Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju, da je bil mandat posebnega odbora podaljšan za tri mesece, kot je bilo napovedano na plenarnem zasedanju 18. in 19. januarja 2023,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

–  ob upoštevanju svežnja aktov o digitalnih storitvah, vključno s predlogom uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825), ter predloga uredbe o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM(2020)0842),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju(1),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2018 in smernic za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2021 (COM(2021)0262) ter priporočil za novi kodeks ravnanja glede dezinformacij, ki jih je oktobra 2021 izdala skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov (COM(2020)0829),

–  ob upoštevanju nabora orodij za zmanjšanje tveganj za kibernetsko varnost tehnologije 5G iz marca 2021,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 09/2021 z naslovom Dezinformacije, ki vplivajo na EU, se obravnavajo, vendar problem še ni rešen,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. junija 2020 z naslovom Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne (JOIN(2020)0008),

–  ob upoštevanju poročila posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (A9-0022/2022),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah(2),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 27. aprila 2021 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU(4),

–  ob upoštevanju člena 207 Poslovnika,

A.  ker tuje vmešavanje pomeni hudo kršitev univerzalnih vrednot in načel, na katerih temelji EU, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija in pravna država; ker dokazi kažejo, da zlonamerni in avtoritarni tuji državni in nedržavni akterji za vmešavanje v demokratične procese v EU uporabljajo manipulacijo z informacijami in druge taktike; ker ti napadi zavajajo in slepijo državljane ter vplivajo na njihovo volilno vedenje, krepijo razdiralne razprave, delijo, polarizirajo in izkoriščajo ranljivost družb, spodbujajo sovražni govor, poslabšujejo položaj ranljivih skupin, za katere je verjetneje, da bodo postale žrtve dezinformacij, izkrivljajo integriteto demokratičnih volitev in referendumov, povzročajo nezaupanje v nacionalne vlade, javne organe in liberalen demokratični red, za cilj pa imajo destabilizacijo evropske demokracije;

B.  ker Rusija od začetka vojaške agresije proti Ukrajini 24. februarja 2022 izvaja dezinformacijsko kampanjo, katere zlonamernost in obseg sta brez primere, in sicer z namenom zavajanja domače javnosti in mednarodne skupnosti kot celote;

C.  ker so poskusi državnih akterjev iz tretjih držav in nedržavnih akterjev, da bi z zlonamernim vmešavanjem posegali v delovanje demokracije v EU in državah članicah ter izvajali pritisk na vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, del širšega škodljivega trenda, ki ga je opaziti v demokracijah po vsem svetu;

D.  ker se zlonamerni akterji želijo še vnaprej vmešavati v volilne procese, izkoristiti odprtost in pluralnost naših družb in napasti demokratične procese in odpornost EU in njenih držav članic;

E.  ker EU in njene države članice trenutno nimajo posebnega režima sankcij v zvezi s tujim vmešavanjem in dezinformacijskimi kampanjami, ki jih izvajajo tuji državni akterji, zato lahko ti akterji varno domnevajo, da njihove kampanje za destabilizacijo, usmerjene proti EU, ne bodo imele posledic;

F.  ker ni skupne opredelitve in razumevanja tega pojava in ker v veljavni zakonodaji in politikah na ravni EU in nacionalni ravni, katerih namen je odkrivanje in preprečevanje tujega vmešavanja ter boj proti njemu, ostajajo številne vrzeli in šibke točke;

G.  ker naj bi se tuje vmešavanje, dezinformacije ter številni napadi na demokracijo in grožnje zanjo nadaljevali v vse večjem številu in na vse bolj izpopolnjene načine pred lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi volitvami ter volitvami v Evropski parlament leta 2024;

H.  ker so dosedanja priporočila Parlamenta za boj proti zlonamernemu tujemu vmešavanju v demokratične procese EU prispevala k splošnemu razumevanju tega vprašanja v EU in večji ozaveščenosti o njem;

I.  ker so predstavitve in delo posebnega odbora INGE prispevali k javnemu priznanju in umestitvi teh vprašanj v kontekst ter uspešno oblikovali evropsko razpravo o tujem vmešavanju v demokratične procese in dezinformacijah;

J.  ker je treba ta priporočila še naprej spremljati;

K.  ker sta potrebna svetovno večstransko sodelovanje in podpora med podobno mislečimi partnerji, tudi med poslanci, v boju proti tujemu zlonamernemu vmešavanju in dezinformacijam; ker so demokracije razvile napredna znanja in spretnosti ter strategije za spopad s temi grožnjami;

L.  ker je Parlament zaradi nedavnih primerov tujega vmešavanja in potekajočih preiskav korupcije v lastnih vrstah pozval k opredelitvi morebitnih vrzeli v svojih pravilih o preglednosti, integriteti in boju proti korupciji, da bo institucija bolje zaščitena;

1.  sklene, da se posebni odbor odslej imenuje „posebni odbor za tuje vmešavanje v vse demokratične procese v Evropski uniji, vključno z dezinformacijami, ter za večjo integriteto, preglednost in odgovornost v Evropskem parlamentu“ in da ima naslednje pristojnosti:

2.  sklene, da seje posebnega odbora potekajo brez navzočnosti javnosti, če vključujejo predstavitev dokazov zaupne narave, pričevanja, ki vsebujejo osebne podatke, ali izmenjavo mnenj z organi in telesi ali njihove predstavitve o zaupnih informacijah, vključno z znanstvenimi študijami ali deli študij, ki jim je v skladu s členom 63 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(5) zagotovljen status zaupnosti; prav tako sklene, da imajo priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;

3.  sklene, da se seznam ljudi, povabljenih na javne seje, seznam udeležencev in zapisniki teh sej objavijo;

4.  sklene, da se bodo zaupni dokumenti, ki jih bo prejel posebni odbor, obravnavali po postopku iz člena 221 poslovnika in da se bodo te informacije uporabljale izključno za pripravo končnega poročila posebnega odbora;

5.  sklene, da bo imel posebni odbor 33 članov;

6.  naroči posebnemu odboru, naj predstavi končno poročilo s poudarkom na zadevah iz odstavka 1(f), tako da bo lahko sprejeto najpozneje na plenarnem zasedanju julija 2023.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0428. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0448. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0130. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0396. (5) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).