Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 10, 15(3) in 17(3), ter Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 298,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Komisije Ursule von der Leyen Svetu z dne 18. marca 2022 in nadaljnjih ukrepov Komisije po nezakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU,

–  ob upoštevanju poslanice predsednice Komisije z dne 1. decembra 2019, naslovljene na kandidatko za podpredsednico za vrednote in preglednost Věro Jourovo,

–  ob upoštevanju političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2019–2024, ki jih je 16. julija 2019 predstavila Ursula von der Leyen, tedaj kandidatka za predsednico Evropske komisije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko, da bi povečali preglednost in integriteto v institucijah EU(2),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju Poslovnika, zlasti členov 2, 10, 11 in 176(1), členov 1 do 3, 4(6), 5 in 6 priloge I ter priloge II,

–  ob upoštevanju Uredbe št. 31(EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo(3),

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker se je predsednica Komisije julija 2019 v svojih političnih smernicah zavezala ustanovitvi organa za etiko; ker je podpredsednica Komisije za vrednote in preglednost v svoji poslanici sprejela enako zavezo; ker je Parlament že izrazil podporo ustanovitvi takšnega organa; ker Komisija kljub temu še vedno ni predstavila predloga medinstitucionalnega sporazuma o ustanovitvi neodvisnega organa za etiko;

B.  ker se je zaradi nedavnih razkritij o korupciji upravičeno povečal javni in politični nadzor nad standardi in prakso v Parlamentu in drugih institucijah; ker so neodvisnost, preglednost in odgovornost javnih institucij ter njihovih izvoljenih predstavnikov, komisarjev in uradnikov izjemnega pomena za zaupanje državljanov, ki je potrebno za zakonito delovanje demokratičnih institucij;

C.  ker so institucije že uvedle etične standarde, a so zelo razdrobljeni in sledijo izključno samoregulativnemu pristopu; ker bi lahko z ustanovitvijo neodvisnega organa za etiko poglobili zaupanje v institucije EU in povečali njihovo demokratično legitimnost;

D.  ker doktrina Meroni, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije, dovoljuje prenos pristojnosti institucij EU na zunanje organe, tudi pristojnosti, ki se še ne izvajajo;

1.  znova izraža globoko pretresenost zaradi domnevne korupcije v Evropskem parlamentu in jo odločno obsoja, ob tem pa poudarja svojo politiko ničelne tolerance do vsakršne korupcije;

2.  ponovno izraža podporo ustanovitvi neodvisnega organa za etiko, kot je zapisal v resoluciji z dne 16. septembra 2021, da bi povrnili zaupanje državljanov v institucije EU;

3.  poziva Komisijo, naj do konca marca 2023 pripravi predlog za ustanovitev neodvisnega organa za etiko zase in za Evropski parlament, ki bo odprt za vse institucije in agencije EU, pred poletnimi počitnicami pa naj zaključi pogajanja o strukturi, upravljanju, imenu, sestavi in pristojnostih tega organa ter o vseh drugih vprašanjih, ki bi se lahko pojavila;

4.  vztraja, da je treba jasno razlikovati med kaznivimi dejanji, kršitvami institucionalnih pravil in neetičnim ravnanjem; opozarja, da bi moral neodvisni organ za etiko pripraviti skupno opredelitev nasprotja interesov za institucije EU po najvišjih standardih;

5.  meni, da bi bilo treba novemu organu EU za etiko dodeliti dogovorjene naloge, na primer da bo predlagal ukrepanje in svetoval v posameznih zadevah in v zvezi s pravili za komisarje, poslance Evropskega parlamenta in uslužbence sodelujočih institucij pred začetkom mandata ali opravljanja službe, med njim ali v nekaterih primerih po njem, seveda v skladu z veljavnimi pravili; meni, da bi morali biti ti nasveti za neodvisni organ EU za etiko v njegovem stališču o isti zadevi zavezujoči, s čimer bi dosledno uporabljali etične standarde in zagotovili predvidljivost;

6.  opominja, da bi moral imeti ta organ pravico sprožiti preiskavo ter izvajati preiskave na kraju samem in na podlagi evidenc, pri tem pa se opirati na informacije, ki jih je zbral ali prejel od tretjih strani; poudarja, da bi moral imeti možnost preveriti verodostojnost izjav o finančnih interesih in premoženju;

7.  poudarja, da so se nevladne organizacije v zadevi Katargate domnevno uporabljale za tuje vmešavanje v evropsko demokracijo; poziva k pregledu obstoječih predpisov, da bi povečali preglednost in odgovornost predstavnikov interesov pri stikih s poslanci;

8.  opozarja, da je sam predlagal devetčlanski organ, sestavljen iz strokovnjakov za etiko;

9.  poudarja, da mora organ zaščititi žvižgače, zlasti evropske javne uslužbence, da bodo lahko brez strahu pred povračilnimi ukrepi naznanili svoje pomisleke o morebitnih kršitvah; priporoča revizijo kadrovskih predpisov, zlasti člena 22(c), da bi ga uskladili s standardi direktive o žvižgačih(4); poziva predsedstvo, naj medtem nemudoma pregleda interna pravila Parlamenta za izvajanje člena 22(c) kadrovskih predpisov in jih uskladi z zaščito, ki jo predvideva direktiva o žvižgačih;

10.  priporoča, naj ima neodvisni organ za etiko možnost sodelovati in v okviru svojih pristojnosti izmenjevati informacije z ustreznimi organi EU, kot so Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropsko javno tožilstvo (EJT), Evropski varuh človekovih pravic in Evropsko računsko sodišče;

11.  priporoča, da vse institucije EU sprejmejo usklajena in primerna obdobja mirovanja za odhajajoče uradnike ter izboljšajo njihovo izvrševanje; priznava, da je izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju mogoče opaziti tudi v nevladnih organizacijah, in poziva, naj se natančneje preuči morebitno nasprotje interesov v zvezi s tem; da bi omejili morebitna navzkrižja interesov, poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta prepove opravljanje plačanega postranskega dela in dejavnosti za organizacije in posameznike, za katere se uporablja register za preglednost;

12.  predlaga, da se nemudoma poostrijo in tudi v celoti uporabljajo postopki sankcioniranja v Evropskem parlamentu, dokler ne bo ustanovljen neodvisen organ za etiko; v zvezi s tem opozarja na nedavne ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic o posvetovalnem odboru Parlamenta; opozarja na njen predlog, naj se neodvisnost tega odbora poveča, hkrati pa mu je treba dati pooblastila za proaktivno spremljanje, preiskovanje in zagotavljanje skladnosti z etičnimi pravili, zlasti s kodeksom ravnanja Parlamenta, pa tudi zadostna sredstva;

13.  se zavezuje, da bo ukrepal hitro in v skladu z načelom lojalnega sodelovanja, da bi pogajanja do zaključili poletja; poziva konferenco predsednikov, naj imenuje pogajalce in pošlje pismo za začetek pogajanj s Komisijo ter drugimi institucijami, agencijami in organi, ki so se pripravljeni pridružiti;

14.  naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0448. (2) UL C 117, 11.3.2022, str. 159. (3) UL P 045, 14.6.1962, str. 1385. (4) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).