim učinkom ter se nanje hitro odzival; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo mogoče ta skupni krizni instrument učinkovito in hitro aktivirati, ko se bodo pojavile potrebe;

69.  poudarja, da je kohezijska politika ena od osrednjih prednostnih nalog Unije, da ima dolgoročne naložbene cilje, povezane s strateško agendo EU, zlasti z evropskim zelenim dogovorom in digitalno agendo, in da se ne bi smela uporabljati za obnavljanje sredstev za druge politike;

Ocenjevanje novih elementov sedanjega večletnega finančnega okvira in priprava temeljev za večletni finančni okvir po letu 2027 v podporo odpornejšemu proračunu EU

70.  poudarja, da sedanji večletni finančni okvir in medinstitucionalni sporazum vsebujeta številne nove elemente, ki niso bili vključeni v prejšnja programska obdobja in bi jih bilo treba temeljito preučiti v okviru vmesnega pregleda in revizije;

71.  meni, da je nova struktura večletnega finančnega okvira z razdelki, ki združujejo porabo po posameznih političnih sklopih, enostavnejša in Komisiji poenostavlja upravljanje proračuna; meni, da nomenklatura – z manj proračunskimi vrsticami, včasih z eno samo vrstico, ki zajema obsežen program porabe, kot velja za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter instrument za upravljanje meja in vizume – nima potrebne natančnosti in preglednosti ter znatno omejuje ustrezen nadzor in odločitve proračunskega organa; pričakuje, da bo Komisija pred novim večletnim finančnim okvirom pregledala spremembe v strukturi in nomenklaturi;

72.  pozdravlja pozitiven učinek uredbe na splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna EU in meni, da že sedaj učinkovito odvrača od kršitev načela pravne države pri uporabi sredstev EU; poudarja jasno povezavo med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna EU ter poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvrševanje uredbe o pogojenosti; ugotavlja, da bi moral biti cilj slehernega povečanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 okrepiti zaščito pravne države in finančnih interesov Unije; poleg tega vztraja, da je treba pri izvrševanju proračuna EU spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

73.  znova poudarja, da je treba povečati preglednost porabe EU, in poziva k uvedbi obvezne enotne interoperabilne podatkovne zbirke, da bi omogočili spremljanje neposrednih in končnih upravičencev do sredstev EU v strojno berljivi obliki in tako pridobili jasen pregled nad vsemi prejemniki sredstev EU; pozdravlja predlog Komisije o prenovitvi finančne uredbe z dne 16. maja 2022 kot razumno izhodišče za vzpostavitev interoperabilnega digitalnega sistema za revizije in kontrole; ugotavlja, da bi te spremembe v skladu s predlogom Komisije začele veljati v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027; vendar poudarja, da je izvedljiv in zaželen ambicioznejši prehod; poleg tega poudarja, da je treba javnosti omogočiti enostavnejši dostop do informacij;

74.  opozarja na cilje v zvezi s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo iz medinstitucionalnega sporazuma; spominja Komisijo, da se je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom zavezala, da bo redno ocenjevala vmesni napredek prizadevanj na področju podnebja in preverjala, ali so bili cilji doseženi oziroma ali izvajanje poteka po načrtih; poziva Komisijo, naj spremlja, ali se izvaja načelo, po katerem se ne škoduje bistveno, in po potrebi sprejme popravne ukrepe;

75.  poudarja, da je treba v skladu s predlogi Evropskega računskega sodišča in Evropskega parlamenta bistveno izboljšati metodologije vključevanja podnebnih vprašanj in biotske raznovrstnosti ter poskrbeti, da bodo sredstva, porabljena za minimalna cilja porabe za podnebje in biotsko raznovrstnost, dejansko dodatna;

76.  pričakuje ambicioznejše finančne obveznosti v sedanjem in prihodnjem večletnem finančnem okviru v skladu z globalno zavezo EU, da bo obravnavala podnebne spremembe in ustavila izgubo biotske raznovrstnosti; pričakuje, da bodo vse obveznosti in zaveze glede mednarodnega podnebnega financiranja v celoti načrtovane v skladu s svetovnimi pogajanji; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo dogovorjeni cilji glede vključevanja biotske raznovrstnosti za leti 2026 in 2027 izpolnjeni; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče cilje na področju podnebja in biotske raznovrstnosti bolje vključiti v večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027, s čimer bi zagotovili, da bo Unija izpolnila svoje obveznosti;

77.  ponovno poudarja, da bi bilo treba programe izvajati na način, ki pri uresničevanju ciljev spodbuja tudi enakost spolov; ob tem pozdravlja delo, ki ga je Komisija opravila v zvezi z novo klasifikacijo za merjenje, kako izdatki Unije vplivajo na enakost spolov; meni, da bi morala klasifikacija ponuditi natančno in celovito predstavitev učinka programov na enakost spolov; poziva, naj se klasifikacija razširi na vse programe in bolje vključi v strukturo večletnega finančnega okvira; poudarja, da sta v zvezi s tem potrebna sistematično zbiranje in analiza podatkov, razčlenjenih po spolu; pričakuje, da bo vse poročanje, ki je pomembno za enakost spolov, temeljilo na obsegu in ne na številu ukrepov;

78.  poziva Komisijo, naj v vseh ustreznih programih večletnega finančnega okvira spremlja izvajanje ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja v skladu z medinstitucionalnim sporazumom, v ta namen pa naj razvije trdno metodologijo za spremljanje porabe, povezane s cilji trajnostnega razvoja, in socialne porabe v okviru proračuna EU;

79.  opozarja, da je sedanji večletni finančni okvir spremljal instrument Next Generation EU, ki je prvi tovrstni instrument za spodbujanje okrevanja po pandemiji; meni, da je bil doslej uspešen in bi ga bilo treba začeti v celoti izvajati;

80.  meni, da ima Unija čedalje pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju podpore za zaščito zaposlitve in nadomestila dohodka v kriznih razmerah, pa tudi pri omogočanju pravičnega prehoda na ogljično nevtralno družbo; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) pri zagotavljanju podpore shemam začasnega dela in delavcem v državah članicah ter pri zmanjševanju tveganj za brezposelnost; poziva Komisijo, naj oceni učinek instrumenta SURE in presodi, kako bi bilo mogoče na podlagi tega izboljšati ukrepe Unije med socialnimi krizami v prihodnosti;

81.  poudarja, da številne nedavne potrebe po porabi na področjih, kot so gospodarsko in socialno okrevanje, politike v zvezi s podnebnimi spremembami in financiranje, povezano z ukrajinsko krizo, ne sledijo tradicionalni logiki predvidljivosti srednjeročnih naložb; meni, da gre pri porabi za socialni sklad za podnebje, obrambo, odzivanje na krize in nujna posredovanja za primere, ko je ukrepanje EU očitno utemeljeno; pričakuje, da se bo ta trend v smeri bolj raznolikih odhodkov nadaljeval, ko se bosta povečala obseg in globina sodelovanja EU; zato poudarja, da je potreben ustrezno oblikovan in prilagodljiv večletni finančni okvir, da bo lahko EU po zaslugi zasnove proračuna prevzemala nove naloge in funkcije, ne da bi bilo treba za to preusmerjati sredstva iz dogovorjenih programov in prednostnih nalog;

