Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 9, člena 151, člena 153(1)(e) in (f) ter člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 12, 27, 28, 30, 31 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(2),

–  ob upoštevanju direktiv Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(3) in 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(7),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem(8),

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti z naslovom Evropska dodana vrednost ukrepa EU na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja, ki jo je Parlament pripravil novembra 2012, ter ocene z naslovom Evropski sveti delavcev – postopek zakonodajne pobude: revizija direktive o evropskih svetih delavcev, ki jo je Parlament pripravil januarja 2021,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o novi strategiji EU za enakost spolov(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2021 o demokraciji na delovnem mestu: Evropski okvir za pravice do soodločanja delavcev in revizija direktive o Evropskem svetu delavcev(10),

–  ob upoštevanju študije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. avgusta 2020 o pravnem okviru EU za varstvo in krepitev obveščanja in udeležbe delavcev ter posvetovanja z njimi,

–  ob upoštevanju raziskovalnega projekta Univerze v Leuvnu iz maja 2016 z naslovom European Works Councils on the Move: Management Perspectives on the Development of a Transnational Institution for Social Dialogue (Evropski sveti delavcev v razvoju: pogledi poslovodstva na razvoj nadnacionalne institucije za socialni dialog),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 16. novembra 2018 o spremljanju uporabe okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. maja 2018 o izvajanju Direktive 2009/38/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti v državah članicah,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. maja 2018 z naslovom Ocena – Spremni dokument k Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Poročilo o izvajanju Direktive 2009/38/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti v državah članicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018 o svežnju evropskega prava družb(11),

–  ob upoštevanju Socialne zaveze Evropskega sveta iz Porta z dne 7. maja 2021 in njegove izjave iz Porta z dne 8. maja 2021,

–  ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9‑0295/2022),

A.  ker je bilo leta 2015 število mednarodnih podjetij s sredstvi ali obrati v več državah približno 45-krat večje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja(12);

B.  ker sta demokracija in demokracija na delovnem mestu osrednji vrednoti Unije; ker so svoboda zbiranja, pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov temeljne pravice, ki so zaščitene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter so gradniki trajnostne prihodnosti z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika; ker je v načelu št. 8 evropskega stebra socialnih pravic določeno, da je treba delavce vključevati v zadeve, ki so zanje pomembne;

C.  ker je v skladu s členom 151 PDEU določeno, da si Unija in države članice prizadevajo za spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev; ker zato Unija in države članice izvajajo ukrepe, ki upoštevajo različnost praks posameznih držav članic, zlasti na področju pogodbenih odnosov, ter potrebo po ohranitvi konkurenčnosti gospodarstva Unije; ker je v PDEU navedeno, da takšen razvoj ne bo nastal le na podlagi delovanja notranjega trga, marveč tudi na podlagi postopkov na področju zaposlovanja in socialne politike, predvidenih v Pogodbah, in približevanja določb zakonov ali drugih predpisov;

D.  ker je socialni dialog, vključno z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi, ključni element evropskega socialnega modela in ker evropski sveti delavcev odražajo pomen, ki se pripisuje zastopanosti delavcev; ker je pravna država ena od temeljnih vrednot Unije, zapisana v členu 2 PEU, in predpogoj za zaščito vseh drugih temeljnih vrednot Unije, vključno s temeljnimi pravicami, demokracijo in učinkovito uporabo prava Unije o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi;

E.  ker imajo delujoči evropski sveti delavcev pomembno vlogo pri zagotavljanju ustreznega upravljanja multinacionalnih družb;

F.  ker je v Uniji trenutno približno 1200 evropskih svetov delavcev z 18 000 posameznimi predstavniki(13);

G.  ker je v skladu s členom 2 PEU enakost temeljna vrednota Unije in ker Unija v skladu s členom 3(3) PEU spodbuja enakost žensk in moških; ker je v načelu št. 2 evropskega stebra socialnih pravic navedeno, da je treba zagotoviti enako obravnavanje in enake možnosti žensk in moških, tudi pri udeležbi na trgu dela, pogojih za zaposlitev in poklicnem napredovanju;

H.  ker je bilo po podatkih ankete Evropskega sindikalnega inštituta(14) v letu 2018 velika večina članov evropskih svetov delavcev moških, ženske pa so predstavljale le 15,4 % članov; ker je manj verjetno, da bodo članice evropskega sveta delavcev zasedale višje položaje; ker v organih odločanja še vedno obstajajo razlike med spoloma in plačami, kar preprečuje polno udeležbo žensk v gospodarskem in družbenem življenju ali njihov prispevek k temu življenju;

I.  ker se razvoj evropskih svetov delavcev po posameznih industrijskih sektorjih in državah članicah zelo razlikuje; ker podatki kažejo, da je skupno dejavnih 992 evropskih svetov delavcev, približno 400 pa jih je bilo sčasoma razpuščenih zaradi dejavnikov, kot so združitve, stečaji ali razpustitve(15);

J.  ker je študija pokazala, da bi lahko evropski sveti delavcev pozitivno vplivali na prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo ter izboljšali organizacijo dela in odločanje(16);

K.  ker se zdi, da imajo člani evropskega sveta delavcev kljub pravici do izražanja mnenja le malo vpliva na postopek odločanja v svojih podjetjih, zlasti pri prestrukturiranju;

L.  ker bi morali delodajalci prepoznati koristno vlogo evropskih svetov delavcev, ki prinašajo različne koristi vsem stranem, kot je izboljšanje skupnega razumevanja vprašanj in odločitev, ter prispevajo k nadnacionalnemu socialnemu dialogu na ravni podjetja;

M.  ker so v večini držav članic kazni za neposvetovanje finančne globe v razponu od 23 do 187 515 EUR(17), ki zato pogosto niso učinkovite, odvračilne in sorazmerne;

N.  ker se način dostopa evropskih svetov delavcev in posebnih pogajalskih teles do pravnega varstva v različnih državah članicah razlikuje glede na njihove nacionalne sisteme, ki lahko evropske svete delavcev obravnavajo kot pravno osebnost oziroma jim omogočajo, da v postopku ukrepajo prek svojih članov ali sindikatov(18);

