Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je 8. januarja 2023 več tisoč desničarskih skrajnežev in podpornikov nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara vdrlo v nacionalni kongres, vrhovno sodišče in predsedniško palačo v Brasílii, kjer je so za seboj pustili razdejanje in pozvali k vojaškemu posredovanju, da bi strmoglavili predsednika Lulo da Silvo; ker je bil Bolsonarov nekdanji minister za pravosodje Anderson Torres aretiran, guverner zveznega okrožja (ki vključuje Brasílio) Ibaneis Rocha pa suspendiran;

B.  ker so nasilni napadi skrajne desnice na demokratične institucije svetovni pojav; ker so dogodki v Brasílii nezaslišan napad na brazilske demokratične institucije in ker je opaziti nekatere vzporednice z napadom na ameriški Kapitol leta 2021; ker sta imela nekdanji predsednik ZDA Donald Trump in nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro pri teh dogodkih osrednjo vlogo;

C.  ker platforme družbenih medijev še vedno ne moderirajo ali omejujejo širjenja protidemokratičnih kampanj, nadnacionalnega fašizma in ekstremizma, zlasti prek algoritmov, ki spodbujajo sovražne vsebine in dezinformacije, ter niso pripravljene odstraniti nezakonite vsebine, pri teh dogodkih pa so imele ključno vlogo, saj so še podžigale agresivno retoriko in nasilje ter olajšale mobilizacijo in širjenje dezinformacij;

1.  kar najostreje obsoja kazniva dejanja podpornikov nekdanjega predsednika Bolsonara in podpira stalna prizadevanja za hitro, nepristransko, temeljito in učinkovito preiskavo, da bi identificirali, kazensko preganjali in privedli pred sodišče vse vpletene, vključno s pobudniki, organizatorji in finančnimi podporniki, ter terjali odgovornost državnih institucij, ki niso ukrepale, da bi te napade preprečile;

2.  izraža solidarnost z demokratično izvoljenim predsednikom Lulo da Silvo, njegovo vlado in brazilskimi institucijami;

3.  obžaluje, da skušajo nekdanji predsednik Bolsonaro in nekateri njegovi politični podporniki diskreditirati volilni sistem in volilne organe, čeprav ni dokazov o volilnih goljufijah, in jih poziva, naj sprejmejo demokratični izid volitev;

4.  priznava povezavo med naraščajočim nadnacionalnim fašizmom, rasizmom, ekstremizmom in, med drugim, dogodki v Brasílii, vdorom v ameriški Kapitol januarja 2021 in aretacijami decembra 2022 zaradi načrtovanega napada na nemški bundestag;

5.  poudarja, da je vrhovno sodišče 13. januarja 2023 odobrilo zahtevo zveznih tožilcev za preiskavo nekdanjega predsednika Bolsonara, saj bi ta „utegnil zelo pomembno prispevati k pojavu kaznivih in terorističnih dejanj“; izraža zaskrbljenost nad dejanji oziroma nedejavnostjo javnih uslužbencev, zlasti guvernerja in vojaške policije zveznega okrožja;

6.  poudarja, kako pomembni so zakonodajni okviri, kot je akt o digitalnih storitvah, ki ureja platforme družbenih medijev in tehnološka podjetja, pri učinkovitem boju proti širjenju in preprečevanju sovražnega govora in napačnih informacij prek spleta ter onemogočanju nadaljnje radikalizacije;

7.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope ter predsedniku, vladi in parlamentu Brazilije.