82.  poudarja, da so številne pomanjkljivosti in neustreznosti sedanjega večletnega finančnega okvira neločljivo povezane z njegovo logiko in zasnovo, saj predvidljivost porabe usmerja odločitve o strukturi in zneskih ter omejuje prožnost;

83.  obžaluje, da se proračun EU kot delež bruto nacionalnega dohodka (BND) EU postopoma zmanjšuje, prav tako pa se prevelika pozornost namenja omejevanju skupne porabe na približno 1 % BND EU; meni, da to Uniji onemogoča, da bi uresničila dogovorjene ambicije ter se po eni strani odzivala na krize in demokratične potrebe, po drugi strani pa zagotavljala demokratično odgovornost;

84.  vztraja, da bi bilo treba večletni finančni okvir, ki bo nasledil sedanjega, opremiti tako, da bo lahko v celoti in prožno obravnaval vrsto političnih prednostnih nalog in potreb po porabi ter da bo zagotavljal odpornost v primeru kriz; meni, da bi povišanje zgornje meje lastnih sredstev ustvarilo proračunski prostor za odzivanje na krize in nastajajoče potrebe, hkrati pa zagotovilo predvidljivost porabe; zato poziva Komisijo, naj v okviru dolgoročnejšega razmisleka o proračunu EU po letu 2027 glede na spreminjajoče se potrebe po porabi pregleda celotno strukturo večletnega finančnega okvira, vključno s trajanjem programskih obdobij;

85.  obžaluje, da je Komisija po potrebni uvedbi instrumentov NextGenerationEU in SURE večkrat predlagala uporabo zunajproračunskih instrumentov, zlasti v skladu s členom 122 PDEU, ki ne zahtevajo nadzora Parlamenta, s tem pa spodkopavajo preglednost in odgovornost javne porabe; v zvezi s tem meni, da bo letna plenarna razprava v Parlamentu o vseh financah EU, vključno z zunajproračunskimi instrumenti, pomemben korak k povečanju preglednosti in odgovornosti;

86.  namerava zelo pozorno spremljati izvajanje sporazuma o proračunskem nadzoru novih predlogov na podlagi člena 122 PDEU, ki je bil del sporazuma o večletnem finančnem okviru; opozarja, da imajo takšni predlogi pogosto znatne proračunske posledice, ki lahko vplivajo na razvoj odhodkov EU; je odločen zagotoviti, da bo imel Parlament pri tem procesu ustrezno vlogo in bo sodeloval kot enakovredna veja proračunskega organa;

87.  poudarja, da trend vse pogostejše uporabe zunanjih namenskih prejemkov ob veljavnih pravilih ni zadovoljiva rešitev, saj slabi vlogo proračunskega organa (Parlament in Svet), to pa spodkopava demokratični nadzor in zmanjšuje preglednost financ EU; zahteva pravno ustrezne rešitve, ki bodo dopuščale ciljno usmerjena, enkratna ali na potrebah temelječa dodatna sredstva in imajo enake prednosti kot namenski prihodki (tj. se ne upoštevajo pri zgornjih mejah), vendar so hkrati pod popolnim nadzorom proračunskega organa; opozarja, da je zavezan načelu univerzalnosti;

88.  poudarja, da bi bilo treba med potekajočo revizijo finančne uredbe prilagoditi pravila, ki urejajo proračunske instrumente, sedanjim okoliščinam, ko se zunanji namenski prejemki, najemanje in dajanje posojil, skrbniški skladi in instrumenti v skladu s členom 122 PDEU uporabljajo pogosteje, čeprav se pogosto zaobide metoda skupnosti in posledično nadzor proračunskega organa ter tako zmanjša sledljivost sredstev in odgovornost;

89.  zlasti opozarja na izjavo o ponovni oceni določb finančne uredbe o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil, o kateri je bil dogovor dosežen med pogajanji o večletnem finančnem okviru; meni, da bi morali biti zunanji namenski prejemki ter sredstva in obveznosti, povezani z najemanjem in dajanjem posojil, sestavni del proračuna EU, proračunski organ pa bi jih moral sprejeti kot del tega proračuna;

90.  ponavlja svojo dolgoletno zahtevo, naj se vsi instrumenti, ki zajemajo porabo na ravni EU, tudi skrbniški skladi, v celoti vključijo v proračun v skladu s Pogodbo, da se tako zagotovijo preglednost, popoln demokratični nadzor ter zaščita javnih financ in finančnih interesov EU; vendar vztraja, da vključitev teh instrumentov v proračun EU ne bi smela povzročiti omejevanja financiranja za druge politike in programe EU;

91.  kot pomembna primera v zvezi s tem izpostavlja sklad za modernizacijo in sklad za inovacije (podnebni investicijski sklad); poziva Komisijo, naj predlaga njihovo popolno vključitev v večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 z ustrezno domala samodejno prilagoditvijo zgornjih meja;

92.  poudarja, da zahteva po soglasju pri sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru ovira sprejetje potrebnih odločitev v postopku revizije; poziva Komisijo, naj se opira na dejavnosti Konference o prihodnosti Evrope v zvezi s proračunom; meni, da bi se moral v skladu s predlogi konference za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru in sklepa o virih lastnih sredstev uporabljati redni zakonodajni postopek, da bi imel Parlament vse proračunske pristojnosti, ki jih imajo tudi nacionalni parlamenti; poleg tega meni, da bi moral biti večletni finančni okvir zasnovan po postopku od spodaj navzgor, ki bi temeljil na obsežnem sodelovanju deležnikov;

93.  opozarja, da premostitvena klavzula iz člena 312(2) PDEU omogoča sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino, in poziva Evropski svet, naj jo aktivira, da bi pospešil odločanje;

o
o   o

94.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11. (2) UL C 444 I, 22.12.2020, str. 1. (3) UL C 445, 29.10.2021, str. 252. (4) UL L 424, 15.12.2020, str. 1. (5) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28. (6) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1. (7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0403. (9) UL C 428, 13.12.2017, str. 10. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0366. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0309. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0254. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219. (14) UL C 224, 8.6.2022, str. 37. (15) UL C 184, 5.5.2022, str. 179. (16) UL C 445, 29.10.2021, str. 240. (17) UL C 371, 15.9.2021, str. 110. (18) UL C 202, 28.5.2021, str. 31. (19) UL C 363, 28.10.2020, str. 179. (20) Predlog uredbe z dne 19. julija 2022 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (COM(2022)0349). (21) COM(2022)0595, COM(2022)0596, COM(2022)0597.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2022 o izidu razprav v Odboru za peticije v letu 2021 (2022/2024(INI))