O.  ker imajo evropski sveti delavcev polno pravno osebnost samo v štirih državah članicah (Avstriji, Franciji, Romuniji in Švedski), kar članom evropskega sveta delavcev omogoča, da sprožijo sodne postopke v imenu evropskega sveta delavcev in ga zastopajo v odnosih s tretjimi stranmi(19); ker je Komisija prejela samo eno uradno pritožbo o izvajanju Direktive 2009/38/ES; ker so pravdni postopki na nacionalni ravni še vedno omejeni zaradi težav pri dostopu do pravnega varstva in pomanjkanja jasnih določb v zvezi z evropskimi sveti delavcev in posebnimi pogajalskimi telesi v Direktivi 2009/38/ES;

P.  ker je za uspešnost in pozitiven učinek evropskih svetov delavcev potrebno zaupanje med evropskim svetom delavcev in poslovodstvom podjetij, ki temelji na konstruktivnem dialogu, na katerega pogosto vpliva kultura delovnih odnosov med delodajalci in delojemalci v vsaki državi članici; ker obstajajo dokazi, da lahko zgodnje posvetovanje znatno vpliva na varnost zaposlitve med procesom prestrukturiranja in da sta udeležba delavcev in posvetovanje z njimi bistvena za zagotavljanje dobrega počutja delavcev ter lahko pozitivno vplivata na kakovost delovnih mest(20); ker imajo evropski sveti delavcev ključno vlogo pri evropeizaciji odnosov med delodajalci in delojemalci;

Q.  ker vrzeli in pomanjkljivo izvrševanje Direktive 2009/38/ES prispevajo k razdrobljenemu uveljavljanju pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja o nadnacionalnih zadevah po vsej Uniji;

R.  ker je pojem nadnacionalnosti še vedno težko razlagati in ostaja abstrakten v konkretnih primerih(21) tako za člane evropskih svetov delavcev kot za glavno poslovodstvo;

S.  ker kljub temu, da je lahko uporaba klavzul o zaupnosti na podlagi člena 8 Direktive 2009/38/ES v določenih primerih upravičena, pretirano sklicevanje na ta člen ovira učinkovito uveljavljanje pravic do obveščanja in posvetovanja(22);

T.  ker so imeli socialni partnerji ključno vlogo pri blaženju posledic pandemije covida-19 na delovnem mestu, kot so uvedba zdravstvenih in varnostnih ukrepov, izvajanje shem za ohranjanje delovnih mest in nove oblike organizacije dela; ker zaradi koronavirusne krize trenutno potekajo številni postopki prestrukturiranja(23); ker sta posvetovanje z delavci in možnost udeležbe delavcev v pogajanjih in kolektivnih pogajanjih bistvenega pomena za obravnavanje pozitivnih in negativnih učinkov prestrukturiranja;

U.  ker so nedavne raziskave Eurofounda pokazale vpliv koronavirusne krize na delovanje in ustanovitev evropskih svetov delavcev, saj se je zaradi omejitve mobilnosti, ki je bila posledica javnozdravstvenih ukrepov, zaustavil napredek v razpravah o ustanovitvi novih evropskih svetov delavcev; čeprav so se obstoječi evropski sveti delavcev večinoma preselili na splet, kar je omogočilo dejavnejšo izmenjavo, bi morali sestanki s fizično navzočnostjo ostati pravilo, pod pogojem, da je to v skladu z javnozdravstveni ukrepi;

V.  ker je izvajanje prava Unije na področju obveščanja delojemalcev in posvetovanja z njimi razdrobljeno ter bi lahko imelo za posledico pomanjkanje pravne varnosti za delodajalce in delojemalce; ker je treba okrepiti nabor orodij Unije, in sicer z ambiciozno revizijo Direktive 2009/38/ES, ki bo povečala pravice delavcev do obveščanja, posvetovanja in udeležbe;

W.  ker bi bile lahko pri pripravi novih strategij in politik podjetij zagotovljene bolj strukturirane in proaktivne metode obveščanja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi ob ustreznem upoštevanju klavzul o zaupnosti; ker bi se bilo treba s socialnimi partnerji posvetovati o pripravi in, kadar so na voljo, izvajanju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost;

X.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb(24) pozval Svet, naj vključi sklicevanje na socialni napredek v člen 9 PDEU, in sicer v povezavi s protokolom o socialnem napredku, da bi okrepili socialni dialog ter podprli krepitev konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva Unije, pri tem pa posebno pozornost namenili malim in srednjim podjetjem ter preverjanju konkurenčnosti in spodbujanju v prihodnost usmerjenih naložb, osredotočenih na pravičen, zeleni in digitalni prehod;

Y.  ker bi morala moteči učinek na gospodarstvo in trg dela, ki ga povzročajo sedanje preobrazbe, kot so tehnološki razvoj, digitalizacija, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ukrepi za preprečevanje pandemije covida-19 ter gospodarsko in socialno okrevanje po pandemiji ter nove oblike zaposlovanja, kot sta platformno delo in delo na daljavo, spremljati revizija zakonodajnih instrumentov in praks Unije, da bi se odzvali na obstoječe izzive, hkrati pa tudi izkoristili potencial teh preobrazb;

Z.  ker bi se morala digitalna orodja, kot so videokonferenčni sistemi, uporabljati kot sredstvo za krepitev pravic iz Direktive 2009/38/ES in njene praktične uporabe, nikakor pa ne bi smela nadomestiti postopkovnih obveznosti glede obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, kot so redni sestanki s fizično navzočnostjo med evropskimi sveti delavcev in glavnim poslovodstvom;