P9_TA(2022)0451 A9-0271/2022

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav v Odboru za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 20, 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih se odraža pomen, ki ga ta pogodba pripisuje pravici državljanov in prebivalcev EU, da Parlament opozorijo na svoje pomisleke,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU o vlogi in nalogah evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) o pravici nasloviti peticijo na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, povezanih s postopkom za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o stikih z državljani: pravica do peticije, pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do evropske državljanske pobude(1),

–  ob upoštevanju člena 54 in člena 227(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9‑0271/2022),

A.  ker je namen letnega poročila o izidu razprav Odbora za peticije predstaviti analizo peticij, prejetih v letu 2021, in odnosov z drugimi institucijami ter pripraviti pregled ciljev, doseženih v letu 2021;

B.  ker je Parlament leta 2021 prejel 1392 peticij, kar je približno polovica peticij, prejetih v letih 2013 (2891) in 2014 (2715), ko je njihovo število doseglo vrhunec; ker je število prejetih peticij v letu 2021 tudi 11,5 % manjše kot leta 2020, ko jih je prejel 1573, in 2,5 % večje kot leta 2019, ko jih je bilo 1357;

C.  ker je leta 2021 na spletnem portalu Parlamenta za peticije eno ali več peticij podprlo 209.272 uporabnikov, kar je precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2020, ko je bilo takih uporabnikov 48.882; ker se je leta 2021 povečalo tudi število klikov v podporo peticijam in doseglo 217.876 (povečanje v primerjavi s 55.129 kliki leta 2020); ker je peticija št. 0549/2021 o domnevno slabih varnostnih razmerah na parkiriščih za tovornjake in komercialna vozila v evropskem cestnem omrežju, ki jo je skupaj z 22.735 podpisi vložila Adriana Muresan, v letu 2021 dosegla rekord po številu sopodpisnikov;

D.  ker je zaskrbljenost državljanov v zvezi z izrednimi javnozdravstvenimi in socialno-ekonomskimi razmerami, ki so posledica pandemije covida-19, znatno prispevala k povečanju števila peticij o tej temi, registriranih leta 2021, v primerjavi s predhodnim letom; ker je bilo 17,3 % peticij, prejetih leta 2021, povezanih s pandemijo covida-19;

E.  ker se je v letu 2021 število peticij, v katerih so vložniki zahtevali strogo spoštovanje okoljskega prava EU ter učinkovite in hitre ukrepe v skladu s previdnostnim načelom, znatno povečalo na 327 (za 23,5 %) v želji, da bi zaščitili ekosisteme in habitate Unije;

F.  ker veliko število peticij, vloženih leta 2021, kaže, da so državljani tudi v drugem letu pandemije znatno zaupali Parlamentu, saj so se s pomisleki in pritožbami obračali neposredno na svoje izvoljene predstavnike na ravni EU, za katere menijo, da so nosilci odločanja; ker mora Parlament storiti vse, kar je v njegovi moči, da to zaupanje upraviči;

G.  ker je skupno število peticij glede na celotno prebivalstvo EU še vedno skromno, kar priča o tem, da je treba državljane bolje obveščati o njihovi pravici do peticije, odločneje promovirati ta instrument, izboljšati geografsko zastopanost posameznih držav članic po deležu vloženih peticij in ozaveščati o morebitni koristnosti peticij za opozarjanje institucij EU in držav članic na zadeve, ki neposredno vplivajo na državljane in jih zadevajo; ker državljani pri uveljavljanju pravice do peticije pričakujejo, da bodo institucije EU odgovorile pravočasno in ponudile dodano vrednost pri iskanju rešitve za njihove težave; ker bo nezadovoljstvo z Unijo naraslo, če ne bo ukrepala, da bi zaščitila pravice državljanov, izhajajoče iz prava EU;

H.  ker člen 227 PDEU in člen 226 poslovnika Parlamenta določata merila za dopustnost peticij, po katerih morajo peticije vložiti državljani EU ali fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v državi članici, bodisi posamično bodisi skupaj z drugimi, nanašajo pa se lahko samo na zadeve, ki spadajo na področje delovanja EU in ki neposredno vplivajo na vlagatelje peticij, kar si je mogoče razlagati zelo široko;

I.  ker jih je bilo od 1392 peticij, vloženih v letu 2021, 368 razglašenih za nedopustne, 17 pa jih je bilo umaknjenih; ker razmeroma velik delež (26,5 %) nedopustnih peticij v letu 2021 kaže, da večini še vedno ni jasno, za katera področja je Unija odgovorna; ker je treba spodbujati in izboljšati komunikacijo z državljani, da bi se razmere izboljšale;

J.   ker se vsaka peticija obravnava in preuči skrbno, učinkovito in pregledno;

K.   ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za človekove pravice, izboljšave in blaginjo naših družb v prihodnosti; ker lahko izkušnje teh državljanov z obravnavo peticij bistveno vplivajo na izoblikovanje njihovega mnenja o evropskih institucijah in spoštovanje pravice do peticije, določene s pravom Evropske unije;

L.  ker je pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament ena temeljnih pravic državljanov EU iz člena 44 Listine; ker je pravica do peticije odprt, demokratičen in pregleden mehanizem, s katerim se lahko državljani in prebivalci EU obrnejo neposredno na izvoljene predstavnike; ker je treba zato to pravico še bolj spoštovati in poskrbeti za njeno pravočasno uveljavljanje, da se državljanom omogoči dejavnejšo in učinkovitejšo udeležbo v življenju Unije; ker se lahko državljani EU s peticijami pritožijo zaradi neizvajanja zakonodaje EU in prispevajo k odkrivanju kršitev zakonodaje EU;

M.  ker je Evropski parlament edina institucija EU, ki jo neposredno izvolijo državljani; ker pravica do peticije Parlamentu, pa tudi drugim institucijam EU, zlasti Komisiji, ki skrbi za pravilno izvajanje zakonodaje EU po vsej Uniji, omogoča, da se bolje odzivajo na pritožbe in pomisleke v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic EU in skladnostjo z zakonodajo EU v državah članicah; ker so peticije zato koristen vir informacij o napačni uporabi ali kršitvah prava EU ter tako Parlamentu in drugim institucijam EU omogočajo, da ocenijo prenos in uporabo prava EU, pomanjkljivosti in vrzeli v njem ter njegov vpliv na pravice državljanov in prebivalcev EU; ker naj bi vložene peticije institucije EU opozarjale na področja, kjer so potrebna velika prizadevanja in ukrepi na ravni EU, da bi se pravo EU preneslo in uporabljalo;

N.  ker ima Parlament že dolgo vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima najbolj odprt in pregleden postopek v Evropi, kar številnim vlagateljem omogoča polno udeležbo v dejavnostih Parlamenta;

O.   ker lahko Odbor za peticije državljanom najbolje pokaže, kaj Evropska unija dela zanje in katere rešitve lahko zagotovi na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

P.  ker Odbor za peticije skrbno preuči in obravnava vsako peticijo, predloženo Parlamentu; ker ima vsak vlagatelj peticije pravico, da se njegova peticija obravnava nepristransko in pravično ob popolnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine; ker ima vsak vlagatelj pravico, da v razumnem roku in v svojem jeziku ali v jeziku, ki ga je uporabil v peticiji, prejme odgovor z informacijami o odločitvi o dopustnosti ter nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejme odbor; ker lahko vsak vlagatelj zahteva ponovno obravnavo svoje peticije, če pride do pomembnih novosti;