Poziv Komisiji, naj izvede dolgo pričakovano revizijo Direktive 2009/38/ES

1.  poudarja, da imajo pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe ključno vlogo pri delovanju socialnega tržnega gospodarstva, zlasti z vidika sprememb na trgu dela, ki so posledica zelenega in digitalnega prehoda; poudarja, da so evropski sveti delavcev eden od ključnih instrumentov za krepitev demokracije na delovnem mestu pri nadnacionalnih zadevah, uveljavljanje pravic delavcev, povečanje sodelovanja zaposlenih ter spodbujanje medsebojnega zaupanja med poslovodstvom in zaposlenimi; meni, da je bistveno, da se okrepijo evropski sveti delavcev in njihova zmožnost uveljavljanja pravic do obveščenosti in posvetovanja ter da se poveča njihovo število, pri čemer je treba upoštevati različne sisteme odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah;

2.  ponovno poudarja, da je treba med predstavniki zaposlenih in poslovodstvom povečati ozaveščenost o evropskih svetih delavcev, njihovo prepoznavnost ter njihove morebitne prednosti ter ustvariti spodbude za razvoj evropskih svetov delavcev, njihovo širšo uporabo in učinkovito izvrševanje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zbere podatke o podjetjih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/38/ES; poziva Komisijo, naj v letu 2023 organizira konferenco na visoki ravni, da bi podjetja, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/38/ES, evropske svete delavcev, socialne partnerje v različnih sektorjih in nacionalne institucije trga dela ozavestili o pomembnosti evropskih svetov delavcev ter to temo uvrstili med prednostne politične naloge;

3.  ugotavlja, da lahko izmenjava znanja, izkušenj in primerov dobrih praks pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju evropskih svetov delavcev in izboljšanju njihovega delovanja, med drugim z vzpostavitvijo platforme za strukturirano in redno izmenjavo primerov dobrih praks med državami članicami in sektorji, da bi se zlasti povečala prepoznavnost evropskih svetov delavcev v sektorjih in državah članicah, kjer je njihov obstoj omejen;

4.  poziva Komisijo, naj podpre evropske sindikalne organizacije, države članice pa, naj podprejo najbolj reprezentativne organizacije delavcev, ki so predvidene z nacionalno zakonodajo ali prakso, ter zanje organizirajo specializirana usposabljanja o pravicah evropskih svetov delavcev, da bodo lahko svoje člane ustrezno obveščale o delovanju evropskih svetov delavcev, ter naj namenijo sredstva za kampanje ozaveščanja;

5.  želi spomniti, da so evropski sveti delavcev edinstveni nadnacionalni organi, vzpostavljeni za obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi ter za izgradnjo in spodbujanje identitete podjetij, in da lahko sodelovanje evropskega sveta delavcev razvija in spodbuja podjetniško kulturo in kohezijo; poudarja, kako pomembno je, da predstavniki delavcev, zlasti evropski sveti delavcev, smiselno sodelujejo pri pripravi in izvajanju odločitev v zvezi z nadnacionalnimi zadevami, ki pomembno vplivajo na interese delavcev, po tem, ko so jim bile posredovane ustrezne informacije in je bilo opravljeno posvetovanje z njimi;

6.  močno obžaluje, da glavno poslovodstvo ne zagotovi vedno finančnih, materialnih in pravnih virov, ki so potrebni, da bi lahko evropski sveti delavcev ustrezno opravljali svoje naloge; je zaskrbljen zaradi težav, ki jih imajo evropski sveti delavcev pri dostopu do finančne podpore Komisije, ter poudarja, da je nujno treba olajšati postopek prijave in zmanjšati vsa upravna bremena pri dostopu do tega financiranja; poziva Komisijo, naj spremlja prenos Direktive 2009/38/ES in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

7.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za revizijo Direktive 2009/38/ES, da bi pojasnili njene cilje, opredelitve in postopke ter okrepili pravico predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja z njimi, zlasti med postopki prestrukturiranja, v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta z dne 16. decembra 2021;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije preuči prednosti vključitve pogodb, ki strukturno neodvisnim podjetjem omogočajo medsebojni vpliv na poslovanje in poslovne odločitve (kot so franšizne pogodbe ali pogodbe o upravljanju)(25), v področje uporabe Direktive 2009/38/ES, da bi preprečili morebitne vrzeli.

Zagotavljanje pravočasnega in tehtnega posvetovanja

9.  priznava, da je Direktiva 2009/38/ES privedla do izboljšav v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem evropskih svetov delavcev; vendar obžaluje, da se evropski sveti delavcev še vedno soočajo z velikimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti z vidika pravočasnega obveščanja ter predhodnega in ustreznega posvetovanja z njimi o zadevah nadnacionalnega značaja, ki bi lahko vplivala na delovna mesta in delovne pogoje delovne sile v Evropi, vključno s spremembami, ki so povezane z zelenim in digitalnim prehodom;

10.  poudarja, da opredelitev in s tem povezana razlaga tega, kaj je treba obravnavati kot nadnacionalne zadeve, ostajata nejasni in dopuščata različne razlage, kar povzroča razdrobljen prenos in izvajanje Direktive 2009/38/ES v državah članicah ter posledično razdrobljeno uporabo s strani podjetij; poudarja dejstvo, da mora biti opredelitev natančna in celovita ter da so obseg možnih učinkov ter ustrezna raven upravljanja in zastopanja, ki jo vključuje, manjkajoči elementi, ki jih je treba upoštevati pri določanju nadnacionalne narave zadeve; ponovno poziva, naj se razjasni pojem „nadnacionalnosti“ zadeve v Direktivi 2009/38/ES;

11.  obžaluje, da je v zvezi s pravočasnim posvetovanjem še vedno težava, da se lahko mnenje predstavnikov delavcev zahteva ali poda v trenutku, ko ni mogoče smiselno razmisliti o predlaganem ukrepu ali ko je bila odločitev vodstva o predlaganem ukrepu že sprejeta; obžaluje, da vodstvo ni obvezano upoštevati mnenja, zato se mnenje pogosto ne upošteva ali vsebinsko ne vpliva na predlagani ukrep; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo krepitev pravic do obveščanja in posvetovanja ter smiselne postopke posvetovanja; poziva k revidirani opredelitvi pojma „posvetovanje“ v Direktivi 2009/38/ES, da bi zagotovili, da se mnenje evropskega sveta delavcev upošteva pri odločitvah podjetij in da se mnenje poda pred zaključkom posvetovanja na ustrezni ravni, preden upravni organi podjetja sprejmejo odločitev, in tako, da se evropskemu svetu delavcev omogoči pridobitev utemeljenega odgovora na njegovo mnenje v skladu z Direktivo 2002/14/ES;