Q.  ker se je Parlament že seznanil, da Komisija ni želela ukrepati v zvezi z vprašanji iz posameznih peticij, s čimer krši določbe veljavnih pogodb o EU v zvezi s pravico do peticije, saj ta ni omejena na vprašanja strateškega pomena ali vprašanja, ki odražajo strukturne težave; ker se Komisija pri obravnavi peticij še vedno drži svojega strateškega pristopa iz sporočila iz leta 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“(2), čeprav je Parlament prosil, naj ga pravočasno revidira,

R.   ker Komisija Odboru za peticije ne posreduje izčrpnih informacij o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih, sprejetih po prejetih peticijah, ter o postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s peticijami; ker ni javnega registra, ki bi peticije povezoval z nadaljnjimi ukrepi, sprejetimi v zvezi z njimi;

S.  ker dejavnosti Odbora za peticije temeljijo na podatkih, ki jih posredujejo vlagatelji peticij; ker so informacije, ki jih vlagatelji navedejo v svojih peticijah in na sejah odbora, skupaj z oceno Komisije in odgovori držav članic in drugih organov, ključne za delo odbora; ker dopustne peticije tudi pomembno prispevajo k delu drugih parlamentarnih odborov, saj jim jih Odbor za peticije posreduje za mnenje ali v vednost; ker so torej peticije zelo pomembne za zakonodajni postopek, saj drugim parlamentarnim odborom prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih;

T.  ker Odbor za peticije pripisuje velik pomen preučitvi peticij in javni razpravi o njih na svojih sejah; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto sodelujejo v razpravi, s čimer aktivno prispevajo k delu odbora; ker je Odbor za peticije v letu 2021 organiziral 12 sej, na katerih je bilo obravnavanih 159 peticij in na daljavo prisotnih 113 vlagateljev, od katerih je večina aktivno sodelovala v razpravi; ker je dejstvo, da je bilo na sejah leta 2021 obravnavanih malce več peticij kot leta 2020, mogoče pojasniti s tem, da se je povečalo število terminov za seje odbora, vendar vedno z omejenimi zmogljivostmi za tolmačenje, kar je posledica previdnostnih ukrepov Parlamenta zaradi nadaljevanja pandemije;

U.  ker so bile glavne teme peticij, vloženih leta 2021, poleg številnih drugih področij dejavnosti povezane s temeljnimi pravicami (zlasti vplivom izrednih ukrepov zaradi covida-19 na načelo pravne države in demokracijo, dostopnost izobraževanja med omejitvijo gibanja, svobodo gibanja in pravico do dela, pa tudi pravice LGBTIQ+ v Uniji), zdravjem (predvsem vprašanji o dostopnosti javnega zdravstva, krizi v javnem zdravju zaradi nadaljevanja pandemije, od varovanja zdravja državljanov, vključno s politiko cepljenja, do uporabe digitalnega covidnega potrdila EU v državah članicah ter domnevne diskriminacije necepljenih ljudi), okoljem (predvsem rudarskimi dejavnostmi in njihovim vplivom na okolje, nezakonito sečnjo, nasiljem nad okoljskimi žvižgači, boljšim sožitjem med ljudmi in velikimi zvermi, nezakonitim odlaganjem odpadkov, jedrsko varnostjo, onesnaženostjo zraka, vetrnimi elektrarnami, neustreznimi zidaki, ki vsebujejo sljudo, in degradacijo naravnih ekosistemov), pravicami in diskriminacijo manjšin (vključno s pravicami narodnih in jezikovnih manjšin), izobraževanjem (zlasti vprašanji v zvezi z diskriminacijo pri dostopu do izobraževanja in izpodbijanimi nacionalnimi reformami zakona o izobraževanju), neustrezno varnostjo na parkiriščih za tovornjake, položajem študentov iz EU v Združenem kraljestvu po izstopu te države iz programa Erasmus+ ter zaposlovanjem (zlasti vprašanji v zvezi z nacionalno obravnavo pogodb o zaposlitvi);

V.   ker Odbor za peticije pri sprejemanju dnevnega reda sej namenja pozornost peticijam in temam, ki so zelo pomembne za razpravo na ravni EU, in poskuša ohraniti pravično geografsko pokritost tem, ki so obravnavane v prejetih peticijah;

W.  ker je bilo prek spletnega portala Parlamenta za peticije vloženih 78,6 % (1094) peticij, prejetih v letu 2021, kar je malo manj kot leta 2020, ko je ta delež znašal 79,7 % (1254 peticij), ter potrjuje, da je portal postal daleč najpogosteje uporabljeni kanal, prek katerega državljani vlagajo peticije pri Parlamentu;

X.  ker je bil najpomembnejši cilj spletnega portala za peticije v letu 2021 v celoti izpolnjen, saj je bil portal več kot 99,9 % časa povezan in je deloval; ker so bile vse peticije pripravljene in objavljene pravočasno, v nekaj dneh po sprejetju, ter je bilo uspešno, pravočasno in v vseh jezikih odgovorjeno na vse notranje in zunanje prošnje za podporo v zvezi z uporabo in vsebino portala za peticije; ker je bila uvedena različica 2.4 spletnega portala za peticije in predložena prošnja za umestitev umetnointeligenčnega klepetalnega robota nanj;

Y.  ker je Odbor za peticije v letu 2021 opravil en obisk za ugotavljanje dejstev; ker je bil drugi obisk za ugotavljanje dejstev, ki je bil načrtovan za december, odložen zaradi hitrejšega širjenja covida-19 in zato, da bi zmanjšali tveganje za zdravje poslancev in uslužbencev Parlamenta;

Z.  ker je Odbor za peticije v skladu s poslovnikom odgovoren za odnose z evropskim varuhom človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe glede nepravilnosti v institucijah in organih EU; ker je sedanja evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly na seji Odbora za peticije 14. julija 2021 predstavila svoje letno poročilo za leto 2020;

AA.  ker ima Komisija kot varuhinja temeljnih pogodb o EU bistveno vlogo pri delu Odbora za peticije in ker so informacije, ki jih posredujejo vlagatelji peticije, koristne za odkrivanje morebitnih kršitev ali napačne uporabe evropske zakonodaje;

AB.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njen namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo primerov dobre prakse;