12.  poudarja, da je pomembno zagotoviti, da lahko podjetja ali skupine podjetij učinkovito sprejemajo odločitve;

13.  poudarja, da morajo imeti člani evropskega sveta delavcev pravočasen dostop do smiselnih in najnovejših informacij o predvidenih odločitvah nadnacionalnega značaja, ter poudarja pomen zadostnega časa in virov za oceno in ovrednotenje prejetih informacij ter razpravo o njih ob podpori razpoložljivih strokovnjakov; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dobro komunikacijo in sodelovanje med glavnim poslovodstvom in evropskim svetom delavcev, vključno z zastopanostjo zaposlenih na ravni upravnih odborov, da se zagotovi ustrezno spoštovanje pravic delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe;

Krepitev dodatnih zahtev

14.  ugotavlja, da je triletno obdobje, ki sledi zahtevi, pred uporabo dodatnih zahtev v primeru nesklenitve sporazuma pretirano, se pogosto ne uporablja učinkovito in je v škodo delavcev; ponovno poziva k okrepitvi dodatnih zahtev iz Direktive 2009/38/ES, ki so podlaga za sporazume, dosežene s pogajanji; poudarja, da pravica evropskih svetov delavcev do letnega srečanja z glavnim poslovodstvom ni dovolj in bi jo bilo treba razširiti, da bi zagotovili srečanja dvakrat letno in da bi izboljšali praktično delovanje, učinek in upravljanje evropskih svetov delavcev;

Pojasnitev obsega zaupnosti

15.  poudarja dejstvo, da je izvajanje določb o zaupnosti v državah članicah razdrobljeno, ker ni jasne opredelitve, zato poziva k jasni opredelitvi zaupnih informacij; v zvezi s tem poudarja, da si morajo države članice še naprej prizadevati za natančno opredelitev in pojasnitev pogojev, pod katerimi glavnemu poslovodstvu ni treba posredovati informacij, ki bi lahko bile škodljive; ponovno poziva(26), naj se prepreči zloraba pravil o zaupnosti kot način za omejevanje dostopa do obveščenosti in učinkovite udeležbe, in poziva Komisijo, naj v okviru revizije Direktive 2009/38/ES od držav članic zahteva, da jasno opredelijo, v katerih primerih je utemeljeno omejiti dostop do obveščenosti na podlagi zaupnosti;

Izboljšanje reševanja sporov

16.  poudarja, da v primeru nesoglasja o tem, ali naj se izvede postopek obveščanja ali posvetovanja, primanjkuje smernic o tem, kako odpraviti morebitne negativne učinke takšnih nesoglasij na člane evropskih svetov delavcev in predstavnike delavcev; zato poudarja dodano vrednost, ki bi jo lahko imele pobude Unije pri zagotavljanju takšnih smernic;

Uvajanje učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni

17.  je zaskrbljen zaradi razdrobljene in nezadostne skladnosti z Direktivo 2009/38/ES po vsej Uniji in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno, učinkovito in pravočasno skladnost, izvajanje in izvrševanje direktive v korist delavcev po vsej Uniji;

18.  v zvezi s tem poziva k okrepljenim pravilom in postopkom ter drugim ukrepom, kot je uvedba pravice v Direktivi 2009/38/ES, da se pri nacionalnih sodiščih ali drugih pristojnih organih zahteva predhodna odredba za začasno odložitev izvajanja odločitev poslovodstva, dokler se ne izvede postopek obveščanja in posvetovanja z evropskim svetom delavcev na ustrezni ravni vodstva in zastopanja ter na način, ki v skladu s to direktivo omogoča utemeljen odgovor vodstva;

19.  obžaluje, da v več državah članicah kazni za neizpolnjevanje niso učinkovite, odvračilne ali sorazmerne, kot je določeno z Direktivo 2009/38/ES; poudarja, da je treba okrepiti določbe, ki urejajo kazni v državah članicah, da bi izboljšali skladnost z Direktivo 2009/38/ES, hkrati pa zagotoviti, da to ne bo obremenilo poslovnih subjektov; ponovno poziva Komisijo, naj revidira Direktivo 2009/38/ES, da bi uvedli učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni za namene zagotavljanja skladnosti;

Odprava izjem za sporazume, sprejete pred direktivo

20.  poudarja, da so več kot 25 let po tem, ko je bila sprejeta prva direktiva o evropskem svetu delavcev(27), številni sporazumi, sprejeti pred direktivo, še vedno v veljavi in niso bili prilagojeni zahtevam Direktive 2009/38/ES; meni, da je bistveno, da vse sporazume o evropskem svetu delavcev urejajo iste pravice in obveznosti, da se zagotovijo enaka obravnava delavcev, dostop do uporabe visokih standardov Unije in pravna varnost; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo izjemo za t. i. prostovoljne sporazume, sprejete pred direktivo, in poziva k reviziji ustreznih določb Direktive 2009/38/ES, da se zagotovijo regulativni enaki pogoji za delovanje evropskih svetov delavcev;

Zagotovitev dostopa do pravnega varstva

21.  poudarja, kako pomembno je, da imajo evropski sveti delavcev dostop do sodišč ali pristojnih nacionalnih organov za delo; obžaluje, da imajo evropski sveti delavcev težave pri uveljavljanju svojih pravic do obveščanja in posvetovanja, kot so opredeljene v Direktivi 2009/38/ES; obžaluje, da v nekaterih državah članicah sodišča ali organi, pristojni za svetovanje ali za obravnavanje ali odločanje v sporih v zvezi z evropskimi sveti delavcev, nimajo strokovnega znanja o vprašanjih iz te direktive; ponovno poziva države članice, naj evropskim svetom delavcev in posebnim pogajalskim telesom zagotovijo lažji upravni in pravni postopek za učinkovit dostop do pravnega varstva ter naj v okviru ocene učinka Komisije natančno opredelijo pravni status evropskih svetov delavcev in posebnih pogajalskih teles, vključno s podelitvijo statusa pravne osebe;