AC.  ker sta večja udeležba državljanov in popolna zaščita njihovih pravic, ki izhajajo iz prava EU, ključna elementa za približevanje EU državljanom; ker je Odbor za peticije sprejel poročilo o stikih z državljani: pravica do peticije, pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do evropske državljanske pobude(3), v katerem se je osredotočil na načine ozaveščanja državljanov o njihovih pravicah, komunikacijske kampanje za opozarjanje na obstoječe kanale za udeležbo, tesnejše sodelovanje z drugimi institucijami in parlamentarnimi odbori ter državljansko udeležbo mladih, pri čemer je ugotovil, da mora Komisija pregledati svoj strateški pristop k obravnavi peticij, saj je to privedlo do nerešenih vprašanj, med drugim v zvezi s hudimi kršitvami prava EU, ki škodijo pravicam državljanov; ker Odbor za peticije meni, da je evropska državljanska pobuda zelo pomemben instrument participativne demokracije, ki bi ga bilo treba še izboljšati, da bi državljanom omogočili aktivnejše in neposredno sodelovanje pri oblikovanju politik in zakonodaje Unije;

1.  poudarja, da ima Odbor za peticije osrednjo vlogo pri varovanju in spodbujanju pravic državljanov in prebivalcev EU, tako da pravočasno, učinkovito, ustrezno in nediskriminirajoče preučuje pomisleke in pritožbe vlagateljev peticij, jih obvešča o sprejetih ukrepih v zvezi s peticijami in slednje rešuje v odprtem, demokratičnem in preglednem postopku;

2.  opozarja, da so bile v letu 2021 velike razlike v številu peticij, ki so jih pri Odboru za peticije vložili državljani vsake od 27 držav članic, pri čemer se je večina peticij nanašala na Španijo (17 %), sledile pa so ji Nemčija (9,7 %), Italija (9,2 %), Grčija (5,9 %), Romunija (4,1 %), Poljska (4 %) in Francija (2,6 %); poudarja, da je bilo število peticij iz preostalih držav članic manjše od 2 %;

3.   poudarja, da se vlagatelji peticij pogosto obrnejo na Odbor za peticije s temami, ki jih zadevajo; opozarja, da zaradi tega prepočasno obravnavanje peticij za vlagatelje nima velike vrednosti; meni, da bi moral Odbor za peticije sprejeti ukrepe za skrajšanje zaostankov pri nerešenih peticijah; poziva ga, naj pregleda svoje delovne metode, tako da bo vse peticije obravnaval na podlagi doslednega in preglednega sklopa meril, kar bo omogočilo pravočasen in učinkovit postopek;

4.   meni, da je Odbor za peticije na voljo državljanom in prebivalcem vseh 27 držav članic in da bi morala biti obravnava peticij geografsko uravnotežena; je prepričan, da bi moral Parlament bolj promovirati vlogo in delo Odbora za peticije ter vse državljane EU ozaveščati o možnosti, da naslovijo peticijo na Parlament; poudarja, da mora Odbor za peticije pri sprejemanju dnevnega reda sej, predstavitev in misij upoštevati svoje smernice in objektivna merila, kot sta prispevek izbranih peticij k tekoči razpravi v EU in njihova uravnotežena geografska pokritost glede na vse prejete peticije; poudarja, da si mora odbor vedno prizadevati, da bi se odzval na temo, ki neposredno zadeva vlagatelja peticije; v zvezi s tem opozarja na njegovo evropsko razsežnost, zaradi katere mora obravnavati peticije o zadevah, ki spadajo na področje delovanja Evropske unije, kot je zapisano v PDEU; meni, da ima Odbor za peticije posebno odgovornost, da to evropsko razsežnost zagovarja v stikih z vlagatelji peticij in splošno javnostjo, ter da bi morali vsi njegovi člani v svojih dejavnostih in razpravah vedno upoštevati evropsko institucionalno odgovornost, ne nacionalnih političnih interesov; opominja, da so sporazumi med političnimi skupinami, zastopanimi v Odboru za peticije, bistveni za uravnotežene in razumljive odgovore vlagateljem peticij;

5.  ponovno poudarja, da je pomembna stalna javna razprava o področju delovanja Unije, da bi bili državljani pravilno seznanjeni s področji pristojnosti Unije in različnimi ravnmi odločanja; v zvezi s tem poziva k obsežnejšim kampanjam za ozaveščanje z aktivno udeležbo služb za komunikacijo na evropski in državni ravni, ki bodo pripomogle k seznanjanju državljanov z njihovo pravico do peticije, področjih odgovornosti Unije in pristojnostih Odbora za peticije, da bi se zmanjšalo število nedopustnih peticij in da bi se bolje odzivali na pomisleke državljanov; poudarja, da je treba narediti več za ozaveščanje o pravici do peticije v tistih državah članicah EU, kjer je vloženih sorazmerno malo peticij;

6.   meni, da je izjemno pomembno, da Komisija revidira svoj strateški pristop k obravnavi peticij, ki trenutno temelji na njenem sporočilu iz leta 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, da bo sprejela jasna pravila in upravni postopek za obravnavo dopustnih peticij ter zagotovila ustrezno nadaljnje ukrepanje, tudi v zvezi s pogostimi peticijami o kršitvah prava EU, ki imajo posledice za veliko število državljanov, ali celo o ponovnih domnevnih kršitvah prava EU na iste teme, o katerih že potekajo postopki za ugotavljanje kršitev;

7.  poudarja, da so peticije za Parlament in druge institucije EU enkratna priložnost, da se neposredno povežejo z državljani EU in z njimi ohranjajo reden dialog, zlasti v primerih, ko so prizadeti zaradi napačne uporabe ali kršitve zakonodaje EU, pa tudi pomanjkljivosti in vrzeli v tej zakonodaji; poudarja, da morajo institucije, organi in agencije EU ter nacionalni, regionalni in lokalni organi pri preiskavah v zvezi s posledicami in z izvajanjem zakonodaje EU in skladnostjo z njo tesneje sodelovati; meni, da je to sodelovanje ključno za obravnavanje in reševanje pomislekov državljanov glede uporabe in učinkovitosti zakonodaje EU ter da prispeva h krepitvi demokratične legitimnosti in odgovornosti Unije; poziva k aktivnejši udeležbi predstavnikov držav članic na sejah odbora in pravočasnim podrobnim odgovorom na zaprosila za pojasnilo ali informacije, ki jih Odbor za peticije pošlje nacionalnim organom;

8.   poziva, da Parlament in Komisija uvedeta medinstitucionalno orodje IT za javno izmenjavo vseh razpoložljivih informacij o nadaljnjih ukrepih na podlagi peticij, vključno s postopki EU Pilot in postopki za ugotavljanje kršitev, zakonodajnimi predlogi, posnetki sej odborov, na katerih se razpravlja o peticijah, odgovori nacionalnih organov in stalnih odborov Parlamenta ter vsemi drugimi povezanimi nezakonodajnimi ukrepi;

9.  opozarja, da peticije znatno prispevajo k vlogi Komisije kot varuhinje temeljnih pogodb o EU, saj državljanom ponujajo dodatno priložnost za obveščanje o domnevnih kršitvah prava EU; poudarja, da je za bolj strukturirano sodelovanje in uspešno obravnavo peticij bistveno tesnejše sodelovanje med Odborom za peticije in Komisijo s pravočasnimi in podrobnimi odgovori, ki jih Komisija pripravi na podlagi podrobnega pregleda vprašanj v peticijah; poudarja, da bi morala biti Komisija dejavneje vključena, da bi se lahko točno odzvala na zahteve in pritožbe iz peticij; ponovno poziva Komisijo, naj Odboru za peticije posreduje redne in posodobljene informacije o napredku in stanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili sproženi na podlagi peticij, ter mu omogoči dostop do svojih dokumentov o kršitvah in postopkih EU Pilot; v zvezi s tem obžaluje, da v komunikaciji z Odborom za peticije ni sistematičnega nadaljnjega ukrepanja; meni, da bi bil lahko medinstitucionalni sporazum med Parlamentom in Komisijo o obravnavi peticij pot naprej, da bi zagotovili pregledno in učinkovito obravnavo peticij;

10.   opominja, da je podatkovna zbirka e-Peti pomembno interno orodje, ki članom Odbora za peticije ponuja vse informacije, ki jih potrebujejo za spremljanje statusa posamezne peticije in informirano odločanje o tem, kako bodo peticijo še naprej obravnavali ali pa jo bodo morda zaključili; v ta namen bi bilo treba podatkovno zbirko e-Peti redno posodabljati in po možnosti povezati s seznamom kršitev Komisije;

11.  poudarja, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti sprejetju evropskega zakonodajnega akta, ki bo priznaval pravice oseb LGBTIQ+;

12.  poziva Komisijo, naj hitreje oceni, ali so nacionalni organi sprejeli oziroma ali sprejemajo potrebne ukrepe, da bi se učinkovito odzvali na pomisleke državljanov iz peticij, kadar gre za neskladje s pravom EU, ki škoduje pravicam državljanov in prebivalcev EU, ter naj po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; je trdno prepričan, da mora Komisija hitro ukrepati proti kršitvam prava EU, da ne bi postale sistemske narave;

13.   poziva Komisijo, naj izboljša svoj sistem za zbiranje informacij o peticijah in naj v letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU neposredno omeni peticije, pri čemer naj se med drugim jasno osredotoči na povezavo med peticijami, postopki za ugotavljanje kršitev, zakonodajnimi akti EU ali drugimi pravnimi akti EU;

14.   poudarja, da je treba preprečiti nedoslednosti ali nehomogenost pri obravnavi peticij, da bo mogoče pravico do peticije pravilno uveljavljati;

15.   poudarja, da bi peticije lahko šteli tudi za strateško orodje za sprožitev zakonodajnih pobud Evropskega parlamenta v skladu s členom 225 PDEU, s čimer bi pomagali odpraviti morebitne pomanjkljivosti v veljavnem pravu EU, ki škodujejo pravicam državljanov;

16.  poudarja, da je za natančno in celovito obravnavanje peticij bistveno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori; ugotavlja, da je bilo v letu 2021 drugim odborom za mnenje poslanih 82 peticij, v vednost pa 548 peticij; pozdravlja dejstvo, da je bilo od drugih odborov prejetih 46 mnenj in 176 potrditev, da bodo peticije upoštevali pri svojem delu; ugotavlja, da javne predstavitve, organizirane skupaj z drugimi parlamentarnimi odbori, omogočajo temeljito preučitev peticij; želi spomniti, da so vlagatelji peticij obveščeni o odločitvah, da bodo med obravnavo njihovih peticij za mnenje zaprošeni drugi odbori; poziva parlamentarne odbore, naj bolj aktivno prispevajo k preučevanju peticij in dokažejo svoje strokovno znanje ter Parlamentu tako omogočijo hitrejši in celovitejši odziv na pomisleke državljanov;

17.  meni, da je mreža za peticije koristno orodje, ki olajšuje nadaljnjo obravnavo peticij pri parlamentarnem in zakonodajnem delu; meni, da bi morala ta mreža poglobiti dialog in sodelovanje s Komisijo in drugimi institucijami EU; je prepričan, da so redna srečanja mreže za peticije ključna za večjo prepoznavnost dejavnosti Odbora za peticije ter tesnejše sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori z izmenjavo informacij in primerov dobre prakse med člani mreže;

18.  poudarja, da je Odbor za peticije na svojih sejah, za katere se je število terminov leta 2021 povečalo zaradi prilagajanja razmeram, ki jih je povzročila pandemija covida-19, izrazil svoje stališče o pomembnih vprašanjih, predloženih v peticijah, tako da je med drugim sprejel poročilo z dne 9. novembra 2021 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2020(4), poročili z dne 26. januarja 2021 o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2019(5) in z dne 2. decembra 2021 o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2020(6), poročilo z dne 27. januarja 2021 o stikih z državljani: pravica do peticije, pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do evropske državljanske pobude(7) ter mnenje z dne 27. maja 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2020(8); ceni zelo dobro delo sekretariata Odbora za peticije v času, ko so bile delovne razmere še naprej zapletene;

19.  opozarja na veliko število peticij o covidu-19, ki jih je Odbor za peticije preučil in nanje odgovoril v letu 2021; poudarja, da večina teh peticij vsebuje pozive, naj se zdravje državljanov zaščiti pred posledicami virusa, vključno z vprašanji o politiki cepljenja in domnevni diskriminaciji necepljenih ljudi, ter naj se oceni, kako države članice obvladujejo zdravstveno krizo;

20.   globoko obžaluje, da Komisija ni razkrila vseh podrobnosti pogodb o cepivih proti covidu-19, podpisanih s farmacevtskimi podjetji, s čimer je kršila pravico državljanov do obveščenosti; je resno zaskrbljen zaradi nepravilnosti pri ravnanju Komisije, saj javnosti ni omogočila dostopa do dokumentov o 1,5 milijona medicinskih mask, ki jih je kupila v zgodnji fazi pandemije covida-19 in ki niso izpolnjevale zahtevanih standardov kakovosti(9);

21.  ugotavlja, da je bila v letu 2021 poleg temeljnih pravic in okolja ena od glavnih skrbi vlagateljev peticij zdravje, in se obenem zaveda, da so bili v središču dela Odbora za peticije zdravstveni pomisleki, povezani s pandemijo covida-19; poudarja, da Odbor za peticije namenja pozornost posledicam covida-19 za politiko notranjega trga (zlasti nacionalnim omejitvam potovanj in njihovim vplivom na svobodo gibanja oseb v EU in zunaj nje); v zvezi s tem opozarja na skupno javno predstavitev o možnostih za izboljšanje pravic letalskih potnikov med krizo zaradi covida-19 ‒Uredba (ES) št. 261/2004(10), ki sta jo 14. julija 2021 organizirala Odbor za peticije ter Odbor za promet in turizem, da bi ocenila, kako učinkovito se je med pandemijo covida-19 uporabljala uredba o odškodninah letalskim potnikom in ali je bil pravni okvir EU o pravicah potnikov ustrezen za soočanje s tako krizo;

22.   opozarja na veliko število peticij o domnevnih kršitvah Listine; opozarja, da so imele te peticije le manjši vpliv zaradi dejanske omejitve področja uporabe listine iz njenega člena 51; opozarja, da so pričakovanja večine vlagateljev peticij v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja listina, velika in presegajo njeno trenutno področje uporabe; ponovno poziva k razmisleku o tem, da bi člen 51 razlagali širše, ne omejeno s področjem uporabe prava Unije, ali pa bi ga sploh črtali, kot je že zapisal v svojih resolucijah(11);

23.  opozarja na znatno število peticij, obravnavanih v zvezi z raznimi vidiki varstva pravic mavričnih družin v EU, zlasti različnimi stališči glede prostega gibanja in vzajemnega priznavanja pravic družin LGBTIQ+ v EU; želi spomniti na delavnico o pravicah oseb LGBTI+ v EU, ki jo je 22. marca 2021 organiziral Odbor za peticije, da bi razpravljali o položaju oseb LGBTIQ+, preučili novo strategijo za enakost oseb LGBTIQ, ki jo je predstavila Komisija, in obravnavali ovire za prosto gibanje mavričnih družin; opozarja na poročilo Odbora za peticije z dne 15. julija 2021 o pravicah oseb LGBTIQ v EU(12), v katerem ta Komisijo poziva, naj sprejme konkretne ukrepe za zaščito družin LGBTIQ+ v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije v zadevah Coman in Hamilton, Maruko, Römer in Hay(13) ter sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Taddeucci in McCall(14);

24.  poudarja, da so bile na agendi Odbora za peticije še vedno peticije, povezane s pravicami narodnih manjšin, zlasti o primerih diskriminacije v zvezi s pravico do izobraževanja v maternem jeziku, jezikovnimi in kulturnimi pravicami ter drugimi pravicami, npr. lastninsko pravico, kot je bilo navedeno v peticijah o primerih zaplembe in vračanja zemljišč v nekaterih državah članicah;

25.  ugotavlja, da so bila med resnimi pomisleki, izraženimi v peticijah v letu 2021, še vedno okoljska vprašanja; obžaluje, da se okoljska pravila v državah članicah ne izvajajo vedno pravilno, kot je opisano v številnih peticijah, ki vsebujejo pritožbe glede onesnaženosti zraka, zaščite velikih zveri in njihovega vpliva na človekove dejavnosti, nezakonite sečnje, napadov na okoljske aktiviste, nezakonitega odlaganja plastičnih odpadkov, propadanja naravnih ekosistemov, jedrske varnosti in spreminjanja biotske raznovrstnosti, kar potrjujejo tudi pilotni projekt EU in postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela Komisija; poudarja pomembno delo, ki ga opravlja Odbor za peticije, da bi opozoril na vpliv rudarskih dejavnosti na okolje, kot so pokazale številne vložene peticije o tej temi; opozarja na javno predstavitev o okoljskih in socialnih vplivih rudarskih dejavnosti v EU, ki jo je 2. decembra 2021 organiziral Odbor za peticije v sodelovanju z Odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane, namenjena pa je bila pridobivanju strokovnega znanja o raznih vidikih, vključno z zakonodajo o rudarjenju, varnostnimi standardi, socialnimi in okoljskimi vplivi rudnikov, okoljskim državljanstvom, udeležbo javnosti ter preglednostjo v sektorju rudarjenja; poudarja, da bi morala Komisija prednostno preiskati primere nepravilnega prenosa in izvajanja okoljske zakonodaje EU, da bi učinkovito odgovorila na pomisleke vlagateljev peticij; predlaga, naj države članice pri odločanju o odobritvi projektov, ki vplivajo na okolje, prednostno upoštevajo previdnostno načelo in načelo neškodovanja;

26.   poudarja, da so nezakonite prakse, na katere opozarjajo peticije, kot so odlaganje odpadkov na nezakonitih odlagališčih, nezakonita sečnja in trgovina z lesom, uničevanje ekosistemov ter nezakonito pobijanje vrst, zaščitenih v skladu z direktivo EU o habitatih, in trgovina z njimi, resne kršitve prava EU in kazniva dejanja zoper okolje; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija izboljšati orodja za boj proti okoljski kriminaliteti na ravni EU, da bi ta kazniva dejanja učinkovito preiskovali in preganjali ter storilce privedli pred sodišče;

27.  opozarja na skupno predstavitev Odbora za peticije ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane z dne 25. februarja 2021 o plastiki in ravnanju z odpadki v krožnem gospodarstvu, na kateri je bil poudarek na izvajanju veljavnega zakonodajnega okvira za plastične odpadke, obravnavanju glavnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice, ter opozarjanju na priložnosti, ki jih ponuja pravni okvir, da bi zmanjšali vpliv plastike na okolje po vsej Evropi;

28.  poudarja, kako pomembno je izpolniti pričakovanja državljanov EU v zvezi z varstvom okolja ter zlasti ukrepati na področju vodne politike, da bi zmanjšali onesnaževanje in nevarne ostanke kemičnih snovi; v zvezi s tem opozarja na resolucijo z dne 23. marca 2021 o ostankih kemikalij v Baltskem morju na podlagi peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020(15); poziva Komisijo, naj vprašanje streliva, odvrženega v evropska morja, vključi v horizontalne programe, da bo mogoče predložiti projekte za regije, ki jih je prizadela ista težava, ter da bo izmenjava izkušenj in dobre prakse lažja;

29.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju okolja;

30.   opozarja na skupno predstavitev Odbora za peticije in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja 16. junija 2021 o pravični in enaki obravnavi kmetov v Evropski uniji, ki je bila osredotočena na reformo skupne kmetijske politike, nova pravila EU za neposredna plačila in razvoj podeželja po letu 2022;

31.  opozarja, da mora Unija državljanom zagotoviti pravico do dejavne udeležbe pri demokratičnem delovanju Evropske unije v katerem koli uradnem jeziku, da bi se izognili vsakršni diskriminaciji in bi spodbujali večjezičnost; v tem smislu spodbuja institucije EU, naj uporabljajo čim več uradnih jezikov in jasno uresničujejo svoje politike večjezičnosti;

32.  poudarja delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami o domnevnih slabih varnostnih razmerah na parkiriščih za tovornjake in komercialna vozila v evropskem cestnem omrežju zaradi napadov na prevoznike na teh parkiriščih; v zvezi s tem opozarja na predlog resolucije o varnosti parkirišč za tovornjake v EU(16), ki ga je Odbor za peticije sprejel 6. oktobra 2021; poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta ukrepe za vzpostavitev in razvoj policijskega sodelovanja, v katerega bodo vključeni pristojni organi vseh držav članic in ki bo namenjeno preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj na cestah in parkiriščih; spodbuja Komisijo, naj na podlagi te resolucije sprejme konkretne ukrepe in strožje nadzira varnostne razmere na parkiriščih za tovornjake;

33.  poudarja, kako pomemben je prispevek Odbora za peticije za varstvo pravic invalidov, kar se pokaže med obravnavo številnih peticij o tej občutljivi temi; ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje(17), ki jo je Odbor za peticije sprejel 14. julija 2021; želi spomniti na delavnico o pravicah invalidov – izvajanje sklepnih ugotovitev Odbora za pravice invalidov iz leta 2015 v EU in strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, ki jo je 9. novembra 2021 organiziral Odbor za peticije, poudarek pa je bil na izvajanju konvencije OZN o pravicah invalidov ter obravnavi in reševanju tega vprašanja, zlasti s strategijami na področju invalidnosti;

34.  pozdravlja posebno zaščitno vlogo Odbora za peticije v EU v okviru konvencije OZN o pravicah invalidov; opozarja na pomembno tekoče delo odbora v zvezi s peticijami o vprašanjih na področju invalidnosti; ugotavlja, da je bilo leta 2021 vloženih manj peticij o vprašanjih invalidnosti kot v predhodnem letu; poudarja, da so med glavnimi izzivi, s katerimi se soočajo invalidi, še vedno dostopnost in mobilnost na javnih prostorih, diskriminacija, vključenost ter možnosti izobraževanja in zaposlovanja;

35.  opozarja, da so odnosi z uradom evropskega varuha človekovih pravic ena od obveznosti, ki jih Odboru za peticije nalaga poslovnik Parlamenta; pozdravlja konstruktivno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; potrjuje, da evropska varuhinja človekovih pravic vse leto redno prispeva k delu Odbora za peticije; je trdno prepričan, da morajo institucije, organi in agencije Unije zagotoviti, da se bo na podlagi priporočil varuhinje človekovih pravic dosledno in učinkovito ukrepalo; odločno podpira delo varuhinje človekovih pravic v zvezi z zagotavljanjem dostopa javnosti do dokumentov EU, ki je v letu 2021 zajemalo 214 preiskav; znova poziva Komisijo, naj pripravi predlog za revizijo Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot je bil sprejet v prejšnjih resolucijah; poudarja, da je treba pri tej reviziji v vsakem primeru povečati preglednost in odgovornost s spodbujanjem dobre upravne prakse(18);

36.  poudarja, da je evropska državljanska pobuda pomemben instrument aktivnega državljanstva in udeležbe javnosti; pozdravlja dejstvo, da so na več sejah po zgledu peticij potekale razprave o nekaterih neuspešnih evropskih državljanskih pobudah, s čimer so državljani dobili priložnost, da so predstavili svoje zamisli in konstruktivno razpravljali, olajšana pa je bila tudi njihova udeležba v demokratičnem procesu Unije; je seznanjen, da je Komisija v letu 2021 registrirala znatno število novih evropskih državljanskih pobud, kar kaže, da državljani izkoriščajo participativne instrumente, da bi imeli besedo pri oblikovanju politike in pripravi zakonodaje; poziva Komisijo, naj bolje sodeluje z državljani in ustrezno ukrepa na podlagi uspešnih evropskih državljanskih pobud, tudi z zakonodajnimi predlogi;

37.   poudarja, da je treba poskrbeti za učinkovitejšo komunikacijo, da bi povečali prepoznavnost dejavnosti Odbora za peticije v vseh državah članicah EU, zlasti prepoznavnost njegovih uradnih misij;

38.  poudarja, da je spletni portal Parlamenta za peticije ključno orodje za nemoten, učinkovit in pregleden postopek vlaganja peticij; v zvezi s tem pozdravlja izboljšave varstva podatkov in varnostnih elementov, zaradi katerih je portal uporabniku prijaznejši in varnejši za državljane; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati, da bi bil portal dostopnejši, med drugim tudi invalidom, in da bi državljani vedeli zanj; meni, da mora spletni portal za peticije vsebovati kratke opise vseh participativnih instrumentov EU v jasnem in preprostem jeziku, da bodo lahko uporabniki poiskali najustreznejše kanale in vlagali manj nedopustnih peticij; podpira vzpostavitev enotnega digitalnega portala, na katerem se bodo lahko državljani seznanili z vsemi postopki za vlaganje peticij in jih tudi uporabili;

39.  ugotavlja, da število oseb, ki podprejo eno ali več peticij, narašča, vendar številni vlagatelji še vedno trdijo, da so postopki, ki jih morajo izvesti na spletnem portalu Parlamenta, če želijo podpreti peticijo, preveč zapleteni;

40.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam držav članic in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije in njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL C 347, 9.9.2022, str. 110. (2) UL C 18, 19.1.2017, str. 10. (3) Parlament ga je sprejel 9. marca 2022 kot resolucijo (UL C 347, 9.9.2022, str. 110). (4) Parlament ga je kot resolucijo sprejel 16. decembra 2021 (UL C 251, 30.6.2022, str. 96). (5) Parlament ga je kot resolucijo o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2019 sprejel 11. marca 2021 (UL C 474, 24.11.2021, str. 82). (6) Parlament ga je kot resolucijo o letnem poročilu o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2020 sprejel 16. februarja 2022 (UL C 342, 6.9.2022, str. 58). (7) Parlament ga je kot resolucijo sprejel 9. marca 2022 (UL C 347, 9.9.2022, str. 110). (8) Mnenje PE689.805 v postopku 2021/2025(INI), ki ga je Parlament kot resolucijo sprejel 24. junija 2021 (UL C 81, 18.2.2022, str. 27). (9) Primer Evropskega varuha človekovih pravic 790/2021/MIG. (10) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov. UL L 46, 17.2.2004, str. 1. (11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012 (UL C 285, 29.8.2017, str. 112). (12) Parlament ga je kot resolucijo sprejel 14. septembra 2021 (UL C 117, 11.3.2022, str. 2). (13) Sodba z dne 5. junija 2018, Coman, C-673/16, ECLI:EU:C:2018:385, sodba z dne 1. aprila 2008, Maruko, C-267/06, ECLI:EU:C:2008:179, sodba z dne 10. maja 2011, Römer, C-147/08, ECLI:EU:C:2011:286, sodba z dne 7. februarja 2014, Hay, C-267/12, ECLI:EU:C:2013:823. (14) Taddeucci in McCall proti Italiji, št. 51361/09. (15) Parlament je resolucijo sprejel 27. aprila 2021 (UL C 506, 15.12.2021, str. 9). (16) Parlament ga je kot resolucijo sprejel 25. novembra 2021 (UL C 224, 8.6.2022, str. 95). (17) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. oktobra 2021 o zaščiti invalidov prek peticij: pridobljene izkušnje (peticije št. 2582/2013, 2551/2014, 0074/2015, 0098/2015, 1140/2015, 1305/2015, 1394/2015, 0172/2016, 0857/2016, 1056/2016, 1147/2016, 0535/2017, 1077/2017, 0356/2018, 0367/2018, 0371/2018, 0530/2018, 0724/2018, 0808/2018, 0959/2018, 0756/2019, 0758/2019, 0954/2019, 1124/2019, 1170/2019, 1262/2019, 0294/2020, 0470/2020, 0527/2020, 0608/2020, 0768/2020, 0988/2020, 1052/2020, 1139/2020, 1205/2020, 1299/2020, 0103/2021 in druge) (UL C 132, 24.3.2022, str. 129). (18) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2021 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2020 (UL C 251, 30.6.2022, str. 96).