22.  poudarja, da imajo delavci in delodajalci ali njihove organizacije pravico do kolektivnih pogajanj in svobode zbiranja ter da delodajalci ne bi smeli posegati v te pravice in jih omejevati, predstavniki delavcev v evropskih svetih delavcev pa bi morali biti pri uveljavljanju svojih pravic zaščiteni pred povračilnimi ukrepi;

23.  poudarja, kako pomembni so vključujoči trgi dela in celovit pristop za doseganje enakosti spolov na delovnem mestu; obžaluje, da je treba še veliko storiti, da bi zagotovili enake možnosti, in poudarja, da je treba zagotoviti večjo udeležbo žensk in invalidov na trgu dela; poudarja, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov v evropskih svetih delavcev in da imajo lahko člani evropskega sveta delavcev in drugi organi predstavnikov delavcev pri tem pomembno vlogo;

24.  poziva Komisijo, naj do 31. januarja 2024 na podlagi člena 153(1)(e) PDEU predloži predlog za revizijo Direktive 2009/38/ES v skladu s priporočili iz priloge k tej direktivi;

o
o   o

25.  naroči svoji predsednici, naj posreduje to resolucijo in priložena priporočila Komisiji in Svetu.

(1) UL L 122, 16.5.2009, str. 28. (2) UL L 80, 23.3.2002, str. 29. (3) UL L 294, 10.11.2001, str. 22. (4) UL L 207, 18.8.2003, str. 25. (5) UL L 225, 12.8.1998, str. 16. (6) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (7) UL L 82, 22.3.2001, str. 16. (8) UL L 157, 15.6.2016, str. 1. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0025. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0508. (11) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018AE1917&rid=3 (12) Študija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. avgusta 2020, str. 24. (13) Študija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. avgusta 2020, str. 25. (14) Evropski sindikalni inštitut. Can anybody hear us? An overview of the 2018 survey of EWC and SEWC representatives (Nas kdo sliši? Pregled ankete predstavnikov evropskih svetov delavcev in svetov delavcev evropskih družb iz leta 2018), 2019. (15) https://www.eurofound.europa.eu/sl/node/52251 (16) https://www.boeckler.de/en/faust-detail.htm?sync_id=8473 (17) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. maja 2018, str. 33 do 35. (18) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. maja 2018, str. 34. (19) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. maja 2018, str. 34. (20) Parlamentova ocena evropske dodane vrednosti iz novembra 2012. (21) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. maja 2018, str. 6. (22) Delovni dokument služb Komisije z dne 14. maja 2018, str. 27-28. (23) https://www.eurofound.europa.eu/sl/publications/report/2020/erm-report-2020-restructuring-across-borders (24) UL C 493, 27.12.2022, str. 130. (25) Pogodbe o upravljanju so sporazumi, s katerimi eno podjetje, ki sicer ostaja neodvisna struktura, prenese tekoče poslovanje na drugo podjetje. Podjetje za upravljanje tako lahko nadzoruje zaposlene v upravljanem podjetju, ne da bi imelo v lasti podjetje kot tako. (26) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0508, odstavek 30. (27) Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 254, 30.9.1994, str. 64).

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Evropski parlament poziva Komisijo, naj predloži predlog spremembe Direktive 2009/38/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti, , pri tem pa upošteva naslednja priporočila:

1.  Zeleni in digitalni prehod ustvarjata priložnosti in izzive za trge dela, delodajalce in zaposlene. Da bi našli trajnostne rešitve za spremembe na trgih dela, bi bilo treba zaposlene, delodajalce in državljane spodbuditi k sodelovanju v demokratičnih sistemih in procesih odločanja.

2.  Evropski sveti delavcev so nedvomno zgodba o uspehu in pomemben steber evropskega socialnega modela. Od sprejetja in prenosa Direktive 94/45/ES so minila skoraj tri desetletja, od sprejetja Direktive 2009/38/ES pa več kot desetletje. Izvzemanje sporazumov, podpisanih pred Direktivo 94/45/ES, ni več upravičeno, prav tako ni upravičeno, da se ta sicer zastarela direktiva še vedno uporablja za sporazume, podpisane ali spremenjene med obdobjem prenosa Direktive 2009/38/ES. Zato bi bilo treba sporazume, izvzete na podlagi člena 14 Direktive 2009/38/ES, vključiti v področje uporabe navedene direktive.

3.  Določene odločitve, ki imajo morebitne znatne neposredne ali posredne posledice za interese delavcev, morajo biti čim prej predmet obveščanja njihovih predstavnikov in posvetovanja z njimi.

4.  Čeprav so bile z direktivama 94/45/ES in 2009/38/ES določene nadnacionalne kolektivne delavske pravice do obveščenosti in posvetovanja, se te pravice v praksi pogosto ne spoštujejo in izkazalo se je, da jih je zelo težko izvrševati. V številnih primerih so delodajalci izvedli ukrepe z nadnacionalnimi učinki, ne da bi o tem obvestili evropski svet delavcev in se z njim posvetovali (Renault Vilvoorde)(1). Pogosto so evropski sveti delavcev obveščeni in se z njimi posvetuje šele, ko se ukrepi z nadnacionalnimi učinki že izvedejo. Zato bi bilo treba uvesti določbe, ki bi omogočale učinkovito izvrševanje.

Direktiva 2009/38/ES se spremeni:

(1)  v členu 1, se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Za nadnacionalne se štejejo zadeve, katerih morebitni učinki neposredno ali posredno zadevajo družbo ali povezano družbo na ravni Unije ali najmanj dve družbi ali podružnici ali povezani družbi v dveh različnih državah članicah.

4a.  Za določitev nadnacionalne narave zadeve se upoštevata obseg njenih morebitnih učinkov in raven vključenih poslovodstev in predstavništev. To vključuje zadeve, ki ne glede na število vključenih držav članic zadevajo delavce v smislu obsega njihovega morebitnega vpliva, ter zadeve, ki vključujejo prenos dejavnosti med dvema ali več državami članicami. Družbe ali podružnice, ki se nahajajo v različnih državah članicah, se štejejo za zadevne družbe ali podružnice, kadar je mogoče razumno pričakovati, da bo zadeva, ki vpliva na eno družbo ali podružnico, vplivala ali bi lahko v bližnji prihodnosti vplivala na družbe ali podružnice v drugih državah članicah, tudi kadar se odločitve, ki jih namerava sprejeti družba ali skupina družb, sprejmejo v državi članici, ki ni država članica, v kateri ti učinki nastanejo.“;

(2)  v členu 2 se odstavek 1 spremeni:

(a)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) ‚predstavniki delavcev‘ pomeni predstavnike sindikata ali delavcev po nacionalni zakonodaji ali običajih;“;

(b)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g) „posvetovanje“ pomeni vzpostavljanje dialoga in izmenjava stališč med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali z drugo ustrezno ravnjo vodstva v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da brez poseganja v pristojnosti vodstva in v razumnem času izrazijo predhodno mnenje o predlaganih ukrepih, na katere se nanaša posvetovanje, ki se upošteva v družbi, ki posluje na ravni Unije, ali povezani družbi, ki posluje na ravni Unije. Posvetovanje poteka tako, da lahko predstavniki delavcev pred sprejetjem odločitve od glavnega poslovodstva pravočasno pridobijo utemeljen odgovor;“;

(3)  člen 5 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. „Za doseganje cilja iz člena 1(1) začne glavno poslovodstvo pogajanja za ustanovitev evropskega sveta delavcev ali za uvedbo postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci na lastno pobudo ali na skupno ali ločeno pisno zahtevo najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov v vsaj dveh družbah ali podružnicah v najmanj dveh različnih državah članicah.“;

(b)  uvodno besedilo odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V ta namen se v šestih mesecih od datuma zahteve v skladu z odstavkom 1 in z možnostjo šestmesečnega podaljšanja ustanovi posebno pogajalsko telo v skladu z naslednjimi smernicami:“;

(c)  v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) Člani posebnega pogajalskega telesa so izvoljeni ali imenovani v sorazmerju s številom delavcev, ki jih v vsaki državi članici zaposlujejo družbe ali povezane družbe, ki poslujejo na območju Unije, in sicer na način, s katerim se skuša doseči po spolu uravnoteženo zastopanost, z dodelitvijo enega sedeža vsaki državi članici za vsak delež v tej državi članici zaposlenih delavcev, kar je enako 10 % skupnega števila delavcev, zaposlenih v vseh državah članicah, ali ulomku tega deleža.“;

(d)  v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene pogajanj lahko posebno pogajalsko telo zaprosi za pomoč predstavnikov pristojnih potrjenih organizacij delavcev na ravni Unije in po potrebi dodatnih strokovnjakov po lastni izbiri. Ti strokovnjaki in predstavniki sindikatov so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca.“;

(e)  v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Skladno s tem načelom države članice lahko same sprejmejo pravila za financiranje delovanja posebnega pogajalskega telesa. Zlasti lahko omejijo pokrivanje stroškov za strokovnjake na samo enega strokovnjaka poleg predstavnika potrjene organizacije delavcev na ravni Unije.“;

(4)  vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Cilji v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v evropskih svetih delavcev in ožjem odboru

Ko glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo ustanavljata nov evropski svet delavcev ali ko se glavno poslovodstvo in evropski svet delavcev ponovno pogajata o sporazumu o evropskem svetu delavcev, se v duhu iskrenega sodelovanja pogajata o potrebnih ureditvah za zagotovitev, da so evropski sveti delavcev predmet naslednjih zastavljenih ciljev:

(a)  premalo zastopani spol predstavlja vsaj 40 % članov evropskega sveta delavcev;

(b)  pripadniki premalo zastopanega spola zasedajo vsaj 40 % položajev v ožjem odboru.

Število članov evropskih svetov delavcev in položajev v ožjem odboru, potrebno za dosego ciljev iz prvega pododstavka, je število, ki je najbližje deležu 40 %, a ne višje kot 49 %.“;

(5)  v členu 6(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) sestavo evropskega sveta delavcev, število članov, razdelitev mandatov, ki omogoča upoštevanje, kolikor je to mogoče, potrebe po uravnoteženem predstavništvu delavcev po dejavnostih in kategorijah delavcev, ter trajanje mandata, vključno z vrsto postopkovnih zahtev pri dodeljevanju sedežev za dosego po spolu uravnotežene zastopanosti;“;

(6)  v členu 7(1) se druga in tretja alinea nadomestita z naslednjim:

„– kadar se prvi sestanek posebnega pogajalskega telesa ne skliče v roku šestih mesecev od vložitve zahteve iz člena 5(1),

–  kadar v roku 18 mesecev od dneva vložitve zahteve ne pride do sklenitve sporazuma po členu 6 in posebno pogajalsko telo ne sprejme sklepa iz člena 5(5).“;

(7)  v členu 8 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim(2):

„1. Države članice zagotovijo, da člani posebnih pogajalskih teles in evropskih svetov delavcev in strokovnjaki, ki jim pomagajo, v skladu s pogoji in omejitvami iz zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, pa tudi z objektivnimi merili, varujejo informacije, ki jih dobijo na podlagi upravičenega interesa družbe ali podružnice, kot zaupne.

Enako velja za predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja.

Ta dolžnost velja ne glede na to, kje so osebe, navedene v prvem in drugem pododstavku, in celo po izteku njihovega mandata.

Ta odstavek se ne uporablja za člane evropskega svetom delavcev, ki nacionalnim ali lokalnim svetom delavcev razkrijejo informacije, ki bi lahko vplivale na položaj delavcev, če so jim bile te informacije posredovane zaupno in zanje veljajo nacionalna pravila o zaupnosti.

Glavno poslovodstvo članom evropskega sveta delavcev zagotovi objektivna merila iz odstavka 2 in določi trajanje zahtev glede zaupnosti.

2.  Vsaka država članica opredeli, da v posebnih in utemeljenih primerih in po pogojih in omejitvah, ki jih določa nacionalna zakonodaja, glavno poslovodstvo v tej državi ni dolžno posredovati informacij, ki so take narave, da bi po objektivnih merilih lahko resno ovirale zadevne družbe.

Država članica takšno oprostitev obveznosti podvrže predhodni upravni ali sodni potrditvi.“;

(8)  v členu 9 se dodajo naslednji odstavki:

„Postopek obveščanja in posvetovanja se začne v časovnem okviru in na način, ki evropskemu svetu delavcev omogoča tehtno posvetovanje z zadevnimi predstavniki delavcev na lokalni in nacionalni ravni, da bi svoje mnenje podal pred zaključkom postopka posvetovanja na ustrezni ravni.“

V primeru spora med glavnim poslovodstvom in evropskim svetom delavcev ali predstavniki delavcev glede tega, ali je treba izvesti postopek obveščanja in posvetovanja, glavno poslovodstvo pisno navede ustrezno utemeljene razloge, zakaj se zahteve glede obveščanja in posvetovanja iz te direktive ali sporazumov, sklenjenih na njeni podlagi, ne uporabljajo, tudi razloge, ki upravičujejo, zakaj ni nadnacionalnih vprašanj.

Evropski svet delavcev ali ožji odbor lahko pri opravljanju svojih nalog zaprosi za pomoč strokovnjake po svoji izbiri. Med njimi so lahko tudi predstavniki pristojnih potrjenih organizacij delavcev na ravni Unije. Ti strokovnjaki so na zahtevo evropskega sveta delavcev navzoči na sestankih evropskega sveta delavcev in sestankih z glavnim poslovodstvom v vlogi svetovalca.

V skladu s tem členom lahko države članice same določijo pravila za financiranje dela evropskega sveta delavcev. Zlasti lahko omejijo pokrivanje stroškov za strokovnjake na samo enega strokovnjaka poleg predstavnika potrjene organizacije delavcev na ravni Unije.“;

(9)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Vloga in varstvo predstavnikov delavcev

1.  Brez poseganja v pristojnosti drugih teles ali organizacij na tem področju imajo člani posebnega pogajalskega telesa in evropskega sveta delavcev na voljo sredstva in pravne možnosti, potrebne za uresničevanje pravic iz te direktive, in kolektivno zastopajo interese delavcev družbe ali povezane družbe, ki posluje na ravni Unije;

2.  Brez poseganja v člen 8 imajo člani evropskega sveta delavcev pravico in potrebne vire, da obvestijo predstavnike delavcev podružnic ali družb v povezani družbi, ki posluje na ravni Unije ali, če teh predstavnikov ni, vse delavce, o vsebini in rezultatih postopka obveščanja in posvetovanja z delavci, kadar menijo, da je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, ki izhajajo iz te direktive, zlasti pred sestanki in po njih.

3.  Člani posebnih pogajalskih teles, člani evropskih svetov delavcev in predstavniki delavcev, ki opravljajo svoje naloge v skladu s postopkom iz člena 6(3), pri opravljanju svojih nalog, vključno s pravico do ustanavljanja sindikatov in članstva v njih, uživajo varstvo, zlasti pred povračilnimi ukrepi ali odpuščanjem, in jamstva, podobna tistim, ki jih za predstavnike delavcev določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa, ki velja v državi zaposlitve.

To zlasti velja za udeležbo na sestankih posebnih pogajalskih teles ali na drugih sestankih v okviru sporazuma iz člena 6(3), za izplačilo plač članom, ki so delavci v družbi ali povezani družbi, ki posluje na ravni Unije, za čas ko so nujno odsotni z dela zaradi opravljanja svojih nalog.

Član posebnega pogajalskega telesa ali Evropskega sveta delavcev ali namestnik takega člana, ki je član posadke morskega plovila, ima pravico do udeležbe na sestankih posebnega pogajalskega telesa ali Evropskega sveta delavcev ali na katerih koli drugih sestankih v okviru postopkov, uvedenih na podlagi člena 6(3), če tedaj, ko poteka sestanek, ta član ali namestnik ni na morju ali v pristanišču v državi, ki ni država, v kateri ima ladjarsko podjetje sedež.

Če je to mogoče, se sestanki načrtujejo tako, da se olajša sodelovanje članov ali namestnikov, ki so člani posadk morskih plovil.

Kadar se član posebnega pogajalskega telesa ali Evropskega sveta delavcev ali namestnik takega člana, ki je član posadke morskega plovila, sestanka ne more udeležiti, se preuči možnost uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kadar je to mogoče.

4.  Članom posebnega pogajalskega telesa in evropskega sveta delavcev se zagotovi plačana odsotnost z dela zaradi brezplačnega usposabljanja, če je to potrebno za izpolnjevanje njihovih predstavniških nalog na mednarodni ravni.“;

(10)  člen 11 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim(3):

„2. Države članice poskrbijo, da so v primeru kršitve te direktive na voljo zlahka dostopni ustrezni upravni ali sodni postopki za pravočasno in učinkovito uveljavljanje pravic in izvajanje obveznosti iz nje.

Države članice določijo učinkovite in hitro dostopne sodne postopke, vključno z možnostjo za zahtevanje predhodne odredbe, za vložitev prošnje za začasno odložitev odločitev glavnega poslovodstva in njeno prenehanje, kadar se take odločitve izpodbijajo na podlagi kršitve zahtev glede obveščanja in posvetovanja iz te direktive ali sporazumov, sklenjenih na njeni podlagi. Učinki izpodbijanih odločitev o pogodbah o zaposlitvi ali delovnih razmerjih prizadetih delavcev se ustrezno odložijo.“;

(b)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Pri uporabi člena 8 države članice zagotovijo postopke za sodne in druge pritožbe, ki jih člani evropskega sveta delavcev in/ali predstavniki delavcev lahko vložijo, kadar se glavno poslovodstvo sklicuje na zaupnost podatkov ali jih v skladu z navedenim členom noče dati. S takimi postopki se zagotovi pravočasna odločitev, da lahko evropski svet delavcev učinkovito uveljavlja svojo pravico do obveščenosti in posvetovanja.

Glavno poslovodstvo krije sodne stroške, ki nastanejo pri izvajanju postopkov, stroške pravnega zastopanja ter stroške dnevnic in potne stroške za vsaj enega predstavnika delavcev.“;

(11)  vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te direktive ali sporazumov, sklenjenih na njeni podlagi. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

2.  Kazni iz odstavka 1 vključujejo:

(a)  denarne kazni, ki so sorazmerne z naravo, resnostjo in trajanjem kršitve podjetja ter katerih znesek narašča glede na število prizadetih delavcev;

(b)  odredbe o izključitvi podjetja iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, za obdobje do treh let;

(c)  odredbe o izključitvi podjetja iz sodelovanja v javnem naročilu, kot je opredeljeno v Direktivi 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta(4).

3.  V primeru kršitev iz odstavka 1, ki niso storjene namerno, so denarne kazni iz odstavka 2(a) konkretne in enakovredne tistim iz člena 83(4) Uredbe (EU) 2016/679(5).

4.  V primeru namernih kršitev iz odstavka 1 so denarne kazni iz odstavka 2(a) konkretne in enakovredne tistim iz člena 83(5) Uredbe (EU) 2016/679.“;

(12)  člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Veljavni sporazumi

1.  Obveznosti iz te direktive se v celoti uporabljajo za vse družbe ali povezane družbe, ki poslujejo na območju Unije, od... [dve leti po roku za prenos te direktive o spremembi].

2.  Vsi sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 13(1) Direktive 94/45/ES, in sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 6 Direktive 94/45/ES, ki so bili podpisani ali revidirani med 5. junijem 2009 in 5. junijem 2011, spadajo na področje uporabe te direktive brez kakršne koli obveznosti ponovnega pogajanja. Ponovna pogajanja o obstoječih sporazumih so še naprej mogoča ob uporabi ustreznih določb iz samih sporazumov in kot je določeno v členih 5 in 13 te direktive.

3.  Ta direktiva ne vpliva na določbe v obstoječih sporazumih, ki so ugodnejše za evropske svete delavcev.“;

(13)  v členu 16 se doda naslednji odstavek:

„3. Države članice čim prej uradno obvestijo Komisijo o sprejetih ukrepih iz člena 11(2).“;

(14)  Priloga I se spremeni:

(a)  točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Evropski svet delavcev ima pravico, da se dvakrat na leto sestane z glavnim poslovodstvom zaradi obveščanja in posvetovanja na osnovi poročila, ki ga glavno poslovodstvo pripravi o poslovnem uspehu in perspektivah družbe ali povezane družbe, ki posluje na ravni Unije. Poslovodstva lokalnih družb prejmejo ustrezno informacijo o tem.“

(b)  v točki 3 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„3. „Kadar se pojavijo izredne okoliščine ali odločitve, ki bi lahko v precejšnji meri vplivale na interese delavcev, in kadar zaradi nujnosti ni mogoče izvesti postopka obveščanja ali posvetovanja na naslednjem načrtovanem sestanku evropskega sveta delavcev, zlasti v primeru spremembe lokacije, zaprtja družbe ali kolektivnega odpuščanja presežnih delavcev, ima ožji odbor, ali če tega odbora ni, evropski svet delavcev, pravico, da je s tem pravočasno seznanjen. Pravico ima, da se na svojo zahtevo sestane z glavnim poslovodstvom ali z drugo, bolj ustrezno ravnjo vodstva v sklopu družbe ali povezane družbe, ki posluje na ravni Unije, ki je pristojna za samostojno odločanje zaradi obveščanja in posvetovanja. Poleg ožjega odbora imajo člani evropskega sveta delavcev, določeni v državah članicah, ki jih izredne okoliščine neposredno ali potencialno prizadenejo, pravico udeležiti se izrednih sestankov.“;

(c)  točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Evropskemu svetu delavcev ali njegovemu ožjemu odboru lahko pomagajo strokovnjaki, ki jih sama izbereta, če je to potrebno za izvajanje njunih nalog. Med njimi so lahko tudi predstavniki potrjenih organizacij delavcev na ravni Unije. Ti strokovnjaki so na zahtevo evropskega sveta delavcev navzoči na sestankih evropskega sveta delavcev in sestankih z glavnim poslovodstvom v vlogi svetovalca.“;

(d)  v točki 6 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„6. Ob upoštevanju teh načel lahko države članice same določijo pravila za financiranje dela evropskega sveta delavcev. Zlasti lahko omejijo pokrivanje stroškov za strokovnjake na samo enega strokovnjaka poleg predstavnika potrjene organizacije delavcev na ravni Unije.“.

(1) https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/1997/the-renault-case-and-the-future-of-social-europe (2) 2. Obstoječe besedilo se glasi: „1. Države članice zagotovijo, da člani posebnih pogajalskih teles in evropskih svetov delavcev in strokovnjaki, ki jim pomagajo, varujejo informacije, ki jih dobijo, kot zaupne. Enako velja za predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja. Ta dolžnost velja ne glede na to, kje so osebe, navedene v prvem in drugem pododstavku, in celo po izteku njihovega mandata.Vsaka država članica določi, da v posebnih primerih in po pogojih in omejitvah, ki jih določa nacionalna zakonodaja, glavno poslovodstvo v tej državi ni dolžno posredovati informacij, ki so take narave, da bi po objektivnih merilih lahko resno ovirale zadevne družbe ali jim škodovale. Država članica lahko takšno oprostitev obveznosti podvrže predhodni upravni ali sodni potrditvi.“. (3) Obstoječe besedilo se glasi: „2. Države članice sprejmejo primerne ukrepe za primer kršitve te direktive; zlasti zagotovijo ustrezne sodne ali druge postopke za uveljavljanje obveznosti iz nje.“ (4) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (5) